MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In uprav«t Maribor, Ooopooka M. 11 / Toloto« orodiOItv* 3*40. opravo 24» Uhaja razen nadalje la praznikov vsak dan ob 18. uri / Velja masaBno prejema v opravi el po pottl 10 Din, doatavljen na doai IS Din / Oglasi po eealko / Oglasa eprajam tadl oglaeal oddelek Jab*“ v Ljubljani , PsBtai Bekovnl raBm ŠL MriOS
99
JUTRA
99
Miniranje demokracije Društva narodov
TEMNE PERSPEKTIVE BLIŽNJE BODOCNOSTL
Francija ne zapusti zaveznikov
POLURADNO OBVESTILO AGENCIJE »HAVAS«. ITALIJI SE NE BO POSREČILO LOČITI FRANCIJE O D MALE ANTANTE IN POLJSKE. — VSA POGAJANJA SO MOGOČA SAMO V OKVIRU DRUŠTVA NARO-
ltalijanski tisk je pričel generalni na-Pad na Društvo narodov z odločno zahtevo, da se končno zruši in odpravi, Ker je v Italiji vse javno mnenje v službi režima, brez katerega n e s m e Ničesar ne priporočati ne odklanjati, je to pač viden dokaz, da se je M u s s o-jini naposled le odločil za tisto, kar [s že davno nameraval, na zadnji odločilni napad na demokracijo v mednarodni, zlasti evropski politiki. Veliki fašistični svet, ki se bo sestal k novi seji v začetku prihodnjega meseca, bo, kakor Nas je poučil uradni komunike, dokončno sklepal o predlogu, da sledi Italija Japonski in Nemčiji ter zapusti Ženevo, kakšen bo sklep, dovoljuje slutiti pač skoraj nedvomno sedanja ofenziva italijanskega tiska na Društvo narodov, ^se torej kaže, da bomo še pred letom 1934. doživeli konec tiste institucije, od katere si je po svetovni vojni izmučeno človeštvo največ obetalo. Leto 1934. se bo potem pričelo v znamenju vrnitve mednarodne politike v čas pred premirjem 1. 1918.
Po vsem tem, kar se sedaj dogaja, ni Pač nobenega dvoma več, da se je zru-šenje Društva narodov pripravljalo Zelo sistematično že dolgo in da je iniciativa izšla prav iz fašističnega Rima. Istotako nam postanejo naposled do dna razumljivi razni pojavi zadnjih mesecev, Prav za prav vsega letošnjega leta. Fašizem, načelni nasprotnik demokracije v notranji politiki, mora biti seseda prav tak nasprotnik tudi demokracije v zunanji politiki. Njegovo strem Ijenje je uvedba diktature velesil. S tem se Italija iznebi najlažje sodelovanja male antante in še prav posebej Jugoslavije, ki ne bo več imela besede Pri zeleni mizi evropske visoke diplomacije. Enakopravnosti bo konec, velesile bodo srednjim in malim državam lahko diktirale, kakor so nekoč; diktirale bodo celo lahko tudi teritorialno revizijo mirovnih pogodb! Iz istih razlogov ie zapustila Društvo narodov Japonska, iz istih Nemčija, toda zdi se, da ie poslednja storila svoj korak po navodilu Rima, da tako pripravi pot nadaljnji italijanski akciji.
Začetek te politike Italije in Nemčije. Katero je podpirala tudi Anglija, ki prav lako ni naklonjena enakopravnosti srednjih in malih držav, je bil pakt štirih velesil. Ta pakt je bil — to vidimo popolnoma razločno šele sedaj — osnovan z dalekosežnimi nameni zamenjati s forumom štirih velesil Društvo narodov! Da se Društvo narodov oslabi in kompro toitira ter tako prisili Francijo stopiti na feren pakta štirih, se je s strani Italije 'n Nemčije storilo vse, da se namerno Prepreči uspeh razorožitvene konference
RIM, 22. novembra. Glavni tajnik Društva narodov Avenol se bo ob priliki Pogreba senatorja Scialoje v Rimu sestal * Mussolinijem.
PARIZ, 22. novembra. Lon Bailbv razpravlia v listu »Jotir« o rimskem sestanku Mussolinija in Avenola In ne Izključuje, čeprav bo Avenol prav verjetno zavračal vsako spremembo statutov ^ništva narodov, možnosti In potrebe, *fa bi se statuti v interesu pritegnitve Japonske, Nemčije, Združenih držav in 8°vjetske Rusije, kakor tudi z izstopom
v okviru ženevske demokratične mednarodne ustanove. Danes vidimo, da se je z nekih strani delo namerno sabotiralo in privedlo do absurda. Če se sedaj Italija odloči še za formelno zapustitev Ženeve, se Društvo narodov ne bo več moglo vzdržati. Kaj pa naj tudi pomeni brez Amerike. Rusije. Japonske, ■Nemčije in Italije? Ker ne verujemo, da bi hotela Anglija delovati v njem brez teh velesil, bi ostala še edina Francija z malimi državami. Če bi tako Društvo narodov potem še obstojalo, bi bilo le institucija Francije in njenih zaveznikov, plus nekatere male države. Ostalo bi tako nekaj docela drugega, kakor je bilo spočetka in kljub vse mu še tudi doslej. Bolj verjetno je zato, da bi moralo likvidirati, in na nekdanjo veliko ustanovo, največjo v zgodovini mednarodnega sodelovanja, bi spominjala le še komaj dograjena in znotraj niti še ne docela urejena velika palača v Ženevi. Ta palača bi bila žalosten spomenik žalostno propadlega poizkusa pomirjenja sveta in zbližanja narodov ter držav.
Položaj, ki bo nastal, če se fašizmu zares posreči porušiti Društvo narodov, si lahko predstavljamo. Mednarodne d e-m o k r a c i j e bo konec, pričela se bo diktatura velesil, ki bo vedla neizogibno do novih zasebnih blokov, vojnih vez in protizvez. Iz teh zvez do resnične vojne je samo še en sam korak. Vrnili se bomo čez noč za dvajset let nazaj! Nobenega foruma ne bo več, pred katerim bi se lahko sešle vse države, da v svobodni debati prerešetajo svoje zadeve. Kaj hočeta pri tem Italija in Nemčija s svojimi zavezniki, vemo ah lahko uganemo, kaj bo storila A n-g 1 i j a, je težje pogoditi, najtežja bo pa odločitev za Francijo. Z velesilami na bazo pakta štirih z vsemi posledicami, ki bodo iz tega sledile? To bi oslabilo njen položaj, podredilo bi jo volji Italije, Nemčije in samosvoje Anglije! Z zavezniki proti velesilam? To bi pomenilo odkrit konflikt z Italijo in Nemčijo, pomenilo bi prej ali slej oborožen spopad. In vendar se zdi, da se bo Francija, če bo hotela ostati to kar je, morala hote ab nehote odločiti za to drugo pot.
Vedno bolj dozoreva spoznanje, da svetovna vojna ni ustvarila podlage za trajen mir in organizacijo sveta v bratskem sodelovanju. Za dosego tega velikega cilja bo morda potrebna nova, še strašnejša katastrofa, potreben bo nov krvav obračun! Šele po njem (naj se zaključi tako ali tako) bo nastala daljša doba miru in normalnega razvoja človeštva. Bridko je spoznanje, ki se
grozeče Italije k sodelovanju vendarle primerno spremenili in bi se ta stara že nevska institucija nekoliko pomladila. Zato je	verjetno,	da	bosta	Mussolini in
Avenol	razpravljala	o tej	reformi Dru-
štva narodov.
