36
Pomenki o spisu „Šola in koristni tiči."
Goap. J. Perdir, posestnik v tržaški okolici, je vredništvu poslal nekoliko opazek, ktere kažejo, da ni v vsem edinih misli z mojim spisom. Naj razjasnim ugovore.
Moj spis je pred vsem namenjen učiteljem; ti tedaj gotovo razumejo vse, in tudi „čutje otrokovega pri zibelki bratca svojega." — Podobe v ali v ni c niso izmišljene, ampak narejene po valivnicah, kakoršne imajo po Nemškem. Da niso za tiče, ki po vejah ali v grmovji gnjezda imajo, jasno je samo po sebi; take valivnice so za tiče, ki gnezdijo v duplinah. Kako bi moglo deževati v valivnice, ki imajo izstopno (vor-springendes) strešico, tega ne razumem; podoba tega predstrešja ne kaže tako očitno, ker bi se sicer luknja ne videla. Ce starka v votlini drevesni more 2 ali še več čevljev visoko gori zleteti, kako bi iz valivnice ne mogla na luknjo? Da bi maček ne mogel v valivnico po g. Perdirju narisano, ne gre mi v glavo; al temu se lahko v okom pride s trnjem okoli debla. Da kukavica ne vali sama, to res ve vsak otrok; al tega ne ve, da svoja jajčica, in to vselej po eno jajce, položi v gnjezda mnogih druzih ticev in da vselej le v tisti okolici biva, kjer se bojo njeni mladi izvalili, — in to sem hotel v svojem spisu reči. Sploh pa me ^veseli, da se je moj spisek tako marljivo bral. — Čudež je nemški „Wendehals" (junx torquilla); imenuje se tudi vijoglavka,  vrtoglavka, srboritka itd.
Šolmajer.