PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ AA Abb. postale I gruppo - L poročilo. V tem okviru sta odposlanstvi ponovno potrdili, da je treba imeti prisotnost slovenske etnične skupnosti v Italiji in italijanske skupnosti v Jugoslaviji, za pozitivno dejstvo, ld predstavlja dejavnik zbliževanja in večjega človečanskega, civilnega in kulturnega sporazumevanja med narodi. Odposlanstvi se tudi strinjata, da je treba obema narodnostnima skupnostima zagotoviti največjo zaščito, v skladu z obveznostim, ki so bile tudi pred kratkim potrjene na državni ravna. V tem smislu sta se predsednik D. Haramija in dr. Berzanti izrekla tudi na tiskovni konferenci, ki VAŽNO OPOZORILO JUGOSLOVANSKIM AVTOMOBILISTOM! Z 12. junijem je začelo veljati v Italiji obvezno zavarovanje za motoma vozila. Od tega dne dalje morajo Imeti avtomobilisti na svojih vozilih na vidnem mestu nalepljeno potrdilo, da so zavarovani proti tretjim osebam. Italijanska obmejna policija nas je včeraj obvestila, da velja obvezno zavarovanje v Italiji tudi za inozemce ali z drugimi besedami, da morajo tudi avtomobili z inozemskimi registracijami, ki prihajajo v Italijo biti zavarovani proti tretjim osebam in morajo to t vsakem trenutku dokazati z mednarodnim »zelenim listom* za zavarovanje v Inozemstvu Obvestilo italijanske obmej ne policije velja v našem pri meru seveda predvsem za ju goslovanske avtomobiliste, k poslej ne bodo mogli več v Italijo, če ne bodo imeli pri sebi »zelenega lista*. Obveznost »zelenega lista* je v teoriji tudi za jugoslovanske avtomobiliste začela veljati z 12. junijem, vendar so obmejni organi bili doslej tolerantni, v bodoče pa ne bodo več in bodo avtomobiliste, ki ne bodo imeli s seboj »zelenega lista*, t. j. dokaza o zavarovanki v inozemstvu, na meji zavračali. Zato opozarjamo vse Jugoslovanske avtomobiliste, ki se podajajo v Italijo, naj si oskrbijo »zeleni list*, če ga še nimajo, oziroma naj se ne podajo na pot, če nimajo s seboj tega potrdila o zavarovanju, veljavnega tudi za Italijo. je bila v prostorih deželnega od bora ob povratku hrvatskega odposlanstva iz Torviscose. Na konferenci je predsednik Haramija po udaril, da je obisk potekal v nadvse prijateljskem vzdušju ter da je sodelovanje med deželo Furlanijo -Julijsko krajino in SR Hrvatsko vidno napredovalo od lanskega obiska deželnega odposlanstva v Zagrebu in drugih središčih na Hrvatskem. Glede narodnih manjšin je Haramija ob tej priliki dodal, da je prepričan, da bosta tako Furlanija -Julijska krajina kakor tudi Hrvat-ska ukrenili vse potrebno, da se bosta manjšini obakraj meje počutili res svobodni v vsakem oziru. Predsednik Berzanti pa je naglasil, da je pred kratkim sprejel slovensko odposlanstvo, ki ga je zaprosilo za posredovanje v Rimu, da bi predsednik ministrskega sveta Colombo brez odlašanja sprejel predstavnike slovenske manjšine. V tej zvezi sem že nastopil v Rimu, je dejal dr. Berzanti, in želim, da bi do zaželenega srečanja prišlo v čim krajšem času. Predsednik Haramija je na tiskovni konferenci objasnil nekatera vprašanja, ki so bila predmet pogovorov s predstavniki deželne u-prave. Kakor smo zabeležili v včerajšnji številki našega dnevnika, so pogovori zajeli vrsto gospodarskih, turističnih, kulturnih in drugih vprašanj, ki so skupnega interesa in v okviru katerih se sodelovanje med našo deželo in SR Hrvatsko laihko občutno okrepi na krajši in na daljši rok. Glede maloobmejnega pro meta naj danes dodamo, da bodo pristojni organi priporočili os red njim oblastem v Rimu in v Beogradu, naj bi razširile obmejni pas in hkrati povečale tudi spisek blaga, ki je predmet obojesmerne izmenjave v okviru ustreznih sporazumov. Obe vladi se načelno strinjata s tem, da bi obmejne sporazume med Italijo in Jugoslavijo polagoma razširili tako glede osebnega kakor tudi glede blagovnega prometa. Glede vprašanja avto ceste Reka-Trst, je predsednik Berzanti naglasil, da so se na pogovorih dotaknili predvsem možnosti tehničnega sodelovanja, medtem ko o morebitnem sofinansiranju nove prometne zveze ni bilo govora. V zvezi s sodelovanjem med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob Severnem Jadranu sta se odposlanstvi dogovorili, da 'bosta- predlagali priza detim luškim upravam, naj stopijo v stik druga z drugo ter naj se zavzamejo za primerno obliko medsebojnega sodelovanja. Hrvatska in Furlanija - Julijska krajina se bosta tudi sproti obveščali o svojih načrtih za razvoj kopenskega in pomorskega prometa, še posebej pa o vsem, kar zadeva povezavo med jugoslovanskim in italijanskim a-vto cestnim omrežjem. Na koncu je predsednik Haramija izrazil željo, naj bi se obiski med predstavniki Furlanije-Julijske krajine in SR Hrvatske nadaljevali tudi v prihodnje, in sicer ne le na uradni ravni, temveč tudi neuradno. Kakor omenjeno, so se hrvatski gostje včeraj vrnili v Trst iz Torviscose, kjer so si v spremstvu predsednika Berzantija in odbornika Stopperja ogledali tovarno SNIA. Tudi v Torviscosi, kakor povsod v naši deželi, koder se je mudila, je bila hrvatska delegacija toplo sprejeta. Posebno prijetno je bilo jugoslovanskim gostom v Lignanu, kjer je predsednik Haramija imel tudi nepričakovan govor, v katerem je med drugim dejal, da »mi vsi smo sinovi Jadrana in tudi če pripadamo različnim deželam in drugačnim političnim sestavom, nam je usoda v tem delu sveta skupna. Zato postaja naše prijateljstvo po- _ vsem naraven pojav, iz katerega se j nujno poraja tudi sodelovanje*. SEJA DEŽELNEGA SVETA Živahna diskusija o zakonskem osnutku za prispevke industrijskim podjetjem Deželni svet počastil spomin sovjetskih vesoljcev ■ Odgovor odbornika Comellija o pomoči kmetom, prizadetim po toči Pred zatključkom včerajšnje seje je deželni svet počastil spomin treh sovjetskih vesoljcev, ki so zgubili življenje ob povratku na Zemljo. Predsednik Rdbezzi, ki je sporočil žalostno vest in izrazil globoko sožalje, je pripomnil, da sta SZ in ZDA že plačali hud prispevek pri spoznavanju ln osvajanju vesolja. Glavna točka včerajšnje seje je bila razprava o zakonskem osnutku, ki ga Je predložil predsednik deželnega odbora, glede ponovnega finansiranja deželnega zakona o prispevkih Industrijskim podjetjem pri najemanju posojil za gradnjo, razširitev ln obnovitev obratov ter o zakonskem predlogu, ki so ga predložili komunistični svetovalci, glede nekaterih sprememb omenjenega deželnega zakona. Pred diskusijo o zakonskih predlogih so bili na vrsti odgovori odbornikov na vprašanje nekaterih svetovalcev. Prvemu delu seje je prisostvovala tudi skupina delavk I tovarne nogavic Mucchiut iz Gradi- šča, ker jih je zanimal odgovor odbornika Dulcija na vprašanje, ki ga je postavil svetovalec Rlzzi (PSIUP) glede Izgona (v nedeljo zjutraj) delavcev ln delavk iz zase-dene tovarne. Odbornik za Industrijo Dulci je dejal, da je ta dogodek zelo neprijeten in da se deželna uprava ne strinja s takimi posegi, toda ni pristojna, da bi ne posredno posredovala ln ukrepala. Pripomnil je tudi, da se pogajanja med sindikati ln vodstvom podjet-ja nadaljuje, da pa se je položaj poslabšal prav zaradi nedeljskega dogodka. Odbornik za kmetijstvo Comelli je odgovoril na vprašanja, ki so jih postavili svetovalci raznih skupin glede odškodnine gori-škim ln furlanskim kmetovalcem, ki so bili prizadet! zaradi neurja ln toče v noči 21.-22. maja. Odbornik Comelli je najprej navedel občine ln prizadete površine: v videmski pokrajini 12 občin, 4875 ha. škoda 1.019.700.000 lir; v por-denonskt pokrajini 2 občini, 1301 UIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIinHIllUnillUIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllMIUIIMUUmMIIIIIIIIIIIMIIIIIHMMIMIMIIIIIIIimiHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMHIIIIHIIM SINDIKATI POZIVAJO MESTO K MOBILIZACIJI CIPE zadaja tržaškemu pomorstvu hud udarec s preureditvijo prog Srečanje predstavnikov CGIL, CISL in CCdL s predsednikom pokrajine Zanettijem in županom Spaccinijem - Predlagali so ustanovitev skupnega odbora, v katerem naj bi poleg sindikatov in krajevnih ustanov bili še dežela in trgovinska zbornica - Uničenje 48 ladij: 4 tisoč brezposelnih Nepričakovano je kakor strela i jasnega treščila v Trst vest, da je CIPE (medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje), kljub na sprotovanju deželne uprave in tržaških krajevnih uprav (pokrajina, Milje, Trst), odobril načrt za preureditev pomorskih prog splošne na rodne koristi (PIN), kar — preprosto povedano — skoraj popolno u-ničenje državnega brodovja, uničenje 48 ladij, od katerih je 6 potniških, v glavnem pa so te ladje tržaškega Lloyda. Razumljivo je, da so prvi reagirali na to vest sindikati. Ukrep CIPE pomeni tudi brezposelnost za približno 4000 mornarjev, vplival pa bo tudi na dejavnost pristanišč in ladjedelništva. Tržaške CGIL, CISL m UIL so že pozvale tržaško delavstvo naj se pripravi na oster spopad, da se zaščiti tržaško gospodarstvo, ki ga je že prizadel prvi načrt CIPE o ladjedelstvu in zapora »Sv. Marka*. ..................................i.m... DANES S PISMENO NALOGO IZ SLOVENŠČINE 74 SLOVENSKIH DIJAKOV ZA MATURITETNI IZPIT Izpiti bodo kot lani, ker parlament ni odobril predhodnega zakona za šole bo morala upoštevati tudi njegov celotni šolski uspeh, ne pa samo znanja, ki ga je pokazal na maturi. Poleg tega bo morala komisija preveriti kandidatovo zrelost. Za tiste dijake, ki se ne bi mogli udeležiti sedanjega roka zaradi bo-leznl ali zaradi utemeljenih družinskih razlogov, bo še en izpitni rok. Vsem kandidatom želimo kar najboljši uspeh. S pismeno nalogo lz slovenščine se bo danes začela velika matura za 74 slovenskih dijakov lz Trsta ln Gorice. Ker parlament ni odobril prehodnega zakona o šoli, bodo maturitetni Izpiti kot lani. Kandidati bodo Imeli dve pismeni nalogi ln ustno Izpraševanje. Kot smo že omenili, bo prva pismena naloga lz slovenščine, katero bodo pisali na vseh zavodih, druga naloga pa bo različna od zavoda do zavoda. Na klasičnem liceju bodo Imeli latinščino, na znanstvenem liceju ln na učiteljišču matematiko, na trgovski akademiji pa nalogo hz trgovinske tehnike. Izpitna komisija bo ocenjevala kandidate skupno ln OSTALE VESTI NA ŠESTI STRANI Krajevnim oblastem so sindikalne centrale v Trstu predlagale, naj se takoj ustanovi skupen odbor, v ka terem naj bodo predstavniki dežele, pokrajine, tržaške občine, trgovinske zbornice in sindikati. Namen tega odbora naj bi bila koordinacija vseh potrebnih akcij, da se prepreči ta nov hud udarec vlogi Trsta v pomorskem gospodarstvu. Včeraj so sindikalisti orisali ta predlog predsedniku tržaške pokrajine dr. Zanettiju, ki je zaenkrat samo potrdil, da tudi on odločno nasprotuje takemu načrtu za reorganizacijo pomorstva. Enako je potrdil enotno nasprotovanje vsega tržaškega javnega mnenja taki preureditvi pomorstva. Vsekakor sindikati vztrajajo, da se mora združiti ves Trst in nastopiti pri pristojnih ministrstvih za proračun, gospodarsko načrtovanje, trgovinsko mornarico in državne soudeležbe. Ko se je razširila vest o sklepih CIPE sta komunistična občinska svetovalca Giorgio Rossetti in Lino Crevatin poslala županu pismeno vprašanje, v katerem ga o-pozarjata, da pomeni ta načrt uničenje državnega brodovja in bo prizadel zadnji udarec tržaškemu pristanišču. Komunisti opozarjajo, da gre za nadaljevanje vladne politike, ki je že oškodovala tržaško gospodarstvo, predvsem pa državno industrijo, ki je bila povečana s pomorstvom. Svetovalca pripominjata tudi, da se vesti o tem dajejo na razdrobljen način, ko v Rimu z ene strani pozitivno odgovarjajo na zahteve po srečanjih, istočasno pa izdelujejo načrte, ki padajo kot udarci težkega kladiva na pomorstvo in Trst še posebej. Po tem načrtu CIPE ne more «Lloyd Triestino* pripraviti svojih načrtov. Protest predsedniku vlade Colombu je poslal tudi deželni tajnik PSDI prof. Lonza. Brzojavil je tudi strankinemu tajniku Fer-riju in predsednikom poslanskih skupin. zmanjšali notranjo toploto in čakali, da tekočina izgori. Kakor smo omenili, jim je po dveh urah dela uspe lo. da so pogasili plamene. UPRAVNI SVET DRŽAVNEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA JE SPREJEL OBRAČUN ZA LETO 1970. IZPLAČANIH 82 MILIJARD LIR ZA NOVE SOCIALNE NALOŽBE. ....................m...muli............milili........miii.iiiiiiimi«.uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii.i.. IZPRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Drugi dan sodne razprave v zvezi z «dolinsko zadevo» Doslej so zaslišali približno polovico od okoli 60 prič - Razsodbo bodo verjetno izrekli v soboto Proces o »dolinski zadevi* se je nadaljeval včeraj dopoldne z zasliševanjem prič, ki jih je poklical javni tožilec dr. Brenči in ki jih je predlagala zasebna stranka (pred stavljata jo odvetnika Agneletto in Kostoris). Priče so bile v glavnem razlaščenci. poleg njih pa je pred sodniki nastopil tudi major letečega oddelka tržaške kvesture Dino Mo-randini, ki je vodil preiskavo. Sodna razprava zadeva afero, ki je nastala in se je razplamtela po razlastitvah v Dolini za gradnjo naftovoda »Trst — Ingolstadt*. Na sodni klopi sedi predsednik »Odbora za pomoč razlaščencem* prof. Lojze Tul, ki ga dolžijo nezakonite prisvojitve denarja, nekaj čez štiri milijone lir, kar ustreza prejemkom Ljubomira Štoke v razdobju 16 mesecev v letih 1965 in 1966 V ponedeljek so sodniki zaslišali rani v Dolini. Rekel je, da je na-|to trdil, da je prejemal plačilo tudi stal zato, ker simpatizerji SSL niso za strankarsko funkcijo in končno hoteli pristopiti v levičarski »kon-lje dejal, da ni delal za nikogar. V zorcij*. Takoj je postalo jasno, da je dela v zvezi z razlastitvami zelo veliko in da je potrebna delovna moč. Zato pa je predlagal Štoki, naj bi to delo prevzel nase in prejel za to 1000 lir na uro, za potovanja pa kilometrino. »Odbor* do oktobra 1965 ni imel denarja — je rekel prof. Tul — zato so Štoki izplačevali le predujme, tedaj pa se je pokazala rešitev, ko je SIOT neposredno posegla v zadevo. Javni tožilec in zasebna stranka sta hotela predvsem vedeti, če so člani odbora, oziroma razlaščenci vedeli za stroške in če so Jih odobravali. Tul je odgovoril, da ne, vendar meni, da bi ne nasprotovali. Predsednik sodišča Ligabue je prebral tudi zapisnik o zaslišanju obdolženca, ki je najprej povedal, I Ljubomira Štoke. Ta je namreč za-kako je nastal »odbor*, katerega šel v več protislovij. Najprej je prvi sestanek je bil v župnijski dvo-1 priznal, da je delal za »odbor*, na- določenem trenutku je Štoka celo izrazil svoj sum, češ da so bila nekatera potrdila, ki jih je podpisal, potvorjena. Vsekakor je Tul zanikal Štokove izjave in potrdil, da je prejemal plačilo samo za delo, ki ga je opravil za »odbor*. Predstavnik zasebne stranke odv. Kostoris je začel svoje izvajanje s trditvijo, da se nikakor ne bo odpovedal pravici izvedeti za razdelitev 30 ali 35 milijonov, ki naj bi jih »odbor* prejel s pogodbo iz decembra 1965. Tulu je nato postavil več vprašanj, na katera pa ni odgovoril, kot je bila njegova pravica. Sodna obravnava se bo nadaljevala danes zjutraj, ob 9. uri, ko bodo po vsej verjetnosti začeli z zasliševanjem prič, ki sta jih predlagala obtoženčeva branilca odv. Logar in Berdon. Zdi se, da bo razsodba izrečena v soboto. Manjši požar pri «Esso Standard* Včeraj popoldne je pri podjetju »Esso Standard* v Ul. Rio Primario izbruhnil požar, ki je skoraj dve uri zaposlil petnajst gasilcev. Delavci so nameravali napolniti rezervoar št. 104. V 120 ton težkem rezervoarju z zmogljivostjo 2700 kub. metrov pa je bilo nekaj plina, zaradi katerega je tekočina nenadoma začela goreti. Gasilci so imeli dve možnosti: izprazniti pline iz rezervoarja ali čakati, da sicer majhna količina goriva zgori. Odločili so se za drugo možnost, ker je bilo večje jamstvo, da ne bi pri tem rezervoar utrpei kake okvare. Potrpežljivo so začeli torej močiti rezervoar, da bi tako IZREDEN USPEH Upravni svet Državnega zavarovalnega zavoda (Istituto Nazionale delle Assicurazioni), ki se je sestal 24. junija pod predsedstvom prof. odv. Francesca Santoro Passareili-ja, je sprejel obračun za leto 1970, ki ga je predlagal glavni ravnatelj odv. Lmilio Pasanisi. V letu 1970 se je dejavnost zavoda nadaljevala in okrepila, tako da se je poslovno leto zaključilo z uspehom, ki prekaša uspehe vseh dosedanjih poslovanj. Skupna vrednost premij, ki so jih vplačali zavarovanci, se je dvignila na 121 milijard lir (13 od sto več kakor v letu 1969), Cisti donos naložb pa se je povzpel na 42 milijard lir (+ 11 od sto). Zavarovancem in upravičencem je zavod lani izplačal za dospele pravice približno 70 milijard lir (+ 17 od sto), vključena 1 milijarda 900 milijonov lir za dodatne storitve, ki jih ustrezne pogodbe ne predvidevajo; »matematičnim rezervam* na račun obveznosti do zavarovancev je zavod lani namenil približno 57 milijard lir (+ 14 od sto); vsega skupaj je zavod lani izplačal ali nakazal zavarovancem in drugim upravičencem približno 127 milijard lir. Vzporedno z naraščanjem matematičnih rezerv je zavod lani povečal tudi svoje naložbe, zlasti take, ki so socialne in javnokoristne narave, in sicer v skupni vrednosti 82 milijard lir. Zavod je v lanskem letu izdal 406 tisoč novih zavarovalnih polic (+9 od sto) v skupni zavarovani vrednosti približno 563 milijard lir (+ 11 od sto); dne 31. decembra 1970 je zavarovalnica štela 6 milijonov 568 tisoč polic v skupni zavarovani vsoti 3.099 milijard Ur (+ 8 od sto). Ustrezne matematične rezerve so znašale 698 milijard Ur (+ 9 od sto). Lansko poslovanje se je zaključilo s čistim dobičkom 2 milijardi 135 milijonov Ur; po