tptulska, Sprayica GLASILO KOMUIVISTICNB PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovtnL IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE« Delovni kolektivi ogorčeno obsojajo klevetniiko kampanjo proti naši Partiji in rvaši državi Resnica mora zmagati Stroga in pravična kazen nad ustaškimi špijoni in teroristi Kako gradijo zadružne domove v Prekmurju Fizkultura — Ljudska tehnika Leto IX. - Št. 206 Ljubljana, sobota, 28. avgusta 1948 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 45.— Cena din 2.- Mednarodni kongres Intelektualcev za zaščito miru se e pričel v Wrodawu Delegati obsojajo protidemokratično delovanje angleške in ameriške reakcije Wroc!av, 27. avg. (Tass). V dvorani Politehničnega instituta v Wroclavu se je Pričel svetovni kongres kulturnih delavcev za ziščito miru. Nad miz predsedstva kongresa vise zastave 46 držav, med nji-Hi tudi jugoslovanska. Uvodni govor na kongresu je imel predsednik poljskega pripravljalnega komiteja književnik Jaroslaw Iwaskiewicz. Znani brazilski pianist Estrela je zaigral na klavir Beethovnovo sonato »Apassio-nata« na revolucionarno Chopinovo etudo. Francoski književnik Vedelle Maurice ie v pozdravnem govoru poudaril zgodovinski pomen kongresa kot važnega čini-telja v boju za mir. Na kongresu so soglasno izvolili šest Predsednikov: Joliot Curie (Francija), Fa-dejev (ZSSR), Huxley (Britanija), Borej- sza (Poljska), Gutuso (Italija) in Andersen Nex6 (Danska). Joliot Curie je kot predsednica objavila tale dnevni red: 1. Znanost in kultura vborbi za mir, napredek in demokracijo (referat Fade-jeva). 2. Mir in kultura (referat Olafa Stap-letona). 3. O svobodi narodnih kultur (referat Josifa Halabinskega). 4. Mednarodno kulturno sodelovanje (referat Marcela Prenaša). Nato je govoril poljski zunanji minister Modzelewski, ki je poudaril, da se je kongres sestal prav v Wroclawu, kjer so bila storjena med vojno velika barbarstva. Poudaril je, da je prepričan, da bo kongres organiziral napredne sile v borbi za mir. Albansfke oblasti so zaprle znanega državnega in partijskega funkcionarja, novinarja Nurija Huta zaradi njegove obsodbe resolucije Informbiroja in obrambe KP Jugoslavije ter narodov FLRJ Tirana, 27. avgusta (Tanjug). Kakor 8e je izvedelo, je že nekaj tednov v za-Ppru znani albanski novinar in pomemb-državni ter partijski delavec Nuri £"uta. Albanske oblasti so ga aretirale, ?0 je obsodil resolucijo Informbiroja ter j? na podlagi globokega poznavanja linije •'PJ ter stvarnosti FLRJ označil kot kle-v*to KPJ in narodov FLRJ. Aretacija Nu-r'ia Hute in slabo ravnanje v zaporu sta Povzročila globoko ogorčenje pri albanskih množicah, ki so poznale Nurija Huto kot prekaljenega borca za neodvisnost Albanije in proti imperializmu ter kot humornega delavca pri poglabljanju pri-"Wljrtva med narodi Albanije in FLRJ. Nuri Huta je postal član KP Albanije 1 prvih dneh njene ustanovitve. Od prijoka organiziranja oborožene borbe proti kšističmm okupatorjem je bil Nuri Huta y Prvi partizanski četi v Pezu. V borbi j* Nuri Huta pokazal zagrizeno mržnjo do fašističnih okupatorjev in vsem sovražnikom delovnega ljudstva Albanije. ‘**®d izpolnjevanjem neke partijske naloge v Tirani je Huto aretirala italijanska fa- šistična policija, ki ga je nato zverinsko mučila. S svojim obnašanjem je bil vzgled vsem tovarišem v zaporu. Maja leta 1943 je pobegnil iz zapora s skupino vodilnih albanskih komunistov in vnovič stopil v partizanski odred. Po osvoboditvi je Nuri Huta izvrševal odgovorne naloge v državnem partijskem aparatu. Bil je član Agitpropa CK KP Albanije, šef oddelka za tisk v ministrstvu notranjih zadev, član delegacije LR Albanije pri komisiji Združenih narodov v Grčiji. Marca leta 1948. je bil Nuri Huta šef delegacije LR Albanije na konferenci za svobodo tiska v Ženevi. L. 1946. je postal Nuri Huta tajnik albansko-jugo-slovanskega društva za kulturno sodelovanje. Pri tem poslu je neumorno in uspešno delal za poglobitev in krepitev prijateljstva med narodi LR Albanije in Po zadnjih poročilih je pričel v znak protesta proti slabemu ravnanju v zaporu zaradi svojega neomajnega stališča proti obrekovalcem KPJ in narodov Jugoslavije z gladovno stavko. Zapadne cone v Nemčiji so spremenjene v strateško oporišče ZDA piše posebni dopisnik moskovske »Pravde« i Moskva, 27. avgusta. Tass prenaša * osebnim tajnikom pravosodnega mi-Llstra začasne demokratične vlade Svo-?.°dne Grčije Miltiadesa Porfirogenisa. črtili so tudi dva borca demokratične ari,iade z otoka Samosa. Monarhofašistična policija še nadalje aPira napredne demokratične elemente 0 vsej državi. V Patrasu so zaprli 25 r®kih domoljubov in jih obtožili, da so SaniziraU sabotaže. kremplje. Skoro vsa metalurgična industrija je prešla v last francoskih podjetnikov. V podobnem položaju so tudi kemična industrija, tovarne strojev in drugo. Pod krinko likvidacije vojasko-industrij-skega potenciala demontirajo v francoski coni tovarne in jih prevažajo v Francijo, na desettisoče delavcev pa je zato brez dela. Maršal Tito sprejel ameriške novinarje Beograd, 27. avgusta (Tanjug). Predsednik zvezne vlade mairšal Jugoslavije Josip Broz Tito ie sprejel včeraj popoldne ameriškega publicista Johna Gunt-heirja ter njegovo soprogo, kakor tudi novinarje, ki so na potovanju po vzhodno-evropskih državah obiskali Jugoslavijo. Mairšal Tito se je zadržal z njimi v krajšem razgovoru. Podpredsednik vlade E. Kardelj in minister M. Djilas na gradbišču Novega Beograda Beograd, 27. avgusta (Tanjug). Podpredsednik ziveane vlade Edvaird Kardelj in minister Milovan Djilas sta obl-sikala včeraj popoddne gradbišče Novega Beograda. V spremstvu generalnega direktorja podjetja Novi Beograd. Mamka Krističe in komandanta glavnega štaba mladinskih delovnih brigad, Slobodana BcsiljčiGa sta si podpredsednik Kardelj in minister Djilas ogledala gradbišče, zgradbe predsedstva vlade in reprezentančnega hotela, veliko skladišče gradiva in gradbišče prekopa Donava—Sava ter se zanimala za potek dela in zunanjost poslopij. Gradbišč® sta si ogledovala poldni ao uro. ■■■» • mmmm II. kongres KP Hrvatske sklican za 21. november Zagreb, 27. avgusta. (Tanjug). Na svoji seji 22. avgusta je plenum Centralnega komiteja Komunistične partije Hrvatske sklenil sklicati za 21. november II. kongres KPH. Plenum CK KPH je potrdil naslednji dnevni red, ki bo predložen kongresu: 1. Politično poročilo CK KPH. oProča tovariš Vladimir Bakarič. 2. Poročilo o org aniz a c ij«k o-partijskem dedu KPH. Poroča tov. Anton Biber. 3. Poročilo o izgradnji socialističnega gospodarstva in ljudske oblasti v Hrvat-ski — poroča tov. Dušan Brkič. 4. Izvolitev Centralnega komiteja KPH in revizijske komisije. Plenum CK KPH je potrdil naslednji postopek za izvolitev delegatov za II. kongres KPH: Na vsakih 90 članov je izvoljen po en delegat. Delegate volijo s tajnim glasovanjem. CK KPH je odločil, da bodo do kongresa sestanki partijskih celic, okrajne, mestne in rajonske konference in oblastna konferenca za Dalmacijo, na katerih bodo izvotlili partijska vodstva. mmmm • mmm Plenum glavnega odbora Ljudske fronte Makedonije Skoplje, 27. avgusta (Tanjug). Včeraj se je začel v Skoplju plenarni sestanek Glavnega odbora Ljudske fronte Makedonije. Sestanek je začel podpredsednik Izvršnega odbora Ljudske fronte Bogo Kuzmanovski. Podpredsednik vlade LR Makedonije Vidoje Snjilevaki. je govoril o pomenu V. kongresa KPJ in o nalogah Ljudske fronte, član sekretariata Izvršnega odbora LF Makedonije Kemal Sejfula pa ie govoril o delu Glavnega odbora LF Makedonije in delu Fronte pri izpolnjevan ju državnih in frontovskih planov v juniju in juliju. Plenum nadaljuje s svojim delom. NOV USPEH NA GRADBIŠČU MOSTE BRIGADE ZMOREJO VSE Računi inženirjev so odpovedali. Pa ne. da bi tega ne znali, le brigada jim je zmešala štrene. Zadovoljni in veseli pa so bili inženirji in delavci. Takole je bilo tokrat v Mostah: »Zadnji rov, ki ga moramo narediti, da bo Sava lahko drvela na turbine In odtekala izpod njih, bo gotov do druge ure popoldanc, so izračunali, oboroženi z matematiko, naši inženirji. No, pozabili so na novo postavko v aritmetiki, na delovni polet in udamištvo brigad. Zato so se ušteli! Ob sedmih zjutraj sta po starem običaju prihitela v glavno pisarno dva minerja in vzkliknila: >Prebito!« Minuto za tem je že zatulila sirena in opozorila vse na nov velikanski uspeh. Ti-sočpetsto metrov dolg odvodni kanal je prebit, več sto metrov dolg tunel. Izza jezu pa do nasipa, ie prevrtan. Pred rokom in pred postavkami inženirjev. Da, da. pravi glavni inženir naše brigade so zmožne vsega. * 2e v torek so slutili, da bodo kmalu skupaj. Začelo se je tekmovanje, kot ga ne vidiš zlepa. Klančnik je poslal v noči na sredo v rov na zgornji strani najboljšo brigado, Gradnikovce pod vodstvom brigadirja Pangerca. Od^ zasipa sem pa se je spustila v rov »Liška brigada«. Gradnikovo! so hiteli. Nad jaškom so delavci kar mencali od nestrpnosti: »Kaj za vraga pa imajo danes pod zemljo?« Zvonček, s katerim dajejo znamenje: Dvigni! Spusti!, je kar naprej besno cingljal. Vagonček za vagončkom, nalo- žen s kamenjem, so pošiljali gradnikovci iz rova. Potem pa še dim. Iz jaška se je kadilo, kot da se kuhajo tam spodaj. »Saj ne bodo zdržali« so govorili im hoteli s tem povedati, da jih bo zadušilo. Strelni mojster Stanko Pertot je miniral kar zapovrstjo. Po vseh pravilih se sme v rovu ob vsaki izmeni minirati le emkrat. Pravila so šla to pot po vodi. Dim se še ni ves skadiil. že so junaki Rudi, Janez, Vinko. Jože, Tomo in vsi ostali znova vrtali in kopali. Dušilo Jih je, zares, odnehali pe niso. Stanko |e še enkrat zaminiral. Po rovu ie grmelo kot ob nevihti... Stol se je že barval v jutranji zarji. Liška brigada na oei strani ni nič manj hitela. »Bomo prvi?« Delovodja Šiler je obrisal svoje motorno kolo in ga po jašku počasi spustil v rov. da se bo peljal skozi prebit rov. Kdor je prvi, ima prednost. Tako je bilo vedno! Nekaj minut pred sedmo je. Poglej' Tri ali štiri metre dqlfi sveder je poku kal skozi skale. Pri Ličanih! Sprva so bili malo nevoščljivi. »Nas je Gradnikova!« in so zavili okoli svedra krpo. Skozi skale se ie zaslišal tenak zvok. Ličani poslušajo. Star minerski znak: Miniramo zadnjikrat!« Gradnikovci so v dimu položili zadnjo mino. Zagrmelo je. Rov je bil še poln dima, ko so prihiteli nazaj. Živijo! Na sredi je zevala mala odprtina. Strelni mojster Stanko ie zlezel 9kozi luknjo. Liška brigada ga ie potegnila k sebi. Pozabljena je nevoščljivost. Zmago za- Delovni kolektivi ogorčeno obsojalo klevetmško kamoanio proti naši Partiii in naši državi Takoj po objavi note vlade FLRJ romunski vladi zaradi klevetniške kampanje članov romunske vlade in visokih funkcionarjev raznih organizacij proti Jugoslaviji je delovno ljudstvo izrazilo solidarnost s tem ukrepom vlade FLRJ. Vrsta delovnih kolektivov je na zborovanjih ogorčeno protestirala proti klevetniški kampanji, ki najbolj prizadene delavski razred, ki z največjimi napori in žrtvami gradi socialistični družbeni red. Delovno ljudstvo ogorčeno zavrača in obsoja izmišljotine in potvarjanja o stanju v Jugoslaviji, ki se pojavljajo v romunskem tisku in tisku drugih ljudsko demokratičnih držav, s katerimi hočejo oblatiti naše partijsko vodstvo, našo Partijo in državo. DELOVNI KOLEKTIV »LITOSTROJA« je poslal s svojega zborovanja v sredo popolde maršalu Titu resolucijo, v kateri ostro obsoja, lažno klevetniiko gonjo proti Centralnemu komiteju Komunistične partij« Jugoslavije od strani držav, ki imajo prijateljske pogodbe z Jugoslavijo. V resoluciji Centralnemu komiteju KPJ ugotavljajo delavci in name-, ščenci, da se ta klevetniška kampanja praiv nič ne razlikuje od laži, ki jih širi proti Jugoslaviji imperialistični tisk Obenem ugotavljajo tudi, da korisii ta gonja samo imperialistom. V odgovor na to gonjo so delavci in nameščenci Litostroja sklenili, da bodo • ie povečanimi delovnimi napori izvrševali naloge, ki jih pred nje postavlja petletni plan. S socialističnim tekmovanjem v čast I. kongresa ESJ bodo letošnji plan izpolnili že 29 novembra. Z navdušenimi manifestacijami za maršala Tita, za naše partijsko in državno vodstvo, ki vodi naše narode v socializem, tako kot uči marksizem4eninizem, so izražali brezmejno vdanost temu vodstvu. MLADINA LITOSTROJA OBSOJA LAŽNJIVO PISANJE VIRGIUA TROFIMA Mladina v Titovih zavodih »Litostroj« je poslala Virgjliu Trofimu, članu Centralnega komiteja Zveze rumunske mladine, ki je v listu »Scantea« klevetal jugoslovansko mladino, protestno pismo, v katerem pravi med drugim: »Z ogorčenjem 6m0 čitali vest o klevetniški gonji, ki jo vodijo državni funkcionarji in funkcionarji raznih organiza- cij v Rum uniji proti naši Komunistični partiji in naši državi. Odločno protestiramo proti Vaši lažnjivi trditvi, da so vladale na gradnji proge Šamac—Sarajevo »kasarniške« ali celo fašistične metode. Vsa napredna mladina sveta se je po delegacijah, ki so sodelovale pri gradnji proge, lahko prepričala, da je na progi vladala največja demokracija brez razlike na nacionalno pripadnost ali državljanstvo brigad. Pripominjamo, da Vaše pisanje v romunskem tisku pač ni prispevek k utrditvi svetovne mladinske federacije v borbi proti izkoriščanju mladine v za-padnih državah, niti ni prispevek k utrditvi bratstva in enotnosti držav ljudskih demokracij v borbi proti imperializmu. Tako postopanje napredni fronti mladine lahko samo škoduje.