Posamezna štev. 60 vin. SlN. 28. Poštnina • * - pavSalirana. vLjiMliiii, v telrieK, ic 5. leiirnaria ia telo (ivm •SLOVENEC« velja po pofttt m v*o jstrant Jngo- ■lavi)« bi v Ltablful: M rolo leto a&gnri . & sa pol lota * .. „ as«-m Žotrt tata „ . . „ 30 -„ .... 10*— 2tataow»maeitM«t»oKl-M- sm Sobotna Izdaja: & laoololcto ------K n kmnutrti. . . . „ 25 — stroka ta 3 M**mtm (Sš mm mim HW Oratalštvo i« v Kopitarjevi alta« itev. 6/HL Rokopisi so n« vračajo; nelranklrana pisma s« ao sprofomajo. Drete, tolef. Žtv. 50, upravn. itv. 3SS. Političen list za slovenski narod. tateja nak da« tmasauU) »adoljok ta daa po (AS. ari Uprava jja v Kopllarjavl al. 6. — 3taona__ ijnhlfansko št, 650 u naročnino ta it 349 m __ avstr. ta češko 24.797, ogr. 88.511, boso^šaro, 7«B. ] PrauiliKs stališče. Odgovor opozicije vladi. LDU. Belgrad, 3. februarja. .Politika« javlja: Včeraj sc jc besedilo odgovora, ki ga je na pismo g. Ljube Davidoviča pripravil opozicionalni blok, zopet nekoliko izpremenilo, in sicer v duhu spravljivosti. Prvotno besedilo odgovora, ki ga je predložil g. Stojan Protič, se je znatno izpre-menilo žc v Narodnem klubu in celo pri glavnem odboru radikalne stranke. Verjetno jc, da bo ta odgovor opozicije še tekom današnjega dne po posredovanju predsednika parlamenta izročen g. Davi-doviču. Od včeraj prevladuje v parlamentarnih krogih mnenje, da se bo končno .vendar posrečilo sestavili skupno vlado, ako ho na eni kakor na drugi strani le količkaj popustljivosti. Zdi se, da je pri vseh teh pogajanjih za sporazum zopet glavna stvar vprašanje osebnosti in da se ^ se suče Jc okoli tega, kdo bo ministrski predsednik in kdo minister za notranje stvari v bodoči skupni vladi,' LDU, Belgrad, 3. februarja. Danes dopoldne okoli desetih je opozicija izročila predsedniku narodnega predstavništva dr. Pavloviču svoj definitivni odgovor na vladne pogoje, navedene v pismu vladnega predsednika Davidoviča. O tem odgovoru sc doznavajo iz krogov opozicije tele podrobnosti: V odgovoru se predvsem povdarja, da so bili poslanci opozicije pozvani, da vstopijo v ustavni odsek, in da so bili pripravljeni, sodelovali v tem odseku. Vlada pa ni sprejela njihovega stališča, ki je bilo edino pravilno, temveč jc stavila pogoje, ki izključujejo nadaljnje diskusije. Dalje se v odgovoru veli, cla so si poslanci opozicije svesti odgovornosti, ki lo današnja zunanja in notranja situacija države zahteva od vseh političnih faktorjev, pa da so zato oni sami preko predsednika narodnega predstavništva urgirali sklicanjc parlamenta. To so storili radi zunanjega položaja ter se obvezali, da so pripravljeni razpravljati samo o tem vprašanju in da se nc bodo dotikal i nobenih drugih vprašanj, •/ edinim ciljem, da ^e doseže cnodušna manifestacija vsega naroda. V odgovoru pravi opozicija dalje, da je radi zunanjega in notranjega položaja pripravljena, da stori vse, kar zahteva ocl nje državni interes. Ako vlada smatra, da je za uspešno parlamentarno delo potrebna nova politična situacija, ki bi sc ustvarila s koncentracijskim kabinetom, jc opozicija s svoje strani pripravljena razpravljati o možnosti takega sporazuma. Zdi se ji pa, da vlada onemogočuje lako strnjenje vrst v predstavništvu, ker se vidi povsem, da vztraja šc nadalje na stališču navedb v pismu vladnega predsednika. Opozicija je dala jasne izjave brez ozira na sestavo vlade in te izjave sc tičejo neoviranega dela v predstavništvu, to je, da dela v parlamentu s svoje strani ne bo ovirala. Vsled tega ni nikake zapreke za sklicanje parlamenta, a sklicanje parlamenta bi olajšalo pravilno rešitev onega, kar vlada zahteva. Stališče opozicije glede sklicanja parlamenta se ne bo i/.oremcnilo, ker je njegova bitnosl sankcionirana po krogih, ki so sodelovali pri proglašenju in izve-denju ujedinjenja naše države. — Dalje pravi opozicija, da jc narod prianal začasno narodno predstavništvo kol svoj prvi parlament in koncem meseca avgusta pro-šlega leta mu nihče ni oporekal značaja parlamenta. Opozicija nc more razumeti, da mu sedanja vlada, ki ;e izšla bas iz njegovih vrst, naenkrat oporeka značaj parlamenta. Opozicija misli, da tako rezoni-ranjc vlade krije v sebi opasnost in da povleče s seboj posledice, na katere se po mišljenju opozicije ne misli. Začasno narodno predstavništvo jc s krono proglasilo narodno edinstvo in ima baš radi tega avtoriteto, s katero smo branili svojo stvar na mirovni konferenci. —- Dalje priznava opozicija, da sc mora lo naše stanje imenovati začasno, pa ravno zaradi tega nc smemo biti brez parlamenta, ker je ravno za lo stanje ustvarjeno narodno predstavništvo. Dalje pripominja odgovor, da jc bilo svoječasno sklenjeno, naj ostane narodno predstavništvo trajno skupaj in naj bi bilo stalna kontrola vlade do konstitu-ante. Opozicija smatra, da se drugače ne sme delati. Opozicija je voljna, da se tudi dalje govori o delu predstavništva, nikakor pa ne dopušča, da bi se njegovo delo ustavljalo. Ni suinnjc, cla je želja opozicije, da pride do konstituante in da se sedanje začasno slanje skrajša, aH za enkrat jc neobhodno in brez sumnje važno, da to, četudi začasno narocluo predstavništvo reši volilni red, mirovne pogodbe, odobri proračun in zakon o e iti i s i j s k i banki. Opozicija smatra, da morajo mirovne pogodbe priti pred narodno predstavništvo, ker sc drugače njihova rešitev nc more izvesti, ter se zato sklicuje na člen 52, srbske ustave. Nato veli opozicija v svojem odgovoru, da la ustavna odredba velja za vso kraljevino. Da bi pa moglo narodno predstavništvo čimprej rešiti svojo nalogo, naj se puste vsi drugi posli, ki se morejo odgoditi in ki so takega značaja, da jih mora rešiti stalno predstavništvo. Nikakor pa se. ne more dopustiti, da bi se delo narodnega predstavništva utesnjevalo, in jc vsled lega potrebno, da se pokliče na delo in da se z njim rešuje situacija, o kateri smatra vlada sama, da jc nezdrava. Izatsražoaitsa Ijffl m temmfa K OBČNEMU ZBORU SKSZ. Ako malo pregledamo delovanje naših izobraževalnih društev, ledaj vidimo, da se po teh društvih goji življenje v dvojni smeri. Deluje odsek Orla in dramatični odsek. V veliki večini društev se je pa popolnoma zanemarila prvotna naloga izobraževalnih društev, lo jc višja umska izobrazba. To je kmalu uvidela naša Orlovska zveza in zato vpeljala obvezne fantovske in dekliške večere, zato da nc bo ločila našega Orla od Sokola le čepica, pač pa tudi notranje duševno življenje. Izkušnja nas pa uči, da ni Orel, oziroma Orlica vsak član, ozir. članica naših društev, ki so potrebni tudi notranje izobrazbe. Večina naših društev sc nahaja med kmetskim prebivalstvom. Nekje ta društva krasno uspevajo, drugod pa gleda naš kmet aa delovanje precej skeptično. Zakaj? V mnoga društva se je zalegla gledališka družba, ki gleda le na zabavo in sama izbira igre za vprizoritev. Nismo proti gledališkim predstavam, nismo proti telovadbi, ali smo proti temu, da sc samo to goji. S tem sa: zadovoljujejo liberalci, naše ljudstvo, posebno kmetsko ljudstvo, potrebuje več. Ko pride kmetski -sin do zrelega, samostojnega mišljenja, tedaj on po navadi pusti telovadbo, češ, z delom sc dovolj telovadi. Ako vidi le gledališke predstave, ki so predvsem mladini všeč, tedaj se odtuji društvu. Če mu pa nudi društvo višjo umsko izobrazbo, nekaj, kar potrebuje vsak dan in večkrat v življenju, tedaj sc bo društvenega življenja rajše udeleževal. Naloga naših društev je, da pripravljajo našo mladino za bodoče javno življenje; gledati moramo na to, da vzgojimo kolikor mogoče dobre gospodarje in gospodinje, gledati moramo na to, da bodo naši kmetje radi pošiljali svoje otroke v izobraževalna društva in ne skeptično gledali na njih delovanje. Kako bomo to dosegli? Spremeniti moramo naša izobraževalna društva v n a d a 1 j e v a I n e šole, ki bodo nudile mladini ono, kar jc šola pozabila nudili. .