odvodu po zakonu predpisanih akontacij, so preostali dobiček nameniU zavarovancem (polovico) in državi (polovico). Zavarovanci bodo še naprej uživaU brezplačne izboljšave, tako kar zadeva zavodove storitve, kakor tudi glede soudeležbe na dobičku, in druge ugodnosti tudi pri podeljevanju »na grad za zvestobo*. ha, škoda 39 milijonov Mr; v gori-ški pokrajini 9 občin, 2520 ha, škoda 558 milijonov lir. Skoda, ki so jo utrpeli kmetovalci, znaša torej skupno 1.616.700.000 liir. To so podatki, ki so jih zbrali izvedenci kmetijskih nadzomtštev po ogledu prizadetih področij ln ocenitvi škode. Prizadeti kmetovalci bodo lahko, v roku 90 dni po objavi odloka v deželnem uradnem vestniku, predložni prošnjo kmetijskim nadzornih tvom za dosego odškodnine (80 odst.) za nasade, strukture in zaloge; za škodo na pridelkih pa je predvidena možnost najema posojila z 1 ali 2 odst. obresti. Glede prispevkov na podlagi državnega zakotna bo treba počakati na objavo zadevnega ministrskega dekreta. Deželni odbor je ra odškodnino kmetovalcem (na podlagi deželnega zakona štev. 33 lz leta 1965) dodelil 200 milijonov lir. Osnutek zakona o ponovnem finansiranju zakona štev. 25/1965 predvideva prispevke dežele industrijskim podjetjem 500 milijonov Idr letno in sicer od 1971 do 1980. Svetovalec Ceootto (MF), ki se Je prvi oglasil v diskusiji, je opozoril, da mora biti deželna uprava zelo previdna pri dodeljevanju prispevkov, da jih ne bi dobivala velika podjetja, pač pa mala In srednja. Pripomnil Je še, da kljub dosedanjim podporam se ni zvišalo šteivilo delovnih mest. Svetovalec Oogheto (KPI) je ostro kritiziral favoriziranje velikih industrljcev ln dosedanjo politiko deželne uprave. Naivedel Je tudi nekaj konkretnih primerov ln statističnih podatkov. Svetovalec Rlzzi (PSIUP) je poudaril, da njegova skupina nasprotuje osnutku zakona in da «spodbude» dežele pomagajo predvsem zasebnemu velekapitalu. Svetovalec Bacicchl (KPI) je kritiziral način delovanja deželnega sveta, oziroma večine, ki bi hotela spraviti v treh tednih pod streho toliko zakonov, kot prej v 6 mesecih. Poudaril je tudi, da pomoč potrebujejo mala ln srednja Industrijska podjetja, ne pa velika. Svetovalec Dl Gallo (KD) je poudaril veljavnost dosedanjih ukrepov dežele ra razvoj Industrije ln koristnost novega zakonskega osnutka. Rekel Je, da Je bil zakon te 1965 zelo koristen, da se je po zaslugi tega zakona zvišalo število zaposlenih v industriji za 10 odstotkov, da Je bilo odobrenih 835 prošenj ra deželni prispevek na račun obresti v zvezi s posojili za skoraj 75 milijard lir. Združenje krvodajalcev v Trstu vabi vse svoje člane In druge, da darujejo kri za nujne potrebe bolnišnic ! Tržaška javnost slovesno počastila pesnika B. Marina S kratko a pestro ter občuteno slovesnostjo so sinoči proslavili v glavni dvorani trgovinske zbornice SO-letnico rojstva gradeškega narečnega pesnika Biagia Marina. Poleg številnih osebnosti iz deželnih pokrajinskih in mestnih vladnih krogov ter številnih predstavnikov kulturnega in umetniškega življenja, ki so s toplimi aplavzi počastili plodovito življenjsko pot Marina pesnika in človeka, sta bila na proslavi prisotna tudi podtajnik za zunanjo trgovino Corrado Belci, ki je kot zastopnik italijanske vlade izročil pesniku zlato odlikovanje ministrstva za šolstvo za njegove zasluge na umetniškem področju ter literarni kritik in zmagovalec nagrade Viareggio za pesništvo Gio-vanni Giudici, ki je v uradnem govoru prikazal pomen in namen pesnikove umetniške stvaritve. Slovesnost so otvorili igralci Tržaškega stalnega gledališča Vanna Posarelli, Mimmo Lo Vecchio in Giorgia Valetta, ki so recitirali nekaj pesnikovih narečnih poezij, nakar je dr. Michele Zanetti, predsednik tržaške pokrajine, ki je priredila slovesnost, voščil slavljencu ob njegovem pomembnem jubileju ter se zahvalil vsem prisotnim za udeležbo. Vidno ganjenemu pesniku je nato izročil voščilne brzojavke vseh, ki niso mogli prisostvovati slovesnosti. Med temi je javno prebral voščilno brzojavko predsednika republike Saragata. Dr. Zanetti je nato orisal pomen Biagia Marina za tržaško kulturo ter poudaril, da je za pesnika kultura predvsem vera v človeka, kar se po drugi strani odraža tudi v Marinu človeku, saj je med zadnjo svetovno vihro, globoko prepričan v ideale pravice, sodeloval v italijanskem odporniškem gibanju. Popolnejši portret Biagia Marina pesnika in človeka je v svojem govoru prikazal kritik in pesnik Gio-vanni Giudici. Dejal je, da preveva Marinovo umetniško delo neuklonljivo iskanje resnice v tem večnem in nerazvozljivem vprašanju odnosa človek-življenje. Slovesnost je zaključil sam Marin, ki se je ganjen zahvalil vsem, ki so se ga spomnili ob visokem jubileju. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu sporoča, da ste vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 24. julija 1971. Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v jesenskem roku, se mora-Jo vpisati do 22. septembra 1971. Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar* in državnega strokovnega zavoda za industrijo In obrt sporoča, da se je začelo vpisovanje ra novo šolsko leto 1971-72. Vpisovanje bo od 30. junija do 24. julija; ra tiste, ki Imajo popravne izpite, pa takoj po opravljenih izpitih. Gledaljšča VERDI Danes ob 21. uri bo na Gradu druga predstava poletne gledali* ške sezone z uprizoritvijo Shakespearove drame «Dva»najsta noč* pod pokroviteljstvom Teatra Stabl-le In avtonomne letovlščarske in turistične sezone. V glavnih vlogah bodo nastopili Mario Soaccla, Ile-ana Ghlone, Leda Negronl, Umber-to D’Orsi, Massimo Foschl ln Roberto Heriltaka. Režija Orazio Costa Giovangigll, originalna glasba Alfredo Stran©, scena ln kostumi Eugenio Guglielminetti. Jutri ponovitev v gledališču Po llteama Rossetti, Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Frottl (tel. 36372 - 38547). SPDT organizira 10. in 11. julija eno in pol dnevni avtobusni izlet v San Martino dl Castrozra, od koder Je možno z raznimi sedežnicami ln žičnicami se vzpeti na nad 2000 m ln uživati krasen razgled na Cimon delia Pala ln Pale dl San Martino itd. Za planince bo poskrbljeno prenočišče v Rifuglo Pedrot-tl ln vzpon na Col dl Rosetta 2.742 metrov. Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča, da bo odhod z avtobusom na izlet v Begunje v nedeljo, 4. t.m. točno ob 6. uri zjutraj s trga pri cerkvi sv. Jakoba. Zamudnikom ne bomo čakali. L1ANANANDOHINALOO »M« V TRSTU • Športno igrišče • Ul. Fiavia Žene in krokodili v boju v velikem panoramskem bazenu v središču treh aren DANES 2 PREDSTAVI OB 17. IN OB 21.45 — Tel. 815-359 Predprodaja vstopnic v centralni prodajalni Pasaža Prottl — Tel. 36-372 ln 38-547 Razna obvestila MIRAMARSKI PARK Predstave «Luči in zvoki*. Danes ob 21.30 «Maximiila«i ot MexLco» v angleščini; ob 22.45 ((Massimiltano e Carlot-ta v italijanščini. Prevozna sredstva: avtobus «6» ln proga «M» od Barkovelj do Mira-mara ob 21. uri ter ob 22.15. Povratne vožnje ob koncu predstav. Cena vstopnic: 400 lir (otroci, vojaki, ENAL in komitive 300 lir, Nazionale 16.00 «Per pochl dolLarl ancora*, Giuliano Gemma. Fenice 16.00 «2000, la fine del mon-do». Prepovedano mladini pod 18, letom. Eden 16.30 «II killer delia luna dl mlele*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 «Le lsole delite, moren, Technicolor. Exceisior 16.00 «11 cigno dagli ar-tigll di fuoco*. Ritz 16.30 «La calata dei barbari*, S. Kcščina, O. Welles, L. Har-wey. Aiabarda 16.30 «Lo spettro*. Barbara Steele, Peter Baldwln. Prepo vedano mladini pod 18. letom. Filodranunatico 16.30 «Per qualche merendina in ptu», Stan Laurel, Oliver Hardy. Cmobeli film. Aurora 16.00 «La grande fuga», Ste-ve McQueen. Impero 16.30 «La donna lnvialbile*, Glovarma, Ralli. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Crlstallo 16.30 «Carter», Michael Caine. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capltol 16.00 «11 conformlsta*, J. L. Trintignant. Prepovedano mla, dtni pod 14. letom. Moderno 16.30 «Le tigri dl Mam-pracen«, Ivan Rasslmov. Technicolor. Vittorio Veneto 16.30 «Pupe calde e mafia nera». Prepovedano mladini pod 14 letom. Ideale 16.00 «Viva Vil!a», Yua Bryn-ner, Charles Bronson. Technloo-lor. Astra 16.30 «1 dlavoll del mara*. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.30 «Sentenza dl morte*. Thomas Milna, E. M. Salerno. Prepovedano mladini pod 14. letom. Včeraj-danes Danes, četrtek, 1. julija BOGOSLAV Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 14.12 in zatone ob 0.00. Jutri, petek, 2. julija MARIJA Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 24, najnižja 16,9, ob 19. url 18,4 stopinje. Zračni tlak 1009,9 nestanovitno pada, veter 35 km na uro sever, severovzhodnik, posamezni sunki do 64 km, vlaga 64-odstotna, padavine tekom dneva 0,8 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. junija 1971 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo Je 18 oseb. Umrli so: 50-letni Bruno SaletU, 85-letna Erminla Coceani vd. Vlsln-tini, 77-letna Conoetta Zulllch vd. Peroo, 37-letnl Carlo Ferluga, 68-let-na Maria Valil, 70-letna Erminla Schlussl por. Leglsa, 85-letnl Carlo Mazzoletti, 69-letni Antonio Pecan-ca, 50-letna VallJ Zanolla, 45-letna Luciana Zanin por. Lupi, 67-letnl Vittorio Krečič, 64-letni Giordano Permo, 66-letna Anastasia Zuletlch por. Dambrosl, 84-letni Anton Jamnik, 45-letni Pletro Divjach, 51-let-na Gabriella Divjach vd. Besenghl, 78-letnl Bonaventura BaneUl, 83-letmi Mario Mayer. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA USTANOVITEV AMATERSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU obvešča vse gledališke amaterje in ljubitelje gledališke umetnosti, da bo u-stanovnl občni zbor gledališča jutri, 2. julija 1971 ob 21. url na sedežu prosvetnega društva »Ivan Cankar*, UL Montecchi 6 — IV. nadstr. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU obvešča star-še, da se prične kolonija v Nabrežini v petek, 2. julija. Dečki naj bodo ob 16. uri popoldne na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22 od koder bo odhod. Prosvetno društvo Kraški dom Repentabor vabi na sestanek, ki bo danes, 1. VII. t. 1. ob 21. uri v dvorani občinske kopalnice v Rep-nu. Razpravljalo se bo o pripravah ra postavitev kioskov ra prodajo vina in pršuta ob priliki praznika terana ta pršuta, ld bo 10. in U.VII. t. 1. Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva, Zveza partizanov ANPI Opčine priredi v nedeljo, 4. julija 1971 v prosvetnem domu na Opčinah VI. partizanski tabor. Spored: ob 10. uri otvoritev razstave knjig, tiska in slik te NOB; ob 18. uri pozdravni govor, nastop pevskih zborov, recitacije partizanskih pesmi (dramska skupina SPD Tabor), koncert god. KINO «|RIS» PROSEK predvaja danes ob 19.30 barvni film: I TRAFFICANTI DEL PIACERE posnet po romanu Jamesa Maya Igrata: Vince Edvards ta Judy Geeson Ljudska prosveta Prva odborova seja SPZ bo danes, 1. julija ob 21. uri na sedežu zveze v Ul. Geppa 9. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Venčka Krečiča daruje družina Kobal 2.000 lir ra Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Bruna Kralja daruje Stanko Požar 5.000 lir ra SD Zarja. Ob 2. obletnici smrti dragega očeta Karla Bana darujeta družini Ban-Ukmar 5.000 lir za spomenik padlim partizanom na Proseku ta 5.000 lir ra Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Gabrijela Turka daruje Albina Bavčar 1.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju. Namesto cvetja na grob pok. Bru- be te Brega. Po 20. url prosta raba- i na Kralja daruje Franc Križman- člč J. (Plesec) 5.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob pok. Bruna Kralja daruje Rudolf Križmančič (Lojt) 2.000 idr za spomenik padlim v NOB v Bazovici. V počastitev spomina pok. Venčka Krečiča darujeta družini S. Pertot in J. Fili 5.000 lir za pevski zbor J. Gallus in 5.000 lir za šolo-spomemik NOB v Cerknem. Namesto cvetja na grob pok. Venčka Krečiča daruj« družina švagelj 2.000 lir ra Glasbeno matico. va s plesom. Igral bo ansambel IJC.4 Trst. GLASBENA MATICA obvešča, da bo od l.VII. dalje tajništvo glasbene šole odprto od 8. do 13, ure. V času od 15. do 29.VII. in od 5. do 19.VIII. bo šola zaprta. V dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 v Trstu bo v soboto, 3. t. m. ob 15.30 govoril o vprašanjih tržaškega gospodarstva Giorgio Rossetti, član pokrajinskega sveta KPI. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Drev. XX. septembra št. 4, Alla Maddalena, Ul. Istria 35, Chiari-Crotti, Ul Tor S. Plero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busoltnl, Ul. P Revoltella 41, Ptezul-Cignola, Korzo Italija 14, Prendlnl, Ul. T. Vecellio 24, Serra vallo, Trg Cavana 1. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ta spremili na poti našega dragega moža, očeta in brata zadnji BRUNA KRALJA se iskreno zahvaljujemo- Posebna zahvala č. g. župniku, učencem ln prof. zboru te Doline, učitelju Miru Preslu, pevskemu društvu Upa ra žalostlnke, darovalcem vencev ln cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin. Družini Kralj iz Bazovice ln Trebč Bazovica, 1. Julija 1971 Bitka za kitajsko nebo Svetovne agencije so nedavno v nelkaj vrstah objavile novico a-merskega tednika «Tlmc'/>, da je IR Kitajska ((zainteresirana za nakup 50 do 60 ameriških reaktivnih letal «boeimg 727». Te dni je Predsednik francoske letalske družbe Henry Sigler sporočil, da so Rllajci med svetovno razstavo lete Is tva v Parizu pokazali zanimale tudi za britansko-franča?kega velikana «Ooncorde». Kar se tiče «Boeinga», so začeli krožiti glasovi o tem še med bivanjem ame-vlške namiznoteniške skupine na Rltajskem, zatem pa jih je potrti«! tudi neki višji predstavnik Ni-*bnove uprave. Medtem ko Kitajci molčijo, izjavljajo predstavniki družue «Bo-e*ng», da do sedaj niso imeli nobenega stika s kitajskimi predstavniki, toda poudarjajo, da bi bili pripravljeni pogovarjati se o t«m. V tako pripravljenost te znane družbe seveda nihče ne dvomi (trdi se tudi, da bi za m priložnost ponudili tudi nižjo ceno), ka-b°r tudi v ameriškem poslovnem ®vetu nihče ne dvomi v rosne na-niene Kitajcev. Kitajska ima v načrtu poveča-in moderniziranje oointčega in mednarodnega letalskega pro- ni"iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiii.. 270 milijonov televizorjev na vsem svetu V 131 državah deluje danes 10 usoč 333 oddajnikov za televizijske Programe. Od teh pa Je samo 2791 samostojnih postaj, diočim je 7542 Relejnih postaj za oskrbovanje tež-*° dostopnih krajev za gorami. Na svetu se uporablja skupno milijonov in pol televizorjev. Prvenstvo imajo ZDA z 61 milijoni čmobelih in 31.1 milijona tele-vizorjev za barve. Na drugem me-je Sovjetska zveza z 28 milijoni čmobelih televizorjev, a brez barvnih. Zatem pride Japonska z *® milijoni čmobelih in 5.15 milijona televizorjev za barve. Na če-trtem mestu je Zahodna Nemčija * 15.5 milijona čmobelih aparatov Jn 1.3 milijona televizorjev za barve. Druga mesta zavzemajo Velika Britanija, Francija, Italija in Ka-n&ia. Na koncu seznama je LR Kitajska s 300 tisoč in Indija z 21 tisoč televizijskimi sprejemniki. ZNAMENJE. Leto I, štev. 3-4. Izhaja dvomesečno. Izdaja Mohorjeva družba v Celju. BOREC. Revija za zgodovino NOB in ohranjevanje revolucionarnih tradicij. Izdaja Zavod Borec. Leto 1971, štev. 5. LA DONNA Dl ČASA. Mensile cul-turale, politico, formativo. Mila- meta. Za sedaj razpolaga kitajska državna letališka prevozna družba Vang Su-Tat s 198 zastai elimi letali na vijak sovjetske in britanske proizvodnje, Id povezujejo večja kitajska mesta. Nedavno so kupili v Pakistanu štiri reaktivce britanske proizvodnje vrste «Tri-d»nt», toda jih ne uporabljajo, ker kitajska posadka še lvl končala vežbanja. Na dirugi strani ne morejo Kitajci čakati na razvoj lastne letalske industrije. Res je tehnološki napredek Kitajske viden in po besedah predstavnika skandinavske letališke družbe «SAS» H«nry-ia Sederberga, ki se je pravkar vrnil z obiska v Pekingu, so Kitajci morda že začeli izdelovati sodobno domače potniško letalo. Toda tudi s predpostavko, da ne bo v fazi načrtovanja konstrukcije in poizkusnih poletov, nobenih tsežkoč, kar bi bilo, sodeč po izkušnjah precej bolj razvitih dežel, gotovo neverjetno, bi Kitajci mogli leteti z lastnim letalom šele čez nekoliko let. Sode) po a-meriških poročilih so Kitajci že začeli izdelovati vojna letala na reaktivni pogon, ki do neke mere spominjajo na sovjetske «Mig-19», toda nimajo še možnos'i izdelovati reaktivnih letal za potniški promet. Za sedaj prihaja iz tovarne v Mukdenu v Mandžuriji samo majhno število helikopterjev in dvolkrilnih letal za deset potnikov, dočim so v tovarni strojev ((Krilati zmaj« v Šanghaju izdelali do sedaj samo nekoliko vodnih letal za štiri osebe. Kitajska državna družba Vang Su-Tai oskrbuje samo štiri mednarodne polete tedensko, toda zveze do neke mere spopolnjujeta «Alr France* od Šanghaja do Pariza enkrat tedensko in ((Pakistan International« z dvema poletoma od Karačija do Šanghaja in Kantona. V načrtu je t-udi proga sovjetske družbe «Aeroflot» med Moskvo in Pekingom. Prihodnje leto bi se utegnila začeti pogajanja o rednem letalskem prometu med Kitajsko In skandinavskimi državami. Tudi dve ameriški letalski družbi sta nedavno vprašali dovoljenje ameriško upravo za civilno letalstvo za uvedbo rednih prog s Pekingom. Nekateri podjetni posredniki povečini iz Teksasa, že navezujejo stike s Kitajci glede prodaje letal ((Boeing 727», ker se računa, da je Peking poleg kupovanja neposredno od proizvajalcev, zainteresiran tudi za nabavo že rabljenih letal «Boeing» 727 in 707 od zahodnih letalskih družb. Res je, da so v ZDA reaktivna letala in drugi proizvodi visoke tehnologije še na seznamu prepovedanih izdelkov za izvoz na Kitajsko. Toda meni se, da bo novi seznaza ki so ga pravkar skupno sestavila v Washingtgj»il ministrstvo za zunanje zadeve, za obrambo, za finance, za trgovino in kmetijstvo," mnogo bolj liberalen. To tem bolj, ker je nevarnost, da Američani ne bodo edini kitajski partnerji »o. anno XII, giugno 1971. °VEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pojavite se po robu sleherni težnji, j bi vsebovala elemente malodušja Ne posegajte v neki spor med Prijatelji. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite diskretni v odnosih do svojih jtičlavcev. Skušajte pomiriti svoje živce dvojčka (od 21. 5. do 22. 6.) gradite velikih načrtov na o-jtovi zelo meglenih obljub. Skupite dobronamerno poseči v neki sP°r med dvema družinskima ftla- borna. Kak (od 23. 6. do 22. 7.) Dosegi boste izreden finančni uspeh, "pravite spor med vami in sta-r«n prijateljem. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Prežeti ?°ste z najboljšo voljo, da bi do-°r° opravUM nalogo, ki vam Je bila Parjena. devica (od 23. 8. do 22. 9.) Skušajte še naprej ohraniti delov-bo navdušenje kot doslej. V vaši Čustveni zadevi bodo nastopile spre-PJ^tnbe. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Bodite diplomatični tudi nasproti svojim kolegom. Ni priporočljivo, da bi vse zaupali prijateljem, ki preveč govorijo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Ne izgubite poguma pred prvimi težkočami. Deležni boste dragocene podpore svoje družine. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ce boste krmilo trdno držali v svojih rokah, se ga boste za gotovo popolnoma polastili. Nekoliko boste nervozni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Iz neke boleče izkušnje boste potegnili ustrezne zaključke. V družini vam bodo vsi zaupali. VODNAR od 21. 1. do 19. 2.) Pri sklepanju nekega poslovnega sporazuma bodite bolj elastični. Z neko svojo zamislijo boste vzbudili v svojem okolju precejšnjo pozornost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Bodite nepopustljivi do svojih nasproM ■ kov. Napeto vzdušje lam vuiiž ln sosedom. v tej letalski igri. V letalskem salonu v Franciji Je kitajsko odposlanstvo poleg za letala «Concorde» in «Caravelle-XII« pokazalo zanimanje tudi za francoske težke helikopterje, ikl lahko peljejo 16 oseb. Kitajci 1-majo že ugodno mnenje o francoskih helikopterjih, ker so pred dvema letoma kupili 15 lahkih modelov vrste «Alet-III». Tudi lani je bilo v Franclji odposlanstvo kitajskih izvedencev in si je skrbno ogledalo tovarno v Toulousu, kjer se poleg letal «Cancarde» in «CaraveIle» izdeluje tudi zračni avtobus «A-300-B» v sodelovanju z Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo. Govori se, da poleg Francozov in sovjetskih trgovcev ponujajo zelo ugodne kredite za prodajo svojih potniških letal za srednje proge tudi predstavniki neke britanske tovarne, ki so že v Pekingu. Na privlačnem kitajskem tržišču so se torej praktično že začele pojavljati vse države, ki ima-jo razvito letalsko industrijo. Po ameriških ocenitvah ima kitajska diskretnost v tem trenutku poleg tradicionalnega tudi praki-čen pomen. Trdi se, da je preračunana na spodbujanje medsebojne konkurence najbolj znanih svetovnih družb, da bi Kitajska prišla z najugodnejšimi pogoji do nedvomno potrebnih letal za velika kitajska prostranstva. Za zavarovanje divjih živali Predstavniki švicarskega odbora za ohranitev ogroženih živali so zahtevali od švicarske vlade, naj sprejme nujne ukrepe, da bi z zakonom zavarovali divje živali, katerim preti iztrebljenje. Na ta način bi Švica postala prva država na svetu, kjer bi bile tudi divje živali zavarovane z ustavo. V pozivu švicarski vladi se zahteva, naj «ne sodeluje pri sistematičnem u-ničevanju divjih živali z namenom komercialnega dobička«. Samo na področju severne zemeljske poloble se vsako leto polovi in pobije več kot 40 milijonov divjih živali zaradi njihovega krzna, je rečeno v poročilu tega odbora. Na zahtevo odbora za varovanje ogroženih živali je predstavnik Ženeve Henri Schmidt predložil švicarski vladi predlog zakona, s katerim bi, če bo sprejet, prepovedali uvoz vseh divjih živali ali živalskega krzna tistih vrst, katerim preti iztrebllenje. Na ta način bi gotovo v celoti prenehala mednarodna trgovina z živalskim krznom v Švici, ki je do sedaj bila ena od pomembnih gospodarskih vej te države. Henri Schmidt Je od vlade zahteval tudi, naj izdela načrt mednarodnega sporazuma o zavarovanju divjih živali, ki bi ga poslali na vpogled drugim državam. OB ŠTIRISTOLETNICI KMEČKIH UPOROV Veliki tolminski punt leta 1713 in drugi manjši punti na Tolminskem Pripovedovanja, ki se prenašajo iz roda v rod - Zanimivi podatki o več manjših puntih, ki sta jih zbrala zgodovinarja Simon Rutar in Bogo Grafenauer Vsako pomlad, ko se tolminski pašniki oblečejo v zelenje in prvo pomladno cvetje, vsako pomlad, ko se sneg umika v višine Razorja, Škrbin«, Jelovnika, Rdečega roba in Krna, ker ga iz dolin priganja zelenje gozdov, se spominjam pripovedovanj o velikem tolminskem puntu v marcu 1713. leta. Se pravi, da premišljujem o velikih stiskah in krivicah, ki so jih doživljali naši predniki pod oblastjo brezvestnih grofov in njihovih pomagačev. Niso še pozabljeni takratni hudi časi. Stari ljudje ohranjajo pripovedovanje svojih dedov, ki sega več rodov nazaj. S ponosom prenašajo na mlajše rodove, kar so jim pripovedovali dedje o dogodkih leta 1713. Za nas, daljne potomce tolminskih puntarjev je leto 1713 — zgodovinsko leto. Takrat, to je pred 258 leti, je pritisk fevdalne gosposke in novi davki, ki jih Je takratna avstrijska vlada uvedla na meso in vino, do take mere Kakor smo poročali včeraj, sta na razstavi «NumphiIa 71» dobila bronasto kolajno tudi člana tržaškega slovenskega kluba «Košir» Srečko Merlak in Ivan Ločniškar. Na sliki vidimo Srečka Merlaka ob njegovi zbirki znamk. VZGOJNI KOTIČEK IZVOR LAZI Verjetno so zelo redki starši, ki rte bi želeli, da bi bil njihov otrok pošten in iskren. Trudijo se, da bi mu že od malega vcepili, stniki v bistvu zelo nesiguren, čeprav se na zunaj to ne oo vedno pokazalo. Vendar so starši in vzgojitelji da mora vedno govoriti resnico, precej tolerantni, dokler upora-Hudo so potem prizadeti, ko kdaj blja otrok laži le med vrstniki, ugotovijo, da se jim je otrok zlagal. Laž je res neprijetna stvar, vendar lahko rečemo, da ga ni otroka, ki se ne bi vsaj enkrat zlagal. Na določeni stopnji otrokovega razvoja je celo laž nekaj povsem naravnega. Vzemimo predšolskega otroka, ki mnogo dogajanj v svetu okrog sebe še ne more pravilno razumeti in si jih enostavno po svoje razlaga, izmišlja si zveze med posameznimi pojavi. Pravimo, da si otrok vse mogoče stvari domišlja. S fantazijsko lažjo si pomaga, da mu je svet, ki ga obdaja, bližji in bolj razumljiv. Fantazijska laž traja tja do osmega, devetega leta star rosti, potem jo pa otrok razvojno preraste. Pozorni pa moramo biti, če se otrok še po tem obdobju zateka k take vrste laži, če pripoveduje vrstnikom o raznih izmišljenih podvigih, če resnične dogodivščine preveč napihne ipd. Običajno bomo opazili tako vedenje pri otrocih, ki jim ni uspelo, da bi se na kak drug. bolj pozitiven način uveljaviti med vrstniki. V ozadju je seveda nepravilna vzgoja. Otrok, ki je redkokdaj ali sploh nikoli pohvaljen, ki sliši ali vidi le izraze nezadovoljstva pri svojih starših ali ti* čiteljih, bo imel prav malo zaupanja vase in bo tudi med vr- Bolj občutljivi postanejo, ko začne otrok tudi njim lagati. Običajno tedaj tudi zelo ostro reagi rajo. Pošteno pa je, se ob taki priložnosti vprašati, če nismo sami dali otroku takega vzgleda. Otroku vedno dopovedujemo, da mora vedno govoriti resnico, toda kolikokrat smo se že vpričo otroka zlagali prijateljem, sorodnikom, predpostavljenim? Tu je prav malo važno, ali je šlo za malenkost ali za pomembnejšo stvar, saj sebi tako in tako vedno lepo opravičimo take laži. Nikar pa ne pričakujmo, da bo o-trok to razumel. On vidi v našem vedenju samo dvoličnost: po eni strani zahtevamo od njega iskrenost, resnicoljubnost, sami pa tako ne ravnamo. Lahko smo prepričani, da bo otrok posnemal naše ravnanje in ne našega dopovedovanja. Motivi za laganje so pri otroku različni. Najresnejši motiv je strah. Velikokrat otroci lažejo iz strahu pred kaznijo. Vzemimo n. pr. o-troka, ki v šoli ne uspeva preveč dobro. Ve, da starši od njega veliko pričakujejo in da ga bodo kaznovali za vsako nezadostno oceno, ki jo bo prinesel domov. Ko se to zgodi, se ves v strahu napoti domov. Vso pot premišljuje in že vidi prizor, ka- ko ga bodo natepli. Bolj ko se bliža domu, večji je njegov strah. V tej hudi stiski se domisli, da bi neuspeh domačim enostavno prikril. Izogne se takoj kazni. Čeprav ve, da bo reakcija staršev kasneje, ko bodo sami za to zvedeli, veliko hujša, je le trenutno in za nekaj časa varen. Smiselno je vedno vprašati se, če je kaznovanje (kakršnekoli vrste) primerno, če nismo mogoče prestrogi, če ne reagiramo samo takrat, ko otrok naredi kaj narobe, ko dela prav, mu pa nikoli ne damo priznanja. Ni pa so mo strah pred tepežem, ki žene otroka v laž. Že kričanje, pri-digarstvo otroka odbijata. Zlasti iz ust pubertetnikov slišimo velikokrat pritožbo na račun staršev ali učiteljev: «Samo pridigajo mi za vsako malenkost. Sit sem že tega in raje se jim zlažem!» Včasih pa zadostuje že pogled, poln očitkov. Precej je otrok, ki izjavljajo, da bi bili raje tepeni, kot pa da bi gledali vsak dan iste «spotegnjene» obraze in prej ali slej se zatečejo k laži, ker jih le—ta obvaruje pred takimi obrazi. Ko nam začne otrok lagati, je potrebno, da najprej analiziramo lastno vzgojno ravnanje in skušamo ugotoviti morebitne napake. Vendar bi bilo zgolj ugotavljanje napak jalovo dejanje če se ne bi dosledno trudili, da jih odpravimo in tako odstranimo vzrok otrokovih laži. Z. O. B. razburkal duhove tlačanov, da so se odločno uprli plačevanju novih dajatev. Že tako težkemu jarmu tlačanstva, desetine ln robot, se je pridružil še novi davek. Sila rodi silo. Tolminci so skušali s puntom olajšati neznosna bremena, pod katerimi niso mogli več dihati in živeti. Vendar ni bil veliki tolminski punt prvi upor tolminskih tlačanov. Naša zgodovinarja — Simon Rutar in Bogo Grafenauer — sta iz starih arhivov zbrala zanimive podatke ln podrobnosti o več manjših ponijih na Tolminskem. Ko so leta 1542 urejevali novo davčno -knjigo in so po vsej Goriški zvišali davke, so se Tolminci uprli plačevanju novih davkov. Leta 1605 so se Volčani uprli grofu Gašperju Formentiniju in mu niso hoteli plačevati novih davkov. Grof pa ne bi bil grof, če bi bil mirno dopustil tako odločno upornost. Svojim biričem je ukazal, naj Volčanom zaplenijo živino. Volčani p>a prav tako ne bi bili Volčani — to je puntarji — če bi bili molče sprejeli grofov nasilen ukrep. Pritožili so se pri notranjeavstrijski vladi v Gradcu. Kakšen je bil odgovor vlade? Grofu je priporočila, naj se ne prenagli in naj tako ravna s svojimi podložniki, da se ne bodo pritoževali na vlado. Verjetno je bia to edini primer v zgodovini kmečkih puntov, da je vlada priporočila grofu zmernost in s tem priznala pravico tlačanom, grof p>a «jlh je dobil po gobcu«, kot po domače pravimo. (Listina o tej pritožbi in odgovoru je shranjena v arhivu tolminskih grofov v Tolminu.l Ponovno so se Tolminci uprli leta 1627, ko je bil uveden davek od Knovln«, to je od novih njiv in travnikov, ki so jih tlačani u-redtli z iztrebljanjem gozdov. Hudo kri je vzbudila tudi grofova novotarija, ki je hotel, da bi mu tlačani namesto robot z delom, plačevali robate v denarju. Nove in nove dajatve, ki so se množile iz 1-eta v leto, so v marcu 1713 izzvale — veliki tolminski punt. Zanimiva je «ocena«, ki so jo o tlačanih napisali takratni fevdalni oblastniki. Zapisali so, da so Tolminci «...k puntanju nagnjeni«. Nam, njihovim potomcem, ki smo podedovali njihovo puntarsko izročilo in smo se vse od leta 1918, še posebej pa v letih od 1941 do 1945 — z orožjem v rokah puntali proti fevdalcem 20. stoletja, fašistovi in naoifašistam, Je «ocena» fevdalcev le v ponos. Uresničili smo od naših prednikov zasnovano idejo o svobodi in prostosti. Zgodovinarji menijo, da je bil povod za veliki tolminski punt, novi državni davek — 7000 forintov na vino in 5000 forintov od mesa — ki je bil naložen goriškl deželi, kamor je spadalo tudi Tolminsko. Močna iskra, ki Je pomagala zanetiti punt. je bila tudi vest, da Je bilo izterjevanje novega davka zaupano osovraženemu izterjevalcu Jakobu Bandelu. Tlačani so vedeli, da je Bandel s svojimi podložnimi pomagači na njihov račun v štirih letih tako obogatel, da se je oblačil kot grajska gospoda. Prav posebno je bilo to bogastvo — žulji tlačanov — vidno na njegovi ženi, ki se Je oblačila v najdragocenejše obleke in je prekosila celo žene plemičev ln grofov. Zato ni nič čudnega, če so se tlačani začeli na skrivaj sestajati in snovati punt. Punt so organizirali tako tajno — danes bi dejali konspi-rativno — da ni nič slutil niti tolminski grof sam. Ustno izročilo o pripravljanju punta V Zatolminu živi Andrej Kavčič, po domače Gugala, po partizansko pa Kovač. Njegov ded je bil rojen v Poljubinju v hiši z domačim imenom «Pri Vrhu«. Tovariš Kavčič-Kovač rad pripoveduje, kar je slišal od svojega deda, ki je imel zelo dober spomin. Njegovemu dedu je pripovedoval praded, da je bU pri ((Dolarjev ih« v Poljubinju rojen eden izmed voditeljev tolminskega punta. Zal, da v tem pripovedovanju iz roda v rod ni ohranjeno ime voditelja. Je pa ostalo živo pričevanje — ustno izročilo — da so se organizatorji punta večkrat na skrivaj sestali v hiši «Pri Vrhu«. Tam so tudi napisali obvestilo gorišklm tlačanom in ga zaupali domačinu iz Poljubinja, da bi ga odnesel v Gorico. Na Rodnah so «kurirja puntarjev« prijeli biriči in mu vzeli pismo. Ni znano, ali so ga potem zaprli. ljudsko izročilo je vse do današnjih časov ohranilo tole podrobnost. Biriči so potem zelo natančno pregledovali tlačane, ki so bili namenjeni v Tolmin. Vse to z namenom, da bi odkrili še kakšnega kurirja. Voditelji punta pa niso odnehali. Dobili so drugega kurirja, ki se je znašel. Pismo je zašli v komat, v katerega je vpregal konja, ko je vozil kupčljsko blago v Gorico, Tako je pismo le prišlo v roke gorišklm tlačanom Tovariš Kavčič-Kovač se spominja nadalje, da mu je oče pripovedoval dogodek iz procesije na tolminski grad. Njegovemu očetu je ta dogodek pripovedovala prababica, ki je za časa grofov Imela šest let. Očetovo prababico je v procesiji na grad peljala njena mati. Na gradu Je bila kapelica, kjer Je takrat maševal mlad kaplan. Ko je molil k svetniku, kateremu je bila kapelica posvečena, Je izgovarjal dobesedno: «Sveti, sveti Vemovar, saj ne vem, kako ti pravijo.« Verjetno je tudi kaplanu Slo bolj po glavi, kako bi laže vlekel naprej svoje življenje, kot pa ime svetnika v oltarju kapelice. Tovariš Kavčič-Kovač mi je svetoval, naj grem še v Poljubinj k Vrhu. Izkoristil sem prosto nedeljo. Vrha sem dobil pred hišo, ko je pravkar prignal krave od napajališča. Naj ga predstavim: Andrej Leban-Vrh, rojen pred 79 teti. V prvi svetovni vojni Je bil avstrijski vojak skupaj s štirimi sinovi. E-den izmed sinov je padel «za cesarja in domovino«. Ko se je po končani vojni skupaj s tremi sinovi vrnil domov, je bil dom u-ničen. On sam in trije sinovi niso imeli kal obleči in so nosili vojaške obleke. Iz zgodovine velikega punta je povedal naslednje: «Iz Poljubinja sta bila med puntarji neki Jermol in «Košč». Ta dva sta bila «za nardit punt« proti Gorici. «Košč» je padel na klancu pri solkanskem pokopališču, ko so na puntarje streljali dragonarji ln mušketirji. Dva puntarja pa sta bila pahnjena v Sočo. Tako sem slišal pripovedovati od starih ljudi. Potomci «Košča» Se živijo v Nemčiji in se pišejo Bukovec. V Nemčijo so se preselili že med obema vojnama. Danes živijo v Bordenbergu. Med NOB so iim tu doma Nemci ustrelili orata kot talca. Sele po osvoboditvi so zvedeli, da brata ni več med ži vimi. Porušeni dom so obnovili im vsako poletje pridejo domov, kjer ostanejo do zime, nato se vrnejo v Nemčijo.« Nimamo nobene slike dogodka pri solkanskem pokopališču... Velikokrat sem premišljeval, a-li je bil ta zgodovinski dogodek, ko je solkanski klanec pordečila kri prvega padlega tolminskega puntarja, ohranjen v sliki. Ali se je našel umetnik, ki bi bil s čopičem in barvami ovekovečil zgodovinski upor 500 tolminskih tla čamov, ki so se bili uprli izkoriščanju in zatiranju? Nerazumljivo je, da vse do danes ni bilo umetnika, ki bi bU občutil veliki zgodovinski trenutek in kasnejšim rodovom ohranil ta veliki uporni podvig tol minskih puntarjev. Ali res ni bilo umetnika, ki bi bil občutil odločnost tolminskih puntarjev, ki so se začeli upirati že leta 1542, da bi vsaj malo svobodneje zadihali in se rešili ne katerih bremen, ki so Jih pritiskala k tlom telesno !n duševno? Ali res ni bilo umetnika, ki bi bil razumel, da so bili kmečki upori — prvi poganjki za oboroženi narodnoosvobodilni upor leta 1941? Razveseljivo pa je, da so svoje poslanstvo prenašalcev takih dogodkov razumeli pisatelji ln zgodovinarji. Med temi: zgodovinar Simon Rutar, tolminski aekan Josip Kragelj v listu ((Domovina* leta 1867, Ivan Pregelj. Alojzij Remec, France Bevk, Bogu Grafenauer in dr. MJlko Kos. ANDREJ PAGON (KiAREV (Nadaljevanje sledi) ..'""