^toaxrxaonaaa £ pomnite se ^VENSKIH ^guncev s kakim °AROM! AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JUNE 5, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVII1 Anglija ne popusti glede Trsta uslugo fašizmu. Rusi smatrajo, da bo mir in varnost v vsaki deželi le, če vsaka dežela privzame sovjetski sistem. "In to je največja zapreka k miru," je poudaril Bevin. "Mislim, da lahko govorim v imenu angleških delavcev in tudi v imenu angleški kolonij, če rečem, da sovjetski sistem ne bi zastopal interesov delavca, kakor ga zastopa sistem demokratskega parlamenta, kot ga imamo mi." je dalje izjavil minister. Bevin je v zbornici tudi omenil plovbo po Donavi in zadevo Trsta, kar je bilo oboje zapreka za sporazum na konferenci ministrov v Parizu. Bevin je rekel, da bi po ruskem predlogu glede jugoslovanskoitalijanske meje ostalo nad 500,000 Italijanov pod Jugoslavijo, dočim bi ne bil noben Slovenec pod Italijo. "Jaz pod takimi pogoji ne morem dati Trsta Jugoslaviji," je govoril Bevin dalje. "Trst mora biti internacionalna Inka, ne pa internacionalna politična žoga." "Prepričan sem, da bo prišlo pri našem bodočem sestanku v Parizu do popolnega sporazuma, če bo Sovjetska Unija pripravljena izravnati problem Avstrije, problem Italije in Podonavski bazen." Glede odškodnine, ki jo zahteva Rusija od Italije je rekel Bevin, da če bi bila Italija prisiljena to plačati, bi ji morali priti na pomoč od drugod, to je Zed. države in Anglija. Z drugo besedo rečeno: Italija ne bi plačala Rusiji odškodnine, ampak bi jo plačali Anglija in Amerika, česar pa nista pri voljo storiti. JUGOSLOVANSKI VOJNI IZDATKI. — "Glas zaveznikov" piše, da predvideva jugoslovanski proračun deset milijard in pol dinarjev za vojne izdatke. To pomeni tretjino vsega, kar bo država izdala. Vojni izdatki stare Jugoslavije so bili okrog tri milijarde v rednih razmerah. Ena posebnost "nove" Jugoslavije je tedaj, da izda za vzdrža-vanje vojske trikrat toliko kot je stara. Pri tem pa so ljudje lačni in nagi. JUDJE IN PARTIZANI. — Znano je, da je eden glavnih Titovih sodelavcev Jud Moša Pi-jade. Tudi sicer so mnogi Judje pomagali partizanom. Kljub vse- mu leniu AUicuuunuvi »1- novi v Jugoslaviji, da jim pod partizani ne gre najbolje. Judje, ki so bežali med vojno in se vračajo, ne dobe nazaj svojih premoženj. Večinoma je sedaj podržavljeno. Nekaterim se je posrečilo, da so postali vsa j ravnatelji podjetij, ki so bila poprej njihova last. Pa tudi taki novi ravnatelji ne morejo dobiti nazaj svojih stanovanj. Kadar se Judje pritožujejo, jim partizani odgovarjajo, da so Judje premalo storili za osvoboditev. DR. IVAN šUBAšIč. prvi Titov zunanji minister, živi v Zagrebu pod neprestanim nadzor-(DaJJe o» 3. atrann Včeraj je radi stavke zaprla White Motor Co. White Motor Co. v Clevelandu je včeraj prvič zaprla vrata v zadnjih enajstih letih. Kakih 5,000 delavcev je odšlo na stavko zaradi nesporazuma v mezdi. Delavci so pustili delo, ko so zvedeli, da njih zastopniki niso prišli s podjetjem do sporazuma. Pogajali so se že več tednov. Robert Black, predsednik družbe, je rekel, da so odšli delavci mirno domov in da ni bilo nobenih nemirov. Rekel je, da je družba opetovano ponudila delavcem 181/2c priboljška na uro, kot so to dobili pri drugih avtnih industrijah. Toda unija tega ni sprejela, ker zahteva zvišanje v tej meri povrhu onega zvišanja, ki so ga dobili delavci v janua'r-ju. -o- Stavka pri Goodyear Co. v Akronu Akron, O. — Včeraj je bilo brez dela pri Goodyear Tire & Rubber Co. 8,000 delavcev, polovica vseh pri tem podjetju Prišlo je do nesporazuma med unijo in družbo. Vladni posredovalec Fuller skuša spor poravnati. NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON — Senat je včeraj odglasoval, da se lahke vpokliče za armadno službo moške v starosti 18 do 45 let. To naj bi bilo v veljavi do prihodnjega 15. maja. Predlog je bil poslan v poslansko zbornico. 1 CHICAGO — Ponoči je gorel znani La Salle hotel v Chica-gu. Pravijo, da je bilo do 30 človeških smrtnih žrtev. Koliko je'ranjenih, še niso ugotovili. V hotelu je 838 sob. RIM — Kot kažejo vsa znamenja zdaj, so volivci v Italiji z večino glasovali za republiko. Uradno poročilo pride danes ali jutri. JUGOSLAVIJA BAJE MOBILIZIRA VSE LETNIKE London. — časnikarski poročevalci iz Rima poročajo, da so zvedeli iz zanesljivih virov, da •je Titova vlada ukazala splošno mobilizacijo. Isti viri tudi poročajo, da je bilo ukazano zavezniškim četam v Julijski Krajini, 3a so na pažnji. Angleško zunanje ministrstvo e izjavilo, da nima nobenih za-rdil glede tega, da je pa položaj v okolici Trsta precej bolj napet, odkar se je vrnil maršal Tito iz Moskve, kjer se je posvetoval s Stalinom. -o- Do 98% vseh mlinov preneha z obratovanjem Washington. — Narodna federacija mlinarjev poroča, da bo današnjim dnem prenehalo obratom do 98% vseh mlinov v Ameriki. Federacija je o tem obvestila senatni odsek in izjavila, da mlini ne morejo več obratovati, ker nimajo žita. Te ra je vlada pobrala, da ga bo poslala za relif preko morja. , Odsek je dobil tudi proteste bd pekarij in pekovskih delavcev, ki bodo kmalu brez dela, če še niso, ker ni moke. Guv. Lausche bo sklical izredno sejo zbornice Columbus, O. — Guverner Frank J. Lausche se je odločil, da bo v kratkem sklical izredno zasedanje državne legislature. Pečala se bo z dvema predlogoma in sicer da dobi denar za državni dobrodelni sklad in pa da pomaga veteranom, ki se bodo vpisali na univerze. Zasedanje bo trajalo 2 do 3 dni. Ob tem času še ni znano, če bo guverner priporočil legislatu-ri pri tem izrednem zasedanju, da rešeta vprašanje bonusa veteranom. Izredno zasedanje se peča samo s tem, kar naroči guver ner. Stalin pritiska na Tita, naj odneha glede Trsta Sovjetija bi zaharantala Trst za ugodnosti na , južnem Balkanu V London. — Balkanski diplomatski krogi govorijo, da se bo maršal Tito, ki se nahaja to-časno na obisku v Moskvi, na.j-brže vdal pritisku Stalina (kakor da bi imel Tito kaj besede pri tem) in da bo odnehal od svoje zahteve za Trst. V zameno bi dobil Tito ugodnosti v Ma-cedoniji, s čemer bi bilo za vselej rešeno južno vprašanje Jugoslavije. Govori se tudi, da bo ustvarjena samostojna država Macedonia, za katero bi dale ozemlje Jugoslavija, Bolgarija in Grčija. To bo predloženo ministrom v Parizu. 15. junija. Tako bi prišli vsi Macedonci v eno državo s pristaniščem Solunom. S tem, pravijo, bi bil za vselej rešen spor v tem kotu Balkana, ki je vedno zadeval vse^ tri države. ■--o- Rusija ima danes še ' 6 milijonov vojakov pod orožjem Nuernberg. — Iz zavezniških vojaških virov trdijo, da ima Rusija danes še vedno 6,000,-000 vojakvo pod orožjem, da se pa pripravlja zmanjšati armado na 4,500,000 mož. V zadnjih 10 mesecih so ruski voditelji poslali domov že 10,000.000 vojakov. Isti viri poročajo, da v Rusiji danes posvečajo največjo pozornost in dajejo največjo prednost raziskovanju atomske sile. Voditelji na vso moč pritiskajo na znanstvenike, da razvijejo, atomsko silo tako, da bodo u isti vrsti kot so Zed. države, Kanada in Anglija glede tega. Zaveznikom je dboro znano, , da ruski učenjaki vedo vse podrobnosti atomske sile, da pa sovjetske tovarne ne bodo mogle produčirati atomskih produktov najmanj do leta 1948, ali pa še takrat ne. . V Sovjetski Uniji je danes odprta propaganda proti Angliji. Proti Zed. državam sicer ni javne propagande, toda izginilo pa je tisto prijateljstvo, ki so ga Rusi kazali do Amerike še lansko leto, ko so praznovali konec vojne. -o- Clevelandski peki bodo skušali rešiti položaj V četrtek se bodo sestali na posvete clevelandski peki, da bodo napravili kak program, po katerem bo kolikor mogoče največ pekarij obratovalo. Najbrže bodo prej zapirali in tako varčevali z moko. Nekateri že zdaj zapirajo po ves dan ob pondelj-kih. Nekateri so mnenja, naj bi bile pekarije odprte samo od 10 dopoldne do 2 popoldne, drugače pa ves dan zaprte. S tem bi vidno pojemačo zalogo moke nekoliko raztegnili. Včeraj je prišel v mesto vladni zastopnik, ki bo pregledal zalogo moke v mlinih in pri pekih. Ako bo videl, da je položaj i'es tako slab, bo vlada takoj poslala nekaj moke. Pravijo, da bo tesno za žito in moko še par tednov, potem pride pa že na trg pšenica iz jugo-zapada. -o- Kanada je aretirala in izgnala našega