Šola ne nauči e i tanj a z razumevanjem, zato moramo tudi to gojiti. Koliko težav delajo našemu kmetu razne prošnje, razni odgovori na uradne dopise, napovedi osebne dohodnine itd. Do sedaj so večinoma le naloge in težave reševali gg. duhovniki, učitelji, sploh inteligentnejši ' udje. Ta pouk pa lahko nudijo ravnotako tudi naša društva. Poučuje nai sc, kot rečeno, č«tanje, pravilno spisje, računstvo, razlagati sc morajo razni zakoni in odredil'' itd. Knietski sin mora pa imeli priliko. da dobi nekoliko rt rokov ne izobrazbe, zato naj bodo v društvih vedno na razpolago tudi strokovne knjige — imamo jih itak bore malo — in strokovni časopisi, kot so: Kmetovalec, Slov. Sadjar, Narodni Gospodar, Čebelar itd. Naša dekleta, naše bodoče gospodinje, morajo tudi dobili svoj delež. Ne smemo se držati onega, česar sc liberalci drže in bahajo, da je njihovo društvo toliko in toliko knjig tekom leta izposodilo. Vprašajmo se raje, kakšnih knjig. Prepotrebna pa je tudi verska vzgoja v društvih. Splošno je znano, da tam, kjer jc.- ljudstvo verno, da tam ni pobojev in tatvin, tam ni pijančevanja. Velike važnosti jc nadalje politična vzgoja, Močna kulturna organizacija je temelj vsega našega, dela. Razvijala se bo in tvorila važen vzgojen faktor pri ljudski izobrazbi, čc bo dovolj idealizma v naših vrstah in če bo enotno vodstvo po načrtu vodilo vse delo. Načrt novega občinskega volilnega redu, kakor se jo bil napravil pri deželni vladi, od osrednje vlade še ni potrjen in bo doživel najbrž šc kako bistveno izpremembo. Kljub temu so dobili dr. Žerjavovi duševni otroci načrt v roke iu sc po_ njem pripravljajo na volitve. Na ta "način hočejo liberalni mladini zanesti v vrsto naše stranke, ki načrta ni dobila v roke, zmedo. Tam, kjer so podpise naših pristašev prisleparili, se jini je to tudi posrečilo. Po naključju smo dobili načrt novega občinskega volilnega reda v roke; nekatero bistveno (očke smo že prinesli. V dopolnilo objavljamo sledeče določbe: § 1. Pravico voliti imajo vsi oni iet stari državljani moškega spola kraljestva S1IS, ki imajo vsaj že dve leti redno bivališče v občini ali ki kot javni nameščenci... vsaj od začetka prve razgrnitve volivnih imenikov redno bivajo v občini. Za izračunanje časa, kako dolgo biva volivec v občini, je merodajen dan, ko so bili prvič razgrnjeni volivni imeniki. Odsotnost iz občino vsled vojaškega službovanja, se ne smatra za ukinitev bivališča. § 3. Izvzete od izvrševanja aktivne volilne pravico so nadalje vse one osebe, ki so pod očetovsko oblastjo, pod varstvom ali skrbstvom, istotako redovniki in redovnice, potem vsi, kj. uživajo i/, javnih ali. občinskih sredstev kot ubožci trajno preskrbo. § S. Občinski odbor sestoji v občinah do 50 prebivalcev iz 10 odbornikov, do 2000 prebivalcev Kj odb.: do 5000 prebivalcev 21 odb.; do 10.000 preb. 32 odb.; do 20.000 preb. 36 odb.; do -10.000 preb. 40 odb.: občine s 40.000 ali več prebivalci volijo 48 odbornikov. Vedno se voli toliko namestnikov kot odbornikov. Merodajno ie zadnje ljudsko štetje. S !.'. Volitev M' vrši jta pod stav j sorazmernega zastopstva (proporca) z obveznimi kandidatnimi listami. S 11. Kadar bi se r a v. p u s t i 1 občinski odbor, prevzame opravila, ki so glede občinskih volitev izročena županu, ub stroških občine politično obla-stvo (okr. glavarstvo, v Ljubljani po-vcrjonišlvo za notranje zad.), oziroma po njem določeni posebni volivni komisar. § 12. Volitev se mera vsaj -5 tedne prej vsem osebam, ki imajo pravico voliti, dati na znanje. S 15. Občinske odbornik, je volili po obveznih listali. Zato morajo poli lične, socialne in druge skupine voliv cev do določenega roka predložiti žu l>anu v svrlio volitve kandidatno listo za volitev obč. odbornikov in namestnikov. S Ki. Kandidatne liste za volitev občinskih odbornikov in nam.'-Iniknv morajo bili izrecno označene /a lake in čitljivo »vpieročno podpisane naj- manj po toliko volivnih upravičencih kolikor je voliti odbornikov in namestnikov v dotlčni občini. Vsak upra vičenoc sme podpisati le ono kandidatno listo. Listo morajo podpisati: tudi vsi kandidati /. opombo, da izvolitev po tej listi sprejmejo. Ti podpisi se štejejo v predpisano število predlaga teljev. § Kandidatne lisic, ustrezajoče zakonitim zahtevam, mora r. njih po sobnimi označbami in /. imeni kandidatov ■ ipan kol: liste strank objaviti najkasi, ie 8. dan pred volitvijo na občinski. Uesnu. Samo kandidatne liste-objavljene na ta način, je smatrati za veljavne kandidatne liste. § 28. (Volilna komisija.• Za vsako volišče imenuje župan pravočasno posebno volivno komisijo. Vsaka komisija sestoji iz župana ali enega občin skega svetnika kot predsednika in iz štirih volivnih upravičencev. V primerih § 11. (če je občinski svet razpuščen), določi sestavo voliv-ne komisije politično oblast (okrajno glavarstvo itd.) § 29. Volilvi je na. željo potezajo-čih sc strank pritegniti izmed volivnih upravičencev zaupnike, ki imajo pra vico biti navzoči pri. volitvi, dokler sc ne konča volivno opravilo. V naslednjih točkah (do 44) je določen potek volitev, razdelitev mandatov itd. Volivni zakon, ki je tu uporabljen, je z nekaterimi izprememba-ani kopija volivnega reda za češke občine. § 47. določa: Za župana in občinske svetovalce se smejo voliti le občin ski. odborniki. Izvzeti so: 1.) Aktivni, državni in javni uradniki, poduradniki in sluge. 2.) duhovniki in 3.) ženske. § 55 TJpeljana je volivna, dolžnost. Kdor se brez opravičenega razloga odtegne svoji volivni dolžnosti, se kaznuje z globo 20 — 200 lv. 8 65. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve. Zamenjava bankovcev v Srbiji jjj črni gori. LDU Belgrad, 3. februarja. Finančno ministrstvo objavlja potem presbiroja ministrstva za zunanje stvari službeno: Dne 3. februarja t. 1. se prične povlačenje kronskih bankovcev Avstro-ogrske banke v zameno za kronsko-dinarske. banko ver. Narodne banke kraljestva SHS. Za sedaj se ta uradna naredba nanaša samo na one ozemlje našega kraljestva, na katerem pred vojno krona ni bila zakonito plačilne, sredstvo. Dan, ko sc bo pričelo po via če nje istih novčanic na ostalem ozemlju našega kraljestva, se bo objavil v najkrajšem času. — Dne 6. februarja t, 1. kronske novčanice Avstro-ogrske banke prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo na ozemlju, kjer sc njih povlačenje prične dne 3 februarja t. 1. Na podlagi tega počenši od 25. februarja t. I. nihče ni dolžan plačati svoje obveznosti, dogovorjene v kronah, s kronami Avstro-ogrske banke. Počenši od 26. februarj;i se v gori označenih delih naše kraljevine kronske novčanice stavijo iz tečaja; izvzeti so bankovci po 10. 