« DELAVCI IN NAMEŠČENCI SATURNUSA ODOBRAVAJO NOTO VLADE FLRJ Delavci in nameščenci tovarne Saturnus so po svojem zborovanju soglasno obsodili klevetniiško kampanjo proti državnemu vodstvu in narodom FLR Jugoslavije s strani tiska in radia v nekaterih državah ljudske demokracije. Ob navdušenem odobravanju in z vzkliki maršalu Titu, našemu partijskemu in državnemu vodstvu so sprejeli resolucijo, v kateri odločno zavračajo lažnjivo klevetniško propagando in obenem poudarjajo neomajno zaupanje v prekaljeno parfcjsko vodstvo, ki nas po sigurni poti vodi v socializem. Delovni kolektiv Saturnusa se je na tem zborovanju obvezal, da bo še bolj napel vse sile pri izvrševanju nalog. Obenem pa poziva delavski razred ljudske republike Rumunije, naj zahteva od svoje vilade, da ta preneha z blatenjem jugoslovanskega delovnega ljudstva, ki se tako kot rumunsko bori za izgradnjo socializma. PRED I. KONGRESOM ESJ Že doseženi uspehi tekstilnih tovarn v LRS bodo spodbuda za predkongresno tekmovanje Tekmovanje, ki ga je napovedala sindikalna podružnica tovarne volnenih izdelkov Majšperk vsem volnarskim tovarnam v LRS, je doseglo že lepe rezultate. Prva poročila trimesečnega tekmovanja od 1. julija do 31. septembra kažejo velik napredek tekstilnih tovarn Kočevje, Laško, Škofja vas, Majšperk in novo zgrajene tekstilne tovarne v Novem mestu, kjer 6e kader šele priučuje v delu iz bombažne panoge v volnarsko V mesecu juliju je izmed vseh podružnic, ki tekmujejo, dosegla najvišji odstotek tovarna Majšperk, ki je plan prekoračila za 31.49 odstotkov. Plan izgotovljenega blaga je prekoračila tekstilna tovarna Novo mesto za 36.7%. Najvišjo storilnost preračunano na eno predilko je dosegla tovarna Laško, ki je bila doslej naislabša tekstilna tovarna v Sloveniji. Najvišjo storilnost na enega delavca pa je dosegla tekstilna tovarna v Novem mestu, ki je za 13.4% višja od Majšperka, ki je Kil doslej najboljši kolektiv v volnarski industriji. Tekmovanje je tudi pokazalo, da bi v Škofji vasi z izboljšanjem delovne discipline lahko presegli plan proizvodnje še za 11% brez kakih večjih naporov kolektiva, če bi bilo manj izostankov. Veliki uspehi v tekmovanju so bili,do-seženi tudi zaradi brigadnega sistema dela, ki zajema v tekstilni tovarni Novo mesto 50%, v Kočevju pa 32.2% delavstva. V prvem mesecu tekmovanja si je priboril prvo mesto delovni kolektiv tekstilne tovarne v Novem mestu, drugo pa Majšperk, Tovarne Škofja vas, Laško in Kočevje so si priborile skoraj enako število točk, kar dokazuje, da se je razvila ostra borba med delovnimi kolektivi vol-narskih tovarn, Vse tekstilne tovarne pa bodo v čast I. kongresa ESJ to preizkušeno socialistično tekmovanje še bolj razvile. Delavci in nameščenci trgovskih podjetij bodo v čast I. kongresa tekmovali v izboljšanju preskrbe Na konferenci Krajevnega odbora zveze delavcev in nameščencev trgovskih podjetij, ki je bik 25. avgusta, so lijejo. Le Šiler je slabe volje, ker se ni peljal z motorjem. • Tako je v Mostah. Brigade tekmujejo kar naprej. Pri kosilu in še ves dan pa se je pogovor sukal le okoli tekmovanja v rovu. Kako je bilo. kdo je zadnjikrat vrtal kako ie brigadir vodil delo iai kdo ie prvi zlezel skozi odprtino. Tako je bilo, kot da ni na svetu drugih stvari iin težav, kot brigade in tekmovanje. Brigade v Mostah so ojeklenele pri delu. Veselil se je tudi geometer inženir Bernik. V Mostah so geometri končali svoje delo. Zadnji rov se je strnil, kot da bi bile skale steklene in da bi videl skozi nje. Niti za centimeter na levo, niti na desno niso zgrešili. * V nedeljo bodo proslavili to veliko zmajgo m občanskih briigad. Proglasili bodo 67 udarnikov m se veselili. Brigadir Sivec, pa Gorše, Krašnja. Pavlovič in Bavdaž bodo ie v tretje udairniki. M. upravni odbori vseh sindikalnih podružnic trgovskih podjetij v Ljubljani sprejeli tekmovanje na čast I. kongresu ESJ. S tekmovanjem so pričeli 1. avgusta, obenem pa napovedujejo tekmovanje Krajevnim odborom zveze delavcev in nameščencev trgovskih podjetij Celje, Miaribor, Kranj in Ptuj. Tekmovali bodo predvsem v izboljšanju preskrbe delovnega ljudstva in v utrjevanju povezave med mestom in vasjo na podlagi izmenjave industrijskih in poljedelskih proizvodov. Ker so se v naši trgovini pogosto pojavljale nepravilnosti, ki so zavirale pravilno preskrbo, nadalje neiniciativnost pri dobavi blaga proste prodaje, nepravilna organizacija dela v podjetjih, kar dviga režijske stroške, protekcionaštvo in slično, so tekmovalne obveznosti, ki so izražene predvsem v prekoračenju plana blagovnega prometa, povečanje izbire, znižanje režijskih stroškov, izboljšanje operativne evidence, razširitev trgovske mreže, pravilna in pravočasna preskrba mesta s sadjem in zelenjavo, še toliko pomembnejše. Med drugimi so sprejeli obveznost tudi za ideološko izgradnjo kudnu Resnica mora zmagati Komunistična partija Jugoslavije, ki «o jo v stari Jugoslaviji kot voditelja borbe delovnih množic proti socialni in politični reakciji ter nacionalnemu zatiranju skozi dve desetletji kruto preganjali, ne bi nikdar mogla stopiti na čelo jugoslovanskih narodov, niti jih privesti do zmage, ne bi nikoli prišla na krmilo, nrti privedla dežele na pot graditve socialistične družbe, da ni posedovala ene najvažnejših posebnosti prave boljševiške partije, posebnosti, da neustrašeno gleda v oči največjim težavam, da le vztrajno bori proti njim in da jih premaguje. Vsa zgodovina naše Partije, ki je dobila tako reliefen lik v referatih in sklepih V. kongresa, zlasti pa v referaitu tovariša Tita, je polna borbe proti težavam vseh vrst, ki jih je lahko premagovala samo partija, ki je krepko, z obema nogama stala na tleh marksizma-leminizma, ki je znala pritegniti vase najbolj zavedne in najbolj borbene elemente delavskega razreda, ki fe znala v svoji organizaciji uveljaviti organizacijska načela revolucionarne proletarske partije novega tipa ter imela pri tem nenehoma za vzor Boljševiško partijo, ki sta jo zgradila Lenin in Stalin. Najvažnejšo vlogo pri zgraditvi take partije je imelo vodstvo, ki ga je dobila naša Partija leta 1937. in katerega glavni steber je bil tovariš Tito, vodstvo, ki je bilo tri leta pozneje znova izvoljeno na peti državni konferenci in ki je bilo po štirih letih slavne narodnoosvobodilne borbe in zmagovite revolucije ter po treh letih uspešne borbe in socialistične graditve še enkrat potrjeno na V. kongresu ter razširjeno z večjim številom najboljših partijskih borcev. In prav proti temu vodstvu, ki je vodilo narode Jugoslavije z delavskim razredom na čelu iz zmage v zmago, uporabljajoč v naših pogojih nauk marksizma-leminizma s trdno zanesljivostjo, so dvignile nekatere komunistične partije nezaslišano gonjo, obtožujoč ga, da uveljavlja protisovjetsko politiko in politiko odcepitve od socialistične fronte — ZSSR in dežel ljudske demokracije. Toda čeprav je klevetniška kampanja načrtno in preračunano naperjena proti vodstvu, o katerem ne samo sleherni v tej državi ve, marveč tudi vsi, ki to gonjo vodijo, vedo, da nima nič skupnega s tem, česar ga obtožujejo, prav zaradi tega je ta gonja naperjena proti samim življenjskim interesom delovnega ljudstva Jugoslavije in njegove socialistične graditve. Sleherni ve, da je v našem sistemu nesmiselno in licemersko govoriti, da so odnosi med komunističnimi partijami eno, odnosi med državami pa drugo. Zato je neupravičeni in nerazumljivi napad na našo Partijo in njeno vodstvo po pravici vzbudil zgražanje delovnih množic, ki so najboljša priča, kako neupravičene so te obtožbe in kako zelo škodujejo njihovi borbi za zgraditev socializma in lepšega življenja. Zgodovino resolucije Informbiroja nekaterih komunističnih partij o »stanju« v Jugoslaviji, s katero se je ta gonja javno začela, štejemo še na dneve — stara ni niti še dva meseca, Toda Škodljive posledice, ki jih je povzročila ta nevarna zgodovinska napaka svetovni socialistični fronti, so v velikanskem nesorazmerju, če jih primerjamo s kratkim časom, ki je minil od njene objave. Zal voditelji komunističnih partij, ki uprizarjajo in organizirajo tako besno klevetniško in brez-načelno gonjo proti naši državi, kakršno bi lahko primerjali samo z gonjo najbolj zagrizene imperialistične reakcije proti socialističnim deželam, nikakor nočejo uvideti, kaiko zelo si) se z vso to g oni o pregrešili zoper osnovne interese svetovne protiimperialističme demokratične fronte. Ti ljudje se vedno bolj opijanjajo s to lastno gonjo in se vedno globlje pogrezajo v klevetniško kampanjo, ki jo bo zgodovina zabeležila kot grd madež na razvoju mednarodnega delavskega gibanja in človeškega napredka sploh. Skrajna treznost, hladnokrvnost in močni živci, ki jih je pokazala naša Partija med to globoko neupravičeno klevetniško kampanjo proti največjim pridobitvam Partije in države, proti našim najboljšim ljudem, proti socialistični graditvi naše dežele, ter dosledna protiimperialistična politika naše Partije in države v tem obdobju, vse to je še bolj razgalilo brezna-čelno in vulgarno lice te gonje. Ihajajoč iz neresnične in samovoljne obtožbe, da smo stopili na pot odcepitve od enotne socialistične fronte in da pripravljamo svojo Partijo in jugoslovansko ljudstvo na to, da bi izdala enotno fronto ljudske demokracije in ZSSR, so storile te komunistične partije v tem kratkem času tako mnogo za cepitev in slabitev enotnosti socialistične fronte, da so dale imperialističnim sovražnikom vse vzroke za zlohotno uživanje spričo tega novega, zanie nepričakovano dobrodošlega »stania«, ki jo bilo ustvarjeno v okrilju demokratične fronte. Vse naše izjave in vsi naši koraki po sprejetiu krivične resolucije — računajoč tu tudi vse delo našega partijskega kongresa ter vse notranje in zunanje ukrepe naše države — ki so vti neovrgljiv dokaz lažnivosti obtožb te resolucije ter neomajne čvrstosti naše zvestobe stvari socializma in nauku marksizma-leninizma, doslej niso mogli nič pomagati. Človek dobiva vtis, da takih dokazov sploh ne žele in ne sprejemajo, da niso potrebni, ker je vsa gonja postavljena tako, da je gluha za sleherni razlog in sleipa za sleherno resnico, če le ti razlogi in te resnice ne govore za obtožbo. Seveda, tako je onemogočeno sleherno tovariško pojasnilo, ki bi neogibno moralo privesti do sporazuma in ki ga je naše partijsko vodstvo želelo in predlagalo, kar je tudi naš kon greš odobril in ponovil. Namesto tega so izbrali — mimogrede rečeno, povsem brezplodno in brez kakršnega koli upanja na uspeh — pot razbijania enotnosti naše Partije, pot zmanjševanja mednarodnega ugleda Jugosfaviie not n«tv8rian' glas, v katerem Jih poziva, naj skrbe *® čim hitrejšo raztovorjenje ladij, ki voziJ0 iz Sovjetske zveze žito za prehrano berlinskega prebivalstva. Z največjo požrtvovalnostjo vseh delavcev moramo dokazati — je rečeno v proglasu, — da smo hvaležni Sovjetski zvozi za veli«®" dušno pomoč. V okviru sovjetskih pošiljk žita za P1!®', hrano berlinskega prebivalstva je dosl®J prispelo v Zwickau nad tisoč ton. Američani pripravljajo nastop voditelja nemške reakcije Briinninga Moskva, 27. avgusta (Tanjug). V zvezi s prihodom bivšega kanclerja Briinninga v Nemčijo piše »No voj e Vremja«: »Brtin-ningov prihod je v zvezi s temnimi političnimi nakanami ameriške reakcije. Znano je n. pr., da smatra John Poster Dulles Briinninga kot primernega kandidata za predsednika biconije. Nemški listi pišejo, da bi BrUnning rad dosegel združitev krščansko demokratske unije in stranke centra v novo stranko »Union Mitte« (zveza sredine), ali z drugimi besedami, združiti hoče vse katoliške reakcionarne sile v eno stranko, ki bi služila Briinningu za vstop v politično življenje. Brtinning izpolnjuje v biconiji Se druge ameriške naloge: pripravlja se na pričanje na razpravi proti vojnemu zločincu Schachtu. Res je, da se BrUnning še boji nastopati pred javnostjo. Zato je ameriški upravi predlagal, da bi sodišču za denacifikacijo v Ludwigsburgu podal pismeno pričevanje v Schachtovo korist. Znano je, da ameriške oblasti pritiskajo na nemško sodišče, naj Schachta oprosti. Ameriški politiki — zaključuje list — za kulisami že davno pripravljajo teren, da bi stopil vodja nemške reakcije iz časov Weimarja in hitlerizma v politično življenje. Britanska vojna mornarica obstreljuje malajske osvobojene vasi London, 27. avgusta. List »Daily He-rald« piše, da je »topila v borbi proti malajskemvt narodnoosvobodilnemu gibanju v akcijo tudi britanska vojna mornarica, V zalivu Irawadi so pričeli streljati patrolni bojni čolni na osvobojene vasi. Protijugoslovanska gonja Vnlalijevih frakeionašev je izključno v interesu tržaške in mednarodne reakcije Izkušnja ki nam jo nudijo dogodki, ki «o sledili podvigu Vidalijevih fraikciona-šev, je zelo poučna. Protijugasloivanska gonja in protijugoslovansko stališče Vidalijevih frakciona-šerv, njihovo stališče dio jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, ki se v bistvu strinja s stališčem krajevne mednarodne reakcije (tako da morejo z&padni imperialisti pomoliti pod nos sovjetskim predstavnikom v Varnostnem 6veitu izvode li-sita »II Lavoiratorel); njihova razbijaška politika, ki jo nasilno tivajajo v naše množične organizacije: vse to je privedlo do pasivizacije naših delovnih množic v,prav v tistetm delu Tržaškega ozemlja, ki je neposredno izpostavljeno majhujšemu imperialističnemu pritisku. Vse to je danes na dlani. Tega dejstva tudi nihče ne zanika. Priznavajo ga celo oni, ki nosijo za ta položaj največjo odgovornost, le da pri tem skušajo zvrniti krivdo zanj na ramena tistih, ki jih je vedno vodila le skrb za ohranitev naše dosedanje borbene linije. Skrb za ohranitev dosedanie borbene linije imenujejo celo »provokacijo«, svojo likvidatorsko in oportunistično tendenco pa skušajo skriti pod lažni plašč ideološke čistosti. Kako lažen je ta plašč, je najbolje pokazal celo njihov kongres, kjer si ni nihče upal trditi in zagovarjatr, da bi liniia naše dosedanje borbe ne bila pravilna in da ne bi odgovarjala dejanskim koristim