komunista Toronto, Kanada. — Kanadske naselniške oblasti so aretirale ter nato ukazale zapustiti deželo Williamu Z. Fosterju, načelniku komunistične stranke v Zed. državah. Aretiran je bil v pondeljek ter nato izpuščen pod varščino $500, ko je obljubil, da bo še isti dan odšel nazaj v Zed. države. Prej je pa še govoril 11a konvenciji delavske progresivne stranke. Foster je bil aretiran na podlagi vladne odredbe pred več' leti, ki mu je prepovedala prihod v Kanado. -o- Tisoč funtov sladkorja zaplenjenega Washington. — Justični oddelek naznanja, da so vladni agen-tje zaplenili v Amadi, Arizona, na mehiški meji, 1,000 funtov sladkorja, ki so ga hoteli utiho-tapiti v Mehiko. Vlada je posegla v črno borzo z žganjem Washington. — Justični oddelek poroča, da je obtožil 10 moških iz Floride in enega iz New Yorka, ki so prodali 11, 500 sodov žganja potom borze. S komunizmom je treba pomesti, roti kardinal Spellman Priporoča kampanjo, da se ustavi rdeča poplava v Zed. državah New York. — Kardinal Francis Spellman je v reviji "American" ostro napadel brezbrižnost Afaerikancev vzpričo nevarne poplave komunizma, ki hoče v to deželo uvesti suženjstvo državljanov. "Kar govorim o komunizmu ni znano samo meni, ampak mnogim drugim, na visokih in nizkih mestih, toda večina tistih, ki o tem kaj vedo, si upa samo šepetati, ali govoriti samo v zasebnih razgovorih," piše kardinal. "Toda tak način ne bo dvignil Amerikancev proti nevarnosti komunizma. Le premnogi Ame-likanci smatrajo komunizem kot .-:amo nevšečno' navlako, dočim drugi mislijo, da je na rokah preveč dokazov o žrtvah komunizma v drugih deželah, da bi se ga moglo smatrati kot rešitev za zatirane. Ni dovolj, pravi kardinal, da se tolažimo, češ, da se to dogaja samo v drugih deželah in da se kaj takega ne more zgoditi tukaj pri nas. Povsod se kaj takega lahko zgodi in pov sod, kjer vlada nesoglasje in zmeda, žanje komunizem svojo bogato žetev. Dalje je kardinal Spellman izjavil, da so komunisti in njih simpatičarji na odgovornih mestih v državnih službah, v industriji, v delavskih unijah in celo v bojni sili Zed. držav. Poslužujejo se časopisja, radija in filma za svojo propagando, da nas razdele in deljene zaslepijo v svoje mreže. -o-- Danes je manj klavne živine kot 1919 Chciago. — Zveza producen-tov živalske krme je izračunala, da je danes manj klavne živine kot jo je bilo pa po 1. svetovni vojni leta 1919. Na vsakih 1,000 prebivalcev je samo 445 praši-črnejčev, kar je 141) manj kot 1919, samo 878 govedi, ali 98 manj. Ford bo morda zaprt do konca meseca Detroit. — Fordove tovarne, TITOVA VLADA JE IZGNALA U. S. ČASTNIKA, KER SE JI JE ZAMERIL Belgrad. — Ameriški major Richard Coombs je bil označen od jugoslovanske vlade kot "ne-zaželjena oseba" v Jugoslaviji. Titovi vladi se je zameril, ker je hotel posredovati pri aretaciji nekega Jugoslovana, ki se je ža- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Iz bolnišnica— Josephine Sirola, 384 E. 162. St. se je povrnila iz bolnišnice, kjer je srečno prestala dve težki operaciji. Tem potom se želi aahvaliti vsem za cvetlice in darila, karte in obiske ter tudi vsem dobrim sosedom za. vso pomoč v času bolezni. Važna seja— Materinski klub fare sv. Vida ima nocoj ob 8 važno sejo, na katero so vabljene vse matere te fare. Poroka— Anton Zupančič, sin Mr. in Mrs. Anton Zupančič iz 15016 Hale Ave. se bo poročil v soboto z Mary Penko iz 15413 Plato Ave. Nevesta je hči Mr. in Mrs. Penko iz Homer City, Pa. Poroka bo ob 7:30 v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Vse najboljše jima želimo v novem stanu. Druga obletnica— V četrtek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega vojaka Pfc. Joseph Rozmana v spomin 2. obletnice njegove smrti. Važna seja— Društvo Carniola Hive št. 493 T. M. ima nocoj ob 8 važno sejo v.SND. soba št. 1. Tajnica prosi, naj bi vse poravnale zaostali asesment ob tej priložnosti. Sorodnike, znance išče— Jančar Jože. doma iz Žalne 61, p. Grosuplje, ki študira zdaj zdravilstvo v Gradcu prosi za naslove sledečih: za teto Uršulo Zajec iz Račne vasi, p. Grosuplje; za strica Mihaela Jančarja iz Girarda, O.; za soseda Jožeta Koprivec iz Žalne, p. Višnja gora; Hribar Franceta, iz Ponove vasi, p. Grosuplje. Pišejo naj mu 11a naslov: Jančar Jože, canct. med. UNR-RA D. P. Camp (Student-s Hotel), G raz, Hochsteingasse 87, Austria. Vrnitev iz bolnice— Iz St. Alexis bolnišnice se je povrnila na svoj dom, kjer je zdaj pod zdravniško oskrbo, dobro poznana Mrs. Louise Godič, 1105 Norwood Rd. Tem potom se zahvaljuje vsem za obiske, darila, cvetlice in voščilne karte. Za 24. obletnico— V petek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Simona Verbič v spomin 24. obletnice njegove smrti. Prestala operacijo— Mrs. Rose Glavič iz 1277 E. 169. St. je srečno prestala operacijo v Huron Rd. bolnišnici. Obiski so dovoljeni od 7 do 8 zvečer. K molitvi—- članice dr. Kraljice Miru št. 24 SDZ, sv. Ane št. 150 KSKJ I in podružnice 15 SžZ naj pridejo jutri večer ob 8 v Grdinov j pogrebni zavod, da se poslove od I pokojne sestre Pauline Zupan-j čič, v petek zjutraj naj se pa i udeleže pogreba. Nocoj ob 8 pa • naj se zbero istotam članice po-! družnice 25 SžZ, pri kateri so včlanjene hčere pokojne Pauline Zupančič. _n_ ki so zaprle 8. maja radi po manjkanja delov in materiala, bodo morda ostale zaprte do konca tega meseca, poročajo. Dozdaj je brez dela 110,000 Fordovih delavcev. ljivo izrazil proti vladi. Tako poroča ameriško poslaništvo. Coombs se je odpeljal v Italijo na ženitetoanjsko potovanje in se ne sme več povrniti v Jugoslavijo. Egipt je kupil ameriško letališče ; Kaučnik Ognes Klemenčič, 5806 in Mrs. Angela Vr- »j'v580i Prosser Ave. sta ^?l0stno vest> da je v w umrla v Greenwood, jj j a Mary Kaučnik. So- l^H sin in njegova so-i v se odpeljali na pogreb, \ 6etrtek. V Clevelandu j^oleg g0rj omenjenih še t, "ano Owen m sina Jo-\ j Wisconsinu pa štiri k ftmogo sorodnikov v Naj počiva v miru ■ ' Zemlji, pi-eostalim so- fa/i \l*r>'ie ldzojtich \ j ziutraj je umrla Ca-^^ojtich, stanujoča na •l^een Ave. Bila je sta-|' ^ Ameriki se je naha-i ^ Rojena je bila v se-tjjl' °bčina Lovska, Slavo-a je članica dr. 22 HBZ. Vj^Pušča soproga Ivana. ^0 iz Golubovega po-l, zavoda. čas pogreba %>n. —0- Victory bonde! J Pa zapušča žalujočega ^5'nacija, doma iz Priva ter otroke: Ignacija, j' Lavrenca, Paulino, ijN'cki Dorothv in Dolo- n Josepha. Je članica sledečih dru-Ane št. 150 KSKJ, ^ Miru št. 24 SDZ ter po- v5 Sžz- it 1 je stanovala prej v • Lovrenca, pred devetimi jtt Pa naselila na St. Clair-§t ^ odprla gostilno na ij^'air Ave. Pred leti so d ' znane Nosetove pro- J245 E. 55. St. ^ h bila ridna in skrb-, °U-okom. Dočim je ona i?stilmško obrt, je mož Stj,.Trije sinovi so shi-, i vCa Sama, in so se vsi j6rnili domov. Svojo bo-ij^enašala voljno in vda-; še vedeli niso o ,, ftiirno počiva, preostale. j.iciii iiivijenju. '"U ROBOV I Zupančič ^ umrle Pauline Zupan-ij smrti smo poročali L v petek zjutraj ob 9 Sv- Vida iz Grdinovega j^a zavoda. wa ,le bila (*oma iz vas* !v a pri Višnji gori. V . :1 zapušča mater, 5 sester ),,ate- V Ameriki je bila ^18 L . tother Svetek 5(j(j0 nedeljo je graduirala ^ Dame akademije gdč. ^ Svetek, hčerka znane 1 Svetkove družine iz gt. obredi gradua-^ '' v mestni glasbeni Hkh, • i, ' .le pohajala v Notre jj let' Za Majniško krona-1 ijj wa izvoljena za častno [ i^0- Pridni Slovenki česti-; ji želimo največ uspe- London. — Včeraj je govoril zunanji minister Bevin v parlamentu ter pri tem posvaril Rusijo, da če ceni mir nad vse, naj ga ne zamudi, ker take prilike ne bo morda več. Stalen mir v Evropi more priti le, je dalje izjavil Bevin, če Rusija prostovoljno pristane na izravnavo evropskih problemov. Bevin je tudi izrazil obžalovanje glede govorov in pisanja iz Rusije, iz katerih vseh zveni ideja, da samo ruske metode zastopajo demokracijo, vsi drugi sistemi so pa ali fašistični ali na DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) Kaira. — Egiptovska vlada je kupila ameriško letališče blizu Kaira. Kupna cena je bila $8,-000,000. Ameriška armada je zgradila to letališče tekom vojne. JtseigrajsKi časopis uoroa piše o tem slučaju naslednje. Jurij Nikolič je na Spomjnski dan na grobovih ameriških padlih vojakov na ves glas in v žaljivem tonu preklinjal sedanjo jugoslovansko vlado. Ko so ga hoteli aretirati, je major Coombs skušal na surov način posredovati za Nikoliča. Ker mu ni uspelo, je Coombs zaklical: "To vam je svoboda! živijo, Hitler!" 