160.
V Trstu, ¥ petek, dna 10. julija 1914
leff V r "
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančteka Asiikega it. 20, L nadjtr. — Vri dopisi na) se pošiljajo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma se nc
T>rejeBi*jo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista ,Fdir>o«ti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroStvocn v Trstu, ulica Sv. Frančiika Asiikega $L 2GL Telef-n uredništva in uprave štev. 11-57.
N s ročni na znala: Za celo leto.......K 24-—
za pol leta......................I2-—
za tri mesece........................6*—
Za nedeljsko Izdajo za celo leto........5*20
za po! leta................. 2*60
Glasilo poHtKnasa druitva „Edinosti" sa Primorsko
„ V edinosti je močf"
Posamezne Številke .Edinosti- se prodajajo po 6 vnu, v zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inscratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega 5L 20. — Poštnohranilnični račun ŠL 841.652.
nepi mm u
Cesar nasvetoual Berchtoldu opreznost In poudarjal svojo mlnUabnost.
Zunanji minister grof Berchtold v Išlu.
Ii>L 9. (Kor.) Zunanji minister grof Berchtold je prišel semkaj zjutraj ob 7 uri v spremstvu lokacijskega svetnika grofa Hovosa. Na kolodvoru ga je sprejel kabinetni ravnatelj baron Schiessl, ki se je z ministrom deli časa razgovarjal. Grof Berchtold in grof Hoyos sta se nastanila v hotelu Cesarica Elizabeta«.
f$L 9. (Kor.) Zunanjega ministra grofa BerchtoJda je sprejel cesar v avdijenci ob 9.30 dopoldne. Grof Berchtold je poro-jai cesarju o sklepih predvčerajšnje seje ninistrskega sveta in o tekočih zadevah. Udijenca je trajala do 10 dopoldne.
IŠL 9. (Kor.) Orof Berchtold je obiskal » o avdijenci pri cesarju generalna adju-tanta grofa Paara in barona Bolfrasa in kabinetnega ravnatelja barona Schiessla.
IŠL 9. (Kor.) Grof Berchtold se je vrnil «b 11 dop. v hotel Elizabet in je delal delj a^a z legacijskim svetnikom grofom Ho-yosem.
IŠL 9. (Kor.) Ob 2.30 popoldne se je vršil pri cesarju dinč katerega so se udeležbi zunanji minister grof Berchtold, le-.acijski svetnik grof Hoyos in ožje spremstvo cesarjevo.
ISL 9. (Kor.) Grof Berchtold je odpotoval ob 3 uri 45 min. popoldne zopet na
Dunaj.
DNA J 9. (Izv.) Cesar je sprejel danes zunanjega ministra grofa Berchtolda v poldrugourni avdijenci. Vsa politična javnost je z napetostjo pričakovala rezultatov današnjega dne, ki naj bi prinesel definitivno odločitev zlasti o korakih, ki naj jih napravi avstrijska vlada v Belgradu. Zatrjuje se nam, da je vladar odobril sicer vse sklepe skupne ministrske konference, ki se nanašajo na odredbe glede zatiranja t. zv. vsesrbske propagande v avstrijskih kn novinah, oziroma v Bosni in Hercegovini. da pa se nikakor ni mogel odločiti, da bi popolnoma odobril one korake, ki jih }s sklenila skupna ministrska konferenca glede avstrijsko-srbskih odnošajev. Vladar je svaril zunanjega ministra k opreznosti in. kakor se nam zagotavlja, opetovano poudarjal svojo miroljubnost. Fn tako se danes zvečer v dobro poučenih k rrgih zatrjuje, da za enkrat ni pričako-nobene avstrijske oficijalne demarše v Belgradu.
Neka oseba, ki je v stikih z avstrijskimi oficijalnimi krogi, nam zagotavlja: Avstrijska vlada bo Srbijo obvestila o rezultatih preiskave, ki se vrši v Sarajevu in bo zahtevala, da najde Srbija sredstva in por \ po katerih bi se zamogla vsesrbska z '-icija v bodoče ostrejše nadzirati in • vnrečiti tudi kovanje naklepov, naperje-■ ; r«. ri življenjskim interesom in integri-' i}e. Avstrija bo Srbiji prepu-- a. Ia a izvaja konsekvence iz eventualni i rezultatov sarajevske preiskave gieiJe na sol- rivdo posameznih srbskih or-gar zacij ali oseb. pri katerih bi se pokazalo. da so zapletene v vso afero. Na vprašanje, kedai se izvrši ta demarša v be!-Kradu. izjavlja naš informator, da morda prav kmalu.
S to negotovostjo se jako dobro zlaga tudi današnji oficij-zni članek berolinske-ga Lokalanzeivsena.. lista, v katerem berlinski zunanji urad iako pogosto lancira
PODLISTEK
rieil mlfn.
Pom»r., - f pisal Xavl«r
Hontipln.
Al; misliš v resnici, da te gospa marki? a še obdrži v svoji službi, če te ujame, 1 uniš za njo? — je vprašala druga
sobarica.
-- O. nikakor ne! — je odgovorila Je-r ;a sirieje. — lislim ravno nasprotno, da V, r .c sicer res odpustila z največjim ve-^'km: toda eti in moči je nekja dru-,, ia. Ne sveto ala bi milostni gospe, da bi nad mano iztresla svojo slabo volje.