tukajšnjega prebivalstva. Mi ne trdimo le, da je linija naše dosedanje borbe bila v osnovi pravilna, ampak pribijamo, da se more nadaljevati le na dosedanjih osnovah tesne povezanosti Se ena ,principielna kritika* Za klevetniško kampanjo proti naši državi po resoluciji Informacijskega biroja nekaterih komunističnih partij je mecl drugim značilno tudi to, da listi komunističnih partij v mnogih državah ponatiskujejo osako oest, ki blati FLR Jugoslavijo ne glede rui to, kdo jo je iznesel in koliko je resnična. Pisali smo že o tem, da je o V. kongresu KPJ priobčil organ KP Francije * 1 luni/mite < izjavo narodnega izdajalca, vodilnega četniškega sodelavca in socialdemokrata Živka Topaloviča, ponatisnjeno iz reakcionarnega tiska. To ni osamljen primer. Taki primeri so postali o zadnjem času princip prav tako, kot je postalo princip dejstvo, da se za klevete o »diktaturi« n Jugoslaviji poslužuje reakcionarni tisk o svetu vesti iz časopisov nekaterih komunisičnih partij. Tako je med drugim objavila uradna >Madžarska telegrafska agencija« 24. avgusta t. I. vest, da je ameriški književnik Seldes v Budimpešti izjavil novinarjem med drugim tudi to, da prihaja iz Jugoslavije in da tam ni mogoče dobiti tujih časopisov, medlem ko se jih o Madžarski lahko povsod nim sovražnikom socializma in demokra- cije. Kapitalistični tisk nima v tej dobi in v sedanjem položaju druge naloge, ra- zen da stresa svoij strup proti komunizmu, proti komunističnim partijam, proti fronti demokracije in proti družbenemu napredku, S tem izpolnjuje samo svojo dolžnost psa čuvaja obsojenega družbenega reda. A komunisti, ki čeprav le v enem posebnem vprašanju, pa čeprav le v enem primeru podpirajo ta zbor s svojimi glasovi, s tem res ne store usluge demokraciji, marveč podpirajo samo sovražnike socializma V tem je glavna karakteristika klevetniške gonje, ki jo zdaj vodi tisk nekaterih komunističnih partij .proiU naši državi. ' (Iz »Borbe«,) dobi, V<>sL je kot nov dokaz o '.diktaturi* in »nezdravih razmeralu o Jugoslaviji priobčil tudi organ madžarske Komunistične partije >Sabad ne p«. ln to naj bo principielna kritika? Pustimo ob strani vprašanje, kateri inozemski časopisi so po zakonu o tisku prepovedani o naši državi. Teh ni mnogo. Vendar je res, da ljudstvo v Jugoslaviji odklanja zapadni imperialistični tisk, ki ga ameriški književnik pogreša o Jugoslaviji, opaža pa o Madžarski povsod o časopisnih kioskih in po kavarnah. Naši madžarski novinarski tovariši verjetno ne vedo, da so naši narodi v vseljudski borbi proti okupatorju tudi do dna spoznali lažnivost imperialistične propagande in da jo zato o celoti odklanjajo. Zato mislimo, da je dejstvo, da jugoslovansko ljudstvo ne čita imperialističnega tiska, dokaz globokih demokratičnih sprememb, ki so sc v narodno-osvobo-dilni borbi izvršile v Jugoslaviji, nov dokaz resnično demokratičnega razvoja v Jugoslaviji. Ali pa naj merimo demokratičnost neke države po tern, koliko ta imperialistično propagando, naperjeno proti lastni neodvisnosti, ne samo dopušča ampak celo podpira? Zdi se, da so madžarski novinarji morali pozabiti na svoje stališče in na stališče vseh novinarjev demokratičnih držav na posvetovanju slovanskih novinarjev v Zagrebu, pa tudi na ose, kar so poudarjali predstavniki demokratičnih držav na posvetovanju o svobodi tiska v Organizaciji združenih narodov. Brezprincipielna klevetnUka kampanja proti Jugoslaviji s strani nekaterih komunističnih partij se bolj in bolj pogreza o blato protimarksisUčne, malomeščanske kritike Linija le kampanje se komaj še kaj razliku je od linije zapadnih novinarskih trustov, ki so n službi imperializma- in naslonitvi na novo Jugoslavijo in n® na osnovi protijugoslovanske gonje, ker je slednje v izključnem interesu krajevne in mednarodne reakcije ter vodi k likvidaciji konkretne borbenostr. V6ak° drugačno stališče vodi k paktiranju z reakcionarnimi silami na škodo osnovnih interesov tukajšnjega tako slovanskega kakor italijanskega demokratičnega prc" bivalstva.« (»Primorski dnevnik«)- Okrožni plenum ASI2Z za istrsko okrožje obsoja delovanje žena, ki so prišle pod vpliv< Vidalijevih frakeionašev Trst, 27. avgusta. (Tanjug). Gkroj^ plenum Antifašistične skvvanskoitaiUj*®’ ske ženske zveze za istrsko okrožje je 113 svojem zasedanju sprejel resolucijo, v k*" teri ugotavlja, da je vodstvo omenje®6 organizacije, ki je prišlo v roke VldaHi®" vim razbijačem izključilo prav tiste tov®' rištcc ki so zahtevale da se izpolnjuj4 program sprejet na zadnjem kongresu-Istrski okrožni plenum ne odobrava t«*1 sklepov in obsoja tisti del vodst^® ASIZZ, ki v teh odločilnih trenutkih *a' vaja žene tržaškega ozemlja s poti d°' sledne borbe proti imperializmu. Plenu111 je dalje obsodil delovanje nekaterih čls' nic okrožnega odbora ASIZZ za Istro, k’ so prišle pod vpliv Vidalijevih razbijači in sc odrekle skupnemu delu v okvi*” ASIZZ ter sabotirajo liudslko oblast. Z*' radi tega je plenum izključil iz okrožne' ga odbora ASIZZ 5 članic in na njiho^ mesto izvolil druge. Plenum je odoV1' tudi dvomesečni tekmovalni načrt, ki ,0 ga izdale in odobrile že krajevne or g*' nizacije. I*e ftasperijftva vlada deli odlikavatta falistont< ki so m v Mussoltaiievih OTtntflh borili proti ZSSR Rim, 27. avgusta (Tass). ItalijaJisK1 tisk je v zadnjem času večkrat poro^1, da je vlada odlikovala nekatere vojaŠk® enote in posameznike, ki so se bon* proti ZSSR v zadnji svetovni vojni- V zvezi s tem je sovjetsko velepo«*1' ništvo v Rimu poslalo 3. avgusta PrtT testno noto italijanski vladi. V noti I0 med drugim rečeno, da pomeni podest teh odlikovanj odkrito odobravanje novitve fašističnih organizacij v Italiji •, vzgajanje fašistično-napadalnega duha Vj. pripadnikih italijanskih oboroženih s!.' kar je že samo po sebi kršenje mirovn1^ določb. V noti se tudi zahteva razve!jaV ljeoje teh odlikovanj, V odgovoru Italijanska vlada prizna^*: da so bile vojaške enote in posamezn' _ Mussolinijeve vojske odlikovani z odlik0 vanji italijanske republike, poskuša P. j opravičiti svoje ravnanje z izjavami' so brez vsake podlage, češ da ta o®** vanja »zaradi jasno izraženega voj ***** značaja« nimajo nobenega političnega P mena. S tem je De Gasperijeva vlada P novno priznala, da podeljuje nagrade sodelovanje v vojni proti ZSSR. , Tako ravnanje italijanske vlade P vzroča upravičeno nezadovoljstvo dcirl . kratične javnosti ne le .v Italiji mar tudi v drugih državah. NEW YORK. - Obveščevalna donezijo v No\v Yorku Je sporočil, °.aJ.ent# avgusta delovni odbor začasnega P?, m ,VleP Indonezijske republike soiflasno odobril® Katine vlade, da ne bo zafiol nlkakrsnli' ^0. (tovorov z Nizozemci, dokler ne bodo , v(0j, nozijeom v zasedenih področij zajamem pravic. in OTTAWA. Kanadski radio I>or“* pri' Je sklonil komite kanadsko-sovjetskep . juteljstva povabiti canterburyskega >' Johnsona na vrsto prodavanj v Kana**- Stroga in pravična kazen nad ustaskimi špijoni in teroristi Zagreb, 27. avgusta, (po telefonu), — Davi je bila v veliki dvorani zagrebške-Ža velesejma pred svetom vrhovnega sodišča izrečena sodiba ustaško-mačkovsko-četniški skupini vohunov in teroristov z Ljubom Milošem in Božidarjem Kavra-nom na čelu. Ko je dr. Žarko Vimpulšek, Predsednik vrhovnega sodišča LR Hrvat« k e p/ebral prvi del dispozitivov s podrobno obrazložitvijo zločinov vseh obtoženih, je razgsasil razsodbo: Po 4. členu, prvem odstavku zakona o kazenskih dejanjih proti ljudstvu in državi se obsojajo: Miloš Ljubo na smrt z obešenjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic 'n zaplembo vsega premoženja; Vrban Ante na smrt z obešenjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic 'n zaplembo vsega premoženja; Pehar Nikola na smrt z obešenjem, trajno izgubo vseh dižavljansikih pravic in zaplembo vsega premoženja; VasUj Mato na smrt z obešenjem, na »a trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; Martinovič Jakov na smrt z obeše-nijem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; Kavran Božidar na smrt z obešenjem, nat rajno izgubo državljanskih pravic in Zaplembo vsega premoženja; Rosandič Mirne na smrt z obešenjem, trajno izgubo vseh državljanskih pravic m zaplembo vsega premoženja; Sabolič dr. Vladimir na smrt z obešenjem, trajno izgubo državljanskih pravic 'n zaplembo vsega premoženja; Blaškov Vjekoslav na smrt z obešenjem, trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; Tomljenovič Josip na smrt z obešenjem, trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja: Petračič ing. Božidar na smrt z obešenjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja. Špal Julije na smrt z obešenjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic *** zaplembo vsega premoženja; Grieta Ivica na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo celotnega premoženja; Strmecki-Gemc Izidor na smrt z obešenjem, nat rajno izgubo V6eh državljanskih pravic in zaplembo celotnega pre-nioženia; Jagarinec Ivo na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo celotnega premoženja; Kršul Eduard na smrt z obešenjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplebo vsega premoženja; Jfezovšek Josip na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; Hranilovič Vlado na smrt « streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih Pravic im zaplembo vsega premoženja; Kuštro Branko na smrt z obeSenjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; _ Vragolovič Ivan na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in na zaplembo vsega premoženja; Zilič Bariša na smrt z obešenjem, na t*ajno izgubo vseh državljanskih pravic *n zaplembo celotnega premoženja; Matjašič Josip na smrt s streljanjem, °a trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo celotnega premoženja; Petek inž. Franjo na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih Pravic in zaplembo vsega premoženja; Bundovič Vinko na kazen dosmrtAe '^gube svobode s prisilnim delom, na {rajno izgubo vseh državljanskih pravic ‘n zaplembo vsega premoženja. V kazen *e vračuna tudi do*lej izdržani preiskovalni zapor od 26, X 1947 Mesič Martin na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo celotnega premoženja; Šop Ivan na smrt z obešenjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in *a,plembo vsega premoženja; Preka Jure na smrt s streljanjem, na {rajno izgubo vseh državljanskih pravic ,n zaplembo celotnega premoženja; Križanič Stjepan na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; Španiček Vjekoslav na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; Liko 2elimir na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vs.eh državljanskih pravic in zaplembo celotnega premoženja; Srnak Rudolf na smrt z obešenjem, n? trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo celotnega premoženja; Pribanič Milan na smrt s streljanjem, nat rajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; Mičič Božidar na smrt z obešenjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; Tošič Dušan na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaiplembo vsega premoženja; Tuk dr. Emil na smrt z obešenjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; Vukič Pavle na smrt s streljanjem, na trajno izgubo V6eh državljanskih pra-1 vic in zaplembo celotnega premoženja; Čota Mihajlo na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo V6e,ga premoženja; Pribilovič Eduard na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; Brozovič Jure na kazen dosmrtne izgube svobode s prisilnim delom, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo celotnega premoženja. V kazen se vračuna tudi doslej izdržani preiskovalni zapor od 25. X. 1947. Medonič Jakov na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; Rubčič Nikola na kazen 22 let odvzema svobode s prisilnim delom, na izgubo vseh državljanskih pravic, t. j, volivne pravice, pravice do pridobitve in vršenja funkcij v družbenih organizacijah in ustanovah in pravice javnega nastopanja za dobo 20 leit ter zaplembo vsega premoženja. V kazen se mu vračuna tudi doslej izdržani preiskovalni zapor od 23. III. 1948. Zlatar Leon na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; Alagič Tahir na smrt s streljanjem, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; Šmit Ivan na smrt s streljanjem, na trajno ijgubo vseh državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja; Stanič Nikola na kazen 20 let odvzema svobode s prisilnim delom, na izgubo vseh državljanskih pravic za dobo 5 l*t in zaplembo vsega premoženja. V kazen se m« vračuna tudi doslej izdržani preiskovalni zapor od 15. IV. 1948; Pavlekovič Vinko na kazen 15 let odvzema svobode s prisilnim delom, na izgubo državljanskih pravic za dobo 5 lat in zaplembo vsega premoženja. V kazen se vračuna doslej izdržani preiskovalni zapor od 25. V. 1948.; Živič Milan na kazen 15 let odvzema svobode s prisilnim delom, na izgubo vseh državljanskih pravic za dobo 5 let in zaplembo vsega premoženja. V kazen se vračuna tudi doslej izdržani preiskovalni zapor od 16, IV. 1948. Seranič Ivan na kazen 15 let odvzema svobode s prisilnim delom, na izgubo vseh državljanskih pravic za dobo 5 let in zaplembo vsega premoženja. V kazen se vračuna izdržani preiskovalni zapor od 2. XII. 1947. Brezovic Zvonko na kazen 18 let odvzema svobode s prisilnim delom, na izgubo vseh državljanskih pravic za dobo 5 let in zaplembo vsega premoženja. V kazen se vračuna tudi doslej izdržani preiskovalni zapor od 3. XII. 1947. Jurišič Marko na kazen 18 let odvzema svobode s prisilnim delom, na izgubo vseh državljanskih pravic za dolbo 5 let in zaplembo vsega premoženja. V kazen se vračuna tudi doslej izdržani preiskovalni zapor od 27. III. 1948; Dujmovič Pero na kazen 18 let odvzema svobode s prisilnim delom, na izgubo vseh državljanskih pravic za dobo 5 let in zaplembo celotnega premoženja. V kazen se vračuna tudi doslej izdržani preiskovalni zapor od 11, V. 1948; Bundič Stjepan na kazen 15 let odvzema svobode s prisilnim delom, na izgubo vseh državljanskih pravic za dobo 5 let in na zaplembo vsega premoženja. V kazen se vračuna tudi doslej izdržani preiskovalni zapor od 1. XII. 1947.; Prusac Ivan na kazen 15 let odvzema svobode s prisilnim delom, na izgubo vseh državljanskih pravic za dobo 5 let in zaplembo premoženja. V kazen se vračuna tudi doslej izdržani preiskovalni zapor od 21. IX. 1947, Vsi obtoženci morajo povrniti stroške kazenskega postopka. Razglasitev obsodbe je ljudstvo, ki je napolnilo veliko dvorano zagrebškega velesejma, navdušeno pozdravilo s ploskanjem in z vzkliki: »Živelo ljudsko sodišče!