110 v r AMERIŠKA DOMOVINA" american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC. Editor) >117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland S. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays end Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto »7.00; za Cleveland in Kanado po pofitl za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko'četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pofiti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, čstrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. D. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.60 tor 3 months. Single copies 6 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1608, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1870. _ No. 110 Wed., June 5, 1946 Kaj pravite V diplomatskih krogih so mnenja, da francoski komunisti v nedeljo niso izgubili pri volitvah radi ameriškega posojila, ampak radi odločfiega nastopa državnega tajnika Byrnesa, ki je izjavil, da bodo Zed. države z vso odločnostjo branile nadaljno ekspanzijo Sovjetske Unije proti zapadni Evropi. To je daSo nov pogum francoskim volivcem, ki so že mislili, da so zavezniki prepustili vso Evropo Sovjetom. :;< ij« Zed. države imajo v skladiščih dovolj municije za dve leti največje vojne. Da ne bo torej mislil, da smo psa privezali na verigo in šli spat. # 'S >!< Ni treba misliti, da vse smrdi, kar je delalo s Hitlerjem. Tako Zed. države kot Rusija so tekmovale, kdo bo dobil boljše in več nemških učenjakov, ki' so pomagali Hitlerju z raznimi iznajdbami za vojno. No, Amerikanci so bili tako srečni, da so dobili najboljše, predno jih je zabela tudi snubiti Moskva. Seveda, to niso bili "izdajalci," ki so delali proti zaveznikom! Na take. stvari se kar lepo pozabi. Če bi bil Draža Mihajlovič kak kemični inženir, bi danes najbrže tudi ne čakal na sodno obravnavo. >Jc sj< Ameriške in angleške vojaške oblasti so obvestile italijansko vlado, da ne bodo vzele čet iz Italije in tam okrog Trsta, dokler ne bo vzela Rusija svojih čet iz Avstrije. Ne glede na to, kdaj bo podpisana mirovna pogodba z Italijo. jj« ?;< i\t Rusi so s tako naglico vozili stroje iz vzhodne Nemčije domov, da niso vedeli kaj početi ž njimi. Nemški delavci, vajeni teh strojev, so držali križem roke in Rusi so jih morali krmiti. Zdaj so se Rusi premislili in so začeli voziti stroje nazaj, da bodo imeli nemški delavci defo in da bodo delali zanje, vsaj za hrano, če ne za drugo. ❖ »I« ❖ Jugoslovanski odposlanci, ki so na pariški konferenci zagovarjali pridelitev Trsta Jugoslaviji, so se vrnili potrti domov v Belgrad. Najbolj jih je pa potrl ruski komisar Molotov, ki jim je priznal, da če bodo Zed. države vztrajale, da dobi Trsta Italija, bo Rusija prisiljena na kompromis, ki bi bil v tem, da postane Trst mednaroden pod kako nevtralno upravo. Toda Molotov je Titove odposlance zagotovil, da to ne bo spremenilo ruske politike do Jugoslavije. Moskva bo vedno zvesto stala pri Titu, je obljubil Molotov. Ravno tako, je rekel Molotov, kot je Rusija odločena, da vzdrži komunistično vlado v Poljski. * * * Moskva dolži Zed. države, da nalašč nočejo dati posojila Italiji, dokler Rusija vztraja na vojni odškodnini od Italije v vsoti $100,000,000. To posojilo Italiji je že faktično odobreno, trdijo Sovjeti, toda Amerika čaka z izplačilom, dokler ne bo rešeno vprašanje italijanske vojne odškodnine. Amerikanci hočejo biti gotovi, da njih denar ne bo prišel v ruske žepe kot vojna odškodnina. :]i t'fi :,'c Kdo ve, kje je zdaj Ivan Majski, bivši ruski poslanik v Londonu, katerega so cenili kot najbolj zmožnega ruskega diplomata? Že dolgo ni nič slišati o njem. Nekateri pravijo, da ni bil dovolj strog, ko so mu v Moskvi poverili-nalo-go, naj se pogaja za vojni pl'en v korist Rusiji. Baje je zdaj v Leningradu, kamor pridejo vsi ruski diplomati, katere pošlje Stalin v pokoj. sjc * ::< Program ameriških zračnih črt za vožnje na razne kraje sveta močno ovira Rusija, Tako Rusija ne pusti poletov od New Yorka do Moskve, niti ne pusti, da bi ameriška letala na potu iz N\ew Yorka v Indijo pristala v Teheranu, Perzija, ker da je ta črta preblizu ruske meje. Amerikanci so predlagali Rusom, da bi napravili zračne zveze z ruskimi in da bi v ta namen vozila letala iz Kaira do Teherana, od tam bi vozila pa ruska letala v Rusijo. Toda Rusi so rekli, da bližje kot do Kaira ameriških letal ne puste. »!« ❖ ❖ Najvišja sodnija Zed. držav še zdaj nima predsednika, odkar je umrl predsednik Stone. Predsednik Truman je nameraval povišati enega izmed članov te sodnije, pa je dregnil v sršenovo gnezdo: naj izbere katerega koli izmed osmih, se bo ostalim zameril. Zato ga išče zdaj med juristi zunaj. Seveda, kandidatov je, kolikor je juristov v Ameriki. Koritce plača $20,000 na leto in je kruhek do smrti. & ❖ Pravijo, da se je predsednik Truman močno zameril upijskim delavcem, ko je od kongresa zahteval tako drastične postave proti stavkam. Drugi pa pravijo,, da si je s tem pridobil glasove nedovisnih volivcev, torej da ni nič na izgubi, ali pa celo na dobičku. # :'fi ' Španija ogroža svetovni mir, pravijo Poljaki in Rusi. Zed. države so pa poročale koncii'u U. N., da ima Španija 600,000 mož armade, ki pa nima niti orožja, niti treninge za moderno vojno. Jugoslavija ima pod orožjem tudi 600,000 mož, ki imajo tanke in vse drugo moderno orožje in ki so trenirani dnevno od ruskih častnikov. Pa nihče ne reče, da je Jugoslavija nevarna svetovnemu miru. Sorodnik piše Mr. Frank Trepal, 723 E. 156. St., Cleveland, O. je prejel od svojega sorodnika naslednje p"i-smo: Dragi sorodniki! Danes, 11. maja sem prejel vaše pismo, katerega sem se zelo razveselil in jako težko pričakoval. Pišete mi, da ste prejeli oba moja pisma in tudi od g. Kreka iz Rima. Vi si ne morete msliti, kako se milo stori človeku pri srcu, ko prejme pismo od svojih ljudi v ta oddaljen in zapuščen kraj, daleč od slovenske zemlje. Ne smem se spomniti na naš lepi domači kraj, ki smo ga morali zapustiti radi zlobnega komunizma. že je minilo leto odkar smo morali bežati v tuje kraje pred zverinskim komunizmom, če smo si hoteli ohraniti golo življenje in ostati zvesti narodu in Bogu. Ves čas begunstva pa še nisem dobil nobenega obvestila, kaj in kako je z mojimi starši doma, ali so še živi in zdravi ali ne. Dne 7. junija pa bo moja najstrašnejša obletnica, ko sem bil odpeljan ob eni uri ponoči, z drugimi slovenskimi fanti 2,400 (dve tisoč sto) na morišče iz Celja proti Hrastniku. To je bila najstrašnejša noč mojega življenja. Pred tem časom nismo dobili sedem dni nobene hrane in ne vode in ves čas silno pretepanj. Tako, da je bilo že polovico fantov popolnoma uničenih: Tako izmučene so nas zvezali po dva in dva in nas tako name-iali na avtomobile ter nas odpeljali v gozd in tam streljali kar od kraja. Streljali so nas v tilnik, a lahko rečem, da je bil le malokateri smrtno zadet. Večinoma so še živi padali v globoko jamo. In tako je tudi mene rešil Bog, da nisem bil smrtno zadet in res samo Bogu in Materi božji se moram zahvaliti za rešitev. Bil sem v jami polnih 5 ur med samimi mrliči in umirajočimi, katere sem na lastne oči videl, kako so se zvijali v smrtnih krčih in umirali mučeniške smrti. V času, ko sem bil jaz v jami, je padlo notri še najmanj 1,000 fantov. Vseh skupaj je na tem mestu padlo najmanj 7,000, saj so pobijali štiri dni kar naprej in to samo po noči. Pišete mi tudi, da ste mi poslali paket in denar, za kar se vam najlepše zahvaljujem in naj vam Bog povrne stotero. Sedaj končam in vam bom "drugič še kaj več popisal. Prejmite najlepše pozdrave od vašega rojaka in vas prosim, da mi čimprej odpišete, ker bom težko pričakoval vašega pisma. -o- Kaj pa naši godbeniki Pri meni se je oglasil Mr. Math Zupančič, predsednik godbe fare Sv. Lovrenca in je vprašal, kako z godbeniki godbe fare sv. Vida, ki je bila pred II. vojno tako aktivna. Povedal je, da so v fari sv. Lovrenca že zopet začeli s prakticiranjem, in izrazil željo, da naj bi isto storili godbeniki fare sv. Vida. Ako ne drugače, pa na način, da se pridružijo godbi fare Sv. Lovrenca. Odvisno