BERLIN, 22. novembra. Agencija Conti« poroča, da se krogi Društva narodov vedno bolj oprljemljejo misli o relorml	Društva	narodov.	Glavni tajnik
Avenol	je o tem	že	raznravljal z nekim
belgijskim pravnikom, ki je izdelal nove statute Društva narodov.
PARIZ, 22. nov. Agencija »Havas« objavlja poluradno sporočilo, ki opozarja na poskus Italije izolirati Francijo, pri čemer grozi s svojim izstopom iz Društva narodov. Italiji se ne bo posrečilo ločiti Francijo od njenih zaveznikov, male antante in ^Poljske. Francija je sporočila po svojem zunanjem ministru Paulu-Boncourju _ v Ženevi, da so pogajanja pač mogoča, toda le s pritegnitvijo držav male antante in Poljske, in sicer v okviru Dru štva narodov in ženevske razorožit-vene konference.
PARIZ, 22. novembra. Komentarji tukajšnjega tiska o mednarodnem po-
PAR1Z, 22. novembra. Nemški državni kancelar Hitler je podal posebnemu poročevalcu »Matina« daljšo izjavo, v kateri je uvodoma ponovno na glasil voljo Nemčije, ohraniti sebi in svetu potrebni mir. Dalje je dejal, da mu očitajo, da hoče Nemčija izzvati novo vojno. »Saj nisem znorel«, je dejal Hitler. »nemški narod se še ni niti otresel strahovitih posledic svetovne vojne«. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je Hitler izrekel za direktna pogajanja s Francijo, kakor je Nemčija sploh pripravljena pogajati se z vsako državo, ki bi to željo izrazila. Društvo narodov za take stvari sploh ni pripravna platforma, ker prihaja
Francoski socialisti za podr-žavljenje industrije in bank
PARIZ, 2'2. novembra. Socialistična frakcija bo predložila na jutrišnji seji zbornice svoj načrt za. sanacijo francoskih državnih financ. Osnutek se nanaša predvsem na prihranke v državni upravi, v drugi vrsti pa naj bi se zasebne banke zakonito prisilile, da bi dale desetino svojega kapitala, s katerim razpolagajo, na razpolago državi v svrho sanacije njenih financ. V predlogu se dalje zahteva uvedba cele vrste novih trošarin in postopno zvišanje pridobninskega davka ter podržavi jen je rudnikov in premogovnikov, železnic, paroplovnih podjetij in bank.
DrobLenfe Kitajske
ŠANGHAJ, 22. novembra. Vojaški guverner province Fukien, ki je nasproti otoka Formoze, je proglasil popolno neodvisnost svoje province in zaplenil tudi ves denar v državni blagajni. Guverner general Cangsikaj je izjavil, da je bil prisiljen storiti take korake, ker mu nan-kinška vlada kjlub vsem njegovim nujnim prošnjam ni hotela poslati denarja, da bi mogel izplačati vojake. Ker se je tako znašel v nemogočem finančnem položaju, je enostavno zaplenil ves državni denar in proglasil neodvisnost province. Nankinška vlada pa je sedaj tudi ukrenila vse nujne korake, da likvidira ta upor v provinci Fukien. Zdi se, da so tudi v to zadevo zapleteni prsti Japonske, ki sedaj na ta način dela neprijetnosti nankinški vladi.
ložaju v zvezi z razorožitveno kou* ferenco so si zelo nasprotni in različni. Vladni tisk naglaša, da se bodo kljub odgoditvi razorožitvene konference nadaljevala tehnična pogajanja v okviru Društva narodov. Poluradni »Petit Parisien« poroča, da se bo Paul-Boncour drevi vrnil iz Ženeve \ Pariz. Vodstvo francoske delegacije v Ženevi bo prevzel bivši minister za državni proračun Palmade. Opozicijski listi, zlasti levičarski, pa so nasprotno trdno prepričani,, da je raz-orožitvena konferenca pokopana, in sicer zaradi skrajno sumljivega stališča in obnašanja Italije.
Boj Nemčije in Italije proti demokraciji
HITLER ZA POGAJANJA S FRAN CIJO IN PROTI DEMOKRACIJI DRUŠTVA NARODOV. ITALIJA ZA DRUŠTVO NARODOV V SLUŽBI
VELESIL.
v
njem do izraza internacionalni demokratizem v obliki parlamenta narodov.
MILANO, 22. novembra. V zvezi s ponovno odgoditvijo razorožitvene konference piše »Corriere della Sera«, da se je Italija v Ženevi trudila braniti interese odsotne Nemčije jn je s tem ponovno koristila ne le ideji miru, temveč tudi Društvu narodov. Na ta način so bile uglajene poti za bodoča politična pogajanja, ki bi prešla mejo razorožitvenega problema. Verjetno je, da je potovanje Avenola v Rim v zvezi z reformo Društva narodov v tem smislu, da bi postal svet Društva narodov organ velesil, kar je bil glavni cilj že takrat, ko se je ustvarjal pakt štirih velesil.
NAČRT O BOJU PROTI KRIZI.
BEOGRAD, 22. novembra. Danes popoldne ob 17. uri se bo sestal poslanski klub Jugoslovanske nacionalne stranke k razpravi in proučitvi vladnega načrta o boju proti gospodarski krizi. Za to sejo vlada posebno veliko zanimanje zlasti zato, ker so se zbrali v prestolnici prav vsi poslanci iz vse države. Razprava o vladnem načrtu bo trajala nekaj dni.
VRNITEV LITVINOVA.
RIM, 22. novembra. Litvinov, ki se se-’ daj mudi v Ameriki, se bo vrnil v Rusijo, kakor se govori, preko Rima. V New-yorku se bo vkrcal 25. t. m. na italijanski parnik, ki ga bo prepeljal preko Atlantika.
SAMOZAVEST POLJSKE.
VARŠAVA, 22. novembra. »Kurier Poranjski« odgovarja nekemu francoskemu listu na njegove članke v zvezi s poljsko-nemškimi pogajanji. List pravi, da so vse obtožbe, ki se s francoske strani dvigajo proti Poljski, brez podlage in smisla. Ves svet mora vedeti, da Poljska v letu 1933. ni isto, kar je bila Poljska v letu 1922. in niti ne ono, kar je bila še leta 1930. Interesna sfera poljske države se je znatno razširila.
PREGANJANJE KOMUNISTOV NA JAPONSKEM.
TOKIO. 22. novembra. Policija je izvedla predvčerajšnjim obširne racije protikomunistom in aretirala 1696 oseb, med njimi 926 Korejcev in 68 žensk. Vsi ti sc obtoženi, da so ustanavljali novo komunistično stranko, ki je imela nalogo proglasiti neodvisnost Koreje in Formoze ter ju priključiti k sovjetski Rusiji.
nam tako vsiljuje, a — kaj hočemo?
Napori za reorganizacijo Društva narodov
Nova organizacija naj omogoči vrnitev japonski in nemciji ter vstop združenih DRŽAV IN RUSIJE.
ZRAČNI NAPAD NA MARIBOR PRELOŽEN. Zaradi goste megle, ki pokriva danes vso Slovenilo, je napovedani zračni napad preložen na nedoločen termin.