« Nato je bila prečitana obširna in izčrpna obrazložitev obsodbe. Tekstilna tovarna v St Pavlu ori Prebold« je izpoMi^a že 75% letnega plana Prejšnja sreda se ni prav nič razlikovala od nešteto drugih dni v tekstilni tovarni St. Pavel pri Preboldu. Stroji so tekili z običajno naglico, tkalke so hitele vlagati čolničke in bale blaga so se večale. Od direktorja tovarne bi najraje zvedel vse v en mah. Kako ie pri vas s planom iu z znižanjem polne lastne cene... »Polletni plan smo dosegli že v začetku junija«, odgovarja na vprašanja direktor Hribar. >Tudi izpolnjevanje letnega plan« poteka prav dobro. 15. t. ni »mo ga izpolnili že 72,6%. kako je danes, nam bo povedal tovariš iz planskega«. (n kmalu zazvoni telefon. »Danes smo dosegli 7.r>% letnega plana«, pove direktor po razgovoru s plan&Rim odsekom. Piam znižam ja polne lastne cene je postavljen na 14,6%. To bodo dosegli z Dnevni odkup mleka v Sloveniji se ie povečal na 120.000 litrov Po osvoboditvi je billa preskrba mestnih in industrijskih središč z mlekom najbolj pomanjkljiva. Vzrokov (e bilo več. Med vojno se je zelo zmanjšalo število goveda. Potem so sledilo suSna leta. ko število goveje živine ni moglo naraščati, ker ie primanjkovalo krme. Tudi črni zakoli in špekulacije z mesom so poslabševali preskrbo z mlekom. Dokler ni bilo mleko naiproda|j po sistemu vezanih cen, so se nekateri živinorejci izmikali odkupu. Težave so pa bile tudi saiino organizacijo odkupovanja mleka, alaisti v zvezi z zbiranjem in prevažanjem. Kako velikeca pomena ie za izboljšanje preskrbe z mlekom primem« rešitev prevoza mleka iz oddaljenih krajev, se je izkazalo zilasti očitno zadnje čase v Ljubljani. Dne 23. t. m. je Ljubljana prejela nad 34.000 litrov mleka, kar je dosedanji rekord. Od te količine je prispelo samo po želeaniici iz Ljutomera 8.500 litrov, in sicer v petih novih za prevoz mleka. Kot eden najboljših varilcev aluminija je sodeloval kovinar Lojze Platiša. Aluminijasta cisterna vsebuje 2.200 litrov. Notranji plašč je ločen od zunanjega z desetcentimetrako izolacijsko plastjo. Zato se mleko v cisterni ne segreje. Mleko polnijo v cisterno mehanično, točiijo pa ga po gumijasti cevi v posode v prodajalnah tako, da se ne more okužiti in kvariti. Po mestu razvažajo nrleko s cisterno na avtomobilu. Uvedba ciatem ima velik pomen tudi zaradi tega, ker bo 7x1 a j prostih mnogo več vrčev za odkupovanje mleka na drugih področjih. Prav zaradi tega bodo letos mogli odkupiti okrog poldrug milijon litrov mleka več kakor lani. Letos aprila je znašal dnevni odkup mleka v Sloveniji komaj 44.000 litrov mleka, medtem ko se ie doslej povečal že na 120.000 litrov. Preskrba z mlekom se poslej tudi ne bo tako zelo poslabšala pozimi, ko je mani mleka. Sčasoma bo prišlo v promet še več cistern tudi za V »nem mesecu so v delavnici »Litostroja« v Št. Vidu izdelali pet cistern n mleko dtatemah. ka so bille zdaj uvedene v promet. Ljubljana ie uajvečji potrošnik mleka v Sloveniji. Njeno ožje zaledje ne more več kriti vseli polireb. Oba ljubljanska okraja in okraji: kamniški, grosupeljski. kranijsiki in kočevski taliko dajo le 75% celotnih potreb po mleku v Ljubljani. Prevažanje mleka iz drugih, oddaljenih krajev ie bilo doslej težavno, ker je primanjkovalo vrčev za mleko. Prevoz z vrči ie pa tudi precej drag, zlasti ker se vrči kmalu obrabijo. Na pomoč so priskočili tehniki in kovinarji. Na pobudo republiške zveze kmetijskih zadrug je tovarna Litostroj v Št. Vidu po načrtih tehnika J. Brillija izdelala prvih pet aluminijastih ciistiem diruge večiie potrošine kraje. Naglasiti le treba tudi. da se prevoz mleka s cisternami preoeij poceni. Ljubljana bo pri hranila na leto pol milijona din. Odkupno omrežje z zbiralnicami za mleko se bo poslej nedvomno še izpopolnilo. Tako bo sčasoma mogoče zajeti vsa področja, da bo prišlo na trg vse presežno mleko. Zato bodo imeli tudi veliki mlekarski obrati dovolj surovin ne le za sirarstvo in druge mlečne izdelke, temveč tudi za konserviranje mleka. V Ljubljani bodo tako rešili tudi vprašanje preskrbe mleka v zimskih mesecih. V tehničnem pogledu je konzerviranje mleka že zagotovljeno. zmanjšanjem odpadkov, prihrankom maziv in goriv, zboljšanjem kvalitete, kar bo manj defektnega blaga itd. Tehnične norme so uvedli že lansko leto. Storilnost se je s tem dvignila. Tudi na Sim večje izkoriščanje strojev pazijo. Norma za izkoriščanje strojev je postavljena na 86%. Večina delavk pa ta odstotek presega. nekatere naifpridnejše izkoristijo stroj tudi 96%. Za preseganje plana in znižanje proizvodnih stroškov je važna tudi pravilna razmestitev delovne sile. V Št. Pavlu se tega zavedajo V tkal niških obratih so uvedli, kjer je le biilo mogoče, 20 in 21 statveni sistem. Za pravilno razmestitev delovne sile ima največ zaslug nadmoj-ster Zdravko Drnovšek. Trideset let že dela v tovarni in vsak stroj pozna do potankosti. Drnovšek se ie strokovno usposabljal v Avstriji, na Češkem iin drugod. Zdaj svoje bogate izkušnje s pridom uporablja doma in stremi, kako bi čim boli zboljšal način dela. Toda že nekai časa iim ne gre v r^-čun preja, ki jo dobivajo iz mariborskih predilnic, ker je zelo slabe kvalitete. V zadnji pošiljki so bile razne vrste preje pomešane med seboj, tako da so Jih marali izbirati. Preja ni enakomerno stkana, kosmičasta je. Kosmiči, ki niso dovoli suikani, ovirajo piri delu tkalke, v tkalskem stroju se preja trga, blago je neenakomerno in odpadki se večajo. Vse to vpliva tudi na kvaliteto izdelkov in se zaradi tega še proizvodni stroški dvigajo. Najboljšo prejo so dosedaj dobivali iz litijske predilnce. Za izboljšamje kvalitete bodo uvedli nagrade za dobre izdelke. V času predkongresnega tekmovanja je dobila naii-boljšo oceno med tekmujočimi tekstilnimi tovarnami za dobro kvaliteto blag* tekstilna tovarna v Št. Pavlu. Skrb za delovnega iloveka. Blizu tovarne adaptirajo staro poslopje. Stene prezidava jo, nove sobe ureja; j o in v nekaii tednih bo v tem poslopju moderna obratna ambulanta ,kjeDedali bomo noč in dan, pa bo!« meni tesar Štefan. »Tako bi bilo treba delati že prej. pa bi bil dom zdaj jgra-jen«, konča pogovor Vogrin. Pravkar so prispeli vozniki z žage. Na žagi dela skupina ljudi že nekaj dni nepretrgoma. V dvorani je še treba obiti strop z deskami. Ko bodo dom odprli, bodo v dvorani že prireditve. Zadružniki že sestavljajo program. BRIGADNI DELOVNI SISTEM JE NAJBOLJŠI V Beltincih eo začeli prvi deilaiti po brigadnem sistemu. Prejšnja krajevna uprava je eauno mečkala in iskala stalno izgovore za svojo nedejavnost. Pred mesecem dni ao zadružniki iavoliili novo upravo, ki je pospešila delo. Zdaj dela v^a vas. Ustanovili so sedem delovnih brigad. Vsak dan — od jutra do večera — dela ena brigada. Brigade tekmujejo med seboj. * Zadružni dom v Beltincih bo naj več ji v okraju. Sredi trga |e postavljen ogromen grafikon, ki prikazuje delovne uspehe brigad in posameznikov. Statistik Balažič ga urejuje. Poleg tega pa dela tudi na gradbišču z drugimi zadružniki. Nad 100 delovnih ur že ima. Na gradbišču je vrve?.. Velik slavolok so postavili pred gradbiščem. Na slavoloku je montiran radijski zvočnik, Udarna delovna pesem ziveni te njega. Zadružniki gradijo, delajo z vso naglico. Temelje so izkopali v rekordnem času. Tudi »betonirali so jih že. Dovažajo apno, gramoz, pesek, les. Pri dovozu opeke so prišli v zadrego. Kamionov ni bilo prostih podnevi. »Kaj pa ponoči...? Ustanovimo še nočno brigado!« se domisli Končnik. Pametna zamisel! Šoferji soglašajo. Prostovoljcev za nočno brigado 6© jo javilo več ko dovolj. Vozijo vsako noč. Bliiziu 200.000 zidakov bo trelba spraviti te opekarne na gradbišče. Sindikalna brigada dela vsak večer. Glavač prednjači. »Stojs, Erjavec, Glavač; 110 delovnih ur, Sepešl 140, Končnik 150,« razglaša statistik. Kmečka in sindikalna brigada sta najboljši doslej. Tudi frontovci ne zaostajajo. Mladina ima tudi že nad 1000 delovnih ur. V kmečki brigadi so vključeni vsi mali in srednji kmetje. Le veliki se nekam odmikaijo. »Kakor povsod. Pri odkupu in rastnih drugih akcijah, tako tudi zdaj,« ugotavlja Horvat Gradbišče v Beltincih se te razgibalo. Vendar še no taiko, kakor bi se lahko. KLO še vedno podcenjuje akcijo in ne kaže zanimanja. Vereš, predsednik KLO, se sicer trudi, zelo agilno dela, toda drugi člani odbora gledajo na vso stvar le od daleč. SODELOVANJA JE TREBA V DokleŽovju nadaljujejo delo. »Nočemo, da bi nas drugi prehiteli«, pravi tov. Gregor. Tudi tu so uvedli brigadni delovni sistem. Danes delata dve brigadi. Ena pri gašenju apna, druga dovaža opeko. »Čez dan ali dva začnemo zidati« izjavlja Erjavec, predsednik krajevne uprave. Uprava je tu agilna. Vsi člani so delavni, le učiteljica, Lebivec Ladislava stoji nekam ob 6trani. Grafikon bi morala voditi, pa se za to sploh ne zmeni. KLO in gradbena uprava delata povezano, le upravni odbor zadruge. je premalo agilen. Poslovalnica kmetijske zadruge v DokleŽovju je nameščena v skrajno slabem lokalu, upravni odbor zadruge pa še vedno ne mara uvideti potrebe po zidavi zadružnega doma, v katerem bi bila tudi zadružna poslovalnica. 2ENAVLJE VABI NA TEKMOVANJE VSA GRADBIŠČA V OKRAJU Zenavljani prednjačijo še vedno pred vsemi. Dne 28. julija so pričeli kopati temelje in betonirati. Dne 3. t. m. so že zidali Delo se bliža naglo h kraju, tudi nadstropje bo vsaik čas dozidano. Zenavlje je mala vas, ki štete le okrog 300 prebivalcev. Kraj je zelo pasiven, saj je letos 30% vaščanov zaposlenih na raznih sezonskih delili po 'Jugoslaviji in drugod po Sloveniji. Poleg tega leži vas tik ob madžarski meji in je precej oddaljena od glavne prometne ceste. Toda zadružniki se niso ustraStli nobenih težav. Opeko so pripravili sami. Prav taiko tudi les, gramoz, pesek in velik del aipna. Nikjer v okraju ne delajo taiko kolektivno kaikor v Zenavljah. Doslej so opravili 9000 delovnih ur. Velik delež so prispevali tudi Ze-naveljski pionirji. Pionirski odred Staneta Semiča-Dakija je, pri izdelovanju opeke vložil v delo za zadružni dom 1800 delovnih ur. Škerget, predsednik KZ in gradbene uprave, vodi delo. Tudi tu delajo po brigadah. Danes dela brigada te Neradnovec. 1511 delovnih ur so že opravili. Jutri pridejo zadružniki te Šulinec. Sami so se prišli ponudit. »Letos mi ne bomo gradili zadružnega doma. vam pa radi priskočimo na pomoč.« V Zenavljah delajo vsak dan. če je treba pa še ponoči. »Mlatiti bomo začeli šele okrog 5. septembra, dotlej pa mora biti zadružni dom pod streho«, izjavlja Škerget. »Tudi bo!« pritrdi pogumno Kuronija Jožef, zadružnik iz Neradnovec. Sedem križev že nosi, pa je kljub temu na gradbišču od jutra do večera. »Le dajte, le«, tepodbuja Kuronja in pri tem še sam krepko zagrabi za vedro malte ter ga ponese do odra. Star je. dela pa tako. da mu nihče ne bi prisodil dvainsedemdeset let. In takih kot ie Kuro-na, je v Zenavljah še več. Delajo vsi, od na j mla jšega do naistarejšega. Zato ie tudi viden uspeh. Zadružna uprava, KLO in OF rešujejo skupno vse probleme in delo zadovoljivo napreduje. Zenavljani vabijo na tekmovanje vsa gradbišča v dkraju. V Ralkičamu, Beltincih, Fokovoih sprejemajo poelv na tekmovanje. Pa tudi drugod. V FOKOVCIH DELA KAR 14 BRIGAD V Fokovcih, kjer adaptirajo staro zgradbo se vršijo le notranja dela. Nekaj zaviračev so razkrinkali im kolo se je zavrtela Posebno je agilna mladinska brigada, ki jo vodi mladinec Štefan Banko in kmečka brigada, v kateri dela kmet Josip Horvat, ki je eden najagil-nejših graditeljev. Tudi sosedni mladinci, iz Sela, so sestavili delovno brigado, ki bo pomagala pri dograditvi doma v Fokovcih. Po zgledu Beltincev so zadružniki ustanovili delovne brigade in kakor je delo doslej stalo, taiko je zdaj na gradbišču živo. Delo naglo napreduje. Razgibali so se tudi v Krajni. Tu bodo za zadružni dom preuredili zgradbo, namenjeno za mladinski dom. Temelje Odpravimo birohratsho poslovanje v našem trgovinskem aparatu Zamudno pošiljanje računov te industrijskih podjetij in skladišč v znatni meri obremenjuje našo distribucijo. Niso redki primeri, da trgovinska podjetja ne mareijo dati blaga v prodajo, ker čestokrat po nepotrebnem čakajo na obračune pošiljk, da bi mogli določiti cene. Tako leži blago v skladiščih — potrošniki pa ga nujno potrebujejo. Skladišče za tekstilije in galanterijo mariborske potrošniške zadruge je dobilo v prvih dneh julija 100 moških kopalnih hlačk za prodajo na točke. Medtem je bilo ugotovljeno, da blaga ne morejo vrednotiti po točkah, zato so ga vzeli iz prodajaln in vskladiščili. Istočasno se je zadruga obrnila do »Tkanine« v Ljubljani naj ji čimprej sporočijo višje komercialne cene, da bi lahko kopalke dali v prosto prodajo. Kljub nekajkratnim reklamacijam skladišče po dvomesečnem čakanju še ni dobilo cene. Kopalne hlačke se praše v skladišču, ljudje pa zaman povprašujejo po njih. Vse kaže, da se bodo pri »Tkanini« do zime vendarle zganili in poslali cene. H. B. Okrai Liutomer se premalo zaveda važnosti mobilizacije delovne sile Okrajne uprave za delovno silo so najvišji forum v okraju, ki je odgovoren za celotno akcijo zbiranja delovne sile in za delo komisij pri krajevnih ljudskih odborih. Konferenca upravnikov uprav za delovno silo, ki je bila julija v Ljubljani, je pokazala tudi vse te značilnosti. Vendar se nekateri okraji tega še ne zavedajo dovolj. Takšen primer imamo v Ljutomeru. Izvršni odbor OLO Ljutomer še vedno v službenem času uporablja uslužbence okrajne uprave za delovno silo za druge posle. S tem jih obremenjuje z delom, ki ni v zvezi z načrtnim vključevanjem in razporeditvijo delovne moči. Prav gotovo ie važno sodelovanje članov »krajnega odbora pri različnih kampanjah, vendar naj se zavedajo, da je mobilizacija delovne sile prav tako ze- lo pomembna. Okrajni svet za delovno silo kot politični aktiv še vedno premalo pojasnjuje svojim podrejenim, to je krajev* nim komisijam, kakšne važnosti je mobilizacija delovne sile. Zatdi6i čitajo povesti iz dobe NOB. rešu-l&io uganke itd. Po kosilu sledi popoldanski odmor, nato pa delo po krožkih. izleti, sprehodi, razne športne igre *n igre za razgibanie telesa do večerje. Po večerji večerni zbor, spuščanje zastave in objava dnevnega reda za prihodnji dan. Enkrat tedensko pa imajo tudi taborni ogenj. Vse delo v koloniji Poteka v duhu pionirske organizacije in ločno po načrtu, ki obsega delo na razširitvi splošnega znanja otrok, delo v interesnih krožkih, fizični vzgoji in idejno-politični vzgoji, umetniško literarni vzgoji in kulturno množičnem delu. .Hrana otrok ie odlična in obilna, tako da pridobe otroci tekom enega meseca povprečno na teži po 3 kg. Tudi s sadjem In zelenjavo so zelo dobro Preskrbljem. 