je od fantov in mož, ki imajo še uniforme in tudi inštrumente ter dobro voljo. V fari Matere božje v Collinwoodu že tudi nadaljujejo z vajami in bodo že za dan 30. junija nastopili v paradi. Na noge fantje in možje, ki ste dospeli srečni iz vojne, godbe potrebuje naselbina in nobenemu ne bo škodilo, če bo žrtvoval par ur na teden za vežbanje. Godbe smo imeli svoje od začetka, odkar smo se kot narodna skupina pokazali. Sedaj je mnogo boljša prilika kot je bila v prejšnih letih, le malo manj zavesti je mednami, malo smo se pomehkužnili. Brez dela in žrtve ne gre. Kako ponosni smo bili vselej, kadar smo korakali za lastno godbo. Zakaj ne bi šlo tako naprej in še s podvojeno moč-j,o. Nekoliko truda in dobre volje pa bo šlo. Starši, dajte dobro besedo sinovom, lahko se še dekleta združijo, bo več zanimanja. Anton Grdina, bivši predsednik godbe. -o-- Od fare sv. Lovrenca Prijazno se naznanja vsem članom društva Najsv. Imena fare sv. Lovrenca, da bo v nedeljo 9. junija pri maši ob 7:15 skupno obhajilo za vse člane. Prošeni so vsi člani, da pridejo ob sedmih pred cerkev, da po-Upam, da boste vrjeli tem mo- j tem skupno odkorakamo v cer-jim poročilo, saj sem bil vendar jcev_ sam priča pokolja in vas prosim, da o tem poveste tudi drugim ljudem, da bodo vedeli, kaj dela komunizem, ko pride do oblasti. Vprašujete me za župnika iz Zaplane. Jaz sem ga dobro poznal. Vi si niti misliti ne morete, koliko je ta človek prestal. Njega so živega vrgli v globok prepad, čez nekaj mesecev smo ga šli iskat in se nam je res posrečilo, da smo našli njegovo truplo, ga potegnili iz prepada in ga prepeljali v Zaplano, kjer smo ga pokopali. Vsemu temu sem bil sam priča. Grozovito je bil razbit po vsem telesu, da so se na njem brali grozni znaki mučenja. Tukaj smo trije: jaz. Ivana in brat Francelj; brat Jokelj je bil pa ubiti isti večer, ko sem se .jaz rešil. Sestra Micka pa je ostala doma pri svojem možu. Sedaj ne vem ničesar, kaj se napravili z njo, ker ne dobim nobenega obvestila od nikogar iz domovine in ne vem nič, kako je sedaj v Rovtah, kjer je danes Popoldne bodo v cerkvi ob dveh litanije in takoj po tej po-božnosti pa se bo vršila seja našega društva. Prosim vas, da bi se udeležili seje v kar največjem številu, saj v poletju vas ne bomo silili na seje. Prav posebno pa je želeti, da bi vsi tisti, ki ste zadnjič pristopili, prišli na sejo, da vas naš tajnik vpiše. Prosim vse starše, katerih sino-! vj so zadnjič pristopili, da na to opozore svoje sinove, ali pa jih sami vpišite, da bo tudi tajnik imel vse točno vpisane. Torej člani društva Najsv. Imena pridite v nedeljo zjutraj k skupnemu obhajilu, popol-j dne pa na sejo, ki bo kratka pa j vendar zanimiva. Josip Kenik, predsednik. -o-- Prispevki za spomenik Sporočam zopet nadaljna ime-' na in vsote, ki so jih darovalci prispevali za spomenik našim fantom in dekletom, ki so se borili v zadnji vojni. V mesecu ma- pogrešanih do 500 mož in fantov. Tako, da v Rovtah skoro ni nobenega moškega več. Tukaj se imamo še kar precej dobro, zdravi smo hvala Bogu, samo to je hudo kev nimamo ne denarja in ne obleke. Tako vedno le pričakujemo, kdaj bo zabeth Matko, Joe Godec, Louis prišel čas, da se vrnemo domov, Levstik, John Barbiš in Mrs. I po katerem tako vsi hrepenimo, j Ludvik Ogrinc $2.00. Upamo, da se nas bo Bčfc kmalu j Prispevke še nadalje spreje-usmilil in nas zopet kmalu pri- mamo. če kdo želi še kaj pripelje domov. spevati, naj se zglasi na spodaj ju so prispevali sledeči: žensko društvo Svoboda št. 148 SNPJ je prispevalo $50.00, za kar se odbor zavednim članicam najlepše zahvaljuje. Po $5.00 so prispevali slede-Či: Mrs. Mary Mam, Mrs. Eli- navedenem naslovu. Vsak znesek je dobrodošel. Zato spomnite se naših bivših vojakov, fantov in deklet, ki so se borili v zadnji svetovni vojni za demokracijo in svobodo vsega sveta. V soboto ob 7:30 zvečer se vrši redna mesečna seja, na katero so posebno vabljeni vsi zastopniki in zastopnice društev. Za odbor s pozdravom, Gertrude Koshel, tajnica, 15614 Huntmere Ave., Cleveland 10, Ohio. Slovenci, pokažimo se! To leto nas kliče narodna dolžnost in verska zavest. Poznani smo v Clevelandu, kot najbolj aktivni, vselej, kadar praznujemo bilo kulturno ali cerkveno praznovanje. To leto se bo vršilo oboje v razdalji samo enega meseca. Na oboje smo vabljeni, oboje se tiče kot celota, vse, ki se čutijo z narodom in za narod. Če tudi ni medsebojno vse tako zedinjeno, vendar ameriška javnost ne ve za naše odnošaje. Ameriška javnost ve le to, da nas je bilo vedno največ vselej, kadar smo se pokazali v kulturnem vrtu. Radi tega ne smemo zaostati tudi sedaj, ob pomembnem praznovanju Baragovega katoliškega dneva. Naj bo s tem povedano to, da je potrebno iz več vzrokov, da nas je vselej veliko Skupaj in sicer zato, ker nas merijo mestni politični gospodje po številu koliko nas je, kadar kaj od mesta potrebujemo. Kulturni vrt je že mnogo pripomogel', da je eden ali drugi dobil kakšno službeno mesto in dobil kredit po moči in množini skupnih nastopov. Radi tega je nujno potrebno, da se snidemo v kulturnem vrtu na 30. junija, to je že ta mesec. To prvo praznovanje bo res namenoma cerkveno, to se pra- vi, da se bomo spomnili našega apostola škofa Barage, za katerega se vršijo preiskave o njegovem življenju, da ga sv. stoli-ca povzdigne na oltar, kot prvega slovenskega priprošnjika. Kot podpredsednik Baragove zveze, najvljudneje vabim vse dobro misleče naše rojake katoličane, da se za ta dan že sedaj odločite, da se udeležite in da s tem pokažete, da vam je za to, da se uresniči želja, ne samo naših slovenskih katoličanov v Ameriki in v stari domovini, marveč, tisoče drugih Ameri-kancev in raznih narodov, ki so živeli ob njegovem času in vedeli o njem in to potem svojim mlajšim o njem sporočali. V ta namen bodo dospeli cerkveni dostojanstveniki in lajiki in spregovorili za Barago iz dokumentov, ki so se našli širom dežele o misijonskem življenju tega apostola. Rojaki! V kolikor se čutimo, da gremo vsako nedeljo v cerkev, prav nič manj, še bolj naj se zavzamemo, da gremo omenjeno nedeljo v kulturni vrt, kjer bodo nastopili častni govorniki iz mesta in od drugod. Kulturni vrt naj bo zopet enkrat napolnjen v dolini pod košatimi drevesi, kjer je tribuna pred spomenikom Gregorčiča, kjer se bo slišala tudi slovenska pesem, gotovo skladba Simona Gregorčiča. Odbori so na delu, da vse pri-rede ob času. Za slučaj dežja, ki je tako navadno rad močil ob dnevih naših praznovanj, smo pa naprosili direktorij S. N. Doma, da nam bo odstopil prostore, da se bo program vse eno izvršil. To velja za Baragov katoliški dan. Glede drugega praznovanja — sto in petdeset letnice, bom pa sporočal pozneje, da si se vršijo priprave že sedaj za oboje. Anton Grdina za priprav, odbor. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nnriniwanip s 1 strani) stvom OZNA. Kadar zapusti hi-ko, je vselej spremljan od detektivov, ki gledajo na vsak njegov korak. Zgodilo se je, da je nekemu vozniku odpovedal avto pred hišo, kjer živi šubašič. V nekaj minutah je popravil svoj voz, pa so ga le aretirali, češ, da je hotel pomagati šubašiču pobegniti. Taka je svoboda v "novi" Jugoslaviji. Znano je, da je bil šubašič tisti Hrvat, ki so ga izrabili, da je mogel postati« Tito priznan predsednik .jugoslovanske vlade. Mož je zaupal komunistom. LOČITEV KOMUNISTIČNE STRANKE OD DRŽAVE. — Znani srbski profesor Dragoljub Jovanovic je sicer velik levičar, pa ima včasih kake svoje ideje, kar pa v totalitarni državi ni dovoljeno. Ko so razpravljali o ločitvi Cerkve od države je govoril tudi on in izrekel misel, da bo treba ločiti od države tudi komunistično stranko. S to besedo se je tako zameril, da sta Jud Moša Pijade in Edward Kardelj slovesno protestirala proti takemu krivoverskemu mišljenju. Dragoljub je bil mnogo po ječah v dobi kraljeve diktature, zdi se, da bo kmalu ,za zidovi tudi pod komunistično diktaturo. Vse diktature so pač enake. — Govor Jovanovičev so potem razširjali po Belgradu kot prepovedan letak v veliko pohujšanje komunistične vlade. DRAGE PROSLAVE. — Iz Slovenije poročajo, s kako slo-' vesnostjo so obhajali komunisti 27. aprila obletnico ustanovitve _ tako imenovane Osvobodilne fornte. Ta proslava je stala sa-' mo v Ljubljani čez dva milijona j dinarjev. Vse