“'I".................illlltllimiiiuimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii.................... Prestajanje zaporne kazni - doma Ustanova za vzdrževanje krajših kazni v Leskovcu je izvedla uspešen poskus s posameznimi kategorijami obsojencev, in prvih deset kaznjencev je prestalo krajše kazni doma ali na delovnem mestu, s tem da so morali spoštovati posebne določbe o obnašanju v času prestajanja zapora. Leskovčanl so izvedli ta poskus na podlagi republiškega predpisa o prestajanju kazni, ki predvideva za obsojence na krajši zapor razne olajšave. Podobno prestajanje kazni so uvedli na primer tudi na Švedskem, na Nizozemskem, v Bel- giji, Luksemburgu In Se v nekaterih drugih državah. Možnost za prestajanje kazni na novi način so dobili v glavnem tisti, ki so obsojeni največ na šest mesecev zapora. Neka skupina Je v času prestajanja kazni bila praktično na svojih domovih od ponedeljka do sobote, zatem pa so prišli v zapor, da bi zadnjih 24 ur v tednu preživeli v enakih pogojih kakor drugi obsojenci. Neka druga skupina kaznjencev je prestajala kazen samo ponoči, podnevi pa je bila na svojem delovnem mestu. Dve kaznjenki pa sta celotno kazen preživeli v svojih dru- žinah. Toda morali sta se v določenem času javljati v centru za socialno delo. Po ocenah pristojnih oblasti so se vsi obsojenci, ki so na ta način prestajali kazen, odlično obnašali. Seveda je treba pri tem računati, da gre samo za eno kategorijo obsojencev. Gre za ljudi, ki so obsojeni zaradi dejanj, storjenih iz nemarnosti, ali zaradi nekaterih prometnih prekrškov. Za druge kategorije Obsojencev, ki so prišli močno navzkriž z družbenimi zakoni, je tako prestajanje kazni nemogoče. fOlKE SVETINA llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll DRUGA KNJIGA »Ne žali naše revolucionarne oblasti.« »Saj je ne. Sioer pa je mlada in ni tako občutljiva. uPam, da mi ne boš dal črne pike, ker sem že tako dovolj krnjen.« Potem je zadonela partizanska pesem, štabni kurir pa Je Potegnil harmoniko. Glasovi so se odbijali od grajskih sten se razlegali daleč po kotlini, kjer so po gričevnatem °brobju taborile brigade to kurile ognje. 2. V Seti komandirja Orlova je bilo veselo, pravo bojno raz-P^oženje. Na Otlici sc četo izpopolnili s štirinajstimi borci, ki Prišli iz odredov to bolnišnic. Četa je spet štela petdeset rtl°“. Bila je dobro oborožena in opremljena. Vojka je brigadni štab na Pajkov predlog postavil za ROhiočnika četnega komisarja, Primož pa je prevzel Vojkov v°d Za zdaj je še obdržal Šarca, ker ni še mogel zaupati Pomočniku. Travnikarjev je postal v Primoževem vodu po-itdelegat. Drugi vod pa je prevzel Jelen, ki se je z zacelje-110 nogo in glavo vrnil lz bolnišnice na Jelovici. Položaj namestnika komandirja Je čakal na Kečo, ki j® sporočil iz bolnišnice, da se mu rana dobro cedi to da bo v kratkem vrnil v brigado. Tako si je četa počasi opomogla od ran, ki jih je za-aala idrijska ofenziva. Razdelitev neverjetno velikih količin razstreliva — plastika in nobela 808 — je navdala borce z vznemirljivo napetostjo to pričakovanjem. Vsevprek so govorili o napadu divizije na tržaško progo, »konspiracija« je bila le navidezna. Odkar so prispeli na nove položaje, so se vrstile vojaške ure s temo »miniranje«. S tem so se ukvarjali borci, komandirji to komisarji, posebno pa tisti, ki jih je Orlov odredil v minerske skupine. Izpopolnitev čet« je povzdignila njegovo samozavest. Spet je bil komandirsko razpoložen, važen to samozavesten, da se je celo Pajk, ki ga je dobro poznal, čudil njegovi nagli prilagoditvi spremenjenemu položaju. S Primožem je občeval tako, ko da se med njima ne bi bilo nič zgodilo. četa je bila razdeljena na skupinice, ki so pripravljale razstrelilne pakete. Sredi mrzličnih priprav Jih je zmotil bataljonski kurir z obvestilom, da Svarun sklicuje vse vodje minerskih skupin na posvet. Brigada je taborila na zelo ozkem prostoru, njen štab Je bil v neposredni bližini bataljona. Z Orlovom so odšli na posvet vsi, ki so vodili skupine. Svarun jim Je kot po navadi kratko to jasno povedal: treba bo vdreti na progo, če je zastražena ali ne, minirati od kraja vse, tirje to prometne naprave. Pazijo naj, da ne bo nesreč. Za to so poskrbeli Markovi mtoerci, ki so kot inštruktorji obiskali vse bataljone to učili moštvo, kako naj ravna s plastikom. Svarim je stal na parobku sredi sadovnjaka; ob njem se je_ Izprsil Marko, za njima pa Je bilo nekaj članov brt-gadnega štaba. Vsi drugi so bili v gručah med drevjem in poslušali kar stojč. Preden Je končal, Je Svarun dejal: »Fantje, jaz bom miniral z vami, v spremstvu tega strokovnjaka Marka, ki ga vsi poznate.« Obrnil se je k možu, ki je imel tokrat spet kučmo, to ga potrepljal po rami. Potem je nadaljeval: »Prepričan sem, da bo že nocojšnjo noč naša brigada razrušila progo na več mestih kot vse druge brigade. Tako je in tako mora biti!« Zbrana vojska mu Je hrupno pritrdila. Potem pa se je oglasil Marko: »Vse vas prosim, pazite na plastik, bolj nam Je potreben kot kruh. Komandirji pazite, da ga borci ne bodo Jedli, ker diši po čokoladi. Kogar bom zalotil, da se ga je najedel, mu bom vtaknil detonator nekam to ga prižgal.« Med zbranimi je vzkipel smeh. »Ce bi bila čokolada, bi moral detonator prav gotovo vtakniti vase,« je dejal Vojko. Primož pa je dodal: »Da, posebno če bi dišal po rumu.« Orlov ju je slišal ta Ju grdo pogledal, rekel pa ni nič. Vrnili so se po četah. Pajk je ostal doma. Sedel je pri kuharju, ki se mu je kar samo smejalo, saj je cmaril poln kotel zelja to krompirja z velikimi kosi mastnega svinjskega mesa, da je dišalo daleč okrog. Pajk je za silo okreval, vendar Je bil še slab, bled to upadel. Velike oči so mu sijale od navdušenja. Čeprav so ga hoteli poslati v bolnišnico, ni maral sredi ofenzive zapustiti bojne enote in se priključiti bednikom, ki jim v primeru napada ni preostalo drugega kot obupen beg ta smrt brez boja. Sedel je na tnalnicl ter se pripravljal na politično uro to na sestanek komunistov. Govoril bo o ciljih narodnoosvobodilnega boja to o bojni pripravljenosti enote. Vojko mu je pomagal zbrati gradivo, ki ga je bil prinesel iz partijske šole. Pajk je bil vesel, da je dobil Vojka za pomočnika. Tega fanta je skušal preusmeriti v politiko. Spominjal se ga je, ko je prišel v četo: športen tip, pripravljen na tvegane bojne akcije, za politiko pa se ni zanimal. Sele Pajk mu je vzbudil zanimanje za družbena vprašanja, delavsko solidarnost in boj komunistične partije. Koliko noči in dni sta prehodila skupaj! Fant ga je pozorno poslušal to prebral vse, kar mu je dal, medtem ko so drugi spali. Najprej Je Pajk mislil, da si bo za pomočnika vzgojil Primoža, pa je ob njem obupal. Fant je bdi preveč vase zaprt, preveč zagrenjen, da bi lahko pomagal drugim. Tudi tega je bil vesel, da je po Vojkovem pregovarjanju Primož le prevzel vod, se začel ukvarjati z ljudmi to tako pozabil nase. Ano so pogrešali. Celo Pajk, ki je včasih mislil, da bi bilo najbolje, če je nikoli ne bi bilo v četi... Vsem starim se je smilila. Njena sveža ta nežna postava je med robatimi možmi to fanti vzbujala nekakšno tiho tekmovanje, prikrito napetost in moški ponos, da je taka ženska v četi In ne le to. Kot sveža ženska, polna neslutenih obetov, jim je dramila voljo do življenja tudi takrat, kadar je je vsem zmanjkovalo. Pajk Je dojel, da ženska pomeni željo po trajanju, kar je v bistvenem nasprotju s smrtjo, ki jih je ogrožala vsak dan in so morali strah pred njo odganjati vsak dan znova. Gorazda je Pajk prosil, naj se potegne za Ano, Primoža je tolažil to miril. Orlova pa je uravnovesil. Sicer je bil komandir edini, ki mu je bilo prav, da Je šla — da bi lahko začel spet po svoje. Vrnili so se to se zgrnili okoli kuhinje. Nande se jih Je komaj otepal. Pajk pa je brž izrabil nesklicani zbor to jih začel uvajati v tčmo, ki jo Je pripravil za politično uro. Čeprav ni bral Napoleonovih del, je vedel, da gre pot do vojakovega srca skozi želodec. Tako so govorili tudi o ljubezni ta Pajk je učeno razlagal, da nikjer ne moremo izključiti želodca. Sicer pa pravi celo narodni pregovor, da prazna vreča ne stoji pokonci. Vstal Je ta dejal kuharju: »Deli hrano! Danes vsem dvojno porcijo mesa. Noč bo dolga in svetla.« Vsi so se smejali ta srkali prijetne vonjave iz kuharjevega kotla. Nande Je tokrat radodarno delil in prejemal v zahvalo prijazne ta hvaležne poglede borcev, kot bi za vsa kega posebej napravil izjemo. Se pred tednom dni pa je v Trnovskem gozdu tehtal vsako zajemalko to štel v njej koščke tepe to fižol in se Je jezil, ker so ga tako grdo gledali, kot bi vsakega posebej prikrajšal. Ko je vsem napolnil menažke to dal še dodatek, je zaklical: GORIŠKI DNEVNIK Podpisan sporazum o jamstvu na posojila malim industrijam Na trgovinski zbornici so včeraj podpisali sporazum med Konzorcijem za jamstvo na posojila malim industrijam na eni ter Tržaško hranilnico iin tržaško podružnico zavoda Banea Caittolica del Veneto na drugi strani. Na podlagi sporazuma bosta banki začeli izdajati zajamčena posojila malim Industrijam, ld so članice konzorcija, ustanovljenega aprila letos v smislu deželnega zakona štev. 25 z dne 6. julija 1970. S tem zakonom je namreč deželna uprava sklenila prispevati v poseben jamstveni sklad, ki garantira za posojila, ki Jih banke dovoljujejo malim industrijam, članicam posebnih konzorcijev v go-rtšfcl, tržaški, videmski in porde-nondki pokrajini. Članice konzorcijev lahko postanejo industrijska J Is poročila upravnega sveta «Lloyd Adriatico» Zavarovanje za avtomobiliste je po uvedbi obveznosti predrago Zakon ne upošteva zadostno razlik med discipliniranimi in nediscipliniranimi avtomobilisti Upravni svet zavarovalne delniške družbe «Lloyd Adirlatioo« je po svoji zadnji seji, na kateri so razpravljali o obračunu za leto 1970, predložil dne 24. junija svojim delničarjem poročilo, v katerem o-stro graja obvezne zavarovalninske tarife za avtomobiliste. Cetotno poročilo bi lahko razčlenili v tri o-snovne očitke. Predvsem ni bila po mnenju upravnega sv; t neizogibna obremenitev avtomobilistov. Drugič: kriterij za odmerjanje tarif ne razlikuje nediscipliniranih avtomobilistov od disciplini- podjetja z največ 100 zaposlenimi ^ delavci, dovoljena posojila pa veljajo za nakup surovin in polizdelkov, vzdrževanje naprav, obnavljanje strojnega parka in zalog, za izplačevanje plač in mezd ter za vplačevanje davkov in socialnih dajatev. mnenja, da manjka jasen in zadovoljiv pregled nad mehanizmom o-menjemih. tarif. Ti očitki Lloyda, ki se je zadnje čase uveljavil s tako imenovanim omejenim kritjem (franchigia), so naperjeni proti pristojnim orga- iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimitiiiiiimiiiinitiimniitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiMiiii PISMA UREDNIŠTVU Svetoivanski kres na Konkonelu Spoštovano uredništvo! Naj se zdi dogodek, ki se je pripetil na Konkonelu še tako nepomemben, je vendar vzbudil med nami veliko ogorčenje. Vsi dobro vemo. da je tradicija, ki je na Krasu še vedno živa, za nas zamejske Slovence velikega pomena. Druži nas in ko se ob pomembnih priložnostih zberemo, se čutimo po vezani med seboj in smo ponosni na to, da smo Slovenci. V tradicijo spada tudi «svetoi-vanski kres». Kot drugod v okolici smo tudi na Konkonelu 23. junija prižgali kres. Okoli njega je bila zbrana že vsa vas, ko se je zaslišal srdit glas, ki je kričal — v italijanščini seveda — : «Kaj pa je to! Smo mar v srednjem veku? Ali sem prišel med divjake? Poklical bom policijo...». Tako se je šopiril mestni gospod, ki si je pred kratkim v vasi zgradil vilo in misli, da lahko vsem ukazuje samo zato, ker ima nekaj denarja pod palcem. Posebno ga je motil dim. ki ga je veter zanašal proti njegovi hiši in mu dražil občutljive nosnice. Vaščane je pogrelo, da hoče nekdo, ki je med zadnjimi prišel in je še tujec povrhu, ukazovati. Mestni gospod je odšel, toda kmalu je po cesti pribrzel policijski avto, kateremu je sledil še gasilski. Kaj takega se še nikoli ni zgodilo in ta zadnji prihod je sprejelo glasno žvižganje, ki se je nadaljevalo ob gašenju kresa. Tedaj je policijo in gasilce obdala gruča ljudi in začele so se pritožbe, da niso vedeli več koga poslušati. Ko so odšli, so se začeli komentarji. Neki vaščan je dejal: »Kres je pri nas stara in vsakoletna tradicija, kateri se nismo nikoli izneverili, niti med trdimi leti fašizma, niti ko je primankovalo goriva. Med leti vojne je predstavljal za nas spodbudo, da smo se vztrajno borili za naš slovenski rod in se zoperstavljali tujcu. Podžigal je v nas narodno zavest. Okoli njega smo se vsi zbrali in se čutili povezane. Danes zadobi-va kres še simboličen pomen. Nikoli se ni nič zgodilo, saj znamo prav dobro paziti na lastno varnost. Navzočnost policije nas moti, ker ustvarja vtis, da se ob tem dogaja nekaj kaznivega. Nimamo potrebe, da bi nam meščani dajali predoise, nas zasmehovali in nem delili ukaze.« Mis’im, da je s temi besedami izrazil mnenje vseh in potrdil naš sklep in preoričanje da bo_ ta tra-die”a v bodoče še bolj živa kot doslej. Ada Markon v imenu vseh vaščanov Konkonela Novo zadoščenje za Veroniko Sosič Pred dvajsetimi dnevi smo v našem dnevniku izrazili želijo, da bi se Veronika Sosič z Opčin maturantka trgovskega tehničnega zavoda v Trstu, udeležila mednarodnega simpozija v Avstriji. Kot je mano, se je Veronika uvrstila s svojo nalogo v italijanščini o «Združeni Evropi« med 37 najboljših dijakov v Italiji, kar Ji je pripomoglo, da se je za nagrado udeležila državnega simpozija o «Zdruiženi Evropi« v Rimu, Naša želja se je izpolnila. Veronika se je uvrstila z omenjeno nalogo na 13. mesto v lestvici najboljših dijakov višjih srednjih šol v Italiji, zato jo je ministrstvo za šolstvo povabilo na mednarodno slovesnost v Saalfednu v Avstriji, kjer bodo nagradili vse najboljše dijake iz 13 evropskih držav. Slovesnost, ki jo prireja mednarodni odbor »Evropskega dneva šole«, bo v okviru osemdnevnega nagradnega bivanja v Avstriji, ki bo trajalo od 18. do 26. julija. VeranUca, ki začenja ravno danes zrelostne Izpite, bo morala zaradi nagradnega potovanja v Avstrijo zaključili Izpite pred 18. julijem. V ta namen je ministrstvo za Sodstvo odredilo, da se vsi nagrajeni dijaki Izprašajo prej moim, ki so izdelali znameniti zakon 990 o obvezni zavarovalnini. Med drugim Je v poročilu upravnega sveta rečeno, da se je njihova zavarovalna družba potegovala na vseh pristojnih forumih za to, da bi podražitev zavarovalnine zadržali kolikor mogoče v mejah stvarnih možnosti avtomobilistov. V ta namen namerava družba u-krepati tudi v bodoče tako, da bo lahko v čimkrajšem času dokazala pravilnost svojih tez in bo zato lahko zaprosila za dovoljenje, če sme uporabljati v tehničnem pogledu cenejše tarife za avtomobiliste. Kot dokaz za to, da se je z obveznostjo znatno podražila zavarovalnina, nava.ja poročilo dejstvo, da je imel avtomobilist pred obveznim zavarovanlem do 30 odst. popusta, po novem zakonu št. 990 pa se bodo morali vst avtomobilisti, ki bodo v letu veljavnosti zavarovalnine prijavili prometno nesrečo, odreči 10.75 odst. popusta. Se več, morali bodo celo doplačati še 5 odst. na dogovorjeno tarifo. Pri tem poročilo navaja zava-rcvalnlnske tarife v drugih, zava-rovalnimsko bolj razvitih državah, kjer imajo avtomobilisti, kt niso prijavili nobene nesreče do 50 odstotkov popusta. Nasprotno pa morajo vsi tisti, ki so med letom prijavili več prometnih nesreč, doplačati celo enkrat več kot je o-sinovna tarifa zavarovalnine. V I-talljl pa moralo taki avtomobilisti doplačati samo do 20 odst., če so povzročili na primer štiri prometne nesreče. (Po agenciji Ita-Ua) NA POBUDO ZUPANA RUDIJA SIMCA Konec meseca v N. Gorici uradni obisk goriške občine Prvič bo mejo prestopil celotni goriški občinski odbor - Poleti bodo popravili poslopja slovenskih šol v Pevmi, Štandrežu in v mestu - V kratkem nekaterim povišan družinski davek Na vpogled seznami davkoplačevalcev Tržaška občina naznanja, da so od 1. do 5. julija na ogled pri 4. oddelku občinske palače na Trgu Granatieri 3 redni seznami 1. serije davkoplačevalcev za leto 1971 in za prejšnja leta. Ko bo pretekel ta rok, bo dobil sezname občinski davčni izterjeva-vec, da jih izterja. Po preteku roka za plačilo, bo davčni izterjevavec poskrbel za prisilno izterjatev, kot to določa zakon. Proti vpisu v seznam se lahko vloži priziv na okrajni urad za direktne davke na Trgu Chiesa E-vangelica 2/m v roku 30 dni od prejema plačilne kartele aili, če te niste prejeli, od prejema obvestila, da ste vpisani v seznam. Konec meseca, 28. julija bo goriški občinski odbor uradno obiskal Novo Gorico. Vabilo je poslal novogoriški župan Rudi Šimac in v Gorici so to vabilo rade volje sprejeli. Čudno se bo zdelo, vendarle je treba povedati, da bo to prvi uradni obisk celotnega goriškega občinskega odbora v Novi Gorici. V zadnjih letih je bilo veliko stikov med županstvoma Gorice in Nove Gorice. Ti stiki so prerasli razpravljanje o navadnih tehničnih vprašanjih in na njih so tudi obravnavali celo vrsto vprašanj, ki so, kljub navidezno tehnični ravni, političnega značaja. Dovolj je, da omenimo skupna pogajanja o avto cesti in o avtoportu, pa lahko rečemo, da so to politična vprašanja. Obisk v Novi Gorici, ki bo na najvišji krajevni ravni, bo brez dvoma pripomogel k še globljemu prijateljstvu med ob meji živečim prebivalstvom. Na zadnji seji goriškega občinskega odbora je odbornik za javna dela Agati predlagal, da bi v poletnem času popravili vrsto šolskih poslopij. Med temi so tudi poslopja, v katerih so slovenske šole. Popravili bodo torej šolsko poslopje v Štandrežu (porabili bodo 1.800.000 