0. POSTOJNA. - V nedeljo, 15. t. m. so g« na postojnskem kolodvoru zbrali Predstavniki ljudske oblasti. OF in njenih množičnih organizacij ter mnogo ljudstva in nestrpno pričakovali vlak, s katerim so se pripeljali v goste pevci Sv. Ivanskega pevskega zbora iz Trsta. Po prisrčnih pozdravih ob igranju postojnske godbe, so se gostje napotili v Postojnsko tamo, ki so si io ogledali. Popoldne pa so v dvorani jamske restavracije priredili pevski koncert. Pred začetkom koncerta je goste pozdravil tov. Liliia Bogo. kateremu je v imenu odbora odgovoril znani tržaški Prosvetni delavec tov. Pahor Drago, ljudstvo je napolnilo veliko dvorano, nakar se le pričel pevski spored, ki ie obsegal partizansko, umetne in narodne Pesmi Zbor, ki ga ie vodil znani di-regent tov. Venturini Franc, ie že s prvo Pesmijo — Kozinovo partizansko — presenetil poslu*Mce. Po končanem koncertu se ljudstvo kar ni hotelo raziti. Na burno ploskan*e ie pevski zbor zapel še Venturinijevo »Mi smo ubežniki« in »Internacionalo«. Sv, Tvanski zbor ie ustanovil pevovodja Fran Venturini in ga vodi že dve leti. Zbor šteie 60 pevcev in pevk, ki izhajajo iz slovenskih delavskih družin tržaSkega predmestja Sv. Ivan. Zbor dela v težkih razmerah okupiranega TržaSkega ozemlia. Tako n. pt. nima jftl svoioaa lokala. Kljub temu pa tržaški delavci-pevci ne klonelo. S. R. CELJE, — V tovarni emnilirane posode v Celju so ustanovili mladinsko Plovno brigado »Toneta Kosa« iz Ba- tnih SKOJ -evcev. Je to 28 mladinska delovna brigada v tej tovarni in ena najboljših. V niei le sedem mladincev z komandantom tovarišem Berglaz Francem na Čelu. Čeprav je bila norma na njenem sektorju dela povišana za 20%, jo brigadirji dnevno presegajo mnogokrat tudi za 50%. S. D. MOZIRJE. — Pred kratkim je odsek za notranje zadove pri OLO-ju odkril, da je kmet Sedovšek iz Lepe njive črno zaklal vola in da mu je pri tem pomagal predsednik OF odbora Stelšek Franc, čeprav je vedel, da ie to kaznivo dejanje. Stelšek Franc se je s tem pokazal kot špekulant. Namesto, da bi kot predsednik OF odbora Sedovška opozoril in odvrnil od črnega klanja, je izkoristil svoj položaj misleč, da kot vaški mogotec, lastnik žage in mlina, lahko počne, kar hoče. L. F. MARIBOR. — Zveza borcev NOV Maribor-okolica je v četrtek in petek organizirala izlet v Postojno in Opatijo s posebnim Putnikovim vlakom. Z nami je šla tudi godba na pihala iz Lovrenca na Pohorju. Največ udeležencev našega izleta je bilo iz Kozjaka in Pohorja. Mi borci iz severne meje pa vabimo naše borce iz Primorja, naj nas obiščejo in spoznajo našo lepo štajersko. Miha. PRAGERSKO. - V nedeljo je železniški sindikat organiziral prostovoljno delo. pri katerem ie sodelovala tudi sekcija za zveze iz Ljubljane. Izkopali so 000 m do 50 cm globokih jarkov, položili kabel) in jarek zasuli. Kabelj služi za centralne varnostne naprave postaje Pragersko, ki ie bila med okupacijo popolnoma razdejana. Da ne bi ovirali prometa, so morali delo naglo izvršiti. Po osemurnem prostovoljnem delu ie bila v domu kulture lepo usipe-la kulturna prireditev sekcije za zveze iz Ljubljane. POREČ. — Malo mestece Poreč v zapadnl Istri je sprejelo letos dve zdravstveno počitniški koloniji, kateri pošilja ministrstvo prosvete iz Ljubljane. V prvi koloniji je bilo okrog 100 deklic iz vse Slovenije in so prebile na morju ves mesec julij. Druga kolonija pionirjev pa bo ostala ves mesec avgust Prišli so iz Maribora. Prevalj. Črnomlja. Celja in Kamnika. Kolonijo upravlja tov. dr. Furlanova, zdravnica iz Ljubljane. Vsi otroci so bili zdravniško pregledani. Četa najbolj šibkih otrok ie pod stalnim nadzorstvom med. sestre in zdravnice. Mnogi otiroci so si že dobro opomogli. A. J. SEŽANA - DUTOVLJE. - Med brigadami. ki že nekai mesecev med trdimi k raškimi skalami prebijalo useke in gradijo nasipe, da tako izgradijo železniško progo Sežana—Dutovlje, je tudi druga Zasavska udarna mladinska delovna brigada. V tekmovanju pred V. kongresom ie iimela velike uspehe. Ni še dabro končala s tem tekmovanjem je že ostalim brigadam n* gradnji proge napovedala drugo tekmovanje v čast IV. kongresu LMJ. Brigadirji so se zavezali, da bodo te obveznosti ne samo dosegli, temveč tudi prekoračili. I. J. Pošhodovani most je treba popraviti Madtnski plavalni dvoboi IftaiMa:Jugos^avaia Prvi dan dvoboja bo danes ob 20. uri na Centralnem ljudskem kopališču Danes zvcfcr ob 20. uri bo na Centralnem ljudskem kopališču v Tivoliju slovesna otvoritev mednarodnega mladinskega plavalnega dvoboja med reprezentancama Italijo in Jugoslavije. Današnji program obsega naslednic discipline: 100 m prosto moški, 400 m pro.sto, 100 m hrbtno, 200 m prsno (ženske). 100 ni prsno in štafeta 4X100 in prosto. Jugoslavijo bodo zastopali v posameznih disciplinah sledeči plavalci in plavalke: Moški: 100 m prosto: Stipeti? Marjan. Hatze Gordan; 400m prosto: Stipeti? Marjan. Jakovi? Vanča: 100 m hrbtno: Finzi Marjan. Pelan Staš; 200 m prsno: Brandncr Ljubo, Korpes Vlado; 4X100 prosto: Stipetič, Hatze. Finzi. Pelan. Žensko: 100 m prosto: Grkinič Bojka Modic Lenčka; 100 m prosto: Grkinič Bojka, Juvančič Marija: 100 in hrbtno: Pelan Majda, Cipci Majda; 100 m prsno: Jamnik Olga. Maksimovič Gordana; 4X100 prosto: Grkinič, Modic. Draganja, Ivkovič. Sestava italijanske reprezentance še ni znana. Waterpolo moštvo Jugoslavijo bo sestavljeno danes. Tekmovanje bo oba dneva prenašal Radio-Ljiibljana. Gledalce naprošamo, da pridejo pravočasno, da ne bodo motili otvoritve tekmovanja. Opozarjamo gledalce. ki bodo na stojiščih na strehah kabin, da stojijo samo na deskah in ne stopaio na salonitno kritino. Ker kopališče lahko sprejme samo določeno število gledalcev, ponovno opozarjamo na predprodajo vstopnic pri blagajni v Centralnem ljudskem kopališču. Vse rezerviran? vstopnice je dvigniti dp danes opoldne, kajti pozneje jih bo blagajna razprodala. Celje avgusta. — Pred tremi meseci je zaradi oelike vode Savinja poškodovala most med talcem in Znbu-*°Dco, da ie popolnoma neuporaben. Do danes se nihče ne znane, da bi most nsaj zasilno popravil. Kdor hoče z pre-°°xnim sredstvom n Zabukonco ali va-na drugi strani Savinje, mora naredili ovinek okrog 6 kilometrov nazaj 0 Petrovče in potem po drugi strani reke navzgor. Isto pot mora narediti potem tudi nazajgrede, tako da naredi skoraj 13 km nepotrebnega prevoza. Z malo truda in organizacijo bi KLO lahko ukrenil, da bi se most pravočasno popravil• Ravno o času, ko o Savinjski aolini obirajo hmelj, je nujno, da se most vsaj za silo popravi, čeprav se že dolgo govori, da bodo most betonirali. S. D. MEDNARODNI TENIŠKI TURNIR V OPATIJI šole je premagal Mitiča Včeraj so bile nn mednarodnem fieSkem turnirju polfinalno tekme, med katerimi .ie bilo najvažnejše sreinn.ie mod Mitičem in šolcom (CSR) Po zolo zanimivi 'n leni lcri ie uspelo Celioslovaku premagati Mitiča z rezultatom fi:8, 0:6. 10:8, G:3, 6:4. ^ole jo pokazal zlasti odlično Itrro na mreži in večjo kondicijo v zadnjih setih. To je bila dose-daj najlepša borila na turnirju. Druga tekma, ki jo vzbujala posebno pozornost, je bila polfinalno srečanje mod D. Mogorovičeva In Bačkoj-jevo. Mosorovičova je po težki borili zasluženo zmagala z rezultatom 7:5. *:4. Rezultati ostalih tekem so bili naslednji: Moški pari: šolc-Krejčik : Miočka-Strok r,:X 6:1. Mitič-Palada : ValuSnik-WUrth 6:2, 6:4. Sarič-Petrovič : Laszlo-Milojkovič 12:10. 6:4. Tjrni med zadnjo imenovanima le bila zolo zanimiva in je trajala poldrucro uro. Mešani pari: Bečka (CSR)-Crnadukovn i T.aszlo-Maierjeva 6:8 6:4. Sole-ftolcova (CSR) : Bramovič-Bačkorjova 6:1. 6:0. RykS-Holečko-vn (CSR) : Bečka (CSR) : Crnadkova 6:2. 6:3. Mladinci posamezno: Cirin-Popov 6:3. 6:2. V fjnalu so bosta srečala Pavlovič in C!rin. Mladinski pari: Pavlovič-Panajotovič i Ccrin-Harjaček 4:6. 6:3. 7:5. Včoriiišnjim tekmam. Je prisostvovalo okrog 800 gledalcev, mefl njimi veleposlanik FLRJ v Moskvi Vlado Popovič. Polfinalni turnir za državno prvenstvo v košarki »Enotnost« (Ljubljana) - »Sloboda« (Tuzla) 42:31 V četrtek se ,1o začel v Skoplju polfinalni turnir za državno prvenstvo v košarki. Na turnirju, ki bo trajal do 29. t. m., sodelujejo moštva Športnih društev linotnost in Železničar tz Ljubljano. Millelonar Iz Sarajeva, Sloboda iz Tuzle, Vardar in Rabot-nički iz Skoplja, dočim se moštvo iz Crne Kore ni prijavilo za turnir. Za to tekmovanje je vladalo v Skoplju veliko zanimanje tor je prvim tekmam prisostvovalo več kot 1000 gledalcev. NajlopSo Igro sta igrali društvi Enotnost in Sloboda. Pred obema košema je bila Izvedena vrsta razburljivih kombinacij, kar se je odražalo tudi v rezultatu prvoga polčasa. ki se je končal neodločeno. V nadaljevanju tekino je z močnejšo tn uspešnejšo igro zmagala Enotnost z rezultatom 42:81. Millelonar iz 8arajeva in Železničar iz Ljubljane sta predvedia enakovredno igro. Sarajevski koiarkarji se dosogll zmagoslavni koš v zadnji minuti igre. Končni tozultat te tekme jo 14:18 v korist Milieionarla. Kolesarske dirke v parih priredi v nedeljo 4. septembra SSD Zoloznl-čar. Start in oilj bo na Colovški cesti pri gostilni Bakar. Sentorskl pari bodo vozili na progi Ljubljana—Naklo in obratno (60 kilometrov); juniorskt pari na J rogi Ljubljana—Kranj (46 km): turistični pa na progi Ljubljana—Modvode (80 km). Start je ob 9. uri predpoldan. Prijave se »prejemajo najkasneje do 3. septembra v pisarni SSD Železničarja. Drenikova ul. 32 (Dom »Lj. Šeroerja*). Vozi so v parih z 2 minutnim presledkom. Turisti lahko vozijo z dirkalnim krmilom in s »klipsnaml« na pedalih. — Nagrade: za najboljše moštvo v skupni oceni vseh parov spominski pokat: prvo in drugoplasirani pari praktično nngrade, od 8. do 5. mesta pa spominsko priznanioe. — Prireditveni odbor. Tretje srečanje med domačimi mofitvi Ra-botnlčkega in Vardarja se je končalo z zasluženo zmago Rabotničkega z 82:14 (14:8). Dve zmagi naših košarkašev v Skopju (Od našega posebnega dopisnika) Skoplje 27 avg Danes se je v Skoplju nadaljoval polfinalni turnima državno prvenstvo v košarki. V prvi dopoldanski tekmi sta so srečala ljubljanska Enotnost in Ml-iielonor. Z odlično tn požrtvovalno igro je uspelo Enotnosti zmagati z roeuitatom 35:11 (20:8) Koše zn Enotnost so dali: fterbeo 14. Ciglar 8. Fngima 5. Koseo 4 ter Breznik in Mravlje Dušan po dva. V drugi tekmi jo domači Vardar premagal Slobodo iz Tuzle z rezultatom 40:24 (24:11). V zadnji tekmi sta nastopila ljubljanski Železničar in Rabotnlčki Iz Skoplja. ?