2 in 1 krono, ki ostanejo v prometu šc nadalje. Ukrajina. »Vpercd«, glavno glasilo ukrajinskih socialistov, poroča 28. januarja: V Odesi sloji 8000 ukrajinskih vojakov pod vod-! stvom generala Pawlenka. Mestna uprava i je v rokah odbora, ki sestoji iz ruskih, ukrajinskih iu židovskih socialistov. Mesta . Kozdzielna in Birzula so še v področju Pa\vlcnkovc vojske. Na levem bregu Dnjc-pra deluje ukrajinski osrednji vstaški odbor«, sestavljen od boljševikov Češka. Cehi v boljšeriškem ujetništvu. Sio\vo Polskiej javlja: Radio iz Mo-i skve poroča, da so beljševiške čete zaide v irkutskem ozemlju 25.000 Čehov. V Ir-kutsku 60 se boljševiki polastili vlade. V rdeči armadi se bojuje več čeških polkov. češčina državni jezik. Praga, 30. januarja. (ČTK.) Časopisi javljajo, da so posamezne stranke narodne zbornice postavile posebno komisijo, v kateri se je dosegel sporazum, da se češki jezik v zakonu proglasi izrecno za državni jezik. Odgovarjajočo spremembo v predloženem zakonu izvede ustavni od-oor. Poljska. Finančna politika Poljske. Krakov, 3. februarja. V varšavskih finančnih krogih se trdi, da je uvedba enotne novčanicc (marke) v Poljski samo etapa do nove poljske valute. V dogled-nem času se bo določilo razmerje marke do rublja. Kot se sliši, misli finančni minister Grabski uvesti za rubelj mnogo ugodnejšo relacijo kot je to napravil za Poljsko. Da bi bil zajamčen poljski valuti varen temelj,, se bo izvedla globoko-sežna finančna reforma, katere glavni del bo tvorila velika oddaja premoženja. Varšavski listi pripravljajo prebivalstvo na to, da bo premoženjska oddaja znašala 75 odstotkov. V poslednjih dneh je nemška marka v Poljski zelo padla. Mogoče je računati na to, da bo iz zasedenega nemškega ozemlja začel dotekati v Poljsko nemški denar. Oficielni kurz v Poznanju je 140 poljskih mark za 100 nemških. »Monitor Polski« (uradni list poljske republike) objavlja zakon, ki določa, da je od 26. januarja poljska marka izključno plačilno sredstvo v celi Poljski. Na poslednji seji ministrskega sveta je podala vlada zakonski načrt, da bi krone takoj v celi Poljski potegnili iz prometa. Anglija. Za obrambo Turčije. London, 3. febr. »Daily Telegraph« piSc o turškem vprašanju: Treba je upoštevati čuvstva in stremljenje mohame-danskega prebivalstva. Nepravično bi bilo pozabiti, da imajo Turki kot narod pravico, da zavezniški državniki postopajo z njimi na isti način kot s krščanskimi deželami. Vprašanje mednarodnega nadzorstva nad Dardaneami je rešeno in odveč bi bilo, vračati se zopet k. njemu. Tudi usoda Carigrada je dalekosežnega mednarodnega pomena in o njej je treba odločevati na temelju dejstva, da je mesto že stoletja v turških fokah. List izraža upanje, da se bodo vse bodoče odločbe izvršile s preudarkom in v duhu pravičnosti. GrSka. Venlzelos ▼ Rimo. Lyon, Venizelos je prišel v nedeljo v Rim, kjer ga je na kolodvoru pozdravilo osobje poslaništva in člani grške kolonije. V ponedeljek je imel Venizelos z Nittijem daljši razgovor o jadrauskem vprašanju. Po kratkem bivanju v Rimu se vrne Venizelos v Atene. *SemšiIa. Nemčija za zvišanje produkcije. Nemška vlada se je odločila, ostro nastopiti proti delavcem, ki nočejo na delo. To se tiče predvsem gotovih delavskih strok, ki so zaposlene v železniških delavnicah. Vlada je dala, svesta si svoje odgovornosti, zapreti 26. m. m. trinajst velikih železniških delavnic. Vse zaposleno delavstvo je odpuščeno. Oni delavci, ki se obvežejo, da bodo delali na akord polnih osem ur, bodo zopet sprejeti v delo. Pod temi novimi pogoji, ki jih je postavila socialistična vlada, se bo začelo delo. Zahtevo po bolj intenzivnem delu opravičuje vlada s tem, da je edino na ta način mogoče izogniti sc katastrofalni nevarnosti, ki grozi uničiti nemško gospodarstvo, Španska. Socialni boji v Španiji. Španska velemesta je zajelo radikalno gibanje, ki se izraža v neprestanih velikih stavkah. V Špansko jc prišlo neb roj ruskih boljševiških agitatorjev, ki skrbe za to, da sc socialni boj še poostri. Mesto za mestom se mora braniti pred socialno revolucijo, Gijon, Madrid, Valencie, Ali-cante in druga mesta so v zadnjem času doživeli delavske ustajc. Zanimivo jc, da nesocialistični tisk ni nič poročal o tem gibanju, ker so socialistični stavci izjavili, da ne stavijo listov, ki pišejo proti socialni revoluciji. Najhujši jc položaj v Kataloniji. Po neprestanih stavkah so podjetniki sklenili, izpreti delavstvo iz tovarn. Ta ukrep je pa rodil žalostne posledice. Prišlo jc do krvavih dogodkov, nekaj podjetnikov so pobili, nekaterim ^o uničili obrate. Dne januarja so radikalni elementi poskusili vstajo v Saragosi. Boljševiki so pridobili za se mestno posadko, ki naj bi tvorila jedro rdeče armade. Vstajo so zadušili voj. od- delki, ki so prišli iz drugih mest. Vtis teh pravratnih poskusov jc v španski velik. Tisk kliče po vladi »močne roke.. ki bi rešila zemljo iz nevarnega položaja. Politične nov Sc©. -j- Nesoglasja v opozicionetucm bloku ai. Demokratski listi so včeraj poročali, da jc v opozicionelncm bloku nesoglasje, ki da se zlasti čuti pri redakciji odgovora na vladno noto. Ta vest ne odgovarja dejstvom in jc lc pobožna želja gospodov demokratov. -f Korupcija brez mere. Kdor gleda, kako sedaj »samostojneži« ljudi lovč na razne limanice s petrolejem, moko, sladkorjem, mora žalosten biti, da so pri nas take razmere mogoče. Za reveže, ki stradajo, ni moke, za »samostojne« pa je, če so je potrebni ali ne. Mi živimo res v dobi laži J Vsa samostojna stranka je puhla laž. Žalostna naša prihodnost, če ne bomo imeli boljših mož. kakor so tj podrepniki liberalnih lesnih bogatašev, ki sedaj sip-Ijejo tisočake oderuške, da okradejo narod za njegovo značajnost. 4- Zakaj je g. Marinček zaprt. Poslanec dr. Korošec se je zaradi aretacijc g. Marinčka obrnil na. ministra notranjih deil g. Svetozara Pribičeviča. •H Okrajni naredniku Ker še vojaško-evidenčni uradniški aspiranti (okrajni naredniki) vedno niso sprejeti v skupno vojsko, je v tej zadevi interveniral pri vojnem ministru generalu Hadžiču poslanec dr. Korošec. + Čehi in Jugoslovani. Da bi se negovali dobri odnošaji med Čehi in Jugoslovani, ustanovil sc jo za to srvrho poseben odsek v češkem zunanjem ministrstvu. Toda pri izbiranju šefa za ta odsek so imeli Čehi slabo roko, izbrali so ob-skurnega Boža Lotriča, dopisnika belgraj-ske Demokracije. -f Zakaj slepomišite? V stvarnem, z dejstvi podprtem uvodniku smo opozorili našo javnost, da skuša vlada vtihotapiti v naše šole samovlado kulturnobojnega so-kolstva. »Slov. Narod« je že po svojih tradicijah poklican, da brani to gardo svobo-domiselstva. Svojo nestvarno filipiko začenja s sumničenji, sklicuje se na »jugoslo-vanstvo« sokolstva; ko vsi stvarni razlogi odpovejo, je seveda majka Jugoslavija zadnje pribežališče. Nekaj bi radi vedeli: Ali si upa »Slov. Narod« podati izjavo, da sokolstvo ni svobodomiselno? Ali je dovolj pogumen, da izjavi, da osnovna idejna tendenca sokolstva ni naperjena proti pozitivni religiji? -j- Puškarska obrt v Borovljah gre veliki opasnosti nasproti, ker ji je začel primanjkovati za obrt potrebni materijal. Vsled tega bi bilo potrebno, da se stare vojaške puške oddajo zadrugi puškarjev v Borovljah, v kateri rabijo cevi za lovske puške. Tam se cevi popolnoma preustro-jijo in se rabijo za puške z gladkimi cevmi. Nadalje bi trebalo 1. da se omilijo nared-be za prodajo orožja in municije; 2. da se zopet dopustijo privatna, t. j. trgovska skladišča za predajo smodnika; 3. da se nabava smodnika, orožja in municije posameznim lovcem in lovskim društvom omeji na dovoljenje političnih oblasti, V tej zadevi so poslanci Jugoslovanskega kluba zadnje dni intervenirali pri vojnem ministrstvu. -f- Vlada dobrovoljcem. V našem političnem življenju imamo par zadev, ki bi morale biti zadeve združenega naroda in ne posameznih strank. Ena izmed teh zadev je skrb za legijonarje. Legijonarji ne zahtevajo mnogo, presenetljivo je celo, kako majhno plačilo zahtevajo za svoje žrtve. Žele, da jih vlada vsaj enako upošteva, kot druge in da izpolni obljube, ki sta jim jih dala narod in vlada. Nič več. Vlada jc pa njihovim spomenicam v odgovor izdala naredbo, s katero odreka častnikom - dobrovoljcem značaj dobro-voljcev. Morda misli, da jc mogoče z enim pustim aktom izbrisati vse žrtve in trpljenje vojnih let? Častniki, ki so vstopili v dobrovoljske legije, so izšli iz naše najmlajše inteligence. Ta inteligenca jc revna in to ve tudi vlada. Riskirali so mnogo, takorekoč vse. Precej jih leži v Dobrudži, — naša vlada pa v naredbi pravi, da se svojcem padlili častnikov-dobrovoljcev nc izplačuje ne podpore in ne posmrtninc. Lepo. V teh dneh, ko padajo odločbe na zapadu in sc marsikatero oko ozre po preizkušeni legiji narodnih stražarjev, je izšla ta naredba. Za