lir), v Pevmi (1.600.000 lir)’, v Ulici Croce (1.530.000 lir), stavbo otroškega vrtca v Štandrežu (1.340.000 lir). Popravili bodo tudi šolska poslopja v Ulici Cappella, v Drevoredu 22. septembra, v Ulici Virgilio, v Stražicah. Odbornik za davke Ciuffarin je predlagal vrsto sprememb v seznamu mestnih davkoplačevalcev. Te bodo najbrž, kar se tiče družinske ga davka, obdavčili že letos. Od-se je govoril o nekaterih vprašanjih zavoda Lenassi, odbornik Fantini pa o industrijski coni. V zvezi s tem je prišlo med odborniki do obširne debate. Enotni protifašistični odbor v tržiški ladjedelnici V tržiški ladjedelnici so pred nekaj dnevi ustanovili enotni proti- fašistični odbor, v katerem so zastopniki vseh kategorij zaposlenih v tem velikem podjetju, zastopniki sindikatov in notranje komisije. Naloga protifašističnega odbora je budno paziti nad življenjem v državi in onemogočiti vsako obujanje fašistične miselnosti in delovanja fašističnih napadalnih skupin. Protifašistični odbor bo povezan organizacijo bivših partizanov ANPI. Zaključen štiridnevni praznik v Krminu V Krminu se je v torek zaključilo večdnevno praznovanje, ki ga Nastopile so razne godbe in tudi furlanski pevski zbor iz Krmina, imeli so srečolov, prodajali so najboljša vina krminske okolice. V nedeljo so priredili po mestnih ulicah tudi avtomobilsko dirko, za katero je vladalo zelo veliko zanimanje. V Vidmu uspeh stanovanjskih zadrug V Vidmu so nekatere stanovanjske zadruge, pridružene deželni zadružni zvezi, dobile precejšnje vladne podpore za gradnjo stanovanjskih hiš. Zadružna zveza si prizadeva, da bi podobne zadruge je priredila tamkajšnja Pro Loco.1 ustanovila tudi na Goriškem. ŽIVAHNO DELOVANJE SPD V poletnih mesecih vsak teden na sporedu planinski izlet Sodelovali bodo tudi na proslavah 75-letnice ustano. vitve posoške podružnice SPD ■ Povzpeli se bodo na slovenske in italijanske gore Prejšnji teden je imel odbor Slo-. me. Kdor si bo želel se bo lahko venskega planinskega društva v Gorici sejo, na kateri so izdelali okvirni načrt za letošnjo poletno izletniško sezono. V spored so vključili vrsto družinskih in visokogorskih izletov. Program se bo morda zdel na prvi pogled preobrširen. Ker poznamo goriške planince lahko že vnaprej trdimo, da bodo začrtani program izvedli v celoti. Dva od napovedanih izletov so že imeli v prejšnjih dneh. V nedeljo so bili v Trbovljah, v torek, na praznik sv. Petra in Pavla, pa se je skupina goriških planincev povzpela na pogorje Polovnika. V soboto in v nedeljo, 3. in 4. julija, bodo šli na izlet na Lažne in na Pddanovec. Prihodnjo nedeljo, 11. julija, bodo priredili društveni izlet v Čepovan, kjer bodo na sporedu zanimive družabne tek- iiiiMiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO VČERAJŠNJEM SESTANKU NA DEŽELI Medlo upanje za rešitev krize v tovarni Mocchiut v Gradišču Delegacijo sindikalistov in krajevnih upraviteljev sprejel odbornik Dulci - Sindikalisti zahtevajo sestanek z Berzantijem - Morda bo tovarno prevzela družba Bloči povzpel na Kucelj in na Čaven. Naslednjo nedeljo, 18. julija, je na sporedu vzpon na Rodico (1.965 m.). Program meseca julija bodo zaključili zadnjo nedeljo v mesecu z vzponom na Viš (2.666 m) v italijanskih Julijcih. Tudi program izletov v avgustu je bogat. 1 avgusta bo na Razor planini proslava 75-letnice posoške podružnice Slovenskega planinskega društva. Priredite! je Planinško društvo v Tolminu. Slavnosti se bodo udeležili tudi goriški planinci, saj imajo s Tolminci zelo prijateljske stike. Istočasno pa je to tudi proslava goriških planincev, saj se je prav iz Soške podružnice SPD razvilo pred tolikimi leti planinsko društvo v Gorici. 21. in 22. avgusta bodo priredili izlet v Dolomite. Ni še znano kakšen bo cilj izleta. Zadnjo nedeljo v avgustu pa bo spet na vrsti družinski izlet. Takšni izleti so se prav dobro obnesli in vedno je najti veliko število ljudi, ki rado sledi iniciativam goriškega SPD. Omenimo še dva izleta v septembru. 4. in 5. septembra bo vzpon na Plan lavo (2.399 m) v Kamniških Alpah, 11 in 12. septembra pa bo, ob priliki dneva planincev, vzpon na Škrlatico (2.738 m). Trstu sestali z deželnim odbornikom za industrijo Dulcijem. Za sindikaliste je bil sestanek vmesnega značaja. Zahtevajo namreč, da bi jih sprejel sam predsednik deželne vlade Berzanti. Zahteva sindikatov je danes bolj aktualna kot v preteklosti, ker sta v spor posegli sodna oblast in policija, ki sta izpraznili v nedeljo ob zori zasedeno tovarno. Na včerajšnjem sestanku na sedežu deželne uprave so bili prisotni sindikalisti, zastopniki delavstva, predsednik goriške pokrajine Chien-tarolli, župan v Gradišču Marizza, uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimHiiiiiuiaiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiii Delavski zastopniki, sindikalisti in, načelniki vseh svetovalskih skupin predstavniki krajevnih uprav, ki sle- '—!—;u dijo vprašanju tovarne Mocchiut v Gradišču, so se včeraj zjutraj v dostna, ni bila takšna več letos, ker se je število študentov v tej stroki povečalo. in zastopniki krajevnih političnih strank. Deželni odbornik za industrijo Dul-. Odbornik za osebie Waltritsch ie VESTI Z ONKRAJ MEJE Pobude za večje sodelovanje zasebnih kmetov v proizvodnji Zasebnih kmetov je v Vipavski dolini in okrog Nove Gorice 10 tisoč Kmetijski kombinat Vipava ustanovil službo za razvijanje odnosov Napredek kmetijstva je v Jugoslaviji v veliki meri odvisen od sodelovanja in prispevka zasebnih kmetov, ki imajo v svoji lasti oziroma posesti največji del obdelovalne zemlje. Ta resnica, ki jo že je razdeljenih na več deset tisoč parcel. Za ponazoritev te razdrobljenosti nadalje navajamo, da ima vsako gospodarstvo poprečno le po dva hektara zemlje oziroma celo do 20 parcel. Zato je združevanje dolgo poudarjajo, v celoti velja tu- zemljišč pač eden od najvažnejših di za Vipavsko dolino in Goriško, pogojev za napredek zasebnega kjer je zemlja bogata in klima ugodna, tako da bi z mobilizacijo vseh virov oziroma z uporabo sodobnih sredstev in pripomočkov lahko dosegli visoke pridelke. Z ustanovitvijo posebne enote za kooperacijo med novim kmetijskim kombinatom Vipava in zasebnimi kmetovalci je napravljen šele prvi, predvsem formalen in torej ne najvažnejši ukrep za aktivnejšo vlogo tur sodelovanje privatnikov v kmetijski politiki. Smoter te enote je združiti skoraj deset tisoč kmečkih kmetijstva v Vipavski dolini in na Goriškem. Prikupna Avstrijka Carmen s tigri gospodarstev, kolikor jih je na območju od Podnanosa v začetku Vi- .................................................................................milil...........I pavske doline do Branika ob meji Na nekem ovinku na cesti med Slovrancom In Moto se je včeraj ponoči prevrnil fiat 850 v katerem so bili štirje mladeniči. Šofiral je 20-letni Valentino Medeot iz Fare, v avtu so bili še Renato Bordon iz Fare, Roberto Olivo iz Mu-ša in Franco Rot iz Fare. Slednja dva sta se ranila in so ju za nekaj dni pridržali na zdravljenju v goriški bolnišnici. Avto je precej poškodovan. NA NOGOMETNEM IGRIŠČU V ULICI FLAVIA Tri ure atrakcij in smeha v arenah cirkusa «Orfei» Cirkus bo ostal v Trstu do 12. t. m. in nudi vsak dan dve predstavi Novosti in atrakcije, ki so jih napovedovali Liana, Nando in Ri-naldo Orfei so privabili na torkovo otvoritveno cele tri ure trajajočo predstavo cirkusa «ORFEI» številne Tržačane, ki niso varčevali s priznanji resnično vrhunskih altistov. Liana je osebno otvorila in z brati zaključila prvo predstavo, med katero so se brez dolgočasnih odmorov, ki so v cirkusih, posebno pri sestavljanju in razstavljanju kletk za tigre in leve priprave in odstranitev mreže za tra-peziste in napenjanje vrvi za ekvilibriste, neizbežni, vrstili nastopi akrobatov, krotilcev živali in komikov. S stereoprojekcijami na panoramsko platno je hotelo cirkuško vodstvo predvsem zamašiti vrzeli ob odmorih, za kar so se še pred nedavnim posluževali (in delno se poslužujejo še danes), komičnih točk, delno pa so dogajanje na platnu izpopolnili s cirkuškimi toč kami, med katerimi je učinkoval zlasti nastop odličnega tria Elios s pozlačenimi telesi. Če so bile vse točke, od nastopov konj raznih pasem, do slonov in tigrov, na višini, moramo reči, da je največ pričakovanja vladalo za točko »kače in krokodili na svo- bodi«. Poseben efekt je sprožil kratek prizor Shime Karahkurjeve med namišljeno borbo s krokodilom, kar se je dogajalo v steklenem bazenu sredi arene. Občinstvo, ki je do kraja napolnilo vse razpoložljive prostore (7000), so predvsem navdušile akrobatske točke: nastop Leotarisov (Rusi) z drznimi evolucijami med trapezi, češkoslovaška skupina na kolesih, ki je prikazala izredno stopnjo ekvilibriz-ma, Španke Adeline Segure na železni vrvi, kjer si je privoščila celo tvegan salto nazaj, izredno učinkovit prikaz mirnih živcev in drznosti madžarske skupine Lukačev, kjer je mlada simpatična Gabry z odrivne deske s salto elegantno in mehko pristala na vrhu stožca treh njenih sonarodnjakov in končno tudi zelo učinkovit prikaz spretnosti Meri in Joseta z japonskimi drogovi, med katerim je, posebno v zaključnem vratolomnem turbi-lonu marsikomu zastal dih. Točka zase, ki pa spada bolj na oder kot v cirkuško areno, je bil nastop skupine Argentincev »Los Indianos». Prikazali so nekaj plesov z neverjetnim ritmom in tako perfektno sinhronizacijo gibov, po-seono pri izvajanju na bobnih in še posebno z vrvjo, na koncu ka- terih so bile krogljice, da so kar 11.30. sredi točk izvabili spontane, navdušene aplavze. Vse točke so bile koreografsko in scensko dobro zamišljene, ob zaključnem nastopu pa so hoteli verjetno prikazati izredno bogato cirkuško garderobo. Cirkus Orfei, ki je razpel šotor na nogometnem igrišču v Ul. Fla-via (za občinskim stadionom), bo ostal v Trstu do 12. t. m. in bo imel dnevno dve predstavi: ob 17. in 21.30. Možen je tudi ogled cirkuškega živalskega vrta, ki je precej bogat. • Državni strokovni zavod za trgovino v Trstu obvešča, da se je začelo vpisovanje v sledeče tečaje: za podjetniškega tajnika (3 leta), za podjetniškega knjigovodjo (3 leta), za uslužbenca v podjetju za špedl-terstvo in prevoz (3 leta), za uslužbenca v turističnem uradu (3 leta), za grafične propagandne risarje (3 leta) in za stenodaktilografe (2 leti). Dijaki dobijo ob koncu tečaja diplomo, s katero lahko tudi nadaljujejo s študijem. Vpisovanje se bo zaključilo 24. julija. Točnejši podatki so na razpolago v talnlštvu, ki Jo odprto vsak dan od 10.30 do te doline s Krasom, v skupnih naporih za moderno in organizirano proizvodnjo. Ta nova služba bo združevala vse dejavnosti, ki so za razmah zasebnega kmetijstva potrebne, to je pospeševalno službo, odkup in prodajo tržnih presežkov, trsnico v Vrhpolju, trgovine z reprodukcijskimi potrebščinami in hra-nilno-kreditno službo. V teh dejavnostih bo krožilo že v začetku okoli 61 milijonov novih dinarjev letno, od česar je že sedaj 16 milijonov dinarjev iz hranilno kreditnih vlog namenjenih neposredno za napredek zasebnega kmetijstva. Kljub temu, da imajo v najvišjem organu nove enote za kooperacijo, zadružnem svetu, zasebni kmetje dve tretjini mest in bodo torej lahko bistveno vplivali na njeno usmeritev in politiko, pa bodo za napredek zasebnega kmetijstva ter za sodelovanje med njim in kmetijskim kombinatom potrebni še drugi ukrepi. Gotovo je najvažnejše odpraviti predsodke in nezaupanje, ki jih imajo vipavski in goriški kmetje zaradi bolečih dosedanjih izkušenj, ko so si predvsem razne predelovalne in trgovske organizacije, prek nizkih odkupnih cen in na druge načine, neupravičeno prilaščale del njihovega dohodka. Nov obrat bo uveljavil načelo o čistih računih, se pravi, da si bodo kombinat in privatni kmetje delili dohodke dosežene s prodajo pridelkov glede na dejansko opravljeno delo oziroma resnični prispevek vsakega od obeh partnerjev. V tem sestavku o možnostih za sebnega kmetijstva v Vipavski dolini in na Goriškem je treba opozoriti še na veliko razdrobljenost površin, kar seveda ne more zagotavljati moderne in velike proizvodnje. 36 tisoč hektarov obdelovalne zemlje, kolikor jo imajo zasebniki, dobil od podjetja Block odgovor. To podjetje se -namreč zanima za prevzem tovarne v Gradišču. Dulci upa, da bo odgovor pozitiven. Deželna uprava bo vsestransko podprla morebitno pobudo na tem področju. Po sestanku so se sindikalisti sestali z delavci tovarne, ki so šli množično v Trst. Na sestanku so delavci in delavke sklenili nadaljevati z načeto akcijo, ker ni gotovosti, da bi jih ponovno sprejeli na delo. Delavstvo je demonstriralo po tržaških ulicah. Sindikati pripravljajo demonstracijo v Gorici in v Gradišču v podporo 50 ljudem, katerim grozi odpust in tudi v podporo ogroženemu gospodarstvu gradiščanskega okoliša. Obnovljena komisija petih županov za šolske gradnje Na zadnji seji pokrajinskega sveta so svetovalci izvolili v pokrajinsko komisijo za šolske gradnje pet županov. Ti so: Jožef češčut (PSI) iz Sovodenj, Stanislav Klanjšček (SDZ) iz Štleverjana, Umberto Bla-sutto (KPI) iz Ronk, Matteo Ver-sace (KD) iz Tržiča in Giuseppe Silvestri (KD) iz Mariana. V tej komisiji so še pokrajinski odbornik za šolstvo, šolski skrbnik in nekateri drugi vladni funkcionarji. Komisija ima nalogo deliti denar, ki ga vlada nakaže za gradnjo novih šol ali za popravilo že obstoječih. Istočasno so pokrajinskega odbor nika Lodija izvolili v upravni svet ustanove »M. Vollat*. zdravnika dr. Krainerja pa v komisijo za nadzorstvo nad otroškimi zavodi Na isti seji je odbornik za šolstvo Corbatto predlagal, da bi povečali število študijskih nagrad, ki jih pokrajina daje srednješolcem in akademikom, ki obiskujejo kmetijske srednje in visoke šole. Medtem ko je bila dotacija v prejšnjih letih za- letju dali vsem uslužbencem pokrajine mesečni predujem 20.000 lir, v pričakovanju, da se uredijo nove plače teh uslužbencev. Odbornik je še povedal, da poteka delo študijskih komisij zadovoljivo in da bo o tem vprašanju pokrajinski svet kmalu razpravljal. Svetovalci so odobrili še podporo mednarodnemu sociološkemu inštitutu. Na zahtevo komunističnih svetovalcev pa bodo o delovanju tega inštituta razpravljali na eni izmed prihodnjih sej. ZADNJA VEST Nitsšo Bratuževo našli mrtvo V bližini naselja Trnovo na levem bregu Soče, kakih 6 km daleč od IVlagozda pri Drežnlci, kjer se je prejšnjo nedeljo izgubila 2-letna Nataša Bratuž iz Grgarja, ko je bila na obisku pri sorodnikih, je nocoj okoli 19. ure ugledal v 50 metrov globokem prepadu ribič Vinko Knez otroško trupelce. Nedvomno gre za trupelce izgubljenega otroka. Jutri zjutraj bo šla na kraj dogodka posebna komisija uprave javne varnosti. iiiiiiHiiiiiiiiiiuimiimiiiiiniiiiiiHiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHMiiiiiiiiiiii OB PRILIKI TRADICIONALNEGA PIKNIKA • V nedeljo na Vrhu zbirališče izletnikov Z Vrha je prekrasen razgled na celotno goriško kotlino - Na sporedu kulturne in zabavne prireditve Na Vrhu je že vse pripravljeno za piknik, ki ga bodo domači pro-svetarji priredili v soboto, nedeljo in v ponedeljek. Tudi za letošnji praznik, ki bo brez dvoma privabil v to lepo kraško vasico, ki je danes z lahkoto dosegljiva po lepih asfaltiranih cestah ter s štirih strani, so se domačini potrudili, da se bodo gostje kar najbolje počutili. V soboto, nedeljo in v ponedeljek se bodo lahko ljubitelji plesa zavrteli ob zvokih modernega orkestra. V soboto se bodo pomerili naj-strastnejši tekmovalci v briškoli. Morda se bodo tudi na Vrhu prikazala dekleta, ki so na podobni tekmi v Sovodnjah marsikak izvežban moški par z lahkoto odpravila. V nedeljo proti večeru, se bodo ljudje vračali iz obmorskih kopališč, pa bodo prvič nastopili pred domačo publiko najmlajši pevci. Na Vrhu obstaja namreč že nekaj mesecev otroški pevski zbor in v nedeljo zvečer bomo mlade pevce prvič slišali. Na Vrh bodo prišle v niiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN ČETRTKOV SEJEM V GORICI goste tudi mlade gledališke igralke iz Štandreža, ki bodo nastopile * veseloigro »Luknja v namiznem prtu». Prireditelji obetajo, da bo deloval, kot vedno, dobro založen bife. Če pa bo vreme kaj nagajalo, bodo praznik priredili naslednji teden. Vrhovci torej vabijo nedeljske in večerne izletnike, da si v prihod' njih dneh izberejo za cilj svojega izleta njihovo malo vas na obronkih goriškega Krasa. Danes ne bo moč voziti po ulicah med ljudskim vrtom in dolino Kotna. Mestni redarji bodo ulice zaprli za promet, podobno kot vsak drugi četrtek. V teh ulicah postavijo namreč svoje stojnice kramarji in vršil se bo običajni sejem, ki so ga nekoč prirejali vsak četrtek, že nekaj let pa se prireja vsakih petnajst dni. V zadnjih letih je število kramarjev naraslo, ker prihaja na ta trg veliko ljudi z gora, jugoslovanskih državljanov. Seveda pa kupujejo na tem trgu najnujnejše stvari potrebne za hišo tudi gospodinje iz naših Brd, iz goriških predmestji pa tudi iz mesta samega. Po nakupih zelenjave na goriškem pokritem trgu skoro vsaka gospodinja zavije med stojnice in morda tu najde to kar jo zanima. Pohajali smo med stojnicami pred petnajstimi dnevi, ko smo tudi posneli zgornjo sliko. Čuli smo kramarja ki je kriče ponujal svoje krožnike, ki se ne bodo nikdar razbili. Videli smo glasno kramari-co, ki je panujala majico iz čiste volne za malenkosten denar. Na stojnicah so bile razstavljene co- pate, čevlji, delovne obleke, igrače, gramofonske plošče, kuhinjske potrebščine, torbice, najmodernejši pasovi, krakte ženske hlače, plastični in stekleni izdelki. Kramarji prihajajo v naše mesto v velikem številu. To pomeni ,dn svoje blago tudi prodajo. Ko smo se kretali med stojnicami smo bili priča mešetarjenju med prodajalkami in gospodinjami. Vsaka je seveda hotela pridobiti v svojo ko-risi kakih sto lir. Zakaj pa ne, ko pa lahko potem zaviješ v bližnjo kavarno in popiješ toplo kavico, i selil 23, tel. 72-340. VERDI 17,—22. «1 quattro per Cor-dova«, G. Ralli in G. Peppard i kinemaskopskl film v barvah. C.ORSO 17.00—22.00: «M’č cadutS una ragazza nel piatto«, S. SellerS in G. Havvn; film je v barvah, mladini pod 14. letom prepove’ dan. M,.l>ERN1SSIMO 17.15-22.00: tiSpia, spione«, L. Buzzanca in C. Galoni, lialijanski barvni film. CENTRALE 17.00—21.30: «RobinsoO neirisola dei oorsari«, J. Mills in D. McGuire; kinemaskopski film v barvah. VTTTORIA 17.15—2130: «La peli« di satana«, P. Wymark in L. Hay-den; angleški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 18.00: «n corsarO nero«, G. Mauli. Barvni film. EXCELSI()R 17.30-22.00: «Suspect», M. Mell, barvni film. PRINCIPE 18.00—22.00: «Frammen-ti dl paura«, D. Hennings in C. Hunnicutt, barvni film. Mova (lori ca SOČA (Nova Gorica): «Venec ka-lužnic«, ameriški barvni fiiim -» Ob 18 15 in 20.15, SVOBODA «Django strelja prvi«, v meriško-ltalijanskl barvni film ob 18.30 in 20.30. RENČE: «Po sledeh sokola«, ameriški barvni film — ob 20.30. DESKLE: «ZadnJi mohikanec#i francoski barvni film — ob 20. ŠEMPAS: »Odiseja v vsemirju«, a meriški barvni film — ob 20.30. KANAL: «V pomoč ljubeznivi, itali' Janški barvni film — ob 20.30. PRVAČINA: «Bob, Carol, Ted, Aliče«, ameriški barvni fUm — o®1 20.