-®lez-ničnr je zmagal z rezultatom 22:20 (9:10). Tudi v tej tekmi se moštvo Železničarja nj posebno Izkazalo Zmagoviti koš je zabil dve minuti pred koncem Amon. Koše so dali zn ZeiezniČHr: Dvoriuk 6, Vozel 5, Amon 4, Milo 3 tor Brinčar in Kržič po 2. Tekmovanje se nadaljuje. NOGOMETNA TEKMA SD »Zadar« : SD »Enotnost« Danes ob 17. liri bo na igrišču Doma Arinije prijateljska nogometna tekma med slovenskim ligašein in prvakom zadrskega okrožja ki ie na gostovanju po Sloveniji. Kratke vesti Bolgarija tn Madžarska sla poslali fizkul-turni zvezi Jugoslavije svoji prijavi za sodelovanje na balkanskosrcdnjoevrooskem prvenstvu v lahki atletiki, ki bo v Beogradu 16 septembra. Bolgarska narodna fizkultur-na zveza je določila za to prvenstvo ekipo 40 atletov, 11 atletk in 8 'unlorjev-atletov Tudi maržarska atletska zveza 1e že določila svojo ekipo. Tekmovanje za prvenstvo Jugoslovanske armade v plavanju in waterpolu bo od 27. do 29. avgusta v Zagrebu na športnem pla-vališču na Salatl Tekmovanja se bodo udeležila moštva i* Boograda, Zagreba, Ljubljane Sarajeva Skoplja, Splita, Niša, Novega Sada. Zemuna In KNOJ a. Na prošnjo FD Sarajevo Iz Sarajeva. CD.1A Partizan Iz Beograda. FD Proleter iz Osijeka. FD Železničar iz Sarajeva. Crvem« zvezde iz Beograda, z odločbo Izvršnega odbora CO FlSAJ-a od 16. julija 1948, o pre-liodnem roku fizkulturnikov v času od 1. do 81. avgusta 1048. je Iniciativni odbor nogometno zveze Jugoslavije odločil, da se registrirajo za FD Sarajevo 'z Sarajeva Miroslav Brozovič, član CD J A Partizan i* Beograda, za FD Proleter iz Osijeka Dionizije Dvornič in Andrija Večič. člana FD Dinama iz Beograda, za FD Železničar iz Sarajeva Mihajlo Cuttikovlč, član FD ,Te-dlnstva Iz Zemunn, za OS FD Crvena zvezda iz Beograda Josip Takač in Bela Palfl. člana FD Spartnk iz Subotice. Jovan Jezerkič, član CD.TA Partizan. Toša Zlvanovlč In Jovan 8okič, člana FD Bndučnoet lz Valjeva, Dmltrijo Tadič, član FO Beograd iz Beograda. Potar Mitrovič, član FD Radnički iz Boograda. Sava Antič član FD Železničar iz Beograda Vladimir Radičevič, član FD Radičevič FD Stavija iz Beograda. Velimir Duklč. član FD Topličanik Iz Prokuplja in Rodoljub Tvoš, član FD Bndučnost iz Ložnice. Za CDJA Partizan pa Božidar Drono-vno ln Miomir Petrovič, člana ASFD Crvena zvezda iz Beograda in Milovan ClriS, član FD Metalae Iz Beograda. V nedeljo Je gostovalo v Mariboru nogometno moštvo Jedlnstva Iz Zagreba, ki je odigralo prijateljsko tekmo z moStvom domačega Železničarja Tekma se je končala z neodločenim rezultatom 3:8 (2;2). V predtekmi so Igrali mladinci Železničarja in Pobrežja neodločeno 1:1 (1:1). Po daljšem presledku Je lilla v Maribora tekma v košarki med moštvom domačega Poleta in moStvom Mnre iz Murske Sobote, Zmagali so Igralci Poleta z rezultatom 81:26 (22:11). V moštvu Poleta stn se odlikovala Požar (14 košev) tn Ham (8 košev), v moštvu Mure pa Plečnik (7 košev). Šodll je dobro Marinič. V Daruvarn Je gostovalo nagometno moštvo »Lokomotivat iz Z»yrrehn. ki Je odigralo 2 tekmi z domačim »Radnikom«. Prva tekma se je končaln neodločno 3:8. drugo tekmo pn Je dobila »Lokomotiva« z rezultatom 2:1. V drngem kolu Češkoslovaške nogometne lige so doseženi nnslednji rezultati: »Trna-vai i »Košiče« 2:1: »Sleska Ostrava« : »Slovaška Bistrica« 8:2, »Slavija« : »Zbrojevka« (Zldonlce) 7:3, »Tepllce« : »Bohemlans« 2;2, »Sparta« • »Viktorija Plzen« 5;0. Na čelu tabele je »Slavija« lz Prage s 7 točkami in razliko v golih 19-4 Za vstop v češkoslovaško nogometno ligo se Jo kvalificiralo moštvo češkoslovaške armade. ki je premagalo »Pardubice« s 7;1. JUTRI BO V LJUBLJANI IZBIRNO TEKMOVANJE V VAJAH NA ORODJU IN V MNOGOBOJU V nedeljo 29. t. m. ob 8. url zjutraj bo Izbirno tekmovanje v vajah na orodju In v mnogoboju za državno prvenstvo v Heo r radu. Fl/,kulturna zveza Slovenije opozarja na to Maribor, Celje, Kranj, Trbovlje, Idrijo Pozivajo se spodaj navedeni sodniki, da pridejo 28. in 29 avgusta na Stadiou 81) Enotnosti, vsakokrat ob 15.30: Sulič Tihomir. Ekort Jože. 2erjal Stanko. Žitnik Nika, Mirtlfi Janez. Kocutar Ciril. Kozino Bojan in Savo. Černe Mirko ln Gojmir, Nogy Ernest, Pornič Jožo, Polajnar Karol, inž Banko Slavko, Vah tar Zdeno, TTlajra Drago, dr. Kuholj Mirko Gorjano Jaka, Cimp-erman Maks in geom Černe Miroslav. — Atletska svezn Slovenije. PRESKRBA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo M LO Ljubljana obvešča i>otrošnlke. da bo oven-tueina delitev m o s* v soboto ‘28. avgusta objavljena po radiu. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE. Stanje dne 27. avgusta: Hladna fronta ,1e dosegla Slovenijo in izzvala mofinejšo poob* lačitev. a na vzhodnem in severnem Štajerskem so so v teku noči razvile krajevne nevihte; v Dravogradu je padlo 36 mm padavin, v Mariboru pa 7 mm. Drugače se dotok tropskega zraka v vMinah nadaljuje, kar pomeni v sploSnem stalno vreme. Vremenska napoved za soboto 28 avgusta: Izboljšanje večji del dneva jasno. Dolgoročna vremenska napoved za prihodnji teden od 29 avgusta do 5. septembra: Prevladovalo bo Jasno poletno vreme. Kratkotrajne padavine je pričakovati 30. avgusta in 2. ali 3. septembra. V Prisojah mlatijo V Gorenjih Prisojah ropoče mlatilnica Že nekaj dni. Toda stvar gre vse nekam sla:bo. Vsaij Prelogov Sandor je tega mne-nja. Drugekrati, kakor pomni, so v še-s,tih dneh omlatili pri petnajstih, dvajsetih srednjih gospodarjih Letos gre pa v*e to nekam sumljivo Sesti dan že ro-Poče mlatilnica na vasi pa tiči ie vedno na KamenSčici, kot imenujejo Prisojami dolnji del vasi, kjer je vsega skupai pnajst srednjih kmetov Edino LajoS, ki hijo podobno gradiču in 19 hektarjev zemlje, spada med vrsto »veljakov« V V&*1 Mlatilničar Spolar se izgovarja, da je •lama vlažna in da gre delo zato tako P°8asi naprej. Toda Šandor je ugotovil, da to ne drži. Slama ni vlažna, temveč 8,iha. Se preveč suha, da_ se zrnje kar v,uje iz klasja, če malo bolj potreseS s»op Vreme je lepo, sončno in brez ffcviht. Delavcev je tudi dovolj pri vsakem gospodarju In vednar ne gre, Spolar mlati ■» Prisojah s svojo mlatilnico že nekaj let, in čeprav včasih Marsikaj ni Wlo v redu z njim, je ilo pa vendarle bolje in hitreje kot letos. Šandor si zadeve ni mogel pojasniti. B dva gospodarja sta na KamenSčici. J>ato je na vrsti on. Skrbelo ga je resno, *»ko bo Poleg tega pa ima Se zunaj ?.a dvoriSču snopje zmetano v kopo. N'ma ute za slamo kot drugi. Utegne Priti res Se kaka nevihta, ker sonce moč-1)0 pripeka že nekaj dni Slama se na-v‘aii in te ne bo takoj mlatilnice, bo Pričelo zrnje v kopi kliti ln to ga je jCsn0 skrbelo Pa tudi ostali vaščani so že pričeli godrnjati Vsak se je bal vre-Jenskih neprilik, poleg tega pa se ie *'žal tudi odkup Letina je letos kazala dobro in ljud;e kontrahirali orecej Čeprav je buo v nekaj velikih stiskačev, *o lansko *to v PrUofah dosegli prvi lOOodstotno Sedajo v okraju. Toda letos lega ne bo. £»ko neki, če prične čez tri dni odkup, !• po časovnem planu na vrsti polo* vica vasi, omlačena pa ni niti ena petina. Pri Šandorju so začeli mlatiti zjutraj ob šestih. Vse je šlo Se nekam v redu. Ljudi je bilo dovolj pri stroju in povsod. Šandor je letos pridelal lepo žito. Računal je, da bo povprečno za polovico več sil ja kot lansko leto. Temu primerno je tudi kontrahiral Lani je komaj zadostil obvezni oddaji, leto« je pa skle • nil jpogodbo kar za 500 kg rži. Le nekaj ni bilo v redu- bandor se je čudil in zmajeval z glavo. Klasje je veliko in polno, zrnje pa teče prepočasi in slabo. »Hudiči To pa je že preveč!« je končno zarobantil Šandor, »Špolar, preglej vendaT svojo mlatilnico! Prarv gotovo ni nekaj v redu.« Mlatilničar se ni dosti zmenil za San-dorjevo hudovanje. .Toda potežkaj vendar snop, Špolail Primi to suho slam<> z dolgim klasjem. Klasje je polno, zrnja pa ni iz mlatilnice.« .Kaj jaz vem Mlatilnica je dobra in če zrnje ne teče tako, kot bi po .tvojem moralo, pač ne teče, ker ga ni. Kaj morem jaz za to,« je s ciničnim nasmehom odvrnil špolar. Toda Sandor ni miroval. Brskal je in stikal okrog mlatilnice, da ga je Spolar pričel že nekam sumljivo opazovati. Špolar in Sandor si nista bila ravno najboljša prijatelja Lansko leto je bil šandor prvi, ki je sprožil misel, da bi za mlačev sklenili pogodbo z Ustrojem. Mlatilničarjev iz Ustroja sicer ni bilo, vendar pa sl je špolar to zapomnil. Mlatilnica je ropotala pri Šandorju že dobri dve uri •Po mojem bi moralo biti najmanj za eno vrečo zrnja več kot ga je,« je pri r.ndnjl meri ugotovil Šandor, Špolar je le zmignil z rameni. Šandor je v mislih vrtal po tej čudm mlačvi Mahoma se mu je postavilo v glaroi vprašanje, kaj pa rečeta, • kate- rimi se je Špolar ukvarjal cele četrt ure, preden je začel pri njem mlatiti.. .? Sandor je pozorno sledil padanju plev iz 6troja. Samo bežni trenutki so bili potrebni in vsa zadeva mu je bila jasna. Med plevami, ki so padale iz sprednje odprtine poleg slame, je bilo pomešano številno, na pol omlačeno in tudi z zr; njem polno klasje Zagrabil je v dlani pleve in zdirjal z njim do mlatilničarja. »Kaj pa to, Špolar a .? Od kod pride to klasje med pleve?« Toda Špolar se ni dal iznenada ujeti. »Iz mlatilnice, Šandor, od kod drugje pa naj bi prišlo,« mu je odgovoril in pri tem pomenljivo zmignil z rameni. Šandor je zdivjal: »To vem sam, da prihaja to klasje iz mlatilnice, toda kdo je to zakrivil, čigavo delo ie to, to me zanima, to povej, Špolar?« »Boi mar trdil, da sem jaz temu kriv,« je zavpil zdaj tudi mlatilničar. »Kaj morem, če je tako. Nekje bo pač napaka v mlatilnici. Stroj je star. nadomestnih delov ni dobiti, čisto lahko se kaj primeri.« Mlatilničar se je pričel izmikati, ker je videl, da Sandor re6no domneva, kaj je vzrok vsej stvari, zato je poizkusil zadevo opravičiti kot nepredvideno napako. Toda Šandor se ni dal prevaritl. »Tako, Se za norca me misliS imeti! Ustavi mlatilnico, ti rečem! Mar misliš, da nisem opazil tvojega vrtanja po mla, tilnici in prenašanja rešet? Ustavi mlatilnico in jo popravil« Ni mu ostalo drugega, ko da ustaivi stroj in se na miren, zvit način poskuša izvleči iz kaše. »Poslušaj, Šandor,« mu je Špolar poizkušal dopovedovati; »moraš vendar razumeti, spregledal sem napako in zgodilo se je. Popravili bomo, te pleve pa vržemo še enkrat v mlatilnico.« Šandor bi zarohnel še enkrat, toda ostali so ga pomirili. Jezen si je prižgal pipo in gledal mlatilničarja, ki je zamenjal rešeta, nekaj vrtal z vijaki, pritr jeval in pognal mlatilnico znova v tek Pleve, med katerimi je bilo klasje, so vrgli znova v mlatilnico in delo se j* nadaljevalo. Mlatilničar se je delal brezbrižnega, toda čutil je, da ga vsi gledajo z jeznimi očmi in govorijo z njim le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Šandor pa sploh ni prišel več k njemu. Le opazoval je delo in ves čas jezno vlekel iz pipe. Mlačev je šla odslej do kraja v redu. Drugega dne proti večeru so mlatili pri Ratniku. Raitnik je bil eden najbogatejših kmetov v vasi. Letos je bil njegov skedenj do vrha poln snopja Mlatili so pričeli zjutraj in mlačev se je zavlekla v pozno popoldne Ratnik z mlačvijo ni bil zadovoljen Vsaj po besedah ne. »Ne bom mogel zadostiti obvezni oddaji, kaj še da bi kontrahiral,« je besedičil Toda niso mu verjeli. Ljudje so ga poznali'in vsakdo ‘ si je mislil pri sebi: špekulant si že od nekdaj, ne bi rad oddal, zato govoriš tako Mlačev je šla proti koncu, šandor je od slame, kjer je bil zaposlen, krenil proti mlatilnici Tam sta Raitnik in mlatilničar stala pri tehtnici. Na tehtnici je bilo Sest napolnjenih vreč, sedmo pa je Ratnik pravkar zavezoval. Ratnik ni vrgel vreče k ostalim šestim, temveč sta se spogledala s Spolarjem, nakar mu je le-ta pomagal vreče VTečo na rame. Ratnik Je nesel neodmerjeno vrečo zrnja v kaščo Šandor se je pa previdno umaknil. Še preden je padel zadnji snop v mlatilnico je prispela iz sosednje vasi mla-tilniška kontrola, ki je pregledala mla-tilniško knjigo: 1800 kg pšenice in 2700 kilogramov rži Stopili so tudi v kaščo, kjer so bile zložene vreče fcmja Ratnik je bogatin, zato je imel dovolj vreč na razpolago, da mu ni bilo treba takoj iz-sipati zrnja. Eden je prešteval vreče. Ratniku, ki je bil prisoten, je postalo neprijetno. »Ali ue bi, tovariši, na kozarec rdečega?« je vabil. »Dobro de, pa malo pri griznili boste Nimamo vsega, kar bi potrebovali, pa še gre za silo,« je pričel vabiti gostoljubno in priliznjeno Pa se mu ni posrečilo Kontrolor je Se enkrat prelistal mlatilniško knjigo in preštel število vreč v knjigi Z ugotovitvijo je bil zadovoljen Še po Številu vreč v knjigi in v kažči je bila razlika 11 vreč Ratniku in mlatilničarju, obema je postajalo čedalje bolj vroče Mlatilničar se je izgovarjal, da je pač pomota. Ni zapisal toliko vreč, kolikor jih je res bilo, toda teža je točna stehtano je pravilno. Toda že je nastopil Šandor »Kaj se pa izmikaš? Mar misliš, da nisem videl na lastne oči, kako si oprtal Ratniku vrečo žita na rame, ne da bi ga prej stehtal ..?« »Tako je, špekulirata oba, stehtajte zrnje, pa bomo videli, kako je z resnico,« so se čuli razni glasovi. Tako so tudi storili Kmetje niso pri Ratniku ne jedli ne pili, čeprav so bili vsi izmučeni od vsednevnega dela Vsi so nestrpno sledili tehtanju «411 kg pšenice in 398 kg rži ni nikjer zapisano v mlatilniški knjigi,« je ob koncu izjavil kontrolor. Val ogorčenja je zavel med kmeti. Zdaj so mahoma spoznali, s kom imajo posla in kdo se skriva v Špolarju in Ratniku Postalo jim je jasno, zakaj je Spolar sabotiral s strojem pri šandorju, zakaj se je ori Bregarju vsake četrt ure ustavila mlatilnica — to je bilo predvčeraj, ko se je pričel v vasi odkup — postalo jima je jasno, zakaj da ie tako malo namlatil veliki kmet Laioš in vsi ostali veljaki Ljudje so se polagoma razšli. Spolar in Ratnik sta ostala sama Doigrano je — to je bilo jasno obema -Vsaka 6tvar ima enkrat svoj konec Dobra, pa tudi slaba. Razlika je le v tem, da pride slaba prej na dan,« je pomembno dejal Šandor, ko je stopal mimo Spolarja. *» Veselo je ropotala mlatilnica naslednjega dne v Prisojah Prišli so traktoristi. Delo je šlo hitro in zadovoljivo od rok. Prisojani so bili zadovoljni Še istega dne so se pomenili s tnktoristom, ki je vodil delo pri mlatilnici, da bodo po končani mlačvi prišli sklepal tudi pogodb* za jesensko oranje Drišojsk'1' njiv Vild Jož*. LJUDSKA TEHNIKA Ljubljansko avto-moto društvo v borbi proti kiubaškim priveskom Ljubljansko avto-moto druitvo je pred dnevi sprejelo sklep o razpustitvi »Avtopionirja«, ki je s svojimi nezdravimi klubaški-mi tendencami zaviral resničen dvig avtomobilizma in motorizma med naSimi delovnimi množicami in med mladino. Ta sklep je prižel kot odraz hotenja, da se pred Ustanovno skupščino avtomobilsko-motori-stične Zveze Slovenije, ki bo 5. septembra v Ljubljani, očisti avto-moto društvo vseh špekulantskih in nazadnjaških elementov, ki so izkoriščali krožek »Avtopionir« za svoje osebne koristi in proprečevali njegov nadaljnji razvoj. Primer Avtopionirja je zelo poučen za našo avto-moto organizacijo, saj so člani tega krožka skrivali svoje umazane namene za najlepšimi parolami kakor »vse za šport in motorizem« itd. Člani krožka Avtopionir, ki je bil ustanovljen 1. 