tisoč eksistenc gre in za več: Za to, aJi bo požrtvovalni idealizem mladih inteligentov kruto varan in osramočene žrtve, ki bi mogle še poznim rodovom biti močan zaklad domovinske ljubezni. -f 2iri, V nedeljo, dne 1. iebruarja, sta sc vršila v Žireh dva shoda. Prvi sc jc vršil zjutraj po prvi sv. maši. Na shodu jc govoril pslanec Gostinčar. Sprejete so bile razne resolucije, in sicer proti italijanskemu ! ininerinlizmu, za žensko volilno pravico. I proti načrtu šolskega zakona od Pro:;vet-| nega odbora in resolucija, da se kaj kmalu I urc-ničijo obljube o cenejši prehrani. Sprejela se ie tudi stroga nezaupnica sedanji vladi, tako v Ljubljani, kakor v Belem-gradu. — Popoldne se je vršil shod delavcev in obrtnikov. Tudi na tem shodu je govoril poslanec Gostinčar polesj še drugih domačih govornikov. Ustanovila se je De-j lavska zveza. Domači govorniki so sc pO-I sebno zavzemali za čim tesnejšo strnitev I v močno organizacijo vseh krščansko mislečih delavcev. Na shodu so bile sprejete ! iste resolucije kot zgoraj, poleg teh še za izplačevanje brezposelnih podpor. -j- Nova nasilja liberalno-socialističnc vlade. Kakor smo brali v časopisju, je pokrajinska vlada Bosne in Horcegovine prepovedala dijaštvu Marijanske kongrega-cije, S tem je bil zadan nov udarec katoliškemu ljudstvu, ki je v živo zadel verna srca. Kajti tu je vlada posegla v delokrog sv. Cerkve, ki se države popolnoma nič ne tiče. Hud udarec je pa tudi zadel celokupno jugoslovansko katoliško dijaštvo, ker ga hočejo s tem odtujiti 6v. Cerkvi in njeni vzgoji in ga ukloniti popolnoma brez-verskemu vplivu, in sicer to dijaštvo, ki je naraščaj in jedro naše inteligence ter up in nada naše bodočnosti. Nasilje je pa li-beralno-socialistične vlade storila tudi sv. Cerkvi, ker ji krati pravice, o katerih ima samo ona odločati, in ker ji tako hoče odvzeti vso avtoriteto pred ljudstvom. Katoliško ljudstvo, bodi pozorno, bliža se kulturni boj! Dvigni svoj glas proti temu brezumnemu nasilju! Alianca. Dnevne novice« — Občni zbor S, K. S, Z. — Opozarjamo še enkrat vse udeležence občnega zbora, da se zborovanje vsled nastalih ovir nc vrši v »Unionu«, marveč v dvorani »Ljudskega doma«. —- Začetek ob pol 10. uri dopoldne. Prosimo zanesljive in številne udeležbe. — Odbor. — »Slovenska Straža« ima svoj občni zbor danes popoldne ob 3. uri v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. Vsi, ki jim je pri srcu naše obrambeno delo, naj se zborovanja udeleže. — Odbor. — Vprašanje orožniških poročnikov, ki so bili od Narodne vlade v Ljubljani v to šaržo povišani. Narodna vlada v Ljubljani je imenovala dne 1, decembra 1918 vse one okrajne orožniške stražmojstre, ki so dopolnili 25 službenih let, v znak priznanja za njih dolgoletno uspešno delovanje na polju javne varnosti v čiri poročnikov, Ti so bili poprej vojaški činovniki brez činovnega razreda s plačo državnih uradnikov X. činovnegaj razreda. Kakor drugi častniki bivše avstro-ogrske vojske in žandarmerijc so zaprosili tudi slednji za sprejem v skupno vojsko, oziroma orož-ništvo kraljevine SHS, Njih zadeva pa še do danes ni definidvno rešena. Minister vojne in mornarice jim tudi ne pripozna plače kol častnikom z motivacijo, da ti niso bili avstro-ogrski častniki. Minister jim pripozna le plačo narednika, kljub temu, da vrše že čez leto dni častniško službo ter imajo ravno tiste obveznosti in dolžnosti, kakor drugi aktivni častniki pri orožništvu. Vsa odgovornost za zunanjo službo, za red in disciplino visi na njih ramah. Vsak teh častnikov ima po 12 do 15 orožniških postaj s približno 50 do 60 orožnikov pod seboj. Za vse te naj skrbi, da bodo na primerni višini strokovne izobrazbe, Vse te postaje naj mesečno prepotuje, scve s. plačo navadnega narednika, brez vsake dnevnice. Sprejem hrvatskih podporučnikov-vodnikov sc je že davno izvršil. Da izve javnost velikansko krivico, ki se s tem od Narodne vlade imenovanim poročnikom godi, navedem tuka) razliko v plači med sprejetimi podporučniki in nesprejetimi od Narodne vlade imenovanimi poročniki: Mesečna plača sprejetega podporučmka (samca): 1. Plača 150 dinarjev; prispevek za slugo 20 dinarjev; orožniška doklada 66 dinarjev; dnevnica 360 dinarjev; drva 105 dinarjev, skupno torej 701 dinar, kurz po 4 K znaša 2804 krone. — mesečna plača od Narodne vlade imenovanega poročnika (samca): 1. plača 150 dinarjev; 2. draginjska doklada 100 dinarjev; 3. orožniška doklada 80 dinarjev, skupno 310 dinarjev, kurs po 4 K znaša 1240 kron; mesečna razlika med tema dvema častnikoma, ki imata en in isti posel, je 1564 K, letno torej 18.768 kron. O oženjenih sploh ne govorim, ker bi zašel predaleč z ogromnimi številkami. To govori več kot jasno, kam plovcmo. Fiat justitia et pereat mundus! Ker je stanje omenjenih poročnikov postalo v resnici neznosno, poživljamo merodajne čini-tclje, da storijo tem nezdravim razmeram žc enkrat konec. Naj se jim zasigura primerna eksistenca, ker drugače bodo primorani pošiljati svoje otroke prosjačit od hiše do hiše, ker strgani za to delo so že zdaj zadosti — ali jih pa pustiti umreti | od glada! — »Samopomoči v Kranju naznanja \ svojim članom, bivajočim izven Kranja v j sodnem okraju Kranj, da prejemajo blago I vKJik četrtek v zadružni prodajalni. V če-: trtek, duc 5. februarja 1920 se dobi mast, ! 1 kg na osebo po 42 K, sol 2 in pol kg na j osebo po 2 K 60 vin,, vžigalice l— 2 zavitka ua družino po 5 IC — Izobraževalno društvo na Homcu priredi v nedeljo, 8. februarja t. 1., popoldne ob 3. uri igro »Divji lovec«. V nedeljo, 15. februarja, se igra ponuvL — Slov, fcat. izobraževalno društvo pri Sv. Gregorju priredi v nedeljo 8. t. m. ob pol 3. uri popoldne v društveni dvorani burko: »Moč uniforme«. Po predstavi tombola, — Predsedstvo društva orožniških vpokojencev SHS za slovensko ozemlje v Ljubljani uljudno vabi svoje člane, da blagovolijo članarino, ki znaša 50 vin, na mesec, za leto 1920. najkasneje do 28. svečana t. 1. poravnati, da more društvo svojo obveznost nasproti centralnemu društvu državnih uslužbencev SHS v Ljubljani zadostiti. Na novo pristopivši člani plačajo razun mesečnih 50 vin. članarine še 2 K vpisnino. — Celokupno orožništvo potrebuje večje število ordžnikov. Sprejemajo se podčastniki in vojaki v starosti od 25—35 let ter mlajši, kateri so odslužili svojo pre-zentno vojaško dobo pri stalnem kadru in sicer pri konjenici dve leti, pri vseh ostalih strokah osemnajst mesecev. Postavna začetna plača z dokladami znaša 300 dinarjev mesečno. Prosilci, ki se nahajajo v aktivni vojaški službi, naj naslove svoje prošnje na komando V, orožniške brigade v Ljubljani, ter jih vložc pri poveljstvu svojega krdela. Neaktivni naj vlagajo proš" nje pri bližnji orožniški postaji. — Koroškim prostovoljcem .Obveščamo vse tiste koroške prostovoljce, ki so se prijavili pred ustanovitvijo »Organizacije koroških prostovoljcev« pri »Društvu jugoslovanskih dobrovoljcev«, da je to društvo izročilo njihove prijave »Organizaciji koroških prostovoljcev«. — Organizacija koroških prostovoljcev, Poljanska cesta 81, Ljubljana. — Pri poštnem uradu Cankova (Prefc-murje) sc je otvorila telefonska centrala brez javne govorilnice za krajevni in medkrajevni telefonski promet. — Če se ubije pes. Alojzij Perme iz Godiča se je šel prepirat k Žagarjevim, ker je sumil, da so mu ubili psa. France Žagar je Permeta udaril s tolkačem. —-Prvomestnik Vedernjak priči Permetu: »Kako je Žagar napravil s tolkačem?« »En parkrat me je udaril, da sem se onesvestil in se je pričela noga gnojiti.« — »Ali ste pajčevino gori dajali?« — »Ne. Rana se je zacelila v enem mesecu.