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan to1 ponoči dežurna lekarna CRISTO FOLETTI, Travnik 14, tel. 2972. V TRŽIČU Danes ves dan In ponoči Je ♦ Tržiču dežurna lekarna Al Red«? tore. dr. De Nordls, Ul. F.1M Ro* l ŠPORT ŠPORT ŠPORT V 4. ETAPI «TOURA» J. P. Genet priboril prvo zmago Franciji Na skupni lestvici nobene bistvene spremembe MARCHE EN FAMENNE, 30. — ♦Sindikalist* letošnjega »Toura*, Jean Pierre Genet, je priboril Franciji prvo letošnjo zmago na tej dirki. Genet je bil namreč izvoljen kot predstavnik kolesarjev pri organizatorjih dirke, od katerih zahtevajo tekmovalci povišanje nagrad v skupnem znesku okrog 18 milijonov lir. , Tudi današnja etapa se je odvijala v mrazu in dežju, kar je tekmovalce precej oviralo. Zato tudi niso pokazali posebne borbenosti in so večino proge prevozili v enotni skupini. Le pred letečimi cilji in cilji za gorsko nagrado so nekateri tekmovalci potegnili hitreje, toda v glavnino se je vedno kmalu vrnilo »premirje*. Bilo je sicer res tudi nekaj poskusov pobegov, toda niti pobudniki teh sunkov sami niso bili preveč prepričani v svoje podvige in tako je vse ostalo pri starem. Pri tem moramo poudariti, da je tudi Merckx s svojimi pomočniki vozil taktično zelo dobro. Celotno njegovo moštvo si je organizirano porazdelilo med seboj naloge, katere je ves čas vestno izpolnjevalo in tako onemogočilo še tistih nekaj poskusov, do katerih je prišlo. Do dogodka, ki je odločil današnjo etapo, je prišlo pri 196 km. Ušla sta Genet in Lukas. Ker na skupni lestvici nista bila uvrščena visoko, sta nemoteno nadaljevala svoj pobeg, priborila sta si poldrugo minuto naskoka in sta nato sama privozila na cilj, kjer je bil Genet hitrejši.. * * * Jutrišnja 5. etapa od Dinanta do Roubaixa bo merila 208,500 km. * * « Lestvica 4. etape !• Genet (Fr.) ki je prevozil 242 km dolgo pot od Nancyja do Marche en Famenne v 6.45’03" s p. h. 36,255 km na uro. 2. Gomez-Lucas (Šp.) l”zaost. 3- Guimard (Fr.) 5” zaostanka, nakar so sledili v njegovem času še: 4- Roger de Vlaeminck (Bel.) 5- Reybroeck (Bel.) 6- Karstens (Niz.) 7. Godefroot (Bel.) Harings (Niz.) 9- Merckx (Bel.) Krekels (Niz.) Wagtmans (Niz.) Fritz (Nem.) Mintkiewicz (Fr.) Paolini (It.) Van Schil (Bel.) itd. SKUPNA LESTVICA 10. 11. 12. 13. 14. 15. 1. Eddy Merckx (Bel.) 19.43T4” 2. Van Pringel (Bel.) 21” 3. Roger de Vlaeminck (Bel.) 32” 4. Gosta Petterson (Šved.) 37” 5. Tabal (Niz.) Paolini (It.) in Zoetemelk (Niz.) 42” 8. Motta (It.) 44”. NOGOMET SOFIJA, 30. — Danes zjutraj sta v avtomobilski nesreči zgubila življenje dva znana bolgarska nogometaša, stalna člana bolgarske državne reprezentance: Georgi Aspa-ruhov in Nikolaj Kotkov. Oba sta igrala za klub Levski Spartak. V nedeljo bo na pirogi Trento • Bondone avtomobilska dirka v vzponu veljavna za evropsko gorsko prvenstvo. Prijavilo se je 235 tekmovalcev. Nekatere igralke so v VVimbledonu uspešneje kazale svoje «drese«, kot pa teniško znanje. Rodezijka Bren-da Piddiok se je pojavila na igrišču v takem oblačilu, kot ga vidimo na naši sliki wmmmm TEDENSKI PREGLED Naši košarkarji aktivni tudi poleti Ta teden je bil za našo košarko pester in zanimiv. Zaključni dan Bora Borov košarkarski odsek je s tradicionalno prireditvijo zaključil svojo uspešno športno sezono. Prireditev je bila v soboto na igrišču «1. maj*. Na sporedu so bile tri tekme, v katerih so se pomerili skoraj vsi Borovi košarkarji, od mimi-basketa do članov. To so ibile zanimive tekme, ki so pokazale, da Borova košarka lahko računa na dober naraščaj. Sledilo je nagrajevanje. Podelili so vrsto nagrad in spominskih lovorik. Letošnjo nagrado Bora je dobil, zaradi svojega nenehnega in požrtvovalnega dela v minibasketu, trener Andrej Rudes. Zastavili smo mu nekaj vprašanj. «Si zadovoljen z opravljenim delom?* »Lahko bi bilo bolje. Na vsak način pa smo z letošnjo sezono mimd-basketa lahko zadovoljni. Nastopili simo z dvema ekipama, kar predstavlja za našo košarko velik u-speh». NA NAMIZNOTENIŠKEM TURNIRJU ŠZ DOM Darij Prinčič in Lilijana Roset osvojila prvi mesti na Oslavju Skupno se je turnirja udeležilo 18 tekmovalcev ŠD Dom je v soboto in ponedeljek organiziralo na Oslavju okrajni turnir v namiznem tenisu. Najprej so bila na vrsti dekleta, nato pa fantje. Skupno se je udeležilo tekmovanja 18 igralcev, med temi šest deklet. Vsi so zelo mladi in med njimi se verjetno skriva marsikateri talent. V ženskem turnirju, ki se je odvijal po sistemu »vsaka z vsako*, je zmagala Lilijana Roset, ki je po trdi borbi premagala v finalu Franko Mikluševo. Poudariti moramo, da so se vse igralke borile zelo požrtvovalno ter so pokazale, da dobro obvladajo to igro. Če bodo vztrajno nadaljevale s tem športom, uspehi ne bodo izostali. Izidi ženskega turnirja 1. KOLO D. Bensa — Roset 0:2 E. Bensa — F. Mikluš 0:2 L. Mikluš — Roldo 2:0 •'n.iiiiiiiiiiiiiii........ NA TENIŠKEM TURNIRJU V VVIMBLEDONU V ženskem finalu Court- Goolagong LONDON, 30. — Na wimbledon-skem turnirju bosta v finalu ženskih posameznic nastopili dve Avstralki: to sta znana in izkušena Margaret Court in pa veliko odkritje letošnje sezone, domorodkinja Evonne Goolagong. Presenetila je Predvsem mlada črnka, ki je v saltih dveh setih izločila nosilko skupine št. dve, Američanko Kingovo. . Včeraj je Jugoslavija zgubila svojega zadnjega zastopnika tudi v moških dvojicah: tudi Pilič je bil namreč (skupno z Drysdalom) izločen. Rezultati: ŽENSKE POSAMEZNICE (POLFINALE) Margaret Court (Aust.) — Judy Dalton Tegart (Avst.) 4:6, 6:1, 6:0 Evonne Goolagong (Avst.) — Billie Jean King (ZDA) 6:4, 6:4 MEŠANE DVOJICE (TRETJE KOLO) Maud-Stove (J.Afr.-Niz.) — Metro-veli-Morozova (SZ) 6:3, 3:6, 6:4 MEŠANE DVOJICE (ČETRTO KOLO) Koch-Bonicelli (Br.-Peru) — Crealy-Harris (Avst.) 7:5, 6:3 MOŠKE DVOJICE (ČETRTFINALE) Davidson-Bowrey (Avst.) — Drys-dale-Pilič (J.Afr.-Jug.) 6:2, 8:9, 3:6, 9:7. 6:3 Ashe-Ralston (ZDA) — Rosewall-Stolle (Avst.) 7:5, 6:3, 2:6, 6:1 ■k— 19. julija se bo zbrala v Tirrenll italijanska mladinska moška odbojkarska reprezentanca, ki se bo tam pripravljala za svoje letošnje mednarodne nastope in na evropsko mladinsko prvenstvo. Med sklicanimi je tudi član Bora, Klavdij Veljak. Deset dni prej se bo v istem mestu zbrala tudi ženska reprezentanca, v kateri bosta tudi dve pred stavnici naše dežele. To sta Camil-lotti in Jaffaldano iz Sacileja, ki nastopata za klub Casagrande. 2. KOLO D. Bensa — F. Mikluš 0:2 E. Bensa — Roldo 2:1 L. Mikluš — Roset 0:2 3. KOLO Roset — Roldo 2:0 E. Bensa — D. Bensa 1:2 L. Mikluš — F. Mikluš 1:2 4. KOLO E. Bensa — Roset 0:2 L. Mikluš — D. Bensa 2:1 F. Mikluš — Roldo 2:0 5. KOLO E. Bensa — L. Mikluš 0:2 D. Bensa — Roldo 2:0 Roset — F. Mikluš 2:1 KONČNA LESTVICA 1. Lilijana Roset 10 točk 2. Franka Mikluš 8 točk 3. Loreta Mikluš 6 točk 4. Dolores Bensa 4 točke 5. Elijana Bensa 2 točki 6. Mirjam Roldo 0 točk Vsa dekleta motamd' pohvaliti zaradi športnosti in borbenosti. Požrtvovalno so se namre: borila za boljša mesta lestyipe 'pr&v do zadnje žogice. * * * Fantje so v ponedeljek igrali po izločilnem sistemu. Tudi v tem delu turnirja smo videli zelo borbene nastope, mnogi pa so pokazali, da so tudi med njimi že vešči igralci. Zmaga je pripadla Dariju Prinčiču, ki je presenetljivo premagal tudi Damijana Klanjščka. Pohvaliti moramo tudi najmlajšega igralca turnirja, Marka Klanjščka, o katerem bomo gotovo še slišali, če bo še nadalje marljivo gojil ta šport. Izidi moškega turnirja 1. KOLO D. Klanjšček — Prinčič 2:0 Morel — Bensa 2:0 Prinčič — Radikon 2:1 Gravner — Roset 2:0 Jakin — Roldo 2:0 M. Klanjšček — Roset 2:0 2. KOLO D. Klanjšček — Morel 2:0 Prinčič — Gravner 2:1 Jakin — M. Klanjšček 2:1 FINALE D. Klanjšček — Jakin 2:0 (21:13, 21:18) Prinčič - Jakin 2:0 (21:19, 21:181 Prinčič - Klanjšček 2:1 (21:18, 18:21, 21:18) KONČNA LESTVICA 1. Darij Prinčič 2. Damijan Klanjšček 3. Sergij Jakin Tako se je zaključil prvi turnir ŠZ Dom na Oslavju. V bistvu so bile to prve priprave za nastope teh mladih igralcev na prihodnjih turnirjih. Gotovo bodo nastopili že na letošnjih slovenskih športnih igrah in ta turnir jim je zelo koristil prav za ta nastop. Prav bi pa bilo, če bi mnogi udeleženci tpga turnirja še nadalje gojili to panogo, saj so nekateri med njimi res obetajoči igralci. I. K. KOŠARKA V 2. slovenski ligi Goriški derbi za Anhovce KK Šempeter - KK Salonit Anhovo 59:60 (26:26) Prvenstvena košarkarska tekma 2 slovenske lige. Igrišče v šempe tru. Sodnik Brumen (Ljubljana). ŠEMPETER: Bajc, Urbančič, Ba-šin, Kosmač, Bajec, Loverčič, Jur c|, Catalani, Magajna, Slovinič in SALONIT: Grosar, Blažič, Marinič, Medvešček, Mencin, Lovrič, Kutin, Melink, Sirk, Susič, Jelovič, Jakopič. To je bil v pravem pomenu derbi, saj si ga je ogledalo veliko število ljubiteljev košarke, ki so dobesedno uživali v napeti in dramatični igri. Vse do konca se ni vedelo, kdo bo zmagovalec, dokler ni koš gostov prinesel tem zmago. Kljub vsemu pa lahko pohvalimo igralce obeh moštev, ki so se res športno in pošteno borili do poslednje minute. Zvezni sodnik Brumen iz Ljubljane je srečanje vodil odlično, kar je pripomoglo, da je bila igra tudi na izredni kvalitetni ravni. Obe moštvi sta pokazali da imata v svo ji sredi nekaj takih igralcev, ki bodo lahko v tej disciplini še pre cej napredovali. To pa je obenem tudi najvažnejša ugotovitev, saj je le od kvalitetnega tekmovalnega kadra odvisna nadaljnja usoda kluba sploh. Moštvo »Salonita* se je po tej zmagi povsem utrdilo na čelu lestvice in, kot vse kaže, bo na koncu spomladanskega dela prvenstva zelo visoko uvrščeno. Rajmond Kolenc »Kaj pa iizidi?» »Največji uspeh je bil gotovo v tem, da smo se v kategoriji najmlajših uvrstili na drugo mesto in smo v mestnem finalu proti Interju zgubili le za nekaj točk. Toda tudi letniki 1959 in 1960 so se dobro u-vrstili in so dosegli nekaj lepih zmag*. «Kako pa z bodočim delom?* »Aktivnost z minibasketom name ravamo še povečati. Z boljšo organizacijo želimo nuditi mladim ko šarkarjem še več udejstvovanja*. Tekma s Salonitom Borovi člani bodo jutri ponovno zaposleni. Tokrat bodo igrali v Anhovem proti Salonitu, v okviru športnih manifestacij ob proslavi te velike slovenske cementarne, ki se je v 50 letih svojega obstoja uvrstila med najkakovostnejše v Evropi. Borovci si bodo najprej ogledali tovarno, nato pa bodo ob 21. uri odigrali tekmo proti Salonitu. Obe e-kipi in predstavniki društev pa se bodo po tekmi zadržali na večerji. «Plavi» bodo nastopili z nekoliko okrnjeno postavo. Manjkal bo seveda Aleksander Sirk, poleg tega pa tudi Peter Starc, ki je prav te dni zaposlen z maturo. Borova postava bo torej naslednja: Adrijan in Danijel Zavadlal, Stojan in Valter Hrvatič, Fabjan, Rudes, Lakovič, Ambrožič, Martin Kralj, Koren, Barazutti. Prvenstvo naraščajnikov S tekmo Lloyd — Bor se je zak ljučilo prvenstvo naraščajnikov. Po predvidevanju je prvo mesto osvojila peterka IJoyda, ki je tudi proti Boru potrdila svojo premoč. Lloyd ima namreč več visokih igralcev in med drugimi tudi državnega reprezentanta Vecchiata. S tako postavo si je praktično ta ekipa zagotovila vse odbite žoge, kar pa je v košarki izredne važnosti. Naši peterki, Bor in Polet, sta se uvrstili na predzadnje, oz. na zadnje mesto. Kljub slabi uvrstitvi pa smo lahko z nastopom naših košarkarjev zadovoljni. Naš naraščaj je namreč najmlajši v Trstu in že dejstvo, da so fantie osvojili kako tekmo, je uspeh. Borovci pa so celo presenetili v zaključnem delu prvenstva, saj so med drugim premagali Polet in Italsider, kar je zanje res uspeh. Ekipa je namreč krepko napredovala in je pokazala, da ima vse pogoje, da bi se lahko tudi v Drihodnjem prvenstvu dobro odrezala. Poletovci pa so zopet potrdili, da imajo nekai igralcev, ki se bodo gotovo razvili v dobre košarkarje. Mislimo predvsem na Adrijana Sosiča, ki je trenutno gotovo najboljši v svoji kategoriji. i.i.vi Izidi Don Bosco — Bor 56:55 Polet — Italsider 51:34 Ricreatori — Lloyd 51:79 Lloyd — Bor 77:28 Končna lestvica SOŽALJE SD Zarja Izreka svojemu tajniku dr. Leonu Kralju iskreno sožalje ob izgubi očeta. Lloyd 10 9 1 809 507 18 Ricreatori 10 8 2 634 449 16 Don Bosco 10 5 5 497 535 10 Italsider 10 4 6 395 560 6 Bor 10 2 8 467 619 4 Polet 10 2 8 434 607 4 Prvenstvo naraščaj'nic Za Polet se je prvenstvo naraščaj-nic za pokal Venus zaključilo, žal so poletovke ostale na zadnjem mestu lestvice, čeprav so pokazale v zadnjih nastopih dokajšnji napredek. Trener Zavadlal, ki je pred kratkim prevzel ekipo je sicer poživil igro, poletovke so bile bolj borbene, dinamične, to pa ni zadostovalo, da bi enakovredno tekmovale z ostali mi ekipami. Kljub temu bi lahko o-cenili Poletov nastop v tem prvenstvu kot zadovoljiv. Ekipa si je pridobila novih izkušenj in marsikatera igralka je izpilila osebno teh niko. Izidi C. Bloch — Polet SABA — Ricreatori Interclub — CMM 80:19 58:24 Lestvica C. Bloch 9 7 2 576 254 14 CMM 8 6 2 373 301 12 SABA 6 5 1 256 149 10 Ricreatori 9 4 5 268 376 8 Interclub 7 2 5 204 347 4 Polet 10 1 9 245 470 2 Odigrati morajo še vrsto odgode- nih tekem. Borovi treningi Čeprav je Borova košarkarska sekcija uradno končala svojo športno sezono v soboto, pa se bo udej stvovanje, še posebno mladih, skozi poletje nadaljevalo. Borovi predstavniki se namreč zavedajo važnosti poletnih treningov, ko trenerji lahke posvetijo tudi posameznim i-gralcem več pozornosti kot med tek movalno dobo. Bor bo torej imel redne treninge za vse svoje člane, in za nove, ki bi hoteli gojiti košarko, vsak dan od 5. julija dalje, ob 20. uri, in sicer na igrišču »Prvi maj*. Trofeja sv. Lovrenca Drevi se bo v Skednju začela tradicionalna košarkarska prireditev, ki jo .prireja škedenjsko košarkarsko društvo Servolane, za trofejo sv. Lovrenca. Na tej poletni športni manifestaciji lahko nastopajo vsi tržaški košarkarji, ki jih nato prireditelji uvrstijo v posamezne ekipe. Posebno zanimiv pa bo turnir v minibasketu, katerega se bo udeležila tudi ena Borova ekipa. Borovo moštvo bosta ojačila dva člana o-penskega Poleta. b. L MEMORIAL P. ŠPACAPANA V GORICI 1. ACEGAT, 2. SOKOL Lepo vreme, številno občinstvo in veliko število moštev je pripomoglo, da je odbojkarski turnir 01ympie za memorial P. Špacapana dobro uspel. Že v izločilnih tekmah, še bolj pa v polfinalih in v finalu, smo prisostvovali tekmam na visoki tehnični ravni. Večina moštev je namreč prišla na igrišče z ojačano postavo, z ogralci ARC linea, Bora, CSI Videm itd. Pa tudi ekipe, ki so nastopile le s svojimi igralci so se dobro odrezale in so bile trd oreh za ostale šesterke. V petek je v finalni tekmi, ACEGAT — Sokol, občinstvo pričakovalo močnejši odpor slovenske šesterke. Utrujenost' Nabrežincev in večja uigranost nasprotnikov pa sta to preprečili. Tekmi proti 01ympii in PAV so nabrežinci odigrali bolje. V zelo lepi tekmi sta se za tretje mesto pomerili moštvi PAV in Aurore. Po končanih tekmah je bilo nagrajevanje. Najprej se je predsednik 01ympie Vižintin, zahvalil vsem nastopajočim ekipam. Mati Petra Špacapana pa je zmagovalcu izročila memorial. REZULTATI POLFINALA IN FINALA: Sokol - PAV 2:0 (15:9, 16:14) ACEGAT - Aurora 2:1 (12:15, 15:5, 15:8) PAV — Aurora 2:1 ACEGAT - Sokol 2:0 LESTVICA 1. ACEGAT 2. Sokol 3. PAV Nekaj besed o zaključni prireditvi ob razdeljevanju nagrad. Predsednik Olgmpie g. Vižintin se je zahvalil vsem nastopajočim samo v italijanskem jeziku. Slovensko je spregovoril le ko je podelil nagrado drugoplasirani ekipi Sokola. Ta njegov nastop ni zadovoljil nekaterih igralcev in gledalcev, ki so tako početje javno kritizirali. ATLETIKA Drevi bo v Milanu mednarodno atletsko tekmovanje za memorial Consolinija. Svoj nastop so zagotovili tekmovalci iz 15 držav. To bo letošnje največje mednarodno atletsko tekmovanje v Italiji, katerega se bodo udeležili tudi mnogi tekmovalci svetovnega slovesa, kot so Frey, Singh, Rosendahlova, Besso-nova itd. KOLESARSTVO Peti dan kolesarske dirke po Jugoslaviji je imel dve etapi: 5. na kronometer moštveno v Ivangradu (20 km), in 6, od Ivangrada do Kosovske Mitroviče. V 5. etapi je zmagalo moštvo Sovjetske zveze s 24’03” pred Dansko 24’55” in Jugoslavijo 25’00”. Moštvo Italije je s časom 25’29” zavzelo 6. mesto. V 6. etapi je zmagal Danec Jan Hoeg, ki je 126 km od Ivangrada do Kosovske Mitroviče prevozil V 3.07’47”. Najbolje uvrščeni Jugoslovan Jože Valenčič je bil s časom zmagovalca 5. Najbolje uvrščeni I-talijan Machi je s časom 3.W34" privozil na cilj kot 8. KONJSKI ŠPORT Na evropskem prvenstvu v preskakovanju ovir v Aachnu je zmagal zahodni Nemec Hartwig. ENALOTTO <§> Lažje je igrali. Lažje je dobili. In veš že v soboto zvečer. Sem srečen in li prinesem srečo. Sem srečen in srce mi pravi... ZMAGAL BOŠ NA STAVI ENALOTTO. Poguml igraj lakojl »Mitraljezci, po kosti!