je moralo biti vf zastavah in okrasju. Komunisti so seveda zelo hvaležni tej OF. Le s to prevaro so mogli zapeljati veliko število ljudi v partij zane, da so jih potem tam predelali v čiste komuniste, še več' je stala proslava prvega maja. Računajo, da je to stalo Ljub- ljano štiri milijone. Pri tem pa ljudje stradajo. KOMUNISTI IN UNRRA. — V Ljubljani so aretirali magi-stratnega uradnika, ki je imel nadzorstvo nad trgom in je imel preprečevati črno borzo. Imenovani je opazil, da prihajajo na trg stvari, ki so last UNRRA in je obtožil neko černetovo radi te prodaje na črni borzi. Imel pa je smolo. Imenovana ženska je prodajala kot funkcijonarka komunistične partije in v "korist"' partije. OZNA ga je sicer kmalu izpustila pa tudi poučila, da naj se ne vtika v stvari, ki zadevajo partijo. Ta sme prodajati tudi UNRRA artikle na črni borzi. Pravica mora biti slepa, si mislijo komunisti, tako da njih dejanj ne vidi. TRI OKROŽNE KNJIŽNICE. — Ljubljanski mnister za pro-sveto je izdal odredbo o ustanovitvi treh novih okrožnih knjižnic za celjsko, mariborsko in novomeško okrožje. Nove studijske knjižnice bodo izposojale ljudstvu knjige in časopise, dajale strokovne nasvete o literaturi, prirejale strokovne tečaje itd. Pooblaščene so tudi, da prevzamejo že obstoječe knjižne zaloge v posameznih mestih. Izgleda, da mislijo spraviti v te'nove knjižnice knjige raznih razpu-ščenih društev. Razume se, da bodo nove knjižnice pod skrbnim nadzorstvom komunistične partije in njena dobra pomoč pri strankarski agitaciji. GOSPOD SEPAROVIč. — Skozi Trst se je pred kratkim vračal iz Jugoslavije kaplan še-parovič, ki je med Hrvati v Ameriki, ki so za Tita, nabral nad pet milijonov lir in jih odšel razdelit na Hrvaško. Ko se je vračal, se je silno slabo izražal o Titovem režimu in obžaloval, da je sploh kdaj spregovo-; ril kakšno besedo v korist seda-j njemu režimu v Jugoslaviji.! Pravil je, da bo sedaj že skušal J ameriškim Hrvatom podati pravo sliko o Titu. ie t BESEDA IZ NARODA ft verjuf «rp««e ....i-SMlf'" Meniševci so slišali v b*1' . ko stavlja Betač zunaj ^ rišču posredovalne predloge . v; »p veHr Je sta vendar še vselej. * # tlesknil z jezikom, za^ potegnila. Zdelo se n> ^ < da prhata skoro vanj. ^ d dar precej daleč od erje. pa do zadnje preme, ^ jft> tac sedel in nat€?g°va vse pretege. „ gj j« . "Nazaj se ozirata- J slil, ker vsled goste te ^ gel niti razločiti živ ^ljK vedel, kaj jima ni P® ^ »J stahor, pravim, če 1 ^jn ( res razdražila, da_ ^ oplazil, kroti, po V»J»' f°v bosta čutila do sodn®» dne." . j pet^ Ampak naj je P°Cfl\pil take, voz se ni P^ l^j sta in konja sta ;n pi' mendrala sem in j P1'\ kot bi jima ne bilo ne] ' " i® i.f)11 "Križana gora,, D> konštatiral Betač, ^ .v kaj, ki ni po pranje* kdo later no prinese- proti hiši. J išarska polena VT RVKKISKA DOSTOYINA, JUNE 5, 1946 r s SPISAL NARTE VELIKONJA tare. Klančarka je sedela na pragu z otrokom. "Kakšen je že!" se je začudil. "Saj se že smeje!" "O, tudi glavo že prizdigne!" je ponosno dejala žena. "Le glej, kako se upre. In v noge je močan!" "Da je?" se je čudil Matijec. "Kaj bi bilo z njim, da ni bilo tebe, Matijec!" "Ah kaj bi. — Ali ima krava mleka " "Zdaj povleče še vse teliček. Drugi teden pride mesar. Kar jokali bomo za njim. Kakšen teliček pa je!Jaz. pravim, da bi ga redili, on pravi da nima krme! Kaj bo krava žalostna po njem kar srce me boli." "ISaj ko j pozabi!" "Pozabi že, ampak hudo ji pa le bo. In prvi je!" "Ko bi imela pamet!" "In še kakšno: Tiste dni, ko smo jo mislili prodati, je kar glavo povešala, pravi on. Ima svojo pamet. Človek nič ne sluti naprej, ali prav malo, žival pa vse. V hlevu še nismo ničesar rekli o mesarju, da ne povesi glave." "Da je taka?" "Prav taka je!" v "Potem naj kupi on za teli-co sena. Za moj denar naj ga kupi, da bo imel Janezek telička, ko shodi." "Za tvoj denar še ne more ne, ko še ni nič prislužil." "Saj res. Bomo videli! Pri nas bo letos preostajalo krme in za teh par mesecev bo telica malo rabila, potiem poj de itak na pašo. Franci porečem. Če porečem, za Janezka bo dala." In uverjen, da bo Janezku rešil teličko, Janezku, ki se že smeje in dviga glavo in je močan v nogah. In je dejal po kosilu, ko so odmolili: "Pri Klančarju sem gledal Janezka." Franca se je stresla ob teh besedah. "Ali je ona zdrava?" je skrila razburjenost. "Na pragu je sedela." "In lenobo pasla!" je dejal Tine. "Ne, Janezka je imela v naročju." "Samo razvadila bo otroka!" je spet osorn opripomnil Tine, ki je ,z nejevoljo opazoval Franco, kako je prebledevala. "Zdaj res nima nobenega dela," je ugovarjal Matijec. "Po travnikih bi že lahko trebila." "Če pa je-še bolna!" se je srečno domislil Matijec ter se prestrašil svojega poguma. "O telički sva govorila. Da bi jo redila, pa da nima sena. Za Janezka da bi jo," je zvračal misel. "Če nima, pa nima!" se je spet smejal Tine. "Da krava ne sme slišati o mesarju, da poveša glavo! Morda jo pa res poveša!" "Ta pa je bosa, Matijec! S tio moraš na božjo pot v oprtniku, -da ne dobi žuljev. Kako moreš ti kaj takega reči. Ta še za babe ni." "Če pa žival res kaj razume?" je pristavila Franca. (Dalje prihodnjič.) Danainja Jugoslavija (Konec.) Omenil ibom par zgledov, kako OZNA dela, Domobranci so bili organizacija, ki se je začela v Sloveniji, da zavaruje vasi pred partizanskimi napadi. Večina so bili kmetje, ki so bili v jedru proti Nemcem in za zaveznike. Znano je mnogo slučajev, ko so ti domobranci reševali zavezniške letalce pred Nemci in jih vodili nazaj k njih bazam. Ko so partizani po končani vojni prevzeli oblast, so aretirali vse domobrance, ki so jih dosegli. To število se je pomnožilo, ko so Angleži izročili domobrance, ki so se umaknili na Koroško, po dogovoru, da bodo vsi svobodni ralzen pravih vojnih zločincev. Te ljudi so mučili po ječah na najstrašnejše načine. Jaz^em sam govoril s takimi, ki so bili kasneje izpuščeni, in so mi povedali da so tako stradali, da so mnogi pomrli samo od stradanja. Vse pa so pretepali kot živali, nagnali so jih tako na gosto v sobe, da niso mogli niti ležati, streljali so jih za vsako malenkost kot divjačino. Ogromno število pa je bilo likvidirano v strašnih masnih umorih, kot je svet slišal doslej samo pri Nemcih za podobne. iNajbolj znani masni umori bo se vršili v Kočevskem rogu. še sedaj ne sme v bližino teh krajev, kjer so pobijali ljudi v takih množicah, ne vojak ne civilist. Natančno število pobitih Se seveda ne ve, kajti mrtvi ne znajo govoriti, toda poznavalci razmer cenijo število v Kočevskem rogu pobitih na 20,000. Med temi je tudi precej hrvaških ustašev. Drugi masni umori so bili pri Hrastniku, kjer so več tisoč trupel pometali v stare rudarske jame, dalje pri Hudi jami in po raznih kraških jamah. Po amnestiji meseca avgusta je bilo nekaj domobrancev izpuščenih, pa še*t«lr je bilo kasneje mnogo pobitih in neznano kje pokopanih. Toda večina domobrancev se ni nikoli vrnila domov. Cele vasi so po Slovenskem, kjer ni skoro nobenega za delo sposobnega moškega. Vse je bilo pobito. Ni čuda, da je slovenski kmet žalosten in obupan. Razmere v koncentracijskih taboriščih so neznosne. V mali Sloveniji vem jaz sam za deset takih taborišč, največji v Tehar-jih pri Celju in v Strnišču pri Ptuju. Govoril sem z ljudmi, ki so prišli iz teh taborišč. Vsi povedo v glavnem isto: stradanje, bolezni, prenapolnjenost, brutalnost in smrt — razmere, ki napravljajo taborišča v Dachau in Buchenwaldu za primeroma mila. Mnogi Slovenci so res prišli iz Dachau domov samo, da so jih brž partizani utaknili zno-ya v taborišča. Ti vedo povedati, da je v teh partizanskih taboriščih huje kot je bilo v nemških. V takih razmerah ni čudno, če so ljudje ustrahovani, zlasti ker je vsaka državna ustanova samo za razširjanje komunizma. Sodi- šča v našem smislu ni. Obstojajo takozvana ljudska sodišča, ki sodijo samo na ukaz od zgoraj. Pri predbožičnem procesu so zvedeli obtoženci in njih zagovorniki za vsebiho obtožbe samo en dan pred tako imenovano razpravo. Priče so bile očividno najete, kako naj pričajo; tudi niso bile zaprisežene. Obtožencem! ni bilo dovoljeno, da bi pričam stavili vprašanja. Vsak je vedel, da so vse priče najete in podkupljene. V dvorano so nagnali nekaj komunistov, da so ves čas vpili nad obtoženci in zahtevali obsodbo. Na vzgojnem polju