1945 na pobudo lastnikov privatnih avtomobilov, so pod parolo »dviganja avtomobilizma« nabavljali razne dele motorjev, bencin itd., ter na ta način utrjevali in razširjali privatni vozni park. Starešina društva Levičar je tudi skupaj z funkcionarji krožka zaviral razvoj mladih kadrov. Na 80-tih vozilih, ki jih je imel krožek na razpolago so izvežball v letu 1947. vsega dva tečajnika, v letu 1948. pa kljub vsem naporom le enega. Na vse načine so zavlačevali sklep o kompletiranju društvenega vozila, dočim so imeli za izdajanje potrdil za privatne potrebe vedno dosti časa. Jasno je, da se omenjeno »udejstvovanje« Avtopionirja ne nanaša na vse člane, kajti brez dvoma so bili nekateri v krožku z dobrimi in poštenimi nameni. Vsem tem bo omogočen vstop v ostale krožke Avto-moto društva. Razpustitev krožka Avtopionir je dokaz odločne borbe, ki jo vodi naša avto-motori-stična organizacija za odstranitev škodljivih tipov iz sličnih organizacij in pomemben korak za dviganje avto-moto športa med našimi delovnimi množicami. SIMULTANKA HOLANDSKEGA MOJSTRA PRINSA V LJURLJANI V nedeljo, 29. t. m. ob 8.30 dopoldne bo imel holandski moj s tor L. Prins simultanko v Šahovskem domu v Ljubljani proti 30 do 40 mladincem. Prijave sprejema mladinski odsek ŠOS-a in Uprava šahovskega doma v Ljubljani. Prijavnine ni. KRATKE VESTI Češkoslovaški šahovski mojster Karel Opo-čensky, ki je sodeloval na mednarodnem šahovskem turnirju v Rojra&ki Slatdni, je odigral v Zagrebu simultanko proti zagrebškim mladincem-Sahi8tom na 26. deskah. Opo6ensky je zmagal v 13. igrah, 5 iger je remiziral, 8 pa jih je izgubil. Kvalifikacijski Šahovski turnir za. vstop v finalno tekmovanje za moStveno prvenstvo države bo 80. in 31. avgusta v Pančevu. Na tem tekmovanju bodo sodelovala drugona-grajena moštva iz republikanskih prvenstev. frvi.-^Xe ,m°štvl tega tekmovanja se bosta kvalificirali za finale. Iz LR Slovenije pride v požtev moStvo »Stari Vodmat« iz Ljubljane. V prihodnjih dneh bo ministrstvo za lokalni promet LRS izvršilo zamenjavo avtomobilov znamke GMO z avtomobili komer- čijalnoga tipa. Zamenja O n V E S T I C/J Vsem lastnikom avtomobilov znamke GMC! Ljubljana-mesto, Ljubljana-okolica, Jesenice, Kranj, Kamnik, Trbovlje, Krško, Trebnje, Novo mesto, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Idrija, Gorica, Tolmin. Baza Maribor, letališče Tezno, bo sprejemala vozila naslednjih okrajev: Maribor-mesto, Maribor-oko 1 ica, Radgona, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Poljčane, Celje-mesto, Celje-okolica, Mozirje, Dravograd. Druga vozila za oddano vozila GMC prejmejo imetniki samo v Ljublja/ni. Vsi imetniki avtomobilov znamke GMC si morajo potom odseka za lokalni promet OLO odnosno MLO preskrbeti tovor od bivališča do oddajno baze in nazaj. Podjetja lahko vozijo lasten tovor. Vsak ‘imetnik avtomobila GMC bo pravočasno pozvan pismeno ali brzojavno. Dolžnost imetnikov je, da svoja vozila pripravijo m urede vse potrebno, da se izognejo nepotrebnim motnjam v prometu. Iz sekretariata ministrstva za lokalni __ promet LRS Jameujava se bo izvršila v vseh troh gospodarskih sektorjih, t. j. v državnem, zadružnem in privatnem Iz teh sektorjev se potegnejo vsi avtomobili znamke GMC, uporabni, neuporabni in tudi tisti, ki so predvideni za odpis z vsemi nadomestnimi deli. Imetniki uporabnih vozil znamke GMO prejmejo po oddaji uporabno vozilo komercialnega tipa. Vsa vozila in nadomestne dele komisijsko oceni mešana strokovna komisija. V interesu imetnikov avtomobilov znamke GMC je. da pripravijo svoja vozila v čim boljšem tehničnem stanju. očiSčena in oprana. Opozarjamo, da se na vozilih pred zamenjavo ne ime Izvršiti nikaršna zamenjava, sprememba ali demontaža. Za oddajo avtomobilov GMC »ta predvideni 2 bazi in sicer: Baz« Ljubljana, vojaško vežbališče. Linhartova cesta, ki bo sprejemala vozila naslednjih okrajev: Poziv Ministrstvo za kmetijstvo poziva vse inštruktorje, ki' so hilli poslani na te-nen po vprašanju odkupa semenskega žiita, da se zaradi prejema novih navodil nemudoma vrnejo v Ljubljano. Iz pisarne ministrstva za kmetijstvo Prodaja značk v tednu napredne slovenske knjige Od 18. do 26. septembra bo trajal Teden napredne slovenske knjige. 2e pred tem tednom, v tein tednu ln še po tem tednu bodo prosvetni aktivisti vsoh množičnih organizacij prodajali značko z napisom »Knjiga uči in vzgaja« in s sliko knjige Maksima Gorkega »Moje univerze«. Obveščamo vse organizacie. da je Ministrstvo za notranje zadeve LRS z aktom IV. 4256/1 z dne 22. julija 1948 prodajo teh značk dovolilo. Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije ■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a RAZNAŠALK0 ČASOPISOV takoj sprejme uprava »LJUDSKE PRAVICE«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 MALI OGLASI POLTOVORNI AVTOMOBIL, nosilnost 1 do 1 in pol tone uprava Invalidskega trgovskega podjetja — Ljubljana kupi takoj. Ponudbe: invalidsko trgovsko podjetje — Uprava Tržaška c. 12 (tobačna tovarna). STRANISCNE ŠKOLJKE takoj kupi tiskarna »Ljudske pravice« Ljubljana, Kopitarjeva 6 IZGUBIL sem 19. VIII. na avtobusu od Sv. Lucije do Kobarida denarnico z večjo vsoto denarja, 100 IKinov, osebno št. 3308, 01r in izkaznico o kolesu St. 130476 na ime Rožič Janez, Ribičev laz 63, ter važne drugo listine in potrdila. Poštenega najditelja prosim, naj denarnico z dokumenti in ostalo vsebino vrne na naslov izkaznice, denar naj sl obdrži za nagrado. V nasprotnem primeru razveljavljam dokumente. 301 IZGUBILA sem 19. VIII. t. 1. na poti iz Ajdovščine proti Oseku ročno žensko zlato uro. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti primerni nagradi. Boucon Irma. Osem pri Šempasu št. 105. 105 RAZVELJAVI,JAM izgubljeno delavsko knjižico na ime Butara Angela, Kosova 2, Novo mesto. 168 RAZVELJAVLJAM osebno izkaznico na ime Cani Franjo, roj. 1930, stanujoč Slov. Javornik — Straža. 862 RAZVELJAVLJAM sindikalno Knjižico št. 460375, prometno knjižico št. 57003 znamke Ž ter nameščonsko knjižico zveze prosvetnih delavcev Nar. gledališča Maribor na ime Strgar Jožef. Maribor. Osojnikova 9. RAZVELJAVLJAM izgubljeno knjižioo za žensko kolo št. 227523, znamke »Kosroos. Golob Brunislava. KLO Št. Jernej. 169 RAZVELJAVLJAM osebno in OF izkaznico in prijavo prijavnega urada na Ime Furlan Vida, Zg. Radvanje 1, Maribor. <29 RAZVELJAVLJAM oblačilno karto R-l «t-182448, izdano od KLO Žalec nn 'me Turnšek Stane. Žalec 148. 585 RAZVELJAVLJAM oblačilno nakaznico IR-1 št. 176543 na ime Rojnik Zora, Polzela. 584 RAZVELJAVLJAMO* kolesno izkaznioo, last podružnice »Slov. poročevalca«, Solkan. 107 PROGLAŠAM za neveljavno Izgubljeno osebno izkaznico na ime Čebron Angela. Ri-hemberg št 91. 106 PROGLAŠAM za nevoljavne industrijske točke na ime Kavčič \ntonija. TR-1 št. 306095, reg. št. 734, Kavčič Avgust. IO-l št. 476584 reg- Si. 735. gospodinjsko 'zknzni-co in 2 bona. Orehek 44, Kranj. 895 PREKLICUJEM veljavnost izgubljene potrošniške nakaznice št. 381301, glaseče na ime Rojc Alojz, Kal nad Kanalom ob Soči »t. 104. 104 Prijavite sobe! Letofinjo jesen bo v naši državi kongres Mednarodno kinološke federacije. Oh tej priliki bo več kinolo&kih prireditev, ki imajo namen pokazati svetu, da smo na kinološkem polju na mednarodni višini. Pomen teh priredtev je priznala tudi naša vlada, ?ai ,yrše vse prireditve pod njenim pokroviteljstvom in z njeno podporo. Kinološki dnevi se zaSenjajo z mednarodno razstavo psov v Ljubljani 11. septembra *• K.er se predvideva ob tej priliki velik obisk inozemskih im domačih gostov, apeli-vsakogar, ki ima v tem Sasu raz-položbiva mesta za prenočevanje, da jih prijavi v poslovalnici Putnika Ljubljana. Lena ležišču za eno noč je 60 din. Prireditven! odbor VI. mednarodne razstave psov vseh pasem Pozivamo upnike in dolžnike nacioinailaiziranih podjetij: Izdelovalnice perila Skušek Franjo, Krekova 14, Maribor. itn tovarne perila Durjava M, Tržaška 6, Maribor, da v roku 15 dni po objavi tega poziva prijavijo svoje terjatve, oziroma svoje obveznosti na-prarn omenjenima podjetjema. Po tem roku prijavljene terjatve se ne bodo upoštevale, vse neporavnane obveznosti p« bomo prijavili drž. arbitraži. Tovarna moške konfekcije, Sp. Radvanje 71, Maribor IZID ŽREBANJA Državne razredne loterije v dneh 24. in 25. avgusta 1948 (objavljemi so samo zneski od 1000 dim dalje) Po 1000 din so bile izžrebane: 55565, 55264, 58839, 10160, 17484, 52312, 64238, 42038, 21268, 12072, 37252, 14363, 40239, 20410, 46094, 71166, 24824, 25906, 6684, 34296, 37584, 12326, 12366, 64986, 21963, 26813, 2748, 29900, 42114, 42476, 44617, 20399, 70645, 33528, 58181, 61420, 42171, 22386, 23324. Po 2000 din so bile izžrebane: 27571, 9758, 43746, 45521, 45373, 2916, 30679, 18670, 74730, 30909, 16046, 67792, 45275, 37851, 42594, 44775, 70580, 30995, 58567, 59371, 39771, 40595, 44336, 69104. Po 4000 din so bile izžrebane: 32049, 36442, 72896, 103, 9306, 63135, 45641, 4563, 51840, 45877, 51512, 30509, 63066, 20063, 71075, 34548, 18754, 20298. Po 5000 din so bile izžrebane: 52983, 34952, 55671, 64003, 9516, 6854, 47609, 55561. Po 6000 din so bile izžrebane: 38547, 18866, 34571. Po 8000 din so bile izžrebane: 55500, 54913, 13539, 49155. Odlok Po 10.000 din in več (vsota paju) so bile izžrebane: 65352 66624 (12.000), 49481 (20.000), (40.000), 67895 25432 (10.000), (25-000), 74632 29497 (25.000), (12.000), 37956 (16.000), 65110 25227 (16.000), 26126 (16.000), (20.000), 45851 (25.000), 26970 14865 (25.000), 46076 (30.000). v okle- (10.000), 16127 (5000), 31475 (10.000), 36683 (20.000), Da se izboljša nezadovoljivo stanje zunanjega lica mesta izdaja Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana na osnovi 28. In 29. Siena v zvezi z 87. členom Splošnega zakona o ljudskih odborih ter skladno b predpisi temeljnega zakona o prekrških naslednji odlok: 01. 1. Vsa gospodarska podjetja, obrati in poslovalnice državnega, (t. j. zveznega, republiškega in lokalnega pomena) zadružnega in privatnega sektorja na območju mesfa Ljubljane morajo na stavbah, kjer poslujejo, v roku 2 mesecev po uveljavitvi tegn odloka, odstraniti vse zunanje napise firm, ki ne odgovarjajo več dejanskemu stanju in si oskrbeti nove odgovarjajoče napise. Izvrfiilnl odbor se pooblašča, da za posamezno predele mesta prepove izobešanje transparentnih napisov. Cl. 2. Kjer v stavbah, ki nosijo neodgovarjajoče napise firm ni poslovnega prostora kakega podjetja, obrata, oziroma poslovalnice, so k odstranitvi teh napisov vezani lastniki, odnosno upravitelji hiš. Isti so dolžni odstraniti tudi vse kakrSno koli druge napise po zidovih in nalepljene letake. 01. 3. Kršilci gornjih predpisov bodo kaznovani z denarno kaznijo do 5000 din, ali s poboljševalnim delom do 20 dni. Cl. 4. Upravni kazenski postopek vodi na prvi stopnji Izvrfiilnl odbor pristojnega rajonskega, oziroma krajevnega ljudskega odbora. 01. 5. Odlok dobi obvezno moč z dnem objave. Tajnik JO-MLO: Predsednik IO-MLO Kovačič Leo Maležlč Mafija DNEVNE VESTI Uprava klinik v Ljubljani sporoča, da bo aseptična postaja krrurgične klinike sprejemala do 12. seiptembra le najnujnejše primere — zaradi preurejanja operacijske dvorane. 3090 Člane Zveze prosvotnlli delavcev Jugoslavije obveščamo s tem, da je kongres prosvetnih delavcev, ki naj bi bil koncem avgusta t. 1. v Beogradu, preložen na oktober. Točnejša navodila o tem prejmete pravočasno. Sindikalno gledališče Ruše v.prizorl v nedeljo 29. avgusta ob 15.30 na letnem gledališču ljudsko igro v štirih dejanjih od R. Plaoviča in M, Djakoviča »Voda s planine«. Mariborčani in okoličani bodo ta dan pohiteli v Ruše! Maturantjo moškega učiteljišča lz leta 1928 (odd. a in b) bi se sestali k 20. letnici mature v soboto 11. septembra v Ljubljani. Da se sestanek pravočasno in dobro organizira, so prijavite takoj z dopisnico na naslov: Horvat, Ljubljana, Miklošičeva 7-1. Zdravniško dežurno službo opravlja od sobote 28. avgusta do ponedeljka 30. avgusta do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15, tel, 82-84. Zdravniško dežurno službo v Mariboru opravlja od sobote 28. avgusta do ponedeljka 30. avgusta do 8. ure zjutraj dr Rupreht Ladica, Maribor, Ulica heroja Staneta Št. 18. Prijave za obiske na dom je javiti pri Reševalni postaji, Koroška c. 12, tel. št- 22-34. Dežurne trafike v nedeljo 21. avgusta: Trebušak Franc, Tyr5eva 20; Marivn Ivanka, Celovška 34; fioukal Marija, Pred Škofijo: Šušteršič Ludvik. Sv. Petra 5: Beline Frano, Hrvatski trg; Mugorle Ivana, Poljanska — kiosk: Franzot Ana, Rimska — kiosk; Hiiti Frano, Florjanska 32; Koželj Antonija, Celovška — kiosk: Korzum Berta, Masarykova; Repotočnik Mallldn. Celovška 99. ■ ■ ■ t3EEI‘ LJUBLJANA UNION: Anelefikl tlim »Sedma tančica«, tednik, obzornik 25. MOSKVA: Sovjetski poljudno znanstveni barvni tlim »Skrivnosti narave«, tednik. — SLOGA: Sovjetski film »Lov na kite« in »Sovjetska baškirija«, tednik. — Predstavo ob 18.30 in 20.30. LETNI TIVOLI: Sovjetski film »Maškerada«, tednik. Predstava ob 20.30. KODELJEVO: Sovjetski film »Trinajsterica«, tednik. — Predstava ob 20. SISKA: Sovjetski film »Moja ljubezen«, tednik. — Predstavi ob 18 in 20. MARIBOR ESPLANADE: CeSki ttlm »UM-mo s« za šolo« tednik. GRAJSKI: Sovjetski film »Deček lz predmestja«. tednik — Predstavi ob 18.80 in 20.80. LETNI MARIBOR: Sovjetski film »Prva rokavica«, tednik. CELJE METROPOL: Francoski film »Fantastična simfonija«, tednik. KAMNIK: Kulturni sovj. film »Moskva »1. mesto ZSSR«, tednik. KRANJ MESTNI: Jugoslovanski film »Nesmrtno mladost«, tednik. PTUJ: Sovjetski film »Timur in njegova četa«, tednik. RADIO Ljubljana, Maribor in Slo* Primorje DNEVNI SPORED ZA SOBOTO 28. VIII. 5.80 Poje Svešnlkov — 5.40 Napoved časa in poročila — 5.50 Jutranja telovadba — 6.00 Jutranji koncert — 6.80 Plesna glasba — 7.00 Radijski koledar poročila ln objave — 7.10 Igrajo mali orkestri — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.40 Zabavna glasba, mali Oglasi in objave — 13.00 Češke ln slovaške narodne pesmi — 18.30 Orkestralna glasba — raznih skladateljev — 14.30 Napoved časa, poročila in objavn večernega sporeda — 14.45 Wolfgang Amadeus Mozart — skladatelj, ki ga v tem tednu poslušate — 18.30 Slavni dirigenti in solisti s plošč — 19.00 Tedenski politični pregled — 19.15 Partizanske pesmi — 19.30 Napoved časa in poročila — 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi In objave — 20.00 Prenos mladinskih plavalnih tekem med Jugoslavijo ln Italijo. Prenos iz kopališča Ilirije iz Ljubljane — 21.00 Veder sobotni večer — 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd — 22.80 Pisarna glasba — ia glasbi 23.10 Igra Plesni orkester Radin Ljubi >. v. Bojana Adamiča 1.30 Zaključek oddaje. iana Adamiča (prenos z Bleda jann i) — KNJIGARNA IN A.NTIKV ARI JAT CANKARJEVE ZAL02BE Ljubljana. Miklošičev* cesta 16 kupuje In prodaja •ntikvarne znanstvene ln leposlovne knjige v vseh fezikib VESTNO RAZNAŠALK0 za raznalamje časopisov v Stražišču pri Kram ju potrebuje podružnica »Ljudske pravice< im Slovenskega poročevalca« v Kram ju KUPIMO GENERATOR 40—80 Kw 380/220 V 50 Per. Ponudbe na Kmetijsko zadrugo Češnjica, p. Železniki S O L S T v O Dekanat medicinske fakultete v Ljubljani sporoča za zimski semester 1948-49 naslednji razpored: 1. Novinci za vpis v I. semester predlože med 6. in 11. septembrom samo prijavnice s potrdilom o volivni pravici. Te prijavnic® bo nate posebna komisija glede na potrebno planiranje potrdila ali pa pri-javljence po možnosti usmerila k vpisu na drugo fakultete. (Zato naj novinci v prijavnici navedejo stroko, za katori študij bi se odločili, če bi na medicinsko fakulteto ne bili sprejeti). 