« Te pravice mitraljezcev se je strogo držal v dobrem ln slabem. Dodajal je tistim z večjimi bremeni. Danes pa niso Prišli po kosti. Zadovoljno se je heihetal, ker jih Je nasitil. Zato je pomočniku Janezu porinil debelo kost, polno mesa: »Obiraj.« Kar pa je ostalo kosti, Jih je vrgel vaškim psom, ki So ga zdaleč obkrožali, da bi se jim prikupil ln da ponoči ne bi lajali na partizane. Takoj po politični url, id je bila kratka — Pajk in *°j'ko sta povedala nekaj spodbudnih besed — je Orlov sklical četni zbor. S kaplarsko natančnostjo Je pregledal vsa eksplozivna sredstva, orožje in opremo. Čeprav je bilo skoraj vse v redu, j® že vnaprej preklel tistega, ki bi ga kaj polomil. Tako Jun je v trebuhe, nabasane z mesom, vlil še strahu, da bi ^ ja izkazali. Orlov je slišal, da so v brigadnem štabu razpravljali o njegovem morebitnem povišanju v bataljonskega komandanta ail namestnika, kar si je že zdavnaj želel in bil trdno Prepričan, da je to zaslužil pred mnogimi drugimi. Zato se J® trudil na vso moč, da bi uspeli in da bi četa čdmveč Pomenila. To skrivnost pa je skrbno čuval pred Pajkom. Pravzaprav je bil vseh že sit, kakor tudi oni njega. Preveč So ga že poznali, zato bi bilo bolje, če bi se razšli. Dobil bi nove ljudi, ki bd ga drugače cenili ko tl, ki mu gledajo v jetra in želodec. 3. O mraku je divizija na petnajst kilometrov dolgi fronti krenila v napad na železniško progo. Vsa Pivka je bila Preplavljena s partizani. Kmetje so viseli na oknih in začudeno gledali vojsko, kakršne še niso videli. Dolge kolone m°ž in konj so izginjale v mrak druga za drugo. Se pred bekaj dnevi so jim domobranske patrulje lagale, da so Partizani doživeli polom v idrijskem kotlu in da Je konec s komunizmom, ker se bodo na jadranski obali izskrcali Angleži, z njimi pa se bo vrnil kralj. Odkar pa Je v te kraje prišla partizanska divizija, ni bilo na spregled nobene sovražnikove patrulje, pa tudi večje enote ne. Sovražnik je čakal, da bodo nevabljeni gostje odšli sami od sebe, od koder so prišli. Dvotirna, edina elektrificirana proga na Balkanu, Je bila obdana z nizom bunkerjev in utrjenih postojank, ki so bile med seboj povezane. Od kapitulacije Italije so zabeležili več poskusov sabotaž in prehodov partizanov, na večje rušenje pa generali niso računali. Komandant Svarun je vodil vso Prešernovo brigado proti medlo utripajoči luči mesta v daljavi. Znočilo se je naglo. Kolone so se pomikale kar po poteh k skupnemu cilju. Proga skozi pokrajino pod temnimi gorami je bila osvetljena in je spominjala na ognjeno kačo. Poleg Svaruna je jahal Marko, ogrnjen s črno pelerino. Spojil se je z nočjo, bil je kakor stotnik smrt, slutnja zla, ki bo raznesla svet. V vlogi minerskega strokovnjaka se je čutil neznansko pomembnega. Svarun je bil trdno prepričan, da se jim bo načrt posrečil. Za to noč si je dovolil drugačno taktiko. Partizani, saboterji, minerci ali predhodniki so se vedno bližali progi s spoštljivim strahom, tiho in oprezno, po mačje, kakor nočne sence. Nocoj pa so se brigade bližale progi v kolonah, hrupno ko hudournik, ki je podrl nasip in se vali v dolino, kjer ga nihče več ne ustavi. 2e dan prej so fron-tovci, obveščevalci, raztrosili po vaseh in zaselkih vesti, da se progi približuje ogromna vojska. Beseda »divizija« je med domobranci In starejšimi Nem d, čuvarji proge, vzbudila preplah. Po njihovih pojmih Je to pomenilo deset tisoč mož. Pemčeva obveščevalna skupina je nemške štabe speljala na led. Več nemških poveljstev je zabeležilo vesti, da se bo del divizije prebil čez progo na Dolenjsko in Hrvaško, ker bo na tem sektorju prišlo do letalskega desanta zavezniških sil. Spnčo tega smelega pohoda proti progi Je tudi vojsko zajela dizna radost. Sli so skozi več vasi, čez mostove in ___________' _____ - lokalne ceste, luči so jim bile vse bliže, ko še ni počil strel. »Orkamadona, kam so se potuhnili,« Je zaklel Orlov, ko je brigadna kolona obstala in se razdelila na četne kolone in potem na kolone vodov. Vsak Je imel s sabo skupino minerjev, dve strojnici In vodiča-domačina, ki ga Je priskrbela Osvooodhna fronta. Pajk in Vojko sta šla s Primoževim vodom, Orlov pa z Jelenom. Zavili so s poti na stezo, ki jih je pripeljala na Mvade, porasle z redkim drevjem, za katerim je potuhnjeno tekla v noč reka. Takoj za vodičem Je marširal Primož na čelu voda, s Šarcem v rokah. Svetloba jih Je prevzela, da so se ji bližali z nezmotljivim nagonom kakor vešče luči. Pomladna noč je bila preprežena z oblaki, pod katere se je včasih utrnila raketa iz utrdb. Po brvi so prešli majhno reko, potem pa se je vod znašel na zamočvirjenem zemljišču. Tu Je začel vodič cincati in se razgledovati. Napredovali so počasneje. Sprva je le cmokalo pod čevlji, potem so se rahlo ugrezali. Cez čas se je vod znašel v meglenem pasu, kjer sc se luči mesta izgubile. Ognili so se rečnemu rokavu in zašli. Potem pa so se iznenadna znašli pred vencem vrb, ki so obkrožale nekakšen kanal. Tu Je vodič obstal brez moči in priznal Pajku, da so se izgubili Ves vod Je žalostno obtičal v kanalu. Nekje precej daleč se je razlegel v noč dolg rafal nemškega Šarca in za njim poki bomb in streli pušk. »Začelo se je,« je zaskrbljeno dejal Primož »Orlov nas bo obtožil, da smo sabotirali.« »Pred to vodo se ne bomo podelali,« Je dejal Vojko. »Preskočili jo bomo, saj ni preveč široka.« S puško v roki se je naglo pognal med dvema vrbama po travniku in preskočil kanal. Za njim so poskakali vsi. V vodo sta padla le vodič, neroden možak, in en borec. Pa so ju hitro potegnili ven. Hodili so nekaj minut po zamočvirjenem svetu, poraslem s trs jem in grmovjem, ko so naleteli na reko. Iz teme se je zasvetlikala gladina, obakraj obrasla z vrbami in zastrta z rahlo, skrivnostno meglo. Nemo so obstali pred to veliko oviro — reke pač ni bilo mogoče preskočiti. Ob progi je medtem streljanje oživelo na več mestih, po topovskih strebh pa so ugotovili, kje leži mesto. Bili so zelo nestrpni, posebno Primož in Vojko, kd sta se spravila nad vodiča, če sploh ve, kje je brv. Mož Je bil zmeden, tresel se je od strahu ln mraza. Zagotovil Jima Je, da je brv više zgoraj. Zato so Jo mahnili ob reki navzgor. Preklinjali so močvirje, kjer so se udirali čedalje globlje Nenadoma je Vojko zagledal nedaleč pred seboj sredi trsja skupino premikajočih se senc. »Lezite!« je tiho zapovedal. Mahoma so padli po tleh in na orožju so šklepnile va rovalke. »Kdo tam?« je vprašal vznemirjen glas. »Tu partizani.« »Kakšni partizani, orkamadona!« Je zarobantil Orlov, ki so ga takoj prepoznali po renčečem glasu. »Mi smo, Orlov, prvi vod,« se je oglasil Pajk. Oba voda sta obstala na obrežju reke Jezni, razočarani so se borci nagnetili na bregu in čakali, kaj bodo ukrenili vodje. Orlovu so popustih Sivci. Na progi so zadonele prve težke eksplozije, znak, da je brigada napadla. »Namesto da bi me povišali, me bodo razrešili dolžnosti četnega komandirja,« je z žalostjo in besom v srcu pomislil Orlov in zavpil na ves glas: »Kam pa rinete, orkamadona. Vsi nazaj!« V roki je držal pištolo. Zgrabil je vodiča za suknjič ln ga stresel, rekoč: »Teslo sabotersko! Zmešan ai kakor kurja čreva. Belogardist, kje imaš brv? Kam si nas zapeljal? V močvirje, kaj, da bomo potonili, a? Zini, preden te ustrelim ko psa!« »Zmedla me Je megla,« se Je tresed možak. »Kaj se javljaš za vodiča, če ne poznaš poti? Mari v vodo, preizkusi, kako je globoka. Mi smo prišli minirat, m pa utopat se v močvirje.« (Nadaljevanje »lediJ Uredništvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Monfecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 1. julija 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 cADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglati Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi. 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš PubblicitA Italiana.. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vetel Izdaja In tiska ZTT • Trtt HUD UDAREC ZA PREDSEDNIKA NKONA IN NJEflOVO POLITIKO VRHOVNO SODIŠČE ZAVRNILO ZAHTEVO VLADE DA PREPOVE OBJAVO ^DOSJEJA McNAMARA Dokumente iz dosjeja je bral časnikarjem tudi senator Gravel - Hude napake ameriške diplomacije v Vietnamu po koncu druge svetovne vojne - Predsednik vrhovnega sodišča se ne strinja z razsodbo WASHINGTON, 30. - Vlada ZDA je zgubila sodni postopek proti časopisoma New York Timesu in Wa-shington Postu. Ameriško vrhovno sodisče je popoldne odločilo, da bosta oba časopisa lahko nadaljevala objavljati tajne dokumente Pentagona o Vietnamu. Sodišče je odločilo tako s šestimi glasovi proti trem. V razsodbi je rečeno, da je vsaka zahteva po preventivni omejitvi svobode tiska že sama po sebi zelo verjetno v nasprotju z ameriško ustavo. V takih primerih prevzame vlada nase zelo težko odgovornost. Tako newyorško kot washingtonsko prizivno sodišče sta ugotovila, da vlada ni mogla svoje zahteve podkrepiti z dokazi, da dokumenti res ogrožajo ameriško varnost. Vrhovno »odišče se z obema .sodiščema nižje stopnje popolnoma strinja. ■ Proti taki razsodbi so glasovali predsednik sodišča Warren Burger ter sodnika John Harlan in Harry Blackman. V svojih izjavah je predsednik sodišča, ki ga je med drugim imenoval na to odgovorno mesto prav Nixon, rekel, da je bila razsodba nekoliko prenagljena, kar je privedlo do sedanjega položaja, ki spet dovoljuje časopisom da nadaljujejo objavljati »dosje McNamaran. Zadeva o tajnih dokumentih Pentagona, ki zadevajo Vietnam, se je danes še bolj zapletla. Demokratski senator Milk? Gravel z Aljaske, predsednik senatne podkomisije za gradbinstvo je prebral časnikarjem nekaj odlomkov iz tajnih dokumentov zunanjega ministrstva, ki govorijo o začetkih vojne v Vietnamu. Gravel je izjavil, da je nameraval prebrati omenjene dokumente v senatu, kar ni mogel storiti, ker v avli ni bilo legalnega števila senatorjev. Zato je takoj sklical podkomisijo, kateri predseduje in .je povabil na zasedanje tudi časnikarje. Gravel je znan kot eden največjih nasprotnikov vojne v Vietnamu. Izjavil je, da ima približno polo- študijo pentagona o ameriški hjajo poli- tiki v Vietnamu. Rekel je tudi, da ne vsebujejo ničesar, kar bi utegnilo škoditi državni varnosti. »Vsa zadeva je strašna, je dejal, polna laži in skrajno nekorektna do ameriške javnosti.. Gravel je tudi obtožil predsednika Nixona, da hoče zamašiti usta senatu. Časnikarjem je prebral nekaj odlomkov, ki zadevajo prva leta po drugi svetovni vojni, ko je Hošiminh zaprosil ZDA za pomoč zoper Francoze. Po Gravelovem mnenju je jasno, da so ameriški politiki že takrat vedeli, da njihova politika v Vietnamu lahko privede samo do poloma. ZDA so pustile brez odgovora osem prošenj, s katerimi se je Hošiminh obrnil nanje pozimi 1945-46. To je rečeno tudi v članku, ki ga je objavil ameriški časopis »Christian Science Monitor., ki se spet nanaša na znane dokumente o vietnamski vojni. Hošiminh je v obdobju med oktobrom 1945 in februarjem 1946 zaprosil ZDA, potem ko je v Indokini izbruhnila gverila po vrnitvi francoskih čet, naj uradno posežejo in preprečijo povratek Francije in njenih kolonialnih čet. Časopis citira ameriški diplomatski dokument, pravzaprav poročilo, ki pravi, da je Hošiminh zahteval tudi za Vietnam položaj, ki so ga imeli Filipini po letu 1934, se pravi, da bi bil tudi Vietnam neodvisna država pod ameriškim pokroviteljstvom. Filipini so leta 1946, po koncu druge svetovne vojne, postali popolnoma neodvisni. Ko Hošiminh ni dobil odgovora niti s strani ZDA, niti s strani Velike Britanije, Kitajske in SZ je marca 1946 pristal na povratek Francozov v Vietnam. S to svojo odločitvijo si je nakopal marsikatero kritiko. Tistim, ki so bili proti taki rešitvi, je rekel, da ima raje pet let smrad Francozov v državi kot vse življenje Kitajce na grbi. Iz vsega tega izhaja, da so takrat Združene države vedele bore malo o notranjem položaju na Indokitajskem polotoku. Odločili so se za Francoze, ker so se bali, da bi na tistem področju nastala država, ki bi bila naklonjena Moskvi. Ameriške varnostne službe niso mogle še ob koncu leta 1948 ugotoviti nobene povezave med Ho-čiminom in Moskvo. Mariner 9 porabi preveč goriva PASADENA, 30. - Izvedenci in znanstveniki vesoljskega laboratorija v Pasadeni so ugotovili, da ameriška sonda »mariner 9», ki leti proti Marsu, porabi preveč goriva — dušika. Zaradi tega bo njegova misija krajša. Izračunali so, da bo vesoljska sonda porabila gorivo avgusta 1972, devet mesecev potem ko se bo vrnila na krožni tir okoli Marsa ter tri mesece pred predvidenim koncem poleta. Po mnenju tehnikov je treba pripisati preveliko porabo goriva napaki v načrtovanju elektronskih naprav, ki urejujejo stabilizacijski sistem sonde. Zaključena sodna razprava v Kišinjovu MOSKVA, 30. — Kazensko sodišče v Kišinjovu, prestolnici sovjetske Moldavije, je obsodilo na kazni od enega do pet let skupino ljudi, ki so pripravljali ugrabitev nekega linijskega letala, da bi ga preusmerili v Izrael. Poleg tega so jih obtožili, da so v nekem podjetju ukradli razmnoževalni stroj, s katerim so tiskali letake in druge protisovjetske publikacije. Predsednik sodišča Drmtrij Bord-juža je prebral obsodbo in nekoliko omilil zahteve javnega tožilstva. Na pet let zapora je bil obsojen David Čemoglaz, na štiri Anatolij Goldferd, na dve leti in pol Aleksander Galperin, na dve Arkadij Vološin, prav tako Abraham Trah-tenberg, Harry Zizhner, Semjon Levit in Gilel Šur, na eno leto pa David Rabinovič. S to skupino so v Sovjetski zvezi obsodili skupaj 35 ljudi, ki so bili vpleteni v širokopotezno akcijo »svadba«, ko bi skupina svatov in novoporočencev morala ugrabiti letalo in ga preusmeriti na Švedsko, nato pa v Izrael. V ta namen so imeli s seboj tudi drugega pilota, Kuznjecova, ki je bil med prvimi obsojenci v Leningradu. Akcijo so speljali do konca, je pa zanjo vedelo preveč ljudi, kar je omogočilo policiji, da je izvedela zanjo in jo v zadnjem trenutku preprečila z aretacijo prve skupine na letališču «Smolnoje» v Leningradu. Ker pripada večina obtožencev judovski veri in se vsi zavzemajo za povratek v Izrael, s katerim SZ nima diplomatskih stikov, je ta proces, kot vsi ostali, vzbudil živo zanimanje v mednarodnih krogih, ki so Izraelu naklonjene. Povišanje plač v Franciji PARIZ, 30. — Zaradi močnega povečanja življenjskih stroškov so v Franciji povišali najnižje plače od 3,68 na 3,85 franka na uro. V prvih petih mesecih tega leta so cene porastle za 2,8 od sto, kar bi pomenilo, da se bodo do konca leta povečale za 6,7 odstotka. PONOVNO ODPRTJE SUEŠKEGA PREKOPA Egipčani odbijajo ameriške predloge KAIRO, 30. — Dnevnik «A1 A-hramn piše danes, da je vlada ZAR kategorično odbila ameriške predloge za ponovno odprtje Sueškega prekopa. Zadevne predloge je sporočil vladi ZAR ameriški pooblaščenec v Egiptu Danald Bergus. Kairski Ust pravi, da so bili predlogi sestavni del memoranduma, ki so ga ZDA predložile egiptovski vladil v zameno za delen umik izraelskih čet z območja Sueškega prekopa. Ta vest je precej vznemirila izraelske politične kroge. V Izraelu je slišati, da so ZDA poskušale delno reševati vprašanje ponovnega odprtja Sueškega prekopa ne da bi vprašale Izraelce za njihovo mnenje. Z več strani je slišati hude kritike na račun ZDA, ker so dovolile svojemu predstavniku Bergu-su, da je predložil brez njihove vednosti načrt, teki je nasproten in sovražen izraelskim interesom«. Včeraj je prišlo do dveh srečanj na visoki ravni, da bi se pojasnila zadeva. Državni tajnik Rogers je iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiii1|ii||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||III||||||||||||||||l||||l| RAZPADANJE VOJAŠKE KOALICIJE V INDOKINI Avstralski delavci in študentje protestirajo proti vojni v Vietnamu Zaskrbljenost južnovietnamskih oblasti zaradi predvidenega umika tujih č^t Johannesburški anglikanski škof obtožen terorističnih dejanj JOHANNESBURG, 30. — Južnoafriške sodne oblasti so spustile na svobodo po plačilu visoke kavcije johannesburskega anglikanskega sko- p fa, ki je obdolžen terorističnih de- n,e L janj, Sodišče je brisalo obtožbo širjenja komunistične ideologije. Škofa Ffrencha-Beytagha obtožujejo, da je podpiral gverilsko organizacijo Frelimo in da je hotel organizirati revolucijo v Južni Afriki. Po južnoafriških zakonih tvega Ffrench-Beytagh ž;vljenje. sprejel izraelskega veleposlanika Radlina, izraelski zunanji minister Aba Eban pa ameriškega veleposlanika Barbourja. Drugo vprašanje, ki danes zanima ves Srednji vzhod in sploh svetovno javnost, je vprašanje odnosov med Izraelom in Sovjetsko zvezo. V zadnjih dneh so se razširite vesti, da so v teku pogajanja med tema dvema državama. Povod za te vesti je dalo, ,med drugim »skrivnostno« potovanje sovjetskega časnikarja Viktorja Luisa. V nekaterih krogih domnevajo, da je časnikar prišel v Tel Aviv po nalogu sovjetske vlade. Te vesli pa je demantiral sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko, ki je zatrdil, da «o