« — Prvomestnik: »No, čc bi mene kdo s tolkačem tako udaril, kakor Vas, bi se ne onesvestil, dasi nisem tako močan, kakor ste Vi,* Žagarju jc prisodilo sodišče en teden zapora. — Ker je skrivala sina dezerterja, je prisodilo deželno sodišče v Ljubljani Ivani H. iz Luž pri Šenčurju dva meseca strogega zapora. Njenemu sinu dezerterju je prisodila vojaška sodnija 10 mesecev ječe. — Ker je kradel denar, je prisodilo deželno sodišče Francu Majdiču iz Kisel-cc pri Zagorju 4 mesece težke ječe. — Vlom v Trbovljah, Neznani vlomilci so vlomili v barako Alojzija in Henrika Kamnikarja v Vodah, Trbovlje. Odnesli so blaga v vrednosti 5627 K, — Upravna komisija tehnično-visoko-šolskih iondov. Z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 3, julija 1919, št. 565 Uradn, 1., se jc izdalo ustanovilo za tehnično-visokošolske fonde, ki naj jih upravlja posebna za to postavljena, komisija. Upravna komisija za te fonde se jc kmalu sestavila ter začela v zmislu na-redbe pridno z nabiranjem sredstev, ki naj bi zalagali tehniško-visokošolski fond. Oklic, ki ga je komisija izdala na privatnike, kakor tudi ua avtonomna zastopstva, je v nmogih naše! polno razumevajije za to, da je ustanovitev tehniške fakultete izredne važnosti za naše kulturno iu gospodarsko življenja. Tem veljaj naša naj-prisrčnejŠa zahvala imenom učeče se tehnične visokošolske mladine. Vsem pa, ki doslej še niso položili svoj obolus na žrt-venik omike in napredka, bodi v opomin in posnemanje, ter vabilo na sodelovanje k zgradbi tako eminentno važnega ognjišča. Za tehniško-visokošolske fonde so doslej darovali: Trboveljska" premogokop-na družba 300.000 K, Kemična tovarna Ljubl ana—Moste 250.000 K, baron Bom 234.000 K, Centralna uprava za trgovski oromet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani 100.000 K, Upravna komisija za prehodno gospodarstvo v Ljubljani 52.000 K, Jeklarnc grofa Thurn, Guštanj, 30.000 K, Knezoškof ljubljanski, Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani po 20.000 K, Karol Pollak, tovarnar v Ljubljani, A. We-sten, Celje, po 10.000 K, J. Birola, Zagor-ie ob Savi, 5000 K. Kranjska tovarna že-leznine, Kamnik, 3000 K, Bratje Stern-berger, SI. Bistrica, 2000 K, Kovinske tovarne kavinih primesi 1100 K, Josio Ja-vornik, Ža.'na, Pavel Seemann, Ljubljana, J. Kopač, voščarna, Ljubljana, Osrednji urad montanist!čnih obratov, Ljubljana, inž. Karol Pollak, Tržič. F Hainrihar, Škofjaloka, po 1000 r\, Srečko Potnik, Ljubljana, Robert Diehl, Celje. Johann Globotschnigg, Ljubljana, A. Kobi, Breg— Borovnica, Stembcrger A, Mrllitzcr Men gcš, po 300 K, Anton Bndlnov nasl. Walter H-ilbarth, Maribor, Tovarna čokolade, Rajhenburr*, po 200 K, Tovarna kemičnih izdelkov, Hrastnik, W. Abelna dediči, Hrastnik, Albert Zeschko, Ljubljana, Carl Teppey, Celje, Tovarna vinskega cvcta v Račjem, Franc Cerar, Stob pri Damžalah, Dr E. Bretl, Ljubljana, Fr. Kalmus & Vi-dic & Co., Ljubljana, Opekarna v Račju, Carl B. Mally, Tržič, Mestno županstvo Škofjaloka, K. A. Kregar, tovarnar, Ljubljana, Ivo Čater, Celje-Bežigrad, Mr. R. Sušnik, lekarnar, Ljubljana, Ivan Gliha, usnjar, Kostanjevica, Občinski urad Brežice, Županstvo Koprivnik pri Kočevju, Feliks Stare, Radomlje, Štefan Boucon, Teharje, po 100 K, Jakob Dimnik, D. M. v Polju, 56.20 K, Tovarna opeke Th. Ce-lotti, Ptuj, Vinko Prohazka, lekarnar, Ljubljana, Občina Slovenji Gradec, Gospodarska pisarna dr. Ivan Černe, Ljubljana, P. Magdič, Ljubljana, po 50 K, Županstvo v Prevaljah 40 K, Anton Kobližek, tovarnar, Poljčane, 20 K, Viktor Glaser, Ruše 30 K .H koncu bodi omenjeno, da podpira upravna komisija doslej 101 dijaka tehnika na raznih tehniških visokih šolah v inozemstvu kakor v Pragi, Brnu, Pfi-bramu, Dunaju, Grad<*u in_ v Ljubnem, 21 Šumarjev in geodetov v Zagrebu ter 124 tehnikov raznih strok n* tehniški fakulteti kr. vseučilišča v Ljubljani. Poleg teh podpor dijakom, je komisija dovolila in deloma že tudi izplačala znatno vsoto 452 tisoč kron za ustanovitev in opremo znanstvenih inštitutov, zlasti za kemični, geolo" ško-mineraloški in elektrotehnični inštitut. Toda zaveda se komisija, da jo čakajo še druge ne manj važne naloge, če hoče res v polni meri doseči svoj namen, zakar je pa treba še mnogo, mnogo denarnih sredstev. Zato se obrača še enkrat do vseh merodajnih činiteljev, da ji pomagajo doseči svoj cilj, sodelovati pri zgradbi kulturnega zavoda, ki naj bo vreden sovrstnik svojih tu- in inozemskih sesterskih tehpičnih visokih šol. Uredništva sc ulju-dno prosijo, da ponatisnejo to objavo. — Upravna komisija tehničnih visokošolskih fondov. — Tajnika Slovenske Kmečke Zveze« v Mariboru g. Žebota so, kakor poroča »Straža«, v soboto, 31. januarja odpeljali v preiskovalni zapor. G. Žebota, ki je rešil naše obmejne kraje, ki je deloval le v dobrobit ljudstva, ki je širil propagando za Jugoslavijo in za državnost v najhujših časih in najtežjih dneh, tega moža vlakneio v ječo kakor kakega zločinca samo zato. ker je pristaš krščanske Kmetske Stranke. Vi državniki, ki ste zaslepljeni, še prosili boste Žebota, da bode reševal državno misel, zlasti ob meji! Škandal! Kakor slišimo, je izpuščen zopet na svobodo. lj Pevska zveza »Ljubljana« stopa na dan. Tiho je nje delo. Po vojski — vse staro se je razsulo: razkropile so se pevke, razleteli se pevci, izgubila je pevovodjo ■— skoro ves odbor — začela je zbirati pod staro slavno zastavo novih članic in članov. Začela je prav v začetku, zbrala dokaj začetnikov in začela smotreno urejeno prosvetno delo. In če nam kažejo lepaki danes pester spored, na čelu Premrl-ovo najnovejšo himno »Našo pesem«, dalje različne slovenske, hrvatske, črnogorske, slovaške in kajvem kakšne pesmice, potem kaže ta spored živo silo in gorko ljubezen naših pevk in pevcev do lepe pevske umetnosti. Ker je to prvi nastop nove »Ljubljane«, nam vzbuja ta spored še posebno radovednost. Ne dvomimo, da bo zmanjkalo vstopnic, ki jih prodaja trafika v »Unionu«. lj 25letnico svojega službovanja pri veletrgovini A. E. Skabernc je praznoval I. februarja trgovski potnik gospod Alojzij P i r n a t. lj Poročil se je g. Franc H a r t m a n , dež. rač. oficijal, z gdč, Heli Zirnsteinovo. Obilo sreče! lj Odbor »Sloge«, društva žena in vdov javnih nastavljencev in nastavljenk, ima sejo dne 5. februarja ob 5. uri popoldne na magistratu. lj Služkinje in gospodinje. Pod tem naslovom smo včeraj izrazili svoje misli k nalogi, ki jo je prevzelo Meščansko žensko društvo, in omenili, da vidimo v tem, da naknadno prihaja v tej zadevi »Sloga«, le strankarski manever. Od merodajne strani se nam poroča, da ni društvo »Sloga« vabilo na razgovor ljubljanskih gospa, ampak ga. Sterlctova, a ne kot predsednica »Sloge«. Zagotavljalo se nam je tudi, da je društvo »Sloga« strokovno društvo in hoče kot tako ostati nadstrankarsko. lj Seja Nove založbe se vrši danes ob 6. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni v II. nadstropju. Prosimo polnoštevilne udeležbe. lj Iz gledališke pisarne. Vsled obolelosti več članov naše opere, nam začasno ni mogoče ugotovili repertoirja vnaprej. Ker nam ni mogoče vprizarjati novejših opern h del, se predstave nekaj dni ne bodo vršile v abonementu. Prorimo p. n. abonente, da nam to oprostijo. Prepričani smo, da tako ustrežemo p. n. abonentom bolj, kakor z vedno izpremen'avo in od-povedbo, k čemur smo bili zadnji čas brez naše krivde prisiljeni radi obolelosti članov, Upamo, da nam p. n. občinstvo z ozi-rom na razmere oprosti tudi nam neljubo nerednost repertoirja. lj Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani Seja celokupnega odbora se vrši danes 5. februarja ob 3. uri popoldne v pisarni akademskega doma, hotel »Tivoli«, Udeleže naj se je tudi prejšnji odborniki. — Predsednik. lj Tovarišem akademikom. Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov priredi dne 13. februarja 1920 akademski plesni večer, v korist svoji strokovni knjižnici, v gornjih prostorih Narodnega doma. Vstop dovoljen le vabljenim in tovarišem akademikom, ki se morejo izkazati s tozadevno legitimacijo, Vstoonina za akademike 10 IC Odbor. lj Kongregacija slovenskih učiteljic ima svoj redni shod ne 5., ampak 12. februarja ob tričetrt na 7. uro v Alojzije-višču. lj Odvetniki imajo v četrtek 5. t. m. , točno ob 20. uri pri »Slonu« važen stanovski sestanek, lj Glasbena Matica. Plesni venček Glasbene Matice vzbuja živahno zanimanje. Prosimo vse one, ki bi po pomoti sli vsled naglice pri vabljenju ne prejeli vabila, naj se potrudijo osebno v pisarno pevskega zbora, Vegova ulica 7/1, od 18 do 20. ure, kjer se tudi prodajajo vstopnice za člane zbora in akademike po 5 K, za njihove rodbinske člane in člane Glasbene Matice po 10 K. za nečlane po 20 K. — Osebno se ne bode vabilo. lj Nadaljevani šola za trgovske vajenke. Gremij trgovcev v Ljubljani je na svojem občnem zb^ru dne 27. januarja 1.1. sklenil, da se s prihodnjim šolskim letom uvede na gremijalni šoli tudi pouk za trgovske vajenke. Šola za vajenke bo obstojala samo iz 2 letnikov in se bodo že v I. letniku noučevali predmeti, ki se poučujejo v šoli za vajence v II. letniku, to pa zato, ker imajo vajenke navadno več predizohrazbe. lj Dimnikarski red. Vsi ljubljanski hišni posestniki se poživljajo, da si nabavijo dimnikarski red. Dobi se po 1 K izvod v mestnem ekspeditu, Mestni trg 27,/IIL lj Za olepšavo Ljubljane. Vsakega ljubitelja naše bele Ljubljane mora srce boleti dejstvo, da je naša bela Ljubljana pre-stolica Slovenije tako zanemarjena, da se tujci, ki posečajo naše kraje opravičeno čudijo in nas po tem zunanjem licu tudi presojajo in obsojajo. Spoznanje, da je treba tu široko zasnovane akcije, je prodrlo že v vre kroge. Številni članki v časopisju so o tem priča. Treba je bilo, da je prišla od kake oficiielne strani pobuda. V tem oziru je pozdraviti korak, ki ga je napravil generalni komisarijat za tujski promet s tem, da je dne 27. m. m. sklical anketo, katere so se v obilnem številu udeležili zastopniki poverjeništva za javna dela in za bogočaste in nauk, mestnega magistrata, trgovske in obrtne zbornice, društvo hišnih posestnikov, olepševalni odsek občinskega sveta, vse na umetniškem polju delujoče organizacije in društva, ravnateljstvo deželnega muzeja, konservator za ohrano spomenikov, zastopnik knezoško-fijskega ordinarijata in še mnogo drugih organizacij in posameznikov. Soglasno se je odobril predlog voditelja generalnega komisarijata, vladnega svetnika dr. An-drejka, da se osnuje v okrilju generalnega komisariiata poseben sosvet, ki bo imel nalogo sprejemati in podajati predloge glede olepšave mesta in njegove okolice ter odstranitve najbolj kričečih nedostat-kov. Vsii činitelji in zasebniki, ki se zanimajo za procvit in lepšo bodočnost naše bele Ljubljane se tem potom vabijo, naj podadd svoje misli in predloge temu sosvetu, čigar uprava se nahaja pri generalnem komisarijatu za tujski promet, Dunajska cesta št. 18. Vsak še tako majhen ali kratek predlog se bo uvaževal in po možnosti, ako to sosvet sklene, dovedcl do uresničenja. Ljubljančani, ganite se in sodelujte za blagor in procvit svojega mesta! lj Električna zadruga r. z. z o. z. v Spodnji Šiški. V nedeljo, dne 8. t. m., se vrši popoldne ob 3. uri v čitalnici v Spod. Šiški zadružni sestanek. Ker je razgovor zelo važen, se naprošajo člani da se blagovolijo istega polnoštevilno udeležiti. — Odbor. Opera: Februar 5. četrtek, Rigoleito, uradniška predstava, izven abonm. » 6, petek, zaprta, 7. sobota, Coppelia. Kraljica lutk, izven abonm. Drama: Februar 5. četrtek, Nočni čuvaj, Ab, E/31. » 6, petek, zaprta. » 7. sobota, Nočni čuvaj, Ab. B/32. 8. nedelja, pop. Pepelka, izven, » zvečer, Na dnu, izven. » 9, pondcljck. Korenček, Ženitev, Abonm, D/33. M»rljonetno gledališče: V četrtek 5., nedeljo 8. in torek 10. febr. v dvoraini Mestnega doma ob 4. uri popoldne »Prolog — Čarobne gosli«. iSfl REGENTOV NASTOP. Zagreb, 4. febr. »Obzor« poroča iz Bel grada z dne 3, t. m.: Regent je danes pozval k sebi predsednika narodn. predstavništva dr, Dražo Pavloviča ter mu ukazal, da se posvetuje z vsemi strankami v svrho sestave koncentracijskega kabineta. Regent je izjavil g. Pavloviču, da pričakuje od tega novega kabineta, da izdela novi volivni red in ga predloži parlamentu. Koncentracijska vlada bi imela nadalje voditi vse tekoče posle in izvesti volitve v konstituanto. G. Pavlovič ie danes konferiral s Protičem, dr. Drinkovičem in dr. Korošcem. Jutri se bodo pogajanja nadaljevala. ULTIMAT POKOPAN? LDU. Belgrad, 4. februarja. Italijansko časopisje je začelo proti Jugoslaviji zopet živahno borbo in zahteva od ministrskega predsednika Nittija, naj ne popusti od stavljenih zahtev. Konferenca poslanikov v Parizu je ponovno razpravljala o našem odgovoru na ultimat Njeno mišljenje za sedaj ni znano, toda sodi se, da je ultimat pokopan. LDU. Belgrad, 4. februarja. Iz Pariza javljajo, da je francoska vlada pripravljena podpirati vsak predlog, naj pride iz Rima ali Belgrada, ki bi omogočil sporazum med Italijo in Jugoslavijo. PROTESTI PROTI ULTIMATU. LDU. Belgrad, 4. februarja. Tekom včerajšnjega dne je vlada sprejemala iz vseh krajev naše države proteste proti zavezniškemu ultimatu. MINISTRSKA SEJA. LDU. Belgrad, 4. februarja. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so razpravljali o političnem položaju in o gospodarskih vprašanjih. LDU. Belgrad, 4. februarja. Dne 2. t. mes. dopoldne se je vršila seja ministrskega odseka radi pogajanj glede carigraj-skega patriarhata, V tej zadevi so nastale težkoče v vprašanju bosanskih občin. BALUGDŽIČ NE GRE V AMERIKO. Zagreb, 4. febr. »Riječ SHS.« demen-tira vest, da gre dvorni minister Balugd-žič za poslanika v Washington in da bo za njegovega naslednika imenovan Joca Jo-vanovič. VESTI IZ BELGRADA. Ldu. Belgrad, 4. febr. Pomočnik ministra za finance, dr. Bajkič, je izstopil iz državne službe in bo nastopil mesto vse-učiliškega profesorja. Ldu. Belgrad, 4.febr. Naše oblasti se pripravljajo za sprejem ruskih beguncev iz Odese, ki bodo došli preko Carigrada. Ldu, Belgrad, 4. febr. * Pravda* javlja: Sodišče prve stopnje je odobrilo zaporno kazen za dr, Dražiča, pn katerem so našli ugrabljene zgodovinske listine in zasebni arhiv bivšega ministrskega predsednika Novakoviča. Ldu. Belgrad, 4. febr. Ministrstvo za prosveto pripravlja ukaze glede nameščanja učiteljev na učiteljiščih, ker so izpraznjena mesta. Ldu. Belgrad, 4, febr. Poljedelci iz Srbije so dobili dovoljenje, da smejo na bosanskih in hercegovskih sejmih kupovati za lastno vporabo brez posebnega dovoljenja po en par vprežne živine. Ldu. Belgrad, 4. febr. V kratkem začne izhajati glasilo lovskega udruženja pod naslovom »Lovac«. List bo izhajal polme-sečno. PROTI BOLJŠEVIKOM — ZA VELIKO OGRSKO. Dunaj, 4 .febr, (Izvirno.l »Abend« poroča iz ententnih krogov: Ogrska predlaga ententi, da postavi s splošno mobilizacijo veliko armado proti boljševikom, če cn-tenta zagotovi integriteto Velike Ogrske na račun Rumunije, Avstrije in Čehoslo-vaške, Jugoslavija ai omenjena. PROTI HABSBURŽANOM. LDU Pariz, 4. februarja. (DunKU.) Na včerajšnji seji konferenco poslanikov sprejeti sklep glede Habsburža-nov se bo po službenih komentarjih sporočil vladama nasledstvenih držav bivše monarhije, in sicer Čehoslova-ški, Romuniji, Poljski, Jugoslaviji in Nemški Avstriji. Avstrijskemu zastopstvu se ta nota dosedaj še ni dostavila. Njeno besedilo je po komunikeju tole: Glavne sile združenih držav smatrajo, da morajo izrecno demontirati vesti, ki bi utegnile zbegati javno mnenje. Te vesti pravijo, kakor da bi bile glavne sile aliirancev zadovoljne s tem, cla se vzpostavi habsburška dinastija na madžarski prestol. Glavne sile aliirancev pa menijo, da se vzpostavitev dinastije, ki