je enako tragična situacija. Vzgojo nadomešča politični in militaristični pouk. iče bi se to nadaljevalo samo par let, slovenska kultura izgine in nadomesti jo komunističen militarizem. Abecednik je poln pouka o sovraštvu do drugih ljudi; govori le o puškah in kanonih, o tankih in streljanju, o vojaških paradah. . Knjiga je polna hvale o Titu in Stalinu. Otroke uvaja v društvo "Pijonir-jev," nekaj podobnega kot je bila na Nemškem "Hitler j ugend." Med tem ko knjiga poje hvalo ruski rdeči armadi, ni niti ene besede o Ameriki ali Angliji. Nič bolje kot šoli, se ne godi cerkvi. Na zunaj je sicer boigo-častje še svobodno, toda organizirana je cela kampanja, da se vzame Cerkvi vsak vpliv. Vse katoliške šole so ukinjene. K^-ko se dela proti cerkvenim institucijam priča slučaj na Viču. Tam vodijo zavetišče neke sestre. Pred Božičem so pripeljali zvečer pred to zavetišče dvesto otrok in jih naučili, da so vpili: "K . . . morajo v 24 urah iz te hiše ali pa jih obesimo." Te otroke so pripeljale ženske in jih naučile, kaj naj vpijejo. Ta-j ko pravijo, da se izrazi ljudska j volja. Pripovedovali so mi, da je vsaka ženska, ki je pripeljala otroke k tej demonstraciji, dobila nogavice iz nekih ameri-kanskih pošiljk. In take demonstracije so delali tudi.pred drugimi katoliškimi šolami. Usmi-ljenke so morale z novim letom zapustiti vse bolnišnice in na njih mesto so prišle partizanke, ki nimajo o strežništvu nikake-ga pojma. Kako se godi Cerkvi so točno opisali škof je v znanem pastirskem listu. Kako sovražijo partizani duhovnike, naj povem za zgled sledeče. Jaz sam poznam vdovo, kateri so ustrelili partizani moža, ker so ga imeli za duhovnika. Šel je po Mostaru v Hercegovini v črni, malo lepši obeki, pa so mislili, da je duhovnik.' Ustrelili so ga, ne da bi se prepričali, kdo je. Nekateri ljudje mislijo, da so odtehtane žrtve politične svobo de vsaj s tem, da se ustvarja pravičnejši družabni red. Toda socialne razmere so sedaj še bolj krivične kot so bile poprej. Razlika je le ta, da so bile razne stvari prej v privatnih rokah oseb, ki so sedaj pobite ali po ječah, toda uživajo te stvari novi oblastniki. V vsako vilo kakega obsojencev se je vselil kak komunističen mogočnjak. Kidrič je zavzel gradič princa Pavla na Brdu, drugi sedi na Strmolu, ki so ga vzeli ubitemu Hribarju itd. Vsak, kdor kaj poseduje, je v vedni nevarnosti, da bodo tudi zanj dobili kak vzrok, da ga odstranijo in se polaste njegove lastnine. Na podlagi trditve, da je treba izgnati nemško manjšino, so izgnali tudi celo vrsto znanih Slovencev, da so se lahko polastli njih posestev. Ta nova državna lastnina v resnici ne koristi državi, ker tej nič ne nese, ampak je le v korist tistih, ki so se na to posestvo vselili. Tudi s podržavljenjem tovarn ni mnogo koristi, ker so odstranili skoro vse izvežbane moči. Tako ne morejo izdelati tega, kar bi sicer lahko. Posledica komunistične gospodarske politike je splošno obubožanje. Tako nove razmere niso prinesle boljšega življenja, ampak le slabejše. K preživljanju pomaga v Jugoslaviji mnogo UNRRA. Tekstilne tovarne imajo toliko bombaža, da komaj najdejo prostor v skladiščih. Motorji, tovorni avtomobili, kmetijski stroji, obleka, živina, vse to pošilja UNRRA v veliki meri. Vse to postane tisti dan last jugoslovanske države, ko pride na jugoslovanski teritorij. To blago izrabi vlada na najbolj neusmiljen način kot svoje politično orodje. Ljudje, ki niso politično zanesljivi ne dobe ničesar ali le malo. In še to morajo seveda kupiti zai drag denar v državnih trgovinah, žalostno je gledati te trgovine, ki imajo blago darovano v humanitarne nam'ene, pa se prodaja za politično izsiljevanje najnižje vrste. Podobno se razdeljuje tudi kar dajejo druge humanitarne ustanovo.' Y$o sD razdeljuje med komuniste, ljudje, ki pa so najbolj potrebni, ne dobe ničesar. Komunisti sc bolje oblečeni in bolje jedo kot drugi, ki po svojem prepričanju lie morejo biti člani njih stranke. To je danes enakopravnost, to je socialna pridobitev parti-zanstva. Pri tem ljudi še zapeljujejo in zaničujejo resnične darovalce. Vsi šolski otroci so dobili za Božič- nekaj obleke, poslane seveda iz Amerike. Vsem otrokom pa so povedali, da je to darilo generalising Stalina. To je še toliko bolj smešno, ker je bil velik del produkcije slovenske industrije odposlan v Rusijo. Pravijo, da gre-to na Rusko, da tako slovenski narod pokaže hvaležnost Rusiji za "osvoboditev in za junaško pomoč v borbi." Tudi zato, pravijo, je treba dati Rusiji, da se plača vojaške dobave za jugoslovansko armado. Ni pa besede o tem, kaj so# za-padni zavezniki prispevali za "osvoboditev" v blagu in življenjih. O UNRRA in njenih dobavah govore na mitingih, da je to samo poskus kapitalističnih držav, da bi prišle do nadoblasti nad delovnim razredom v Jugo slavij i. Tako se vse izrablja in zlorablja v čisto komunistične politične namene. To nasprotje proti Amerikan-cem in Angležem je eden najbolj žalostnih pojavov v Jugoslaviji. Ljudje so za Amerikan c.e, toda po vseh sestankih jih poučujejo, da so izdajalci, če drže z Amerikanci ali Angleži. Govore jim, da so zapadne velesile največji sovražnik "ljudske demokracije," in da jih bo prej ali slej treba uničiti, seveda v zvezi s sovjetsko Ruisijo. Napisal bi lahko o takih in ena kih zadevah iz Jugoslavije cele knjige. Nikomur ne manjka dokazov o resničnem stanju v Jugoslaviji, kdor jih hoče videti, če bi bilo treba še novih dokazov komu, naj se vpraša, odkod tisoči beguncev iz Jugoslavije. Ti raje prenašajo ponižanja in težave brezdomcev ter bedno življenje po taboriščih kakor da bi šli na svoje domove, po katerih hrepene. Zakaj je to? Odkod'ta pojav? Zakaj ni beguncev, kjer vlada za pad na demokracija; Odgovor je zelo preprost. Vzhodna Evropa je strašna ječa, dočim je zapadna Evropia kljub revščini, kljub svojim težavam. vendarle zavetišče pred barbarstvom in brutalnostjo, ki vlada v deželah pod rusko nadoblastjo. Strašne so take razmere, ds po tolikih letih bede in uničujoče vojne v teh deželah zasmehujejo prav tista načela o svobodi ,jn človeški dostojnosti, za katere se je svet boril proti nacizmu Toda nikomur ne more koristiti če si zapira oči, da ne bi videl kaj se godi v teh krajih. -o- DELO DOBIJO AMERICAN RED CROSS HI8 Ameriški Rdeči križ pomaga hraniti potreben ži vež za gladni svet. ŽENSKE ZA j DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. iris (x) MALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdieott 0487 Govorimo slovensko (x) Z namenom, da pomaga prihraniti živeža za od vojne opu-stošene dežele, se je Ameriški deči križ ponudil, da pomaga izvajati program predsednikovega pomožnega programa za preprečitev lakote. Postojanke Rdečega križa sirom dežele nudijo gospodinjam informacije o programu in načinu hranjenja živeža, ki je potreben za lačna ljudstva po svetu. V grocerijah in v restavracijah so razstavljeni na ogled gospodinjam listi z navodili o hranjenju masti, žitnih jedil in dru-»e važne hrane, katero moramo rabiti s štedljivostjo, da bo dovolj tudi za druge. V šolah delijo mladi člani mladinskega Rdečega križa letake, ki jih otroci nosijo domov materam, da se pouče o različnih načinih hranjenja in štedenja živeža. Rdeči križ ima tudi natečaje v nutriciji, kakor med časom vojne, z razliko, da se ti tečaji sedaj večajo da ustrezajo naraščajoči potrebi. Gospodinje se v teh natečajih nauče kako je treba ravnati s kruhom, da se ne skvari, kako je tekom toplih mesecev treba spravljati maščo be in druga kvarna jedila, da se prepreči pokvarjenje. Vzorčni jedilni listi pokažejo gospodi njam boljši način pripravljanja in serviranja jedil. Rdeči križ daje na razpolago tudi govornike in predavatelje, ki se radevolje udeleže sej in se stankov katerih cilj je konzer-vacija živeža v svrho čim širje porazdelitve istega med Ijud stva, ki gladujejo v evropskih in drugih deželah po svetu. -o- —V zadnjih petih letih se je prebivalstvo na farmah znižalo skoro za 5 milijonov, kar pomeni znižanje prebivalstva od 30,-000,000 na 25,000,000. MALI 0 G LAS I Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 4 zgorej. Nahaja se na*732 E. 200. St. Za podrobnosti se obrnite na Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 IV 0678 ____(x) Slovensko-ameriška Kuharica se sedaj dobi v Clevelandu Dobite jo v pisarni August Kollander, 6419 St. Clair Ave. ter pri Jožetu Grdini, 6113 St. Clair Ave. Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo. (Mon.Wed-x) Šivalne stroje popravljamo KE 5557 Tudi kupimo stare šivalne stroje ALLIANCE SEWING MACHINE 15823 ARCADE AVE. SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 Hiša naprodaj Nahaja se na 1767 E. 33. St. južno od Payne Ave. Za 2 družini in zadej je ena hiša. Zadnja hiša in zgorej sta po 2 družini. Za podrobnosti vprašajte na 1755 E. 33. St. V počast ameriškemu državnemu tajniku James F. Byrnesu. — Francoski otroci so počastili našega državnega tajnika in njemu v, počast zapeli francosko in ameriško himno. Slika je posneta na stopnicah pred Tuileries Gardens v Parizu. Za na sliki so še ostali člani naše delegacije, ki so se udeležili konference "velikih štirih." Furnez naprodaj Naprodaj je fur ne«, cena zmerna. Vprašajte na 1019 E.! 66. Place, (117) ; Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je INNEBRIN Poiskusite enkrat. Dobi se le pri MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. Hiše naprodaj Proda se moderna hiša na Bayl iss Ave. 10 sob za 2 družini, furnez na paro (steam), velik lot, garaža. Selite se lahko takoj. Takoj $3,500, ostalo kot najemnina. Dve hiši na enem lotu na Glass Ave. Ena je za 4 družine po 3 in 4 sobe, zadnja hiša ima 9 sob in je za 2 družini; garaža. Takoj $3,000, ostalo kot rent. Mesečna najemnina znaša $112. Proda se hitremu kupcu po nizki ceni. Pokličite po 6 uri zvečer. HE 6054 (112) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. kovnice apelirajo na dobra srca ^ 2nano je požar uničil poslopje deškega semenišča % a na Prostorih Uršulinske akademije, Villa Angela, Ne bore Blvd. Poslopje, v katerem je bila kapela, sta-'in redovnice ter več šolskih sob, je popolnoma uni-V treba je zgraditi novega. ^ poslopju je prebivalo 68 redovnic in novinke, ki brez strehe. Zato je treba takoj zgraditi novo ^ °> za kar je pa potreba denarja. Sestre uršulin-lJaeajo na dobra srca, da bi pomagala po svojih mo-U stiski. Mnogo slovenskih deklet je že pohajalo in % a k uršulinkam, ki so priznane dobre vzgojiteljice, kot prav, da jim tudi Slovenci pomagamo v tej l/ ki. % Rojakov bi hotel kaj pomagati, lahko odda v uradu 's^^gela, ali pa izroči v našem uradu proti potrdilu, bodo čč. sestre večno hvaležne. w "jcmii vidnim iglicah, ki puhte iz Ali si že videl ze-I bukve? Brezo in i. P°mladnem solncu? t^1 Pomlad? Potre-v. dober komurko-zen znancu m ne-ivesta pod teboj, nebo j6 ®ri sinjini je novo 5t' Ali Si ga že videl? j®2 zvončki in troben-(j Potok, obrobljen s In čudno pla-I j111 deklet, ki hite po Polagajo krompir ; Pomlad? Ne vpra-i(j. ^am zanjo besede, kj0, če bi se vrnil čez 8mrti brez vseh ču-> ^0 na eno oko. ti Matijec pove, v^lad? Malobesedni Vi Matijec Mohor- »o Klančarja bu- j^Upno vrgla na skri-j,81lšaja, ko je Tine od-' . „ . j. • je vprašal. Hji eri1 srčnem krču se :,,^Pred njim ter ga ,r; 'pojdi, iTne, pojdi! 11 z menoj ?" k XIII (j slišal prvi klic polipa se spusti nad £ ®Peta, visi v zraku. jj^0 je pomlad. Ali *treg jn prepir v bo-s nezdo plete ter se . °troki. To je pom-5 njive se vleče dim U^i'abka in smrdi po j^iu in travi. To je i^ailadi. Staro, gni-Zažigajo otroci ter sja dim. In vonj sve-tta nj ivi in potne ži-^ e plug in brano. To g' Ce bi čez sto let ^ ^rišel z zavezanimi bi jo spoznal po Y\ nicir»JVi irl »Jir/n i V» I boli —" je pono- J8c. ^ vremenu rada gla-k pomenljivo in čud-^ dejal Tine. , ^spravila z mize, je a na vse te besede J »a jok. . vremenu rada gla-|Je ponavljala ostre, j® Tinetove besede. ^ je ponavljala hlap-k6'. se je razprav-in razmišljala v ki ji je pre-, J m telo. j Sadljiv par. O, ti vedel! Pa je H'ž! Prepozno, vse te' da bi bile tiste ^ske za mojo trugo, v We Za izlibel Blaž, vremenu rada fNah je skuhala ve-'^klicala je Tineta, po-:.aza- Možakarji so !,l! sklede. J hlastno sedel na 5ier je sedel obletno ju-' hkrati zmerom, oddajal zadnjih štiri-j,1 * skupni skledi. j'neboš?" je vprašal Prikrito nejevoljo. ^ boli," je zaprosila SONNER CAS CONVERTORS 15505 EUCLID AYE. At Taylor MU. 4200 Supplies • ' Since 19U? V-^ W5» jem notranjem bistvu vsem, razen malemu številu izvoljencev. "Nikdo umrjočih ni nikdar privzdignil moje tenčice," pravi Izida ki jo častiš. Modrijani pa so pogledali tudi pod tenčico, in bilo nam je dopuščeno, da smo gledali v obraz svečani vzvišenosti narave. Svečeniki so bili 'dobrotniki vzgojitelji človeškega rodu; aH bili so oben mea, okže hočeš tako, tudi sleparji in hinavci. Meniš pa li mladi mož, da bi mogli kakorkoli koristiti svojim bližnjikom, ne da bi jih varali? — Nevedno in surovo množico je treba v njen prid slepiti. Resnici ne veruje — orakelj pa časti. Rimski cesar vlada najrazličnejšim narodom na zemlji in združuje v trdno celoto najbolj nasprotujoče si življe. To tvori mir in pokoj, zakonitost in vsč bla-gre občanskega življenja. Meniš li, da vlada cesar, človek? — o ne, veličastv« zunanji sijaj, ki ga obkroža, vzvišenost njegovega položaja, to so orodja njegove goljufije in njegovih prevar. Naši oraklji in višja navdahnjenja, naše gospodarstvo in temelji naše moči — ista sredstva za isti smoter, za dobrobit in mir naših bliž-njikov. — Poslušaš pazljivo in strmiš — pričelo se ti je daniti.* Apecid je molčal, toda hitra Gornja slika nam predstavlja predsednika unije premogarjev, John L. Lew-is-a. Slika je bila nedavno p o s net a v Washingtonu, kjer so se vršila že dalj časa pogajanja za p o r a v n avo premogarske stavke. NAZNANILO IN ZAHVALA _ S žalostnim in globoko potrtim srcem naZ v loStn<> t vsem sorodnikom, prijateljem in znancem PreJ ^ I vest, da je vsemogočni Bog poklical iz naše s,'e ® ga nadvse ljubljenega soproga, očeta, sina in Frank J. Tomšiča Blagopokojni je nagloma in nepričakovano ^ nul dne 23. aprila 1946. Položen je bil k večne" čitku 27.. aprila na Calvary pokopališče. Pokojni rojen v Cleveland u, ter bil ob smrti star 35 let- ^ Globoko hvaležni se želimo zahvalti gospodo^,, hovnikom cerkve sv. Lovrenca, Rev. Omanu 7-a ^ ju ljeno slovesno pogrebno sveto mašo, Rev. SlaP^jtvC Rev. Praznku za asistenco pri sveti maši, za g. pri pokojniku in za sprejem na pokopališče. Src'< ^ la Mr. Zormanu za tako milo petje pri sv. mas'- ^ hvala Mr. in Mrs. Jernej Tomšič Sr. za jiaroc? grebno sv. mašo. ]-0iiie' Prisrčna hvala vsem, ki so v blag spomni P®^ ^ mu okrasili krsto s krasnimi venci, enako tudi so darovali za svete maše, da se bodo brale za m1 koj duše pokojnega. ^ Srčna hvala vsem, ki ste prišli pokojnega P^. pit, se udeležili pogreba in ga spremili na m» ^ p0. Hvala vsem, ki ste nam na en ali drugi način bi moč in tolažbo v teh žalostnih in težkih dneh. Hvalo izrekamo častitim. sestram usmilje11^ t0-bolničarkam v St. Alexis bolnišnici za vso PornOCz3 W lažbo. Iskreno hvalo izrekamo zboru Planina ejo lostinke zapete ob krsti. Našo zahvalo naj spl ,'j]i kr' Seranaders, osebni prijatelji pokojnika, ki so no sto. . $r Našo zahvalo naj sprejme L. .Ferfolia pogre^.^, vod za vsestransko prijazno postrežbo in lepo pogreb. bJ.at. Predragi in nikdar pozabni soprog, oče, sin 1,1 ^ dokončalo se je Tvoje zemljsko življenje in mora ^ ^ tako naglo zapustiti, ter se preseliti v večnost. ^ boki žalosti nad Tvojo izgubo pošiljamo prošnje k v da Ti podeli večni mir in pokoj, v preranem S hladni domači zemlji. žalujoči ostali: SEDAJ V ZALOGI za takojšnjo inštalacijo ZA REZIDENCE IN INDUSTRIJO POPOLNA ZALOGA /žg) S VELIKOSTI / ^ ^ ZA VSAKO GRELNO t ZAHTEVO. [ spremenja \ furneze za premog \ in boilerje y v avtomatično gretje Konipletno z vsemi' r-l^^^^^^IlMmi^V Minneapolis-Honeywell Kontrolami ^W^HfliSKSBSaei POKLIČITE ZA PREGLED IN PRERAČUN ŠTEFAN M. ROBASH, ZASTOPNIK Mi imamo fino izbiro plošč za polke, valčke, jitter bug in druge popularne plošče. Mi dajemo v najem juke boxes za poroke, partije in drugo. Popravljamo vseh vrst radije, pralnike in čistilce. Delo izvršeno po ekspertih in vse delo garantirano. MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. EN 4808 FRANCES ANN TOMŠIČ, soproga; THOMAS J., sin; JERNEJ in ROSE TOMŠIČ, starši; JERNEJ, EDWARD in VICTOR, bratje; ^fl MARY SKUFCA, THERESA SKUL, JOSEP*1 FILIPOVIč in ANGELA, sestre; -jf, VIVIAN MISMAS, ANNA in FRANCES TO^ po pol sestre. Cleveland, O., 