Smrt uglednega dušnega pastirja. Včeraj zjutraj je umrl na Radvanjski cesti v starosti 57 let bivši s vetobar barski župnik g. Janez Vogrin. Kot duhovnik se ie v svojem življenju mnogo in vsestransko udejstvoval tudi v javnem življenju. Župnikoval je po raznih župnijah v Sl. goricah in Halozah. Ko je šel lani v pokoj. si je zgradil na Radvanjski cesti vilo, kjer pa mu je bilo le kratek čas usojeno preživljati zasluženi mir. Pokopali ga bodo jutri v četrtek ob pol 15. uri na magdalenskem pokopališču. Ave anima Pia’.
Iz učiteljske službe. Premeščeni so: Jože Sancin iz Čateža v Tišino, Stanko Prsnic iz Čateža v Genderovce, Leopold Levstik iz Krškega k Sv. Andražu v Sl. gor., Stanko Benkovič iz Murske Sobote v Kamnik. Leonida Ravtar-Herzogova h Ljutomera v Mursko Soboto, Janko Samec iz Maribora v Ljubljano, Slava Pahorjeva iz Hudinje na pomožno šolo v Maribor, Ana Ažmanova iz Prevalj na pomožno šolo v Maribor, Antonija Kolaričeva iz Ptuja v Ljubljano in Karel Jakopee s Sladkega vrha na četrto moško osnovno deško šolo v Maribor.
Imenovati je pri upravnem sodišču. S kraljevim ukazom je na predlog ministrstva pravde imenovan za sodnika u-piavnega sodišča v Celju dr. Josip Bavdek, sodnik okrožnega sodišča v Celju.
Iz duhovniške službe. Za kaplana, v Kamnici je imenovan dr. Anton Trstenjak, ki je dovršil študije v Inomostu.
Diplomiran je bil na juridični fakulteti g. Vladko Pavlin iz Maribora. Čestitamo.
Iz seje mestnega sveta in upravnega odbora. Pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Lipolda sta imela sinoči mestni in upravni odbor v mestni posvetovalnici svoji seji, na kateri sta rešila več tekočih zadev. Med drugimi je mestni svet podelil gradbena dovoljenja Frideriki Prebilov! za visokopritlično stanovanjsko hišo v Tomovi ulici, inž. Božidarju Čulku in Jožici Kunčičevi za enonadstropno stanovanjsko vilo v Tutrnar-Jevi ulici, tekstilni tvornici Hutter & drug za betoniranje Motharjeve ulice, tekstilni tovarni Doctor & drug za barvarno, opalilnico in manipulacijske prostore ter Mariborski tekstilni tvornici za ključavničarsko delavnico. Uporabno dovoljenje pa je dobil Franc Ratej za visokopritlično stanovanjsko hišo v Aljaževi ulici.
Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov. Pododbor v Mariboru vabi svoje člane, da se udeleže slave 45. pehotnega polka, ki bo jutri v četrtek ob 11. uri dopoldne v vojašnici kralja Aleksandra na Meljski cesti. Člani naj pridejo v civilni obleki z znakom.
Vodnikove knjige so prispele! Člani, ki so se prijavili pred 15. oktobrom, naj knjige čim prej dvignejo v knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13.
Novinarski klub. Drevi ob pol 19. uri važna klubova seja v kavarni »Bristol«. —Člani Mariborskega novinarskega kluba se pozivajo, da še tekom tega tedna predlože klubovenm vodstvu po dve sliki za železniške legitimacije.
Angleško predavanje preloženo. Za drevi najavljeno angleško predavanje o Irski in njenih problemih ter zanimivostih je preloženo na jutri za 20. uro v prostorih državne realne gimnazije. Predavala bo Miss Oxley.
Skioptično predavanje »Mariborske Zimskošportne podzveze« bo v soboto, 25. novembra ob 20. uri v dvorani kina »Apollo«. Predava g. Ante Gnidovec, predsednik ljubljanskega smučarskega kluba in zimskošportne podzveze »O sraučarstvu« na podlagi številnih skiop-tičnih slik.
Naše zastave. Mariborčani so nenavadno počasni pri obešanju zastav ob raznih slovesnostih, na nekaterih hišah jih sploh ne obesijo. Prav tako so pa tudi počasni pri snemanju. Včasih vise še ves teden po slavnostih, tako da jih #ž lahko pošteno opere in potem človek sploh ne ve, če so zastave ali umazano perilo. V Italiji se vsi oni, ki zastav preko noči ne spravijo, kaznujejo. Morda bi kazalo uvesti to praksa tudi pri nas?
e vesti
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 24. novembra je zelo aktualno predavanje g. dr. M. Pregrada, psihiatra poklicne svetovalnice v Zagrebu. Govoril bo o popolnoma novi vedi - psihoteh-niki, ki se bavi s problemi pravilne iz-J bere poklica. Obrazložil bo nastanek te-t ga nauka in delo poklicnih svetovalnic;" način in metode psihološke preiskave dela in človeka z ozirom na delo in izbe-ro poklica. Končno bo razpravljal o potrebi, vrednosti in smislu psihotehnične-gr dela. Predavanje bo ponazorjeno z diapozitivi. Posebno interesantno bo pre davanje zaradi tega, ker se namerava u-stanoviti poklicna posvetovalnica tudi v Ljubljani in Mariboru. V ponedeljek 27. novembra govori dr. Splait o Švedski z mnogimi projekcijami.
Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul 11.
Najceneje potujete
ako kupite vozne kaite pri
Biletarni Putnfk
proti, menjalnica Maribor, Aleksandrova c. 35
Železniškim upokojencem v vednost!
V mesecu decembru t. I. bodo podaljšane za leto 1934 rumene legitimacije upokojencev in njih rodbinskih članov. Upokojenci naj jih izroče svoji najbližji postaji Glavni kolodvor jih bo sprejemal od 24. t. m., koroški kolodvor od L decembra t. 1. Pri oddaji legitimacij je priložiti vsa potrdila, kakor lani. to je: odrezek o pokojnini, šolska potrdila, učne pogodbe vajencev, potrdila o brezposelnosti, potrdila delodajalca in zavarovalnega urada o zaslužku, potrdila vojaškega povelj stva o službovanju kadrskega roka. Vsa potrdila so kolka prosta, vendar morajo imeti v desnem kotu označbo »Takse prosto po čl. 6 zakona o taksah v zvezi §§ 105. in 102. o državnem prometnem osebju.« Vse upokojence opozarjamo, naj si pravočasno preskrbe potrebna potrdila in naj o pravem času predlože svoje legitimacije na pristojno mesto. Pristojbina za proiongacijo in izstavitev novega vložka je ista kakor lani, 1 Dir. za kos. Odsek upokojencev UJNŽB. podružnica Maribor.
Zveza dentistov Jugoslavije ustanovljena. Preteklo nedeljo so zborovali v Zagrebu naši dentisti-tehniki na svojem prvem kongresu, združenem s prvo jugoslovansko dentalno razstavo. Kongresa so se udeležili številni stanovski tovariši iz vse države. Ustanovljena je bila Zveza organizacij dentistov in dentistov-tehnikov za vso državo. Sprejeta so bila pravila, ki določajo organizacijo Zveze po banovinah. Doslej sta obstojali namreč združeni s savsko in dravsko banovino. Po volitvah pripravljalnega odbora je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo zborovalci dentistično tehnično zbornico, in da se smatra priznana jim pravica kot nedotakljivo pridobljena.