tem ni vredno niti govoriti«. Gromiko je podal to izjavo na zahtevo nekega arabskega časnikarja na moskovskem letališču, kamor je Gromiko prispel včeraj zve-čer, kjer je sprejel egiptovskega zunanjega ministra Mahmuda Riada V teh dneh je prispel v Izrael načelnik ameriške obveščevalne službe CIA Richard Helrns, ki je znan kot desna roka ameriškega predsednika Nixona, Vsi časopisi so obširno pisali o tem prihodu, čeprav bi moral biti zavit v najstrožjo tajnost. Domneve o pomenu Helmsovega obiska so seveda najrazličnejše. V nekaterih izraelskih krogih menijo, da je Nixon poslal načelnika obveščevalne službe CIA v Izrael, da bi skušal preprečiti večje pronicanje sovjetskega vpliva na to področje. TRŽAŠKI DNEVNIK SINOČI V PD «IVAN GRBEC» Skedenjski malčki nastopili na prijetnem glasbenem večeru Nastopilo je šest gojencev klavirskega tečaja in ena harmonikarka, spored pa so popestrili tudi člani otroškega odseka z Zupančičevimi recitacijami Sinoči je škedenjsko prosvetno društvo (Ivan Grbec* priredilo glasbeni večer, na katerem so nastopali vsi mali gojenci glasbene šole, ki je delovala med preteklim letom v okinru društva. Ker bi bil spored prekratek, so malim glasbenikom priskočili na pomoč člani o-troškega odseka z recitacijami. Nekaj uvodnih besed je najprej spregovorila Marta Volk, ki je tudi napovedovala spored. Klavirski tečaj, ki ga je vodila prof. Ivana Lipogiavškova, je obiskovalo skupno devet gojencev. Otroci imeli lekcije samo enkrat tedensko, večina od njih tudi nima doma klavirja, zaradi česar so morali vaditi v društvenih prostorih. Pri tem je treba pohvaliti otroke, ki so izka zali pravo požrtvovalnost in so red no prihajali v društvo, da so vadili Ko bi bili pogoji boljši, bi verjetno bil napredek še večji, vendar mislimo, da so se otroci v enem letu kar precej naučili. Včeraj je prvič nastopila tudi mala harmonikarka, ki jo je učila Nadja Kriščak. Volkova je poudarila, da bi za prihodnje leto društvo želelo imeti še koga, ki bi se učil igranja na harmoniko. Pred zbranimi starši in člani ške-devjskega društva so se nato zvrstili otroci. Ob klavirju so nastopili Melita Vali z Matzovim (Plesom* in Štrukljevo (Kukavici*, nato še Melita in Renco Vali s štiri-ročnim Majkoparjevim «Modera- SYDNEY, 30. — Več deset-tisoč ljudi je danes priredilo v vsej Avstraliji manifestacijo proti vojni v Vietnamu ter proti sodelovanju države v vojnem spopadu v jugozahodni Aziji. V vseh večjih središčih pete celine So že v teku, ali pa se pripravljajo množična zborovanja proti avstralski intervenciji skupaj z ZDA v vojni v Južnem Vietnamu. Na množičnih sestankih in zborovanjih so govorili, ali bodo govorili, številni vidnejši predstavniki vplivnih političnih in društvenih organizacij Avstralije. Med drugimi navajajo ime ameriškega pediatra pacifista Benjamina Spocka, ki je že spregovoril množici v mestu Adelajde ter je potem odpotoval z letalom v Melbourne, kjer je spet govoril na nekem jevnem zborovanju. V Perthu je spregovoril prvi minister zvezne države Zahodne Avstralije laburist John Tonkin, ki je osebno vodil tisoče študentov in delavcev v protestnem sprevodu. V pristaniščih v Sydneyu in Melbournu so pristaniški delavci prekrižali roke ter popolnoma onemogočili dejavnosti v pristaniščih. Takoj nato so se udeležili velike protestne manifestacije, ki je bila sklicana pod geslom: »Prenehajte z delom v boju za konec vojne«. Nastopi avstralskih pacifistov so značilni za sedanje razdobje južno-vietnamskega konflikta, ko prihaja vedno bolj do izraza prepričanje, da so ZDA zagrešile v preteklosti hude napake v upanju, da bodo ohranile svojo nadoblast nad tistim delom jugovzhodne Azije. Že nameravajo krčenje obsega ameriške vojaške intervencije v Južnem Vietnamu, zadnje homatije v ameriškem političnem življenju v zvezi z objavo tajnih dokumentov o vojni v Južnem Vietnamu, naklepi južnokorejske vlade, ki namerava umakniti v najkrajšem času večji del svojih sil iz Južnega Vietnama, so povzročili v vsem vojaškem bloku, ki podpira južnovietnamsko vlado generala Ngujen Van Thieua pravcat preplah. Lahko bi rekli, da se je začela rušiti vsa ta koalicija in da je danes položaj v njej podoben ladji, ki se potaplja in iz katere bežijo še zadnje miši. Južnovietnamski režim sloni brez dvoma na trhlih nogah. Gre za režim, kjer je korupcija na višku, kjer so na oblasti ljudje, ki bi hoteli ohraniti svoje socialne privilegije, skratka zagotoviti si v že itak razcepljeni vietnamski narodni skupnosti vsaj južni kotiček, kjer bi lahko še nemoteno gospodarili in izkoriščali delovno ljudstvo. Že sam namig, da bo ameriška vojska v doglednem času zapustila Južni Vietnam, je spravil južno-vietnamske mogotce v nejevoljo. Spričo najnovejših dogodkov je sam predsednik Ngujein Van Thieu moral spremeniti stališče do državljanske vojne, ki razsaja v deželi že Med letošnjimi nagrajenci, ki so prejeli nagrade »David di Donatello« je bila tudi ljubka Ali McGraw, ki je prejela nagrado zaradi svoje vloge v filmu »Love story» .......................................... ROP NA POŠTNEM URADU V STRASBOURGU Odnesli so poldrugo milijardo Pri belem dnevu so zlikovci ukradli osem vreč bankovcev STRASBOURG, 30. — Skupdna štirih oboroženih in zakrinkanih mož je oropala strasburški poštni urad za 11 milijonov in pol frankov, kar znaša milijardo in tristo milijonov lir. Rop so izvršili z izredno mimo krvjo. Uslužbenci poštnega urada so prenašali osem vreč, polnih bankovcev. Denar so nekaj minut prej pripeljali z oklepnim kamionom, ki ga je varovalo nekaj oboroženih policijskih agentov. Varstvo pa se je prenehalo v trenutku, ko je kamion pripeljal na dvorišče poštnega urada. Medtem ko je pet uslužbencev porivalo voziček, na katerega so natovorili vreče z denarjem so jih nenadoma napadli štirje možje, od katerih je eden bil oborožen z brzostrelko, ostali pa so imeli lovske puške in karabinke. Vsi štirje so bili zakrinkani. Eden od zlikovcev je grozil uradnikom z brzostrelko, drugi so medtem peljali voziček do stranskih vrat, po katerih so tudi prispeli v urad. Tam so vreče z bžrnkovci natovorili na svetel peugeot. Mimoidoči se vsega tega niso niti zavedeli, tak0 da so se roparji lahko mimo odpeljali. Policija je takoj zaprla vse ceste, ki peljejo iz mesta, do sedaj pa ni o denarju ne duha ne sluha. celo desetletje. V svojem govoru v južnovietnamski vojaški akademiji je Van Thieu izjavil, da bo prišlo do dokončnega spopada s Severnim Vietnamom leta 1973, to je takrat, ko bodo njegovi zavezniki umaknili svoje čete iz Južnega Vietnama. General Van Thieu je dejal, da se komunisti nočejo pogajati, ker bi bili sicer prisiljeni na mirovna pogajanja. Miru pa nočejo — je rekel — ker bi se morali sicer umakniti iz Južnega Vietnama, iz Kambodže in iz Laosa. Še vedno sodelujejo na pariških pogajanjih, toda čakajo le, da se bodo umaknile tuje čete. Čeprav še ni prišlo do podpisane pogodbe, bodo ta svoj cilj dosegli. Čakajo samo, da se bodo Američani umaknili iz Indokine. Po mnenju južnovietnamskega predsednika bo prišlo do dokončnega spopada leta 1973. Tedaj bo prišlo do rešitev, vojaške ali politične, za celotni Vietnam. Boj bo neizprosen. Južnovietnamski predsednik meni, da bodo ti boji zadevali v glavnem dve severni pokrajini Južnega Vietnama, se pravi Tua Thien in Kuang Tri, kjer je prišlo že v zadnjih tednih do ostrih spopadov. General Thieu je menil, da je za sedaj mimo nevarnost ponovne ofenzive komunistov v teh dveh pokrajinah. Poudaril pa je, da bo verjetno prišlo do hujše ofenzive v začetku leta 1972, ko bodo komunisti ponovno vzpostavil «Hošiminhovo stezo« in cestne zveze s Čeponejem. Južnovietnamski predsednik meni nadalje, da bodo komunisti skušali dokazati, potem ko se bodo umaknile zavezniške sile, da je jalov vsak poskus Južnega Vietnama glede viet-namizacije vojne v jugovzhodnem delu Azije. Na kraju je pristavil, da komunisti ne bodo mogli premagati Južnega Vietnama na bojnem polju. Premiera kitajskega filma LJUBLJANA, 30. Sinoči je bila v ljubljanskem kinematografu Komuna slovesna premiera kitajskega filma «Rdeči ženski odred«. Pred tem so film predvajali na zahodnonemšld televiziji in v Rimu. Film »Rdeči ženski odred« je nastal lani in je prvi film, sneman ko kitajski revoluciji. Film je zamišljen kot baletna suita o mladem in lepem kmečkem dekletu v Čing Hua, ki se rešena suženjskih okovov priključi kitajski osvobodilni armadi in postane članica znamenitega rdečega odreda. Filmska glasba je prirejena za okus evropskega filmskega gledalca, balet sam je izredno prefinjen. Na sinočnji ljubljanski premieri sta bila med gledalci navzoča tudi prvi sekretar kitajskega veleposlaništva v Beogradu Vangčin in kulturni ataše Jangcengming. Film so gledalci prisrčno sprejeli. Premiera filma sodi v širši okvir kulturnega sodelovanja med Kitajsko in Jugoslavijo. DRAGO KOŠMRU Obtoženih 21 članov revolucionarne organizacije SANTIAGO DE CHILE, 30. -Vojaški pravdnik je obtožil enaindvajset članov organizacije VOP (Organizirana ljudska avantgarda), da so sodelovali pri umoru bivšega podpredsednika Edmunda Pereza Zujoviča. Polkovnik Leyton ki vodi preiskavo je spustil na svobodo drugih šest članov te organizacije, ker proti njim niso mogli najti dokaz oik V Lindami so se zbrali nekateri Nobelovi nagrajenci iz prejšnjih let. Na sliki so Američan E. Mc Millan (kemija 1951), Anglež P. Diriac (fizika 1953), Nemec W. Forssmann (medicina 1956), Američanka M. Goppert Mayer (fizika 1963), Norvežan R. Frisch (gospodarstvo 1969), ter Američan E. Wigner (fizika 1963), prejemajo od dekleta in moža v prvem planu spominske značke iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimimiiiitiiiiiHiiii nE7 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slovenskih pesmi; 11.50 Na elektronske orgle igra Gregor; 12.10 Družinski obzornik; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolin-ski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Romantične simfonije; 18.55 «The Flve Lords«; 19.10 Kraške črtice; 19.20 Izbrali smo za vas; 19.40 «Chatman Oollege Madrigal Singers«; 20.00 Šport; 20.35 Dogodek v kresni noči, drama; 22.25 Zabavna glasba, TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.00 Opera. KOPER 6.30, 7.00, 11.00, 12.30, 14.00, 19.00, 22.30 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 Ur za vaš spored«; 10.15 Lahka glasba; 10.30 Plošče; 11.45 Popevke; 12.00, 12.45, 13.07, 15.30 Glasba po željah; 14.30 Sound, danes in včeraj; 15.00 J. Nelson, F. Gali in ansambel J. Byrt; 16.00 Spored RL; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Glasbeni vrtiljak; 18.10 Popevke; 18.45 Japonska glasba; 19.00 Operna glasba; 19.45 Plošče; 20.30 Spored RL; 23.20 Romantični motivi; 23.25 Jazz; 24.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 in 23.05 Poročila; 7.10 Simfonična glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 VI in Jaz; 11.30 Galerija melodrame; 12.10 Plošča za poletja; 13.15 Glasbena fantazija; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.20 ČETRTEK, L JULIJA 1971 Za vas mlade; 18.15 Plošče; 18.45 Sindikalna oddaja; 19.30 Plošče; 20.20 Poje T. Del Monaoo; 21.00 Sindikalna tribuna; 22.05 Simfonična glasba, dirigira C. Krauss. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta M. Remfigi in S. Bassey; 8.40 Orkestri; 9.50 Goya, četrto nad. 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Te- lefonski pogovori; 14.00 ln 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 16.05 «Studio aperto«; 18.30 šport; 19.02 štirinajst tisoč 78; 20.10 Plošče; 21.00 «Musica 7»; 22.00 Skrivnosti Pariza, radijska nad. 22.20 19. festival neapeljske popevke. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.30 Polifonija; 12.20 Plamtet Emil Ghilels; 13.00 Medigra; 13.55 Pojeta R. Pomselle in M. Oallas; 14.30 Plošče; 15.30 Pizzettljeva komorna glasba; 16.15 Sodobna italijanska glasba; 18.45 Umor v stolnici; 21.30 Spontlnl ((Agnese di Hohenstaufen«, opera, FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 10.20 Scenska glasba; 11.05 Medigra; 12.30 Fau-rejevi kvarteti; 13.45 Weber; 14.10 Avantgarda. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 18.00, 19.30, 22.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 Slovenski pevci zabavne glasbe; 10.45 Pesmi iz mladih grl; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Iz Verdijeve «Aldev>; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Cez polja ln potoke; 14.30 Priporočajo vam... 15.10 Z lahko glasbo za prijetno razvedrilo; 16.30 Glasbeni Inter-miezzo; 16.40 Češke narodne pesmi za zbor in pihalni orkester; 17.00 ((Vrtiljak«; 17.40 Z orkestrom Kimgsway, dirigira Cama-rata; 18.10 Koncert po željah poslušalcev; 19.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 19.30 Orgle in kitara; 19.45 Naš podlistek; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Literarni večer — Marija Mijot: Souze jen smeh; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Iz opusov Baramoviča in Rističa; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 00.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja za potrošnike; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 18.45 «Mare aperto«; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 šport ln kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Sindikalna tribuna; 21.30 ((Odkritje Amerike«; 23.00 Dnevnik; 23.20 Prenos mednarodnega atletskega srečanja iz Milana. II. KANAL 16.45 Evrovizija: Tour de France; 21.00 Dnevnik; 21.20 «Boo-merang«; 22.20 Festival neapeljske popevke. JUG. TELEVIZIJA 15.00 Wimbledon: Tenis, polfinale moški; 19.20 Obzornik: 19.35; Družina: 20.05 Enkrat v tednu: 20.20 Vse življenje v letu dni; 21.00 TV dnevnik: 21.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — I del; 22.25 XXI. stoletje: 23.25 400 let slovenske glasbe: Vilko Ukmar; 00.00 Poročila. tom*. Vrsta je bila na mali Anto-neli Rutar, ki je na harmoniko zaigrala «Valček», za njo je Peter Volk zaigral na klavir «Kitajsko melodijo», Ani Rutar je izvedla Ba-perjevo «Vajo št. 50», Tanja Furlani Matzov (Široki Dunav», Renato Furlan Kabalevskega Malo pol-ko», Sonja Marži Matzovo (Slavonsko pesem*. Bruno Furlan Matzovo (Pesem* in še Rubahovega (Zajčka*. Ob zaključku je Renco Vali zaigral še Pavšičevo (Mamca povej* in prisrčno pesmico škedenjske skladateljice Mirce Sancinove (Otroci pojo*. Med posameznimi izvajanji so E-lizabeta Bossi, Pavel Zobec, Barbara Korošec, Paula Fomasaro, Pavel Kocjančič, Milena Vrabec, Elizabeta Uršič in Lilija Fomasaro recitirali Župančičeve pesmice posvečene (cicibanom*. Ob zaključku sporeda so malčki posedli okoli mize in ob veselem kramljanju in prigrizku prebili še nekaj časa. Medtem so seveda veselo pokramljale tudi mamice in ostali člani društva. Izrekli bi samo še upanje, da bi lahko bili navzoči pri marsikaterem takem večeru, ko so protagonisti naši malčki, ki predstavljajo bodočnost, kakor je ob zaključku s prisrčnimi besedami poudari! Drago Pahor. —a. —k. «Wess and Airedales» v «Bastione fioritop Na gradu Sv. Justa je posebno v poletnih večerih vse živo. Poleg številnih meščanov, ki si ne morejo privoščiti dopusta in potovanj, se tudi lepo število turistov lahko razvedri ob številnih prireditvah, ki jih organizira na odprtem Avtonomna letoviščarska ustanova. Da bi poletne večere še bolj popestrili, so tudi letos poskrbeli za plese na odprtem v znamenitem lokalu (Bastione fiorito*, ki bo začel svojo delovno sezono v soboto, 3. julija. Za to priložnost so prireditelji povabili svetovno znano črnsko glasbeno skupino «Wess and Aire-dales*, ki bo za en sam večer prvič nastopila v Trstu. Wess, ki je bil svoj čas kontrabasist skupine Rockpja Robertsa, se je posvetil samo glasbi «rhytm and blues* in žanje danes s svojimi sedmimi kolegi izredne u-spehe po vsem svetu. Poseben sloves so ansamblu prinesle izvedbe pesmi, kot so (Old man river* in (Summertime», trenutno pa žanjejo največji uspeh izvedbe popevk (Moji srečni dnevi*, «Oči polne vetra* in druge, s katerimi se bo predstavil tržaški publiki v soboto zvečer. Ples se bo, ob zvokih tega priznanega orkestra, začel ob 21.30, zaključil pa se bo okrog 2. ure ponoči. Po tem otvoritvenem večeru se bodo na plesišču lokala «Bastione fiorito» predstavili še drugi znani orkestri in pevci lahke glasbe. Zaradi slabega vremena odložena «Dvanajsta noč» Zaradi slabega vremena ,ki je sicer bilo skoraj ves dan nestanovitno, so sinoči na grajskem dvorišču Sv. Justa, po dvajsetih minutah igranja, prekinili otvoritveno predstavo poletne gledališke sezone, Shakesvearovo komedijo (Dvanajsta noč*. Vsi, ki so si že nabavili vstopnice za sinočnjo predstavo, jih lahko izkoristijo za drevišnjo, ki bo na Gradu, v primeru neugodnega vremena pa v gledališču Rossetti. Jutri bodo Shakespearovo komedijo ponovili na odru gledališča Rossetti. Za hitrejše carinjenje blaga na italijanski meji Danes stopi v veljavo odlok predsednika republike štev. 18 z dne 18. februarja 1931, s katerim se občutno poenostavlja poslovanje v zvezi s carinjenjem blaga, ki se dovaža na italijanski* državno ozemlje po železnici. Med drugimi ugodnostmi, ki jih predvideva odlok, je tudi izdajanje carinskih dokumentov v namembnih krajih, in torej ne več na sami meji, kar bo znatno pospešilo prehajanje blaga čez mejo in odpravilo nepotrebno zamujanje v obmejnih carinarnicah. Odlok je bil ob,javljen v posebni prilogi Uradnega vestnika 2. marca letos, o njegovi uveljavitvi z današnjim dnem pa so včeraj razpravljali tudi na širšem sestanku strokovnjakov na tržaški osrednji carinarnici. Prispevajte ta DIJAŠKO MAIIIO!