2. Prijavni rok za Izpite bo od 1. IX. do 10. IX. 1948. 8. Izpiti bodo od 15. IX. do 7. X. 1948. 4. Vpisovanje v zimski semester bo od 1. X. do 9. X. 1948. in sicer tudi za novince, ki jih bo komisija sprejela v I. semester. 5. Predavanja se začno 11. X. 1948. 6. Zimski semester se konča ?1. I. 1949. 7. Slušatelji-vojaki morajo imeti od pristojne vojaške komando dovoljenje za vpis. Državna glasbena šola v Ljubljani. Prijave za sprojem novih učencev, prošnje za vpis starih učencev in prošnjo za polaganje naknadnih prestopnih izpitov se tprejemajo do 4. septembra 1948. Formularji so na razpolago v pisarni glasbeno šole (soba št. 12). Sprejemni izpiti novih učencev in naknadni izpiti starih učencev bodo 7. in 8. septembra 1948. — Podrobnosti in navodila na oglasni deski in v pisarni glasbene šole! Vpisovanje v Drž. glasbeno šolo v Mariboru bo od 1—6 septembra: za staro gojence od 16—18 ure. za novince pa od 14—16 ure. Pri vpisu mora predložil vsak gojenec lansko spričevalo. Podrobnosti so razvidne na oglasni deski v Drž. glasbeni šoli. 8039 Sekretariat UOLSM-a poziva vse Študente, ki so doslej študirali v Inozemstvu, da vlo-žo. ako potrebujejo, najkasneje do 1. septembra t 1. prošnje za stanovanje v študentskih domovih na naslovi Sekretariat UOLŠM, Ljubljana. Kongrosnl trg 11. 8077 Obvestilo Vpis v zadružni tohnikum se vrši vsak dan od 10—12 ure v Ljubljani. Blelwol-sova 8. Dijakom ki nimajo dovoljno materialnih sredstev je zasigurana štipendija ali internat. — Komite za zadružništvo pri VLRS. Na nižji glmnazl.11 v Zlreli bodo popravni, privatni in sprejemni izpiti za višjo gimnazijo od 1. do 4. septembra. Vpisovanje bo 4. septembra. Razpored ln točnejša navodila so na objavni deski. Pouk so prične 6 septembra. — Ravnateljstvo. Drž. klasična gimnazija, Maribor. Popravni in razredni Izpiti za vsa razrede se prič-no 1. septembra. Dopolnilni izpiti iz latinščine bodo 3. septembra. Sprejemni izpiti za višjo gimnazijo ter popravni sprejemni Izpiti bodo 2. septembra- Naknadni vpis v opravičenih primerih se bo vršil do 6. septembra. Pričetek pouka bo 10. septembra. Natančnejša navodila na razglasni deski — Ravnateljstvo. 726 ' Ravnateljstvo Drž. nižje gimnazije v Idriji. Dijaki ki želijo polagati popravne izpite, naj takoj vložijo prošnjo na ravnateljstvo šole. Prošnja mora biti kolkovana z 10 din. Izpiti so bodo vršili od 1. do 4. septembra, dan in razpored izpitov bosta objavljena na oglasni deski ravnateljstva. I. gimnazija v Kranju. Popravni, privatni, posebni in drugi Izpiti bodo 80. avgusta ob 8. uri. Sprejemni Izpiti za višjo gimnazijo bodo 2. septembra ob 7. uri. Višji tečajni izpiti bodo 3. septembra ob 7. uri. Vpisovanje v 4. in 5. razred bo 4. septembra ob 8. uri. Naknadni vpis za učence, ki so obiskovali 7-Ietko v Kranju, višjo osnovno šolo v Kranju, Primskovem in Šmartnem bo 6. septembra ob 8. uri. Reden pouk na obeh gimnazijah se bo pričel 10. seiptembra. Na nižji glmnazl.1l v Zagorju ob Savi bodo popravni izpiti od 1. do 8. septembra. Naknadno vpisovanje bo 4. septembra od 8. do 12. ure. Podrobna navodila na oglasni deski. Pouk prične 6. septembra ob 8. rri. Zvezni statistični urad pri Predsedstvu vlade FLRJ razpisuje natečaj *a sprejem kandidatov r Štirimesečni tečaj za statistiko, ki bo v Sasu od 1. novembra 1948 do 1. marca 1949. Pogoji za sprejem kandidata na tečaj so: I, d* je . d« jo ■eba pri ________ ____________ _______ (ako prihaja kandidat neposredno iz šole) državljan FLRJ; _ primernega vedo;. treba priložiti potrdilo organizacije 2. d« je primernega vedenja. V dokaz je .............................. • iije LMS ali potrdilo pristojnega organa ljudske oblasti; 3. da je popolnoma zdrav ln ni mlajši od 16 let; 4. da Je dokončal nižjo srednjo šolo, odn. da je z učenjem in delom pridobil potrebno znanje, ki mu bo omogočilo, da bo lahko spremjal predavanja. Kandidati, ki želo posečatl tečaj, naj »e prijavijo Zveznemu statističnemu uradu, Beograd, Birčaninov* ul. 6, z lastnoročno isano prošnjo (kolkovano z 10 din), iz kare bo razvidno: a) leto in kraj rojstva, b) narodnost, c) državljanstvo, d) lmovlnsko stanje in socialna pripadnost staršev, e) šolska Izobrazba im dosežen uspeh v Soli, f) stan, i g) udeležba v narodno-osvobodilnl borbi ln delovnih akcijah obnovi ln izgradnji domovine, h) event. dosedanja zaposlitev z uavedbo dela, ki ga je dosedaj vršil i) ureditev vojaške obveznosti, g) točen naslov h) drugi osebni podatki, za katere smatra poodineo, da jih je troba navesti. Rok za vlaganje prošenj traja do 15. septembra 1948. Po dovršenem tečaju bodo kandidati sprejeti v službo pri Statističnem uradu. Vse stroške za vzdrževanje tečajnikov za čas trajanja tečaja, kakor tudi potne stroške ob prihodu na tečaj ln odhodu nosi Zvezni statistični urad. Iz sekretariata Zveznega statističnega urada Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS podaljšuje vpisovanje v triletno šolo za medicinske sestre v Ljubljani ln dvoletno Solo za medicinske sestre v Mariboru. Pogoji za sprejem so: dovršoua nižja srednja Šola, starost 14 l«t za triletno in 16 lot za dvoletno šolo Kandidatje naj dostavijo do 10 septembra 1948 kolkovano prošnjo z 10 din rojstni list, zadnjo šolsko spričevalo ln lastnoročno pisan življenjepis v Solo za medicinske sestro v Ljubljani. 'Congresnl trg 18; one, ki žeJlJo biti »prejete v Maribor, pa v šolo za medicinske sestre: Maribor, Aškerčeva 6. Datum sprejemnih izpitov bo objavljen kasneje. Stroške oskrbe za čaaa šolanja bo nosilo Ministrstvo za ljudsko zdravstvo, gojenke pa se bodo morale obvezati, da bodo po dovršeni šoli vsaj 4 leta delale v lavni zdravstveni službi. Potrebujemo strokovnjaka za arteške studence Ponudbe s spričevali na okrajni ljudski odbor Ljutomer GRADBENI TEHNIKUM LRS V LJUBLJANI Pričetek šolskega leta 1948-49 V šolskem letu 1948-49 bodo na Gradbenem tehnlkumu v Ljubljani olvorjeui naslednji odseki: arhitektonski, gradbeni in geometr-ski. Pogoji za vpis: uspešno opravljena nižja srednja šola uspešno opravljen sprejemni izpit in moralna in politična neoporečnost. II. Otvoritev in vpis na Gradbeno delovodsko šolo bo razpisan kasneje. III. Popravni izpiti na odsekih se vrše dne «• in 4. septembra. Podrobni razpored in P0: goji so objavljeni na šolski deski. Popravni izpit na gradbeni delovodski šoli bo objavljen kasneje. IV. Naknadni sprejemni Izpit zn vpis v I. let' nlke G. T. se bodo vršili 9. septembra 19«-Vsi kandidati, ki so že vložili prošnje ** polaganje naknadnega sprejemnoga izpita ali. ki bodo prošnje vložili še do 1. teptoffl" bra 1948. se zborejo dno 9. septembra <”) 7. uri zjutraj n« šolskem dvorišču (vhod iz Gorupove ulice) kjer prejmejo potrebna navodila za polaganje izpita. Prošnje morajo biti kolkovane z din 10 ln jim morajo biti priložena šolska spričevala, ki dokazu* jejo, da je prosilec absolvent nižje srednje Šole (glej odstavek I). V. Naknadno vpisovanje v I. letnike Grad' benega tehnikuma LRS v Ljubljani se t>5 vršilo v petek dne 10. septembra 1948. od 8. ure dalje. Kandidati morajo ob vpis« predložiti dokaze, da so uspešno opravil* sprejemni izpit nfl GT ali, da so položili izpit za vstop za višji razred gimnazijo (maJ° maturo), ali, da so opravili izpit za sprejem v kako drugo sorodno strokovno višjo srednjo šolo. VI. Vpisovanje v višje letnike G. T. bo U-septembra 1948. od 8. ure dalje. VII. Redni pouk za vse odseke se prično dne 16. septembra 1948. ob 7. uri zjutraj. Težfa dne se zberejo dijaki na šolskem dvorišču (vhod iz Gorupove ulice), kjer prejmejo nadaljnja navodila. VIII. Internat: Za sprejem v internat TSŠ m°' nijo dijaki predhodno vložiti prošnjo na Upravo dijaških domov Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani, Nunska ulica 2. Prošnjo morajo vložiti vsi reflektanti noglod? na to ali so v internatu TSŠ že stanoval' ali ne. Za bivanje v Internatu prihajajo 1® tisti dijaki v poštev, ki reflektirajo na oe-lotno oskrbo. IX. Štipendije: Po razpisu Ministrstvu za grad’ nje morajo vsi dijaki, ki reflektirajo na štipendijo ne ('lede na to od kod so sedaj pre" jemali, vložiti prošnjo za podelitev šfiP611' dje po navodilih, ki so bila objavljena v dnevnih časopisih. — Ravnateljstvo. Začetek šolskega leta na Srednji veterinarski šoli v Ljubljani Pogoji za vpis: uspešno opravljena niŽi® srednja, Sola odn. sedemletka; uspefi®0 opravljen izpit iz slovenščine, ruščine i® matematike. Sprejemnega izpita ne bodo do* lali tisti, ki že im-ajo izpit z a višjo srednj0 Solo. Sprejemni izpiti za vpis v 1. letnik bod° dne 7. sept. ob 9. uri na Srednji veterina?« ski Soli v Ljubljani, Cesta v Mestni lo/r V (Irnovo). Vsi tisti, ki so vložili prosnj® bodo že pismeno obvežčeni. Popravni, predmetni in razredni izp*\l bodo dne 9. septembra t. 1. ob 9. uri. W kandidati morajo vložiti prošnjo za priP11' stitev k izpitu najkasneje do 5. septembri p 1. ProSnjo morajo biti kolkovan« z 10 ^ 30 din. ■* Vpisovanje v II. letnik bo dne 15. sep** t. 1. od 8. ure dalje. Začetek rednega pouka za II. letnik dne 16. septembra ob 8. uri, za I. letnik javljeno naknadno. Učenoi II. letnika, ki reflektirajo na broz* plačno internatsko oskrbo, naj vlože 5. septembra t 1. proSnje na ravnateljstvo 6ole. Vsi gojenci, ki reflektirajo na oskrbo \ internatu, naj zanesljivo prinesejo r seboj odjavnico in živilsko nakaznico za II. V°* lovico septembra. Za dijake I. letnika je v internatu na tbF polago Se nekaj brezplačnih mest. Pro&nja®1 je priložiti: zadnje Šolsko spričevalo, zdra-v' niSko spričevalo, krstni list, potrdilo o imo' vinskem 6tanju, vpraSalno polo, ki se dobi gri ravnateljstvu Sole. — Ravnateljstvo red n.je veterinarske Sole v Ljubljani. Ministrstvo za ljudsko idravstvo LRS podaljšuje vpis v triletno iolo za medicinske tehnike * Ljubljani. Pogoji za sprejem so: dovršena nižja sred' nja šola, starost 15 let. Kandidati naj dostavijo lastnoročno pisano prošnjo, kolkovano z 10 din na naslov: 6oI» za medicinske tehnike, Ljubljana. Vegova 8' Prošnji naj prilože še rojstni list, zadnj® šolsko spričevalo ln lastnoročno pisan tl** Ijenjepis. Potrobuejšim gojencem bo Ministrstvo *8 zdravstvo dodelilo štip Vsa podrobna navodila prejmejo pri upr*' vi Solo, Ljubljana, Vegova 8. Ministrstvo za ljudsko idravstvo LRS razpisuje sprejem v I. letnik dvoletne (Izlo-terapevtske šol® Pogoji za sprejem so: dovrSena nižja šolj •tarost 10 let. telesno ln duševno zidraVj^ Kandidatje naj dostavjo lastnoročno pl8ft' no prošnjo kolkovano z 10 din, na naslov-Ministrstvo za zdravstvo, Ljubljana, Petra o. 2, do 81 avgusta 1948 in aaj prilog še naslednje dokumente: rojstni list, zadnJ6 šolsko spričevalo, lastnoročno pisan šivlj®” njepis, kolkovan s 5 din. . Stroške oskrbe za časa itolunja bo nosi*" Ministrsvo za ljudsko zdravstvo. Šol*' nje je vezano z Internatom. Poziv upnikom in dolžnikom* Zaradi dovršitve deceutralizacij6’11 likvidacije centralne Nabavne im Pr°” dajne zadruge z o. j. v Brežicah, P° ziv&mo vse upnike, ida do 30. sept®1®' bra 1948 prijavijo svoje terjatve, se po izteku tega roka ne bodo v upoštevaile. Vsi dolžniki se pozivajo, da P/*' ravnajo svoje obveznosti prav ta* do 30. septembra 1948, 6dcer se bo P preteku tega roka dolgove sodnima P° tom izterjalo. Likvidacijski oulJ° ' ŽREBANJE PREMIJE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE bo v Ljubljani dne 31. t. m. v Domu sindikatov, Miklošičeva cesta 22, od 8. do 11. ure im od 15. do 16. ure. — Ako srečke še nimaš, jo kupi ^ Tavčarjevi 5; Kramj, Titov trg 8; Maribor, Slovenska ulica 5, Ln Pr* tnaloprodajalcih tobaka. — Žrebanje bo javno — prisostvuje lahko vsak. Ureja uredniški odbot — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov urednišlv®j Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in uprave: 5-'° do 52-65. Telefon naročnlnskega oddelka 30-30 — Telefon oglasnega oddel* 36-85. — Štev. ček raSuna 6-90601-0,