Zahvala. Zveza Maistrovih borcev se vsem društvom, organizacijam, korporacijam, ustanovam in posameznikom, ki so s svojo navzočnostjo ali kakorkoli drugače pripomogli, da se je proslava 15 letnice osvobojenja Maribora in njegovega zaledja tako veličastno izvršila, prisrčno zahvaljuje. Maribor, dne 22. novembra 1933. Zveza Maistrovih borcev.
Dijaški kuhinji v Mariboru je daroval g. dr. Anton Hrovat, zdravnik v Ormožu, 150 Din namesto venca na krsto premi-nilega vpokojenega sodnega svetnika in bivšega odvetnika g. dr. Antona Muleja. Darovalcu izreka odbor prisrčno zahvalo.
Ruše. Tvrdka Doctor in drug v Mariboru je podarila gledališkemu odseku Sokolskega društva v Rušah večjo množino blaga za odersko opremo, za kar izreka gledališki odsek imenovani tvrdki najtoplejšo zahvalo.
Dražba zaplenjene divjačine. Jutri dopoldne ob 10, uri bodo prodali na novem Glavnem trgu na dražbi srnjaka, divjega zajca, fazana in jerebico. Omenjeno divjačino je zaplenilo tržno nadzorstvo raznim prodajalcem, ki sc niso mogli izkazati s potrdilom o izvoru
Lažni zastopniki Narodne obrane. Cen
tralni odbor Narodne obrane je izdal naslednje opozorilo: doznali smo, da obiskujejo razne ustanove in tudi posameznike neki neznani ljudje, ki prodajajo slike in knjige v imenu in na račun Narodne obrane. Dva taka sleparja simo sami razkrinkali ter izročili oblasti, a so se tii® pozneje ponavljali taki sleparski primeri. Radi tega sporočamo javnosti: Narodna odbrana prodaja svoje dosedanje- publikacije samo po svojih odborih. Posamezne osebe nimajo pooblastil od nje,..da bi na njen račun prodajale kake slike ali knjige. Če bo kdo nastopal v • iinenu Narodne obrane, naj se ga legitimira ter morebitne sleparije takoj prijavi,
»Glas od donja«. .Klub jugoslovanskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre v Ljubljani bo priredil v nedeljo 10. decembra ob 15. uri v tukajšnjem Narodnem gledališču akademijo pod naslovom »Glas od doma« s sodelovanjem režiserja Ferda Delaka ih plesalke Katje Delakove pod muzikalnim vodstvom Marjana Kozine in z uporabo diapozitiv Lju-bivoja Ravnikarja. Prireditev, sestavljena iz ilustriranih recitacij, plesov, petja, godbe itd. bo tako svojevrstna, da slične v. Mariboru še nismo videli.
Pri nas je mraz, na jugu se kopljejo.
Zadnji vetrovi so silno ohladili ozračje in je pred dnevi 'radi tega padla temperatura pod ničlo. Čeprav se je vreme nekoliko zjasnilo, mraz ni popustil in so noči zelo hladne. Nasprotno pa je na obali našega Jadrana toplo vreme in se še vedno kopljejo.
Sodne takse v oktobru. Pri mariborskem okrožnem sodišču so stranke plačate v mesecu oktobru na taksah 33.727 Din, pri okrajnem sodišču pa 78.659 Din.
Strašna smrt. Vas Sv. Miklavž na Dravskem polju je včeraj dopoldne razburil strahovit dogodek. Posestnik Vinko Vauhnik je obupal nad svojim življenjem in si ga je hotel končati na strašen način. Dopoldne okrog 10. ure se je podal k električnemu daljnovodu napetosti
10.000	voltov in privezal na tanko žico svoj žepni nož ter ga vrgel preko voda, drugi konec žice pa je držal v roki. Da bi bil učinek še hujši, je sezul čevlje. V trenutku ko se je žica dotaknila daljnovoda, je silen udarec zrušil Vauhnika na tla, pri čemer se je pretrgala žica, ki je za hip zvezala njegovo telo z daljnovodom. Vauhnik je dobil strašne opekline na desni strani telesa in se je od groznih bolečin med silnim vzdihovanjem valjal po tleh. Strašen dogodek je opazil delavec France Verdnik iz Hoč. Podal, še je takoj na kraj nesreče. Nesreča pa je hotela, da ni opazil žice, ki je visela od daljnovoda, s katero je prišel v stik s čelom in se zgrudil pri priči mrtev na tla. Vauhnika so nato ljudje prenesli v najbližjo hišo, odkoder so ga poklicani mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico. Tragično preminilega Verdnika pa so spravili v mrtvašnico na hoško pokopališče.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 23. trn. Ob 12.45: reproducirana instrumentalna glasba (šlagerski venčki); 12.45: poročila; 13: čas, reproducirana vokalna glasba (tenoristi); 18: Pridobitnost kmečke gospodinje, predava ga. Grumova; 18.30: pogovor s poslušalci, se pogovarja g. prof. Prezelj; 19:	srbohrvaščina
(dr. Rupel); 19.30: reproducirana glasba po željah poslušalcev; 20. proslava sv. Cicilije, zaščitnice glasbe:	1.	glasbeno
predavanje, 2. koncert pevskega zbora »Ljubljane«, 3. reproducirana religiozna glasba; 22.: čas, poročila; 22.20: koncert radio-orkestra.
Grajski kino. Četrtek zadnji dan izborna veseloigra »Pripovedke gospodične Hoffmannove«, Anny Ondra. V petek sijajen detektivski velefilm: »Paro-brod brez luke« s Harryjem Pielom v glavni vlogi. Napeto dejanje, krasni pomorski posnetki.
Kino Union. Od danes srede dalje veseloigra, polna humorja »Samo ti si kriva« z ljubko Magdo Schneiderjevo in Georgom AIexandrom. Pride velik sen-zacijski in ljubavni velefilm »Neki gospod Gran«.
Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna Franc-Jo-žefov"i grenčica delovanje želodca in čre vesja ter trajno pospeši prebavo.
Ha, ocHn.0 gneciaMie
REPERTOAR.
Sreda, 22. novembra 6b 20. uri: »Rože v snegu«. Red B.
Četrtek, 23. novembra ob 20. uri:	»R.
U. R.« Red A. Znižane cene. Zadnjič Petek, 24. novembra. Zaprto.
Sobota, 25. novembra ob 20. uri: »Deseti brat«. Premiera.
Poslednja uprizoritev drame češkega pisatelja Karla Čapka »R. U. R.« bo v četrtek, 23. t. in. V režiji gl. režiserja Jožeta Koviča je to izredno učinkovito delo, ki je vsebinsko prav zanimivo, doseglo popoln uspeh. Veljajo znižane cene.
Jurčičev »Deseti brat« v ederski priredbi Ferda Delaka bo naslednja dramska premiera, ki bo v soboto, 25. t. m. Značilno za to priredbo je pred vsem, da je dejanje navezano na osrednjo osebo, na desetega brata, ki stopa močno v ospredje, da se nam približa delo še bolj, .kot v romanu. Posebno še odlikuje delo, da govori iz njega pred vsem Jurčič s svojim klenim, lepim jezikom. Prizor sledi prizoru v zakoniti zaporednosti, dialog je povsem Jurčičev, niti ena besedica ni tuja. Dejanje se razvija s filmsko naglico, dolgih dejanj s še daljšimi odmori ni. Scena se spremeni v trenutkih, ko ugasne luč in ko napoveduje diapozitiv prihodnjo sliko. Zato se drama ne odigrava le v gostilni, temveč nam stopa pred oči v pestrosti kot roman sam, ali — kot rečeno — kot film. Režira Ferdo Delak sam. Mariborčani pričakujejo to premiero z napetim zanimanjem.