je v očeh podanikov vte-ieševala »istem tlačenja in gospodova-nja nad drugimi plemeni v zvezi z Nemčijo, ne strinja niti z načeli, za ka tere so se bili boji, niti z izidom voj- ne, ki pripušča osvobojenje dosedaj tlačenih narodov, niti ne nameravajo glavno sile aliirancev niti ni njih dolžnost vmešavati se v notranje madžarske zadeve, ali predpisavati madžarskemu narodu gotovo vlado ali ustavno obliko. Vendar pa bi glavne sile ne mogle dovoliti, da bi se vzpostavitev habsburške monarhije smatrala za vprašanje, ki se tiče samo Madžarske. Glavne silo izjavljajo torej, da bi taka restitucija bila v nasprotju z osnovo miru m da bi je ne mogle niti priznati, niti trpeti. NOV KANDTT>AT ZA MAŽARSKI PRESTOL. LDU Pariz, 4. febr. (DunKU) »Petit Parisien« priobčuje daljši članek o vprar šanju vzpostavitve kraljestva na Mažar-skem in razpravlja o možnosti, da bi vojvoda Adolf von Teck, svak angleškega kralja, zasedel mažarski prestol. Seja občinskega sveta llublianskega. Ljubljana, 4. sveč. 1920. Sejo vodi župan dr. Tavčar, kateri imenuje overovateljema zapisnika obč. svetnika Hudovernika in Vencajza. Protest proti pohlepnosti Italijanov. Župan dr, Tavčar izvaja: »V kratkih besedah se moram spomniti najvažnejšega dogodka, kateri tiče ropa naše zemlje. Jugoslavija mora dobili vse, kar ji gre, ker edino to ic pravično in odgovarja tudi načelu združene Jugoslavije. Mladina je s tisto vnemo, katera diči mladino, manifestirala za dobro stvar. Hvala vladi, ki je našla primeren odgovor, po katerem se zadeva ni poslabšala, marveč izboljšala. Predlagam: Občinski svet ljubljanski protestira proti vsakemu miru, s katerim bi bila Jugoslavija opeharjena. (Živahno ploskanje.) Predsedstvena naznanila in županovi odgovori na interpelacije. Župan se na to spominja rajnega notarja Plantana, kateri jc bit svoječasuo 12 let občinski svetovalec ljubljanske občine: Blag mu spomin. Z oziroui na interpelacijo o Zauklovi hiši pravi župan, da se hiša po požaru še ni popravila, da namerava firma trgovino odu-stili iu da se predpisi glede na shrambo eksplozivnih snovi upoštevajo. Hodnik ob pehotni vojašnici (interpelacija obč. svetnika Marinkota) se je popraviL Vodinat (interpelacija obč. svetnika Srebota) dobi električne žarnice. »Velika zapreka.« pravi gospod župan, »je, ker se žarnice močno kradejo, nove so pa neznansko drage.« Podelitev domovinstva. Domovinstvo sc podeli mnogim prosilcem in prosilkam. Dalje se jc dovolilo domovinstvo proti taksi Ivanki Stoparjevi, dr. De-franceschiju, Alojziju Kravanji, trgovcu P6~ schlu, ki, dasi Nemec, čuti slovensko, jc poročen s Slovenko in otroci telovadijo v so-kolskem naraščaju, Janku Spreitzerju in čevljarskemu pomočniku Jožefu Steinmannu, ki niti nemško ne zna. Obč. svetovalec Srebot: Naj bi se mu taksa odpustila, ker je čevljarski pomočnik. Župan dr. Tavčar: »Takse mu ne moremo pregledati, toda. se bo žc tako uredilo, da ie ne bo plačal.« Odkloni se pa prošnja Bogomira Gotzla iz Ogrske, ki jc Nemec in Izraelit, ker je nepotreben. Personalno pravne zadeve. V imenu personalno pravnega odseka poroča obč. svetn. Pustoslemšek. Sklene se: Občina poda pokojninskemu zavodu zasebnih uradnikov izjavo, s katero se obveže, da odstopi za tiste nameščence, ki bi izstopili iz mestne službe brez pokojnine, zavodu rezer* ve na njih odpadle premije. Spremene sc pravila Mestijc hranilnice v tem smislu, da bo imel občinski svet več oblasti uad uradniki Mestne hranilnice, kakor jo je imel do zdai. Učiteljski zbor državne obrtne šole je izročil občini protest, ker tehnika zahteva veliko prostora za sebe, vsled česar ne more obrtna šola izvajati pouka v tistem obsegu, kakor bi ga moral edini obrtni zavod na jugu. Obč. svet sklene resolucijo, v kateri izrecno jaglaša, da naj se vestno izvršuje 1. 1914 i. vlado sklenjena pogodba o uporabi poslopja višje obrtne šole. Draginiske doklade mestnim uslužbencem. —-Zvišane pristojbine. — Veseiični davek. — Zvišani davek na vozne listke »električne«. Podžupan dr. Triller poroča: Izredne draginjske doklade mestnim uslužbencem zahtevajo višji izdatek 231.852.42 K, Predlaga, da naj se izlačajo od 1. dccembra 1919 do 31. marca 1920, ker to je neobhodno potrebno. Kako se bo pa dobilo pokritje, je drugo vpra« šar.je. s katerim se bo moral baviti novi občinski svet, kateri bo po vsej priliki izvoljen takole konca meseca marca. Najboljše bi bilo, če bi se naložil na vsak liter alkoholnih pijač davek za 1 krono; najeti sc bo moralo tudi investiciisko posojilo. Predlog obvelja. Podžupan dr. Triller dalje poroča: Mestna podjetja, katera so tvorila včasih vir dohodkov, bolehajo vsa, ua deficitu. Ni še prišel ča«, da zvišamo vodarino. toda pristojbine električnemu toku naj se zvišajo za luč na 50, za motorji; na 25 in električni železnici na 15 vinarjev ua hektovatno uro, popetori nai sc pa pristojbina elektrožtevcem. Obvelja proti glasovom občinskih svetovalcev V. L. S. Na podžupanov predlog se zviša cena plinu za 4 K na kubični meter. Zvišaio se tudi dražbene pristojbine mestne zastavljalnice. Dr. Triller pravi, da bo treba misliti na opustitev in likvidacijo mestne zastavljalnice. Sklene sc dalje: S 15. februarjem se uvede 10 odstotni veseiični davek, ki znašaj najmanj 20 v za listek. Končno poroča podžupan, da sc je s 1. januarjem t .1. uvedla na električni železnici enotna cona (i0 v in naj se davek na vožac list Ive poviša ocj 1 na 6 vin. Obvelja Računski sklep mestne aprovizaelie. za čas od 1. avgusta 1(H4 do 31. marca 1919 izkazuje 70,893.5(i3.35 K dohodkov, 70,393,152 fcron 62 vinarjev izdatkov in 500.410 72 K prc-oilka. Poročevalec dr. Triller predlaga: Izvoli naj sc poseben odsek 3 članov, ki naj pregleda ves račun. Dr. Tavčar: Temeljito se mora proučiti ves račun in se morajo najeti strokovnjaki, kateri bodo pregledali ves račun; saj vemo, kako je z odsiiki. Čist ho Je m iti i. magistrata..' V odsek sc izvolijo dr. Ad-lešiČ, Likozar in Milievc. OrBovs&B ^estRlte. širša seja predsedstva Orlovske rveze se vrši danes dne 5. februarja ob 4. uri popoldne v Jugoslovanski li-«karni I. nadstr. Prosimo obilno in točne udeležbe. — Predsednik. Ribnica. Telovadni odsek Orel jc imel tridneven tečaj. Povprečna udeležba: 25 članov iz Ribnice, Sodražice, Sv. Gregorja in Vel. Lašč. Tečaj je vodil zvezni vaditelj br. Valand. Prisrčna hva-fa Orlovski zvezi, ki res dela! Bog ži\i! OTaški cestni Si. d Jug, kat. a kad. druStvo »Danica« ima svoj IV. redni občni zbor jutri, 6. fe- bruarja 1920 ob 2. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje, s -sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo revizorjev, 3. Izpopolnenje odbora. 4. Predavanje g. star. dr. Gusarja o soeijalnem vprašanju, 5. Slučajnosti, Poživljamo vse tovariše, da se zanesljivo in točno udeleže važnega občnega zbora. Vabijo sc tudi vsi g. starešine! Odbor. d Congregatio Acadeirica Mariana ima v soboto dne 8. t. m. ob tričetrt na 8 v marijaniški kapeli skupno sv. obhajilo. Povabljeni so tudi vsi tovariši Daničarji in visokošolci katoliškega prepričanja, — Prefekt. g Gospodarska komisija deželne vlade za stvarno demobilizacijo v Ljubljani odda 20 lil rumovc kompozicije in ruma s 40 do 44% Trallea iz skladišča v Ptuju, Enako se odda zaloga ene cisterne lera, ki se nahaja na postaji državnega kolodvora v Ljubljani. Reflektanti za označeno blago naj vložc prošnje pri gornjem uradu do 15, febr. 1920 z navedbo ponud- nih cen. Začasne cene mesn. Odsek za določanje cen je v svoji seji dne 31. januarja 1920 sklenil, da smejo mesarji do tedaj, da se ugotovi prava nakupna cena, prodajati govejo meso po sledečih cenah: a) meso I. vrste po 22 K kg, 1») meso II. vrste po 20 K kg. Prestopke kaznuje urad zoper navijalce cen z zaporom do enega meseca in z zaplembo blaga Poizvedba. Adolf Rudež, ki je služil pri Lir. 27. v Bukovini. Rudež je bil zajet 6. julija 1916. Nahajal sc je v ruskem ujetništvu do meseca maja 1918. Zadnje njegovo pismo smo dobili avgusta meseca 1918 iz Toullon na Francoskem, od tedaj ni več nič pisal. Kdor bi kaj vedel o njem, prosi se, da sporoči proti vrnitvi stroškov na Stanko Rudež, Fran Jožefova cesta št. 51, Maribor. »Primite tatu!1 Ali ga že imate? Morda želite vedeti vsebino? Taka-le jc; 1. Primite tatii! 