5. jun. 1946. JL CONSERVE'AN D SERVE ki je nas zapustil 5. junija 1945. Eno leto je minilo, kai' si Ti aapustil nas, Črna zemlja Te pokriva, ran izbrisal ni še čas. Enkrat bomo se združili in si stisnili rokfc, s Tabo, ljubljeni naš brat, to bo srečno svidenje. Žalujoči ostali: U?ulAJLb KJLblAJ s*/d: TEACH economy; 7H*T IS ONE OF T«E FIRST VIRTUES.'7 1809-1865 _ „ . Vse and reuse every drop of cook- ' i ing fat, and rhen turn it over to Y ^OWr f your meat dealer. Conscientious _. _ KJiSfflP * salvage means more soap for you ' and more edible fats and oils re- ^-J^^Ife^^VN.' . leased for shipment abroad. lelbBi aJM vVXft . OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. RUDOLPH SMRKE, brat; JOHN in MARTIN SMRKE, bratranca. V stari domovini pa MIKE in LOUIS SMRKE, brata, MARY BARLE in JOSEPHINE MESERKO, sestra, Cleveland, O., 5. junija 1946. Poslednji dnevi Pompejev ROMAN njena iz nebes, — in zdaj — I zdaj pa —" Krčeviti vzdihi so zadušili svečeniku glas. Za kril se je obraz z rokama in goste solze so tekle skozi shujšane prste in curkoma lile celo na obleko. "Kar sem ti obljubil, prijatelj moj, učenec mo.j, — to hočem tudi izpolniti. Vse ono je bilo le izkušnjava za tvojo mladost — tvoja pridodnjost bo zato toliko sijajnjša — le ne brigaj se več za take krinka-rije — ne zamenjuj še dalje onih sužnjev božanstva z atri-jenzi v njenem notranjem svetišču ! Izkazal si se vrednim, da vstopiš vanj. — Odslej hočem biti tvoj vodnik in ti, ki .zidaj preklinjaš moje prijateljstvo, ga boš nekoč še blagoslavljal. Mladi mož je dvignil glavo ter zbegano in zgovorno gledal Egipčana. "Poslusaj me, ,]e nadaljeval Arbac resno in svečano, ozrši se okrog, da bi se prepričal, ali sta še sama. "Iz Egipta je dobil svetevso modrost; iz Egipta je došla vsa veda v Atene jn spretna politika na Kreto; iz Egipta so izvirala vsa ona ljudska plemena ki so se sicer že poptopila v temi starodavnosti, pa so prednjačila z modrostjo in milino duševnega življenja že davno prej, nego so Romulove strune poplavile ravnine Italije in pregnale civilizacijo z barbarstvom in surovostjo. — iz Egipta so došli vsi oni vzvi-šemi bogoslužni obredi v svetem mestu Cere, katerega prebivalci so naučili svoje zmagovalce, mogočne Rimljane, vse sedanje skrivnosti njihove vere in njene svečanostne obrede. In kaj meniš, mladi mož, kako je prišel Egipet mati neštetih narodov do tolike veličine in vzvišene modrosti? — To je bil le uspeh globoke in svete dr-.žavniške umetnosti. Sedanji na-j rodi we morajo zahvaliti Egiptu I za svojo moč — Egipet posvojim svečenikom. Ti prvi slu-ižabniki božanstva, kar so jih sploh kdaj pojmovala umrljiva bitja, so sicer najprej e mislili | nase, pa so se pri tem polastili jgospodstva nad najplemenitej-Jšim delom človeka nad njego-| vim'duhom in njegovo vero. Iz. j našli so skrivna tolmačenja i'd j spremembe na zvezdnatem ne-j bu za merjene časa na zemlji in j ponavljajoče se kroženje člOve« jških dogokov. Ta svoja tolma-jčenja so podajali v taki obliki, da so jih mogli pojmiti navad-1 ni ljudje, v podobi bogov in boginj, in kar je bilo državna vlada to so imenovali vero. Izida je navadna bajka— nikar i se ne prestraši! — Ono, kar nam prispodablja Izido, je v resnici in je nesmrtno bitije.— Izida sama ni nič, toda narava, katere podoba je, je bila in ostane mati vseh reči — skrivnostna in nepojmljiva po svo- UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠHO-SLOVENSKEGA BER^ "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^ fly in stane samo: C***^ Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland^ 19,10 1946 V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Mike Grdanc ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 5. junija 1943. Dragi sin in ljubljeni, nepozabni brat. Narava se prebuja in prvo cvetje že oznanja zeleno pomlad. Mi pa ob Tvojem grobu kličemo ter jadnega srca k Bogu kličemo: Daj našemu sinu in bratu mirni počitek v rojstni zemlji. Žalujoči: STARŠI in SESTRA. Cleveland, O., 5. junija 1946. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA BRATA IN BRATRANCA John Smrke "Poznal si," ga je prekinil Apecid, "zvijače onih brezbožnih hinavcev, zakaj si jih meni prikrival? — Ko si vzbudil v meni željo, da bi se posvetil službi Izide, si mi pripovedoval o svetem življenju mož, ki so si prikratili vse užitke življenja, da bi se mogli docela posvetiti znanstvenim stremljenjem. — Govoričil si mi o možeh, ki so se odrekli vsem zem-skim zabavam, da bi se vdajali najbolj vzvišenim čednostim, — toda privel si me v družbo mož, ki so vdani najostudnej-šim pregreham. — Govoričil si o prijateljih, ki bi morali človeštvo razsvetliti in povzdigniti — ali videval sem, kako ga le sleparijo in vodijo na kriva pota. O, ostiudno si ravnal z menoj! Uropal si mi najple-menitejše čuvstvo mladosti, trdno vero v človeško čast, sveto željo po višjih znanostih, — in dasi sem bil mlad, bogat, poln življenja in so mi bili vsi zemski užitki na razpolago, sem se vendar odrekel vsemu temu, da celo srečnega in vzvišenega sem se čutil, da bom mesto tega deležen skritih modrosti božanskih tajonsti, občestva bogov samih in navdih- "Razgovoriva se o tem," je dejal Arbac s tihim glasom, in zgrabil svečenika za roko, ki j mu je hotel odtegniti, ter gaj posadil na bližnjo klop. Sedla sia in zdelo se je, da mračna samota kraja povsem odgovarja njeni temni naravi. Apecid je bil še v cvetni do-, bi mladosti, toda kazal je več izube na življenskih silah nego Egipčan sam. Njegove fine in pravilne poteze so izražale že, da mu je življenje omrzelo — očesi sta mu ležali globlje in se lesketali z mrzličnim pogledom — duševni boji so' pričeli že ■ upogibati njegovo telo — plave in napete žile na malih, nežnih rokah so kazale oslabelost in onemoglost — na obrazu mu je odsevala presenetljiva po- . _ ______ dobnost s sestro, toda izraz je bil zelo različen od onega veličastnega in duševnega miru, ki je ozarjal Jonino lepoto. Tudi njej je odsevala z obraza neka navdušenost, ki je pa ni nadvladala, in zato je bila tem mikavnejša. Hotelo bi se namreč buditi onega duha,, ki je sicer počival, ali nikakor ni spal. Taka vnanjost Apecido-va je dokazovala ognjevitost in strastnost njegove nravi, toda njegovo duševno naravo bi utegnila krotiti domišljija. Pri sestri se je osmelili domišljija le do zlatih duri poezije, pri bratu pa je krožila večinoma v breztelesnih in nedosegljivih višavah. Te lastnosti, ki so podeljevale' njej pesniško nadarjenost, so bile njemu nevarne, da bi jo utegnil vsled preobilne uporabe popolnoma izgubiti. "Praviš, da sem ti bil sovražnik," je dejal Arbac; "poznam vzroke te neopravičene trditve — privabil sem te med svečenika Izide — čutiš se užaljenega vsled njenih prevar in sleparij —» in meniš, da sem te varal tudi .jaz. — Čistost tvoje nravi je bila omadeževana — pa meniš, da spadam tudi jaz med tiste — —" menjava njegovih živahnih potez je izdajala vtis, ki so ga napravile nanj besede Egipčana, — besede, ki so postale še bolj žive po glasu in prekašu-jočem bistvu tega moža. "Ko so," je nadaljeval Arbac, "naši predniki ob Nilu na tak način vdahnili življenje prvemu združenju življev, ki je porušilo kaos, namreč pokorščino in spoštovanje vseh proti nekaterim, so jim pa nudila višija opazovanja in raziskovanja ono modrost, ki ni bila prevara. — Združili so ljudstva v trdnejši rod, dali jim zakone, učili jih umetnosti in znanosti, ki so jih popolnjevale. Zahtevali so vero, toda pod njenim okriljem so širili prednosti civilizacije. Ali niso bile prevare, ki bi jih lahko očitali, le čednost sama? — Le veruj mi, bodi božastvo kakoršnokoli, ki gleda z zvezdnatega neba na našo zemljo — nikakor ne bo moglo vskratiti priznanja in pohvale oni modrosti, ki je dosegla tolike smotre. — Gotovo .................. , SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, O G KO D BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0- 6605 ST. CLAIR AVENUE __FRANK CVELBAR, "^l želiš, da vse take nje prilagodim tem ^ j podvizam se, da ugo J želji. Žrtveniki boginj ! stare vere morajo i« ^ jčenike, ki so orodja kli in volje, kakor klujke na katere se raztezajo d< obeša obleka. SpoW* . izrekov Seksta Pita^orej sta zajeta iz modrost. ^ (Dalje prihodnji -Koliko prfWj* $ mizem mladine, *ah zem starine.