Pri številnih nadlogah ženskega spot* povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Joseiova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Tobačno trafiko v Tyrševi (Gosposki) ulici je prevzel od g. Gnusa Hugon Jerman in se priporoča!
Srečke III. razreda državne razredne loterije so prispele in jih igralci lahko dvignejo v upravi »Jutra« in »Večerni-ka« v Mariboru, Gosposka ul. 11.
Usoden strel Te dni so obiskali pisarno odvetnika dr. Pinterja v Murski Soboti neznani tatovi. Bili pa so pri svojem poslu tako neoprezni, da jih je slišala služkinja, ki je iakoj obvestila sosede. V stanovanje so prihiteli na pomoč 3 fantje, med katerimi je bil tudi mlad šofer Dionizij Nesmeny. Ko je slišal odvetnik sumljiv ropot in šepetanje treh na pomoč poklicanih, je bil 'prepričan, da so tatovi. Pograbil je lovsko puško in oddal na nje 2 strela. Nesmeny se je opotekel in zgrudil mrtev na tla,, njegova tovariša pa sta bila le lažje ranjena. Dogodek je povzročil precejšnje razburjenje in vzbudil veliko sočuvstvovanje z družino nesrečnega fanta, ki je prihitel drugemu na pomoč, pa je sam izgubil življenje.
Nesreča ne počiva. Pri delu v Nasipni ulici si je včeraj popoldne hudo poškodoval roko 40-letni Josip Regeli. V Mlinski ulici pa je padla po stopnicah 56 letna Ivana Černčičeva in si zlomila levo roko. Oba ponesrečenca so mariborsk’ reševalci prepeljali v bolnišnico.
Današnji trg. Na današnji srednje založeni trg so pripeljali kmetje 8 voz zeljnih glav, krompirja in čebule ter 10 voz sadja. Cene tem poljskim pridelkom se izza zadnje sobote niso spremenile. Srednje je bil založen tudi. kokošji trg. Tudi cene perutnini so ostale nespremenjene. Boljše- so bile založene mize na trgu, kjer so kmetice po zmernih cenah prodajale raizno zelenjavo in sočivje. Na novem Glavnem trgu pa je bilo precej suhe robe. Na trgu za seno pa je bilo 6 voz sena, stot po 30 do 35 Din in 3 voze slame stot po 25 do 30 Din.
Vremensko noročllc mariborske meteorološke posta?e. Davi ob 7. uri je kazat toplomer 1.6 stopinjo C; minimalna temperatura je znašala 1.4 stojunjo C; barometer je kazal pri 141 štomui->h 744.1. reduciran np ničlo nn	relativna
viaea 84; vreme je oblačno.
Poljčane
Druga občinska seja je bik koncem
preteklega tedna ob navzočnosti vseh 24 odbornikov. Poleg mnogih drugih važnih zadev, ki so jih na tej seji rešili, so se sestavili tudi krajevni šolski odbori za Poljčane, Studenice in Laporje. V poljčanski krajevni šolski odbor so bili izvoljeni razen predsednika župana Antona Medveda še gg. župnik Cilenšek, Gajšek, Plavčak, J. Bauman in Rebernak V studeniški gg. župnik Čede, Kavčič, Bohak, Kitek in Kodrič, za la-porsko šolo pa gg. Uršič in Pivec. Župan Medved je nato poročal, da je vseh uivših io občin že prevzetih, pri čemer se je up ivilo, da znašajo dolgovi nove velike občine okrog 165.000 Bin. Sprejetih je bilo nato več predlogov. Sklenilo se je, da se bodo v decembru in januarju vršili v Poljčanah in Studenicah razni gospodarski tečaji. V vseh bivših občinah se ustanovijo posebni odseki za ubožne. Upravljanje občinske razsvetljave se poveri g. J. Baumanu, g. Mihaelu Pepelnaku pa izdajo živinskih listov in ogled mesa. Račun nedavno izvršene delne cestna razsvetljave se zavrne. Domovinstvo se je priznalo mlinarju Cirilu Pečniku iz Studenic in upokojenemu pismonoši Stojanu.
Knjige Vodnikove družbe so dospele in jih je dvigniti pri poverjeniku g. Ko-Viču. Upoštevajte prošnjo družbe in plavajte članarino za prihodnje leto poverjeniku takoj. Novi člani, priglašujte se, Štiri lepe knjige za 20 Din so res bogat knjižni dar.
Mala Jelkica.
Mala Jelkica je z jokajočim glasom Vprašala svojo mamo: »Mamica, ali si res moram vsak dan umivati vrat?«
»Moraš Jelkica! Tako dolgo moraš, dokler si pri meni.«
»Če je tako, potem pa bom gledala, da Se kmalu omožim .. .«
otnumlfur
ODOL zobna pasta. Fini prašek ODOL zobne paste varuje zobno sklenino.
zobna pasta
ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnago.
Sleparji velikega kova na zatožni klopi
KAZENSKA RAZPRAVA PROTI PONAREJEVALCEM KOKAINA. TERNON, SIRNIK IN PUH OBSOJENI SKUPNO NA 5 LET TEŽKE JEČE.
Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila včeraj dopoldne kazenska razprava proti 23ietnemu drogeristu Ernestu Ternonu. 301etnemu Borisu Sirniku, trgovskemu potniku, in 50Ietnemu Josipu Puhu, železniškemu upokojencu, vsem iz Maribora. Za razpravo je bilo izredno veliko zanimanje med Mariborčani in okoličani, ker so bili vsi trije obtoženi, da so lani in letos spomladi ponarejali kokain in ž njim izvabili od lahkovernežev skupno okrog 90.000 Din. Obenem pa sta bila obtožena .Ternon in Puh tudi radi Ponarejene menice.
Iz obtožnice je razvidno, da je bil obtoženec Ernest Ternon od leta 1928. do leta 1931. zaposlen kot praktikant pri Veledrogeriji »Salus« v Mariboru. Pri tem svojem poslu še je seznanil z raznimi kemikalijami in je spoznal tudi kokain in njegovo vlogo v ilegalnem pro-nietu. Tam je bil uslužben nekaj časa tudi obtoženec Josip Puh kot sluga. Ternon m Puh sta se kmalu spoznala in sklenila prijateljstvo, ki ju je pozneje vejalo pri njunih zločinskih podvigih, ki sta jih izvrševala s ponarejenim kokainom na račun lahkovernih in kokaina Željnih ljudi. V začetku lanskega leta je Ternon odprl na Radvanjski cesti trgo-vino z mešanim blagom. Tam blizu je tedaj stanoval tudi obtoženi Boris Sirnik, ki je bil do lanskega septembra nslužben kot dnevničar pri mariborski »lavni pošti. Po odpustu iz službe se je Pričel Sirnik baviti z raznimi trgovskimi Zastopstvi in se je tako seznanil s trgovcem Ternonom. Verjetno je, da je Ternon že tedaj, ko je bil še zaposlen bij »Salusu«, razmišljeval, kako bi prijel do denarja s prodajo ponarejenega kokaina. Ta posel rti bil sicer tako ris-kanten kakor druge prevare, ker je pač 'ahko računal s tem, da ga kupec, čeprav bo opeharjen, ne bo izdal.