2. Ali ste prijeli pravega? 3. Perejo se! 4- Pa vendar! 5. Da se razumemo! 6. Dobrota je s'rota. 7. Rešena uganka. 8. Kdaj bo fletno na svetu? 9. Farovž ali oštarija? tO. Stara pesem. 11. Ljudstvo moje..« 12. Kje je torei tat? Knjižica se dobi v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni in v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva za ceno 2 K, Poštna naročila pa izvršuje edino-le prodajalna Katoliškega tiskovnega društva. Kdor naroči nad 100 komadov skupaj, jih dobi po 1 K 80 vin. apsjp .. ■■. ji'.' »- Wmmi Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih ? Malo Fellerjcvega pravega Elza-fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špccijalni stcklenici 27 K. Fcllerjev Elza raentolni črtnik en komad 3 K 50 vin. Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevili Elza-krogljic! Tc ?o dobre! 6 škatliic 12 K. — Pravi balsam 12 stcklenic 31) K. — Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 12 K. — Omot m poštnina posebej, a najceneje. P-ni£en V, FeJler, Stnbica donja, Elza trg št. 134. Hrvatska. C za nekaj ur na dan se išče. Plača K 80-—. Pri /J., vrata 4. sojna ul. žt. Učitelj v mestu, 37 let star. v činu 9. razreda drž. uradnikov, vdovec z dvomu otrokoma, so želi poročiti z gospodično ali vdovo. Samo resne po-nudpe, aUo mogoče s sliko na upravo Slovenca pod šifro .Tajnost" Podpiani Iv. Založnik. L) jna. izjavliam da nisva ne jaz in ne moia •/ena plačnika ne za stvari, ki jih kdo izroči, ne za dolgove, ki bi jih delal najin sin franc Za ožnmpln sp takoj dve sluikin.it, rr- JjJI riiUlUU iJu va kot sobarica, druga za vsa hišna deln, proti dobri hrani in plači Emontka cesta 8, II. nadstr. liralteS fpsor. Poučeval bi eventuelno francoščino. Ponudbo pod Ro.manist na upr. Upjlljjt rn 10 meseccv stara koza. •! Muli Ju Poizve sc v Kolizeju, vrata 6, Uprav teljstvo, Gosposvetska cesta štev. 13. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočustva ob bolezni in povodom smrti našega iskreno-ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda >.Bl dopisovanje v slovenskem (srbohrvaškem) in nemškem jeziku sprejme čim preje v 8'ubf.o Jurija grrofa Thut*ti* skega jeklatma na Kavnah (GuStanj-Ravne, Koroško.) Ponudbe z navedbo točnih podatkov o dosedanjom službovanju in o jezikovni in strokovni usposobljenosti ponudnikovi naj se vpošljcjo ravnateljstvu do 15. februarja 19i!0, prilože naj je se prepisi izpričeval. Jinilhii CO 5o v nedeljo pes-bernar-ŽiUUlJ!! >3& ju rJinec, pol lota star, z belo dolgo dlako iu rujavimi lisami. Pošteni najditelj se prosi, da ga pripelje proti nagradi na Sv. lJctra c. 71. za poklonjene krasne vence ter za številno spremstvo na njega zadnji poti izrekamo vsem našo najprisrč. zahvalo. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše nad vse ljubljene, nepozabne soproge oziroma mamice, hčerke, sestre in svakinje, gospe Žalujoči ostali Mare Zupanec soproge poštnega oficifala mizno okrožno žago in leseno sira-galno muso proda takoj Sloktrlčna drn'ba ledenice Koroško. Zglasiti se za ogled in pogajanja pri Jožeta Ar-naje, pošta in postaja Ledenice. Blllll)YI! Eij1"1""" [■■■■■■ii—!■ mi Ponudbe s ceno na ■mmnon anonč. zavod Drago mmmmm—mnmmm BeseJjak, Ljubljana ini«—i«iihii»iiiwiiihi Cankarjevo nabr. 5. Stara in nova, rudeča in bela za darovane vence in za obilno udeležbo pri pogrebu izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo. Globoko žalujoči ostali Vr.iv;. T, ' rt stalno naprodaj. Pobližja pojasnila pri E. Vajda, kletarstvo, Čakovec, Medjimurje. Naslov za brzojavke: Vajda, Čakovec, Telefou 4 in 33. Popolnoma nova brezhibna smoking-obleka in suknja za srednjo velikost, v celoti delana ua svilo in skoro nič nošena, častniški čevlji, lakasti ia navadni, častniška uniforma in drugo. Vpraša noj se med 14. in 15. uro ob delavnikih na JBleiweisovi c. 25, I, n. Naprodaj imam: krasno. 5 letno murinsulansko kobilo licencov. čisto pnsmen,, l>/2 letnega simendolskega z mešanim blagom ali špecerijo, oziroma tudi prazne trgovske prostore s primernim stanovanjem v prometnem kraju Slovenije, išče v najem ali nakup reelen trgovec. Naslov reflektanta pove uprava lista pod štev. 450. Rudniško vodstvo Rajhenburg sprejme Za obile dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega nadvse ljubljenega, nenadomestljivega, za svojo deco preskrbnega očeta, gospoda plemei>jaka, krasno simendolsko tcllco, in par 0 lotnih kOSlf za vožnjo. K, Vajda, Oakovec, Mediiinurjc. Naslov za brzojavke: Vajda, Čakovec« za darovane krasne vence in za obilno spremstvo na zadnji poti se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo gg. zdravstvenemu nadsvelniku dr. Šlajmerju, vseuč. prof. dr. Šerkotu in dr. Zupancu, g. priorju oo. lazaristov kakor tudi čč. sestram usmiljenkam za vse, kar so storile dobrega blagemu pokojniku, gg. pevcem društva ^Slavcc" najtoplejšo zahvalo za lepi nagrobnici. Vsem skupaj in vsakemu posebej že enkrat: Srčna hvala! V Ljubljani, dne 4. februarja 1920. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. s strojnim obratom. Prednost imajo reflektanti s prakso v tej stroki. Prosilci naj naslove svoje ponudbe nepo-sredoma na zgorajšnjo rudniško vodstvo.* ^ JeMarita ea Maveah (tieorfj tiral v. Tnrn'schc3 5ialxlwetk Streitebeu). - Ustanovljena 1774. ]. GUŠTANJ-RAVNE, Koroško, Jugoslavija, Poštna postaja Guštanj. Železniška postaja Prcvalje Brzojavni uatilov: Jeklarna. Guštanj. Proizvaja: Awalonsko ln brosclansko joklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana ia noiog rana top lmžka jekla ■ta. vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jakia za orodje, tlraguvtstna, za kladiva, žlcbč, matrico; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre za rudo, premog in kamen; za pile, rezila, vrtalna dleta itd. Lefjlinna in nolcgirann inarUuova jekla za vozovne in vagonsko vzmoti; za konstrukcijsko dole posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji: za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, mo-tike, lopato itd. Iigotavlfa: Vozovne osi s pušami in nakončniki; transmisijako valke (ostrugane do 1 m, surovokovane do 6 m dolžino); v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone: kroglo za cementne mline itd. .1286 samskega (plača po dogovoru z oskrbo sprejme Mlekarstvo Horvatlč, Ilicn 69, Zagre'J. sledeče vrste: Golufa, Clnb, Abadie, in Sanmm priporoča na debelo »URANUS-PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11. 41S Za vse dokaze sočutja in številno spremstvo povodom prebritke in tako nepričakovane izgube moje nad vse ljubljene soproge, gospe Sladna kava znamka „VARDARM v zavitkih po V2 in l/s kg. Tovarna: Javo GioeviC ■ Nova M\M Zaloga za Slovenijo: Podružnica Jovo Gigovic Maribor, Glavni trg 21. SMorm sfi zopet flohi! E^« lekatni priznano >n zdravniško priporočano Dr. FLESCH-evo izvirno SKAB0F0RM - MAZILO. No ma/e, ne barva, btes daha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Lfabljono in okolico: Rihard Sušuik »nri zlatcim iolrmi« IV.. Mariiin tra. se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujem Goričane, dne 5. februarja 1920. Konrad avflisSvr^chcr vodja papirnice v Goričanali Širite ^Slsvenca"! Odgovorni urednik Mibacl Moškcrc v i-jubljara, izdaia konzorcij ».Slovenca«, Jugoslovanska tiskarna v Uublnni