—	Ali res? In zakaj vendar ne?
—	O ti golobičica nedolžna, saj ima ve r že preveč vzrokov za to. Od no-
' it ! dalje 'e pojde gospa muikiza. 1 ' ''	\ r Miici za svojimi pusto-
ši uni. . ai iio stališče v tej hiš.
tega starega i udopjL N . c/i i >ove - icer res še morali po-o- ive gospe, v u ci :i	a o J naju. kajti z nje
so nama zna i j ve-c	ki ) ro	\a
a-
svoje naziranje. »Lokalanzeiger« pričenja z besedami: »Avstrija za enkrat ne namerava napraviti nikakih diplomatičnih korakov proti Srbiji. Tako na Dunaju kakor v Budimpešti so se odločili, da se omeje na korake, ki merijo na to, da se potlači vsesrbska propaganda predvsem v Bosni in Hercegovini.
DUNAJ 9. (Izv.) »Neues VViener Tag-blatt« javlja oficijozno: Demarša, ki jo napravi avstrijska vlada v Srbiji, ne bo pomenila nikakega vmešavanja v suveren-ske pravice srbske države. Avstrija ne bo zahtevala ničesar, kar bi se lahko smatralo za afront proti Srbiji oz. ponižanje Srbije. Avstrijska vlada bo le zahtevala, da se kaznujejo krivci, ki se eventualno nahajajo v Srbiji in odrede stroge odredbe v svrho odstranitve sedanjih nezdravih razmer, ki motijo odnošaje med obema državama.
DUNAJ 9. (Izv.) Po informacijah, ki so jih dobili ponoči dunajski listi, bo avstro-ogrski poslanik v Belgradu, baron Giessl, ki odpotuje prihodnje dni na svoje mesto, že tekom tega ali pa prihodnjega tedna, interveniral pri srbski vladi glede sarajevskih dogodkov. Zahteval bo, kakor so bili informirani dunajski listi, samo izjavo Srbije, da obsoja velikosrbsko propagando in da hoče srbska vlada z vsemi sredstvi uveljaviti, da se bodo tudi v Srbiji respektirala prava monarhije v njenih deželah. Po informacijah dunajskih listov, bi taka srbska izjava monarhijo popolnoma zadovoljila in omogočila, da se preide preko žalostnih sarajevskih dogodkov zopet na dnevni red.
Avstrijski ministrski svet.
DUNAJ 9. (Izv.) Skupni finančni minister vit. Bilinski se je danes opoldne odpeljal v Išl, kjer namerava prebiti svoje počitnice. Popoldne se je vršila seja avstrijskega ministrskega sveta, kjer je ministrski predsednik grof Stiirgkh poročal o ukrepih skupne ministrske konference. Groi Stiirgkh odpotuje že prihodnje dni na počitnice. Odhod Bilinskega in Stiirg-kha z Dunaja se tolmači kot najboljše znamenje, da politični položaj ne kaže nobenih vznemirjajočih pojavov.
Aretirani slovanski Jurist žsanjar.
LJUBLJANA 9. (Izv.) V ljubljanski okolici je bil danes aretiran jurist Žganjar, ki je bil, kakor smo že poročali, aretiran zadnjič že na Dunaju, a je bil pozneje izpuščen. Nadaljna preiskava, ki je bila u-vedena proti njemu, ga je baje znova kompromitirala. Žganjar je eden izmed voditeljev jugoslovanske nacijonalistične mladine.
f!ouo preiskave pri Jugoslovanskem
dUaštn.
DUNAJ 9. (Izv.) Včeraj in danes so se vršile v Pragi nove hišne preiskave pri raznih jugoslovanskih visokošolcih. Zaplenjeno je bilo več korespondence in nekaj brošur. Tudi na Dunaju je bil aretiran neki srbski dijak iz kraljevine. Skoraj vsi na Dunaju se nahajajoči srbski visoko-šolci se vračajo v domovino, ker niso varni pred grobostmi patrijotizma dunajskega občinstva.
Dosedanje aretacije v Bosni.
BUDIMPEŠTA 9. (Izv.) »Az Est« poroča. da so dunajski detektivi, ki so poma gali pri preiskavi, že odpotovali iz Sara jeva. V Gračanici je bil aretiran nadučitelj Nikola Ilić, ker so našli pri njem bombo Dosedaj je bilo aretiranih 13 komplicev Prinćipa in Čabrinovića. Skupno število aretiranih sokrivcev pa znaša že 100. Vsak dan izženejo oblasti iz Bosne okoli 30 tuj cev. Isti list poroča, da je bil včeraj areti ran brat dijaka Cubriloviča, dr. Mirko Cu brilović, ki da so ga prignali v Sarajevo Prinćipove izpovedbe.
BUDIMPEŠTA 9. (Izv.) Tukajšnji listi javljajo sedaj nove verzije o izpovedba atentatorja Prinćipa, ki pa bodo istotako izmišljene, kakor vse prejšnje. Po teh po ročilih je Princip izjavil: »Ko sem izvede da pride prestolonaslednik v Sarajevo sem se sam odločil, da ga umorim. V go stilni pri »Zlatem Karpu« sem se sestal