Ternon je pričel izdelovati kokain, k; •'e bil namenjen samo za ilegalni promet, bosredova'ci pa so bili tihotapci, ki se nrav gotovo niso marali razkrP' tem,
da bi posamezne primere prevar prijavili varnostnim oblastem. Z ozirom na visoke cene kokaina v tajnem prometu, je Ternon na ta način prav lepo in veliko zaslužil. Izdeloval pa je kokain tako, da je zmešal skupaj nekaj kinina, salicilnega natrija in galuna v prahu. Potrebno je bilo, da je bila mešanica bele barve in da je imela grenek okus. Včasih je bilo tudi važno, kako je bil kokain »pakiran«. To je bilo namreč odvisno od tega, kdo je bil kupec. Zavojčke ali steklenice je opremil s primernim napisom, ki je predstavljal kemično formulo za kokain.
Preiskava je dognala, da je prvi začel izdelovati kokain Ternon. Ko se je seznanil s Sirnikom, je pritegnil tudi njega v ta posel, Puh pa je pomagal kot me-šetar. On je iskal žrtve in jih vodil do lastnika kokaina, ki sta bila Ternon ali pa Sirnik. Preiskava pa ni mogla točno ugotoviti, koliko kokaina so spravili v promet. Verjetno je, da je kupčija lepo cvetela, ker so priče izpovedale, da so se pred stanovanjem Sirnika često ustavljala razna motorna vozila.
Osleparjeni Francozinji.
Koncem decembra 1932. sta se v Mariboru pojavili dve tujki. Bili sta Francozinji, ki sta želeli kupiti kokain. Nastanili sta se v hotelu »Mariborski dvor« in je med njima in prodajalci posredoval neki Zagrebčan. Po posredovanju Puha je izvedel za želje mladih Francozinj tudi Ternon. Pripravil je zahtevano količino kokaina in naprosil Sirnika, da je nastopil kot prodajalec. Kupčija je bila izvršena v »Mariborskem dvoru«, kjer je Sirnik tujkama izročil proti plačilu
15.000	francoskih frankov 2 zavojčka Temonovega kokaina. Sirnik je denar, ki ga ni preštel, ker so bili sami tisočaki, izročil Ternonu, ki mu je dal za to 1 bankovec za 1000 frankov in nekaj stotakov v dinarjih. Ker tujki v Mariboru nista prenočevali, ni mogla policija ugotoviti njunih imen.
Prav tako sta Sirnik in Ternon opeharila tudi neko Reparjevo iz Idrije, ki
je kupila od njiju zavojček kokaina za 2.900 lir.
Svojevrstno vlogo pa je igral pri vsem obtoženec Puh. Meseca oktobra lanskega leta je zaprosil posest. Jurija Rožanca za posojilo 24.000 Din. Obljubil mu je, da mu bo posojilo v kratkem vrnil, in sicer v znesku 30.000 Din. Za varstvo pa mu je dal 2 steklenici belega praška, o katerem je trdil, da je kokain, ki je vreden 52.000 Din. Nevedni Rožanc je na ponudbo pristal, sprejel steklenici in izplačal Puhu 24.000 Din, ne da bi za to zahteval kako potrdilo. Ker pa mu Puh rti vrnil denarja, je skušal vnovčiti dragoceni prašek. Prepričal pa se je, da ga je Puh pošteno oskubil.
Lahkoverna natakarica Marija.
Obtoženi Puh je bil stalen gost v neki gostilni na Meljski cesti. Tam je bila uslužbena za natakarico neka Marija. V začetku letošnjega leta je Puh koval nove načrte in pripovedoval Sirniku, da bi bila Marija pripravna in sposobna za posredovalko pri kupčiji s kokainom. Sirnik se je potrudil in jo pridobil, da je investirala v te posle 5.000 Din. Od Marijinega denarja je Sirnik izročil Puhu 1000 Din. Ker pa izdelovanje kokaina ni bilo zvezano z nobenimi stroški, je jasno, da sta Sirnik in Puh na zvit način izvabila od Marije denar. Sirnik sicer trdi, da je Mariji povrnil znesek 2600 Din, vendar pa ona noče ničesar vedeti o tem in odločno zanika, da bi bila kdaj dala oziroma posodila Sirniku denar-Pravi, da je dobila od nekega neznanca zavojček praška, ki sa je tam shranil.
Kakor že omenjeno, je iz gornjih primerov razvidno sleparsko delovanje vseh treh osumljencev. S prodajanjem ponarejenega kokaina so si ustvarili vir lepih dohodkov. Pri preiskavi na policiji, kakor tudi pred preiskovalnim sodnikom, je Sirnik priznal vse, vendar pa je krivdo valil na Ternona. Nasprotno pa je Ternon zanikal vse in vali krivdo na Sirnika. Pri včerajšnji razpravi pa so vsi trije obtoženci odločno zanikali vsako krivdo. Na predsednikovo vprašanje, zakaj je Sirnik priznal sleparijo pri preiskavi na policiji in preiskovalnemu sodniku, se je izgovarjal, da se je bal policije, da ga ne bi pretepali, preiskovalnemu sodniku pa Je priznal zato, da bi ga čimpreie spustil na svobodo. Zaslišane priče pa so za vse tri obtožence
zelo obremenilno izpovedale. Po daV-' šem posvetovanju je senat, ki mu je predsedoval okrožni sodnik g. Zemljič ob prisedstvu okrožnih sodnikov dr. Kot-; tcika in dr. Travnerja spoznal vse tri obtožence v smislu obtožbe, ki jo je zastopal državni pravdnik Sever, za krive in je obsodil: Ernesta Ternona na 2 leti In 4 mesece težke ječe, Borisa Sirni-ka na I leto in pol težke ječe, Josipa Puha pa na 14 mesecev težke ječe. Vsi trije obtoženci so bili obsojeni tudi na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let
Ptuj
Nezgodi. Vinski trgovec Ivan Vindiš fe Leskovca je preteklo soboto trčil s svojim motociklom v kmečki voz na cesti proti Veliki Varnici. Nesreča se je zgodila ob cestnem ovinku. Vindiš je zletel v jarek in se občutno poškodoval. Pomoči je moral iskati v bolnišnici. Skoda na vozu in motociklu je precejšnja. Vozniku se ni nič zgodilo. — Gospo Marijo Šencarjevo ženo veletrgovca v Ptujn,so pripeljali v bolnišnico, ker si je zlomila levo nogo.
Napadena sta bila iz zasede v noči od sobote na nedeljo v Moravoih, okraj Ljutomer, kmečka mladeniča 20-letni Franc Polanec in 17-letni Martin Špindler. Stopala sta po cesti, ko je naenkrat proti njima nekdo iz teme začel streljati s paško. Polanca je zadelo v trebuh, Spin-dlera pa v levo roko. Polanec se je takoj zgrudil ves krvav. Ljudje, ki so na streljanje prihiteli iz hiš, so Obema nmffli prvo pomoč in ju spravili v ptujsko bolnišnico. Polanec je smrtnonevarno ranjen, dočim Špindler le lažje.
Pomanjkanje učnih moči. Na tukajšnji dekliški osnovni šoli manjka že od začetka šolskega leta učna moč, da poučuje ena učiteljica dva razreda istočasno. Razumljivo je da pouk radi tega močno trpi, pa tudi iz zdravstvenih razlogov ne gre, da so otroci dveh razredov stlačeni v prostor, ki more normalno sprejeti samo en razred. Pritožbe staršev prizadetih otrok dosedaj še niso zalegle.
Zvočni kino. V sredo 22. novembra in v četrtek 23. novembra, obakrat ob 20. uri se v tukajšnjem kinogledišču vrti zvočni film »Mala iz province«. V glavnih vlogah Renate Mtiller m Herman Thiemig. Kot dodatek Ufin tednik.
Sokolstvo
Telovadna akademija Sokola Maribor - matica, ki je postala že tradicionalna proslava državnega praznika, bo letos prvič v Narodnem gledališču. Dasi je bila velika' unionska dvorana tudi impozanten okvir prireditvi, se je uprava odločila letos za gledališče z ozirom na težave z razsvetljavo in povečavo odra in na pritožbe gledalcev, za katere je bil oder prenizek. — Na sporedu so poleg najnovejših čeških skladb znamenite sestave dr. Murnika »Turški marš« in »Faust«, ki so v prenovljeni obliki navdušile na ljubljanskem zletu in ki jih za akademijo pripravlja dolgoletni Muurni-kov telovadec br. inž. Zintner. Z velikim zanimanjem pričakujemo tudi sestave našiih domačih avtorjev br. Apiha in Vrunča in s. Vere Kovačeve, ki se nagibajo k novejšim tujim smerem. Novost bo nastop naraščajnic na visoki gredi. Smelost in moč bo prišla do veljave v nastopu na drogu in konju, kjer hočejo naši izbrani telovadci dokazati, da najde lepota telesa in gibanja na orodju najbolj dovršen izraz. Keir bo izdanih znatno manj vstopnic kakor v »Unionu«, sl jih je treba preskrbeti vnaprej!
Sokol II., Pobrežje poziva vse članstvo, da se udeleži obveznih predavanj,
ki bodo v četrtek 23., torek 28., in Četrtek 30. tm. vselej ob 20. (8.) uri v dvorani br. Renčelja. Predavanja so strogo obvezna za vse člane in članice. Novi člani se morajo predavanj sigurno udeležiti, sicer izgube pravico položiti sokolsko prisego. Zdravo!
Sokolsko društvo Hoče. Dne 5. nov. t. 1. je priredil naš veselični odsek trgat-veno veselico, ki je bila jako dobro obiskana ter je imela zato tudi dober gmotni uspeh. Aranžma cele prireditve je izvršil br. Kovač s pomočjo bratov Miheliča, Veseliča, s. Vaupotičeve in dr. brezhibno ter pripomogel članom do razvedrila, društveni blagajni pa do dobrodošlega dohodka. Ob* tej priliki se naj-islcreneje zahvaljujemo vsemu onemu občinstvu, ki je prispevalo z darili za srečolov. — Naš dramatski odsek je uprizoril v nedeljo, dne 12. XI. t. 1. Ni-kodemijevo trodejanko »Učiteljica«. Režijo je oskrbela s. Apihov«. Od nje smo že vajeni, da so predstave, katere ona režira, vkljub podeželskim težkočam, na umetniškem nivoju. Tudi tokrat nas ni razočarala.. Igra je potekla od začetka do konca gladko; vse vloge so bile dobro zasedene in izborno izvedene. Glavno vlogo učiteljice je odigrala sama, in to tako dovršeno, da je sledil vsakemu dejanju od navzočega občinstva buren aplavz. Ker odide s. Apihova v kratkem na novo službeno mesto v Ljutomer, je to bila pri nas zadnja predstava,
pri kateri je ona: sodelovala. Zato je bil obisk nenavadno številen ter je občinstvo pokazalo, kako je bila pri nas vsestransko priljubljena. Želimo ji tudi na novem službenem mestu mnogo takih uspehov. Pri na« jo bomo le težko pogrešali. Zdravo!
IZ ŽUPNE UPRAVE. Prosimo vse brate, člane ožje župne uprave, da se popolnoma zanesljivo udeleže ožje seje, ki bo Jutri v četrtek ob 20. uri v župni pisarni. Tajništvo! Zdravo!
Industrija otoka Lanaia
Soort
Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. Jutri, v četrtek 23. t. m. ob 19. odborova seja pri »Orlu«. Radi sestave zimskošportnega prospekta je polnoštevilna udeležba odbornikov obvezna.
Izredni občni zbor Mariborske zimsko športne podzveze bo v nedeljo 26. t. m. ob 9. pri »Orlu«. Dnevni red; sprejem novih podzveznih pravil. Po občnem zbo rti bo g. Gnidovec predaval za sodnike.
»O smučanju«. Pod tem naslovom bo v soboto 25. t. m. ob 20. v prostorih Ljud ske univerze skioptlčno predavanje. Pre daval bo g. Gnidovec iz. Ljubljane.
Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 26. t. m. se odigra v Ptuju ob 14.30 na igrišču SK Drave prvenstvena tekma SK Drava:SK Mura (Murska Sobota). Službujoči odbornik g. Zamuda.
SK Rapid v Ljubljani. V nedeljo 26. tm. gostuje SK Rapid v Ljubljani, kjer bo odigral proti ŽSK Hermesu prvenstveno tekmo.
Četrti kongres Zveze športnih zvez
bo v nedeljo 10. decembra v veliki dvorani mestne posvetovalnice v Zagrebu.
Nogomet v Varaždinu. Preteklo nedeljo je Čakovečki SK gostoval v Varaždinu ter odigral proti Varaždinskemu šport nemu klubu prijateljsko tekmo, ki je kon čala z zmago ČSK v razmerju 3:2. V predtekmi pa je varaždinska Slavija zmagala nad Slavijo iz Sisaka s 4:1. Obe tekmi sta se odigrali na igrišču Slavije.
Dobra ideja.
Blagajnik neke velike budimpeštanske banke Aleksander Švare je bil te dni obsojen zaradi prepovedanih manipulacij z valuto na 2 leti ječe. Od svojega svaka je dobival po pošti razne delnice, ki jih je vnovčeval v Budimpešti za tuje valute. Izkupiček pa je pošiljal v kruhu v tujino. Carinski uradniki so le slučajno odkrili njegov trik.
Nenavadna operacija.
V Budimpešti so zdravniki izvršili na nekem rojenčku nenavadno operacijo. Ugotovili so namreč, da ima srce izven prsnega koša in so mu spravili srce na pravo mesto ter upajo, da bo operacijo srečno prestal.
Kako je postal kralj Ananasov milijonar.
Sredi Tihega oceana leži majhen otok, ki je dolg približno 30 km in 14 km širok. To Je eden izmed najlepših otokov v tem arhipelagu, to pa ne le zaradi prekrasne tropske vegetacije, temveč tudi zaradi svojih ličnih hišic in vil. Ta otok je last človeka, ki je znan v vsej širni Ameriki pod imenom: »kralj ananasa«, multimilijonarja Jamesa Doleja. Svoječasno je Dole kupil ta otok havajskega arhipelaga za 3 milijone dolarjev od ameriške vlade. Dva nadaljnja milijona je porabil za investicije in je iz otoka Lanaia napravil svoje privatno kraljestvo.
Zgodovina »kralja ananasa« Jamesa Doleja je tipična zgodba ameriškega self-mademana. Dole je ime! pred 30 leti v Bostonu majhen vrt, v' katerem je gojil zelenjavo. Kmalu pa je pričel med krompirjem in grahom saditi tudi neke eksotične rastline. Sanjaril je tudi o plantažah kave. Nekega dne ni več mogel vzdržati, temveč se je izselil na Havajsko otočje. Prvo, kar je tamkaj zagledal, so bili sadeži ananasa. To sadje je raslo divje in, čeprav so domačini jedli te sadeže, se jih Američani nikakor niso hoteli lotiti. Dole je takoj opustil svoj načrt o plantažah kave in se je pričel zanimati za ananasova stebla. Nihče dotlej ni prišel na idejo, da bi moglo to eksotično sadje postati dober in dobičkano-sen izvozni predmet. Dole je prišel prvi na to idejo in je ustanovil tovarno za ananasove konzerve. Imel je vsega skupaj tisoč dolarjev, ki jih je investiral v to podjetje.
Tedaj pa se je pokazalo, da je za tako podjetje potrebno več denarja, ker kupčija v začetku ni uspevala. Manjkala so pač sredstva, da se razširi ta hova industrija. Dole se je vrnil v Boston in tukaj dobil vsoto 13.000 dolarjev, s katero je pričel izdelovati konzerve na> veliko. Pred 30 leti je znašala produkcija na leto točno 1.893 zabojev. Sedaj se isto število zabojev konzerv izgotovi točno v 17 minutah. Do dosege tega uspeha pa je bilo treba napraviti in prestati brez števila poskusov, kako te sadeže najboljše konzervirati in eksportirati. Dole, ki je pred 30 leti pričel obratovati s kapitalom 13.000 dolarjev, je izplačal leta 1928. svojim delničarjem na samih dividendah dva milijona dolarjev.
Sedaj se vsak dan producira 276 vagonov ananasovih konzerv. Ta industrija je trenutno Še brez konkurence. Iz ; vseh krajev sveta prihajajo tujci na La-i nai, ker je znano, da je najlepši otok v ‘ havajskem arhipelagu. Vsi turisti z ve-
Roman
„Oceanooo’i§“
ki Je izhajal v »VEČERNIKU« je vzbudil med vsemi čitatelji veliko zanimanje. Ves Maribor je pazno zasledoval razvoj fantastičnih dogodkov v podmorju, usodo Doljana, Intele, Moraje, Tutalisa, Ja-iisa in vseh ostalih. Vsa dežela je govorila o »Oceanopolisu«. Zato smo prepričani, da bodo naši čitatelji z veseljem pozdravili vest, da bo pričel te dni izhajati v »VEČERNIKU« nov roman M a-rija Skalana:
SEMISIRIS
ki bo nekakšen prvi del »OCEANOPO-LISA«.
Roman bo opisoval življenje Atlantov v njihovem glavnem mestu SEMISIRISU pred potopitvijo na dno Atlantskega oceana. Pred nami bodo ostale čudežne slike življenja ljudi pred davnimi deset-tisočletji v predpotopni flori, med predpotopno fauno.
Kdor hoče čitati ta roman in še ni naročen na »VEČERNIK«, naj ga takoj naroči. »VEČERNIK« je najcenejši dnevnik v Jugoslaviji. Stane samo 10 Din na mesec, dostavljen na dom pa 12 Din,
likim zanimanjem ogledujejo in občudujejo to edinstveno industrijo. V tovarni sami so velike sprejemnice, kjer je vsak obiskovalec nad vse vljudno sprejet in pogoščen.
Mednarodni ciganski kongres.
V Bukarešti bo letos v decembru mednarodni ciganski kongres. Romunski cigani, zlasti pa ciganski glasbeniki iz Bukarešte, se že nekaj mesecev z vso vnemo pripravljajo in delajo veliko propagando. Povabili so delegate iz vseh držav sveta. V svojem vabilu naglašajo, čeprav pripadajo raznim narodom, da so nacionalna celota, za katero morajo ob priliki kongresa slovesno manifestirati.
12fetna pisateljica.
Dvanajstletna Sara Bowes Lyon je zelo talentirano dekle. Doslej je napisala žc drugo knjigo. Čeprav še tako mlada, ima že tesne zveze š kraljevskim domom. Pred 2 letoma je izdala brošuricG o konjskem športu za otroke, sedaj pa je napisala pravljice, ki jih otroci zelo radi berejo. Knjiga je ilustrirana in naravnost luksuzno opremljena.
Mali o
Razno
SVARIM
vsakogar, ki bi raznašal ne-
resnične vesti o gospej Jako-bini Vi
/eronik, vegane z mojim ihienom, ker bom obrekovalce izročil sodišču. Franc Jug, krojaški mojster, Maribor.	4466
MIZARJU
Suh smrekov, borov, meces-nov, bukov, javorjev, čreš-njev in drugi ies vam dostavimo na dom po nizki ceni. Naslov v upravi »Večernika« 4463
SPALNE
In iedilne sobe. šperane, iz kavkaškega orehovega lesa, polltirane ter kuhinje in spalnice iz mehkega lesa. prepleskane. po ugodni ceni prodam. Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48	2460
- cln&rSnct- '
BPASIL-MATFf
' 7 vjtečzctf Din.S Z. A N D Ep L
te* /
JESENOV LES,
okroglo Žagan, lanske zimske sečnje, poceni na prodaj. Vpra šati v upravi »Večernika«. 4462
Sluibo išie
, PRODAJALKA
manufaktume in špecerijske stroke išče nameščanja. Naslov v upravi »Večernika«. 4461
Priložnostni nakup!
Prodajam velike množine pohištva.
Cene neverjetno nizke. Sprejmem v plačilo hranilne vloge.
fa izredna prilika sc vam nudi samo do 30. novembra.
Alfred Wicher
Koroika e. 31
mizarsko podjetje In zaloga pohištva
Mizarsko podjetje
z velikimi prostori, z modernimi stroji, s stano vanjsko hišo itd.
procam takoj ali pa dam v najem.
Ponudbe poslati na upravo lista pod »Kavcija«. 4465
Stanovanje
STANOVANJE
s tremi ali štirimi sobami vzamem v najem. Pojasnila daje M. Berdajs, Trg svobode. 4453
STANOVANJE ZAMENJAM
Svoje krasno, solnčno stanovanje v novi vili v najlepšem delu mesta, skoro v centrumu obstoječe iz treh parketiranlh svetlih sob, prostorne kuhinje s plinskipt in navadnim štedilnikom, iz kopalnice, velike predsobe in ostalih pritiklin zamenjam za udobno dvosobno stanovanje v mestu. — Najemnina za stanovanje, ki obsega vse prvo nadstropje, znaša 800 Din na mesec. Zamenjam ga takoj, najpozneje pa s prvim jami* al-jem. Prednost Imajo državni nastavljenci! Naslov v upravi »Večernika«. 7904
Lokal	Sobo odda
VEČJI LOKAL. pripraven za prodajalno ali pisarno, oddam v najem. Izve se pri gdč. Pušnik, Maribor Grajska ulica 2. 4452	MALO SOBICO oddam dijaku s celo oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 4460
	OPREMLJENO SOBO. lepo. z električno razsvetljavo, oddam eni ali dvema osebama. Vrazova ulica 6. pritličje, levo. 7002
VELIKO, LEPO DELAVNICO pripravno za skladišče, oddam v najem Vprašati. Gosposka ulica 11, pri hišniku.	
Poceni
blago
za revne ljudi dobite samo
Lepo in praktično miklavževo darilo je ovoj
PISEMSKEGA PAPIRJA
Za mal denar napraviš mnogo veselja
Veliko izbiro pisemskega papirja po man ceni dobiš v
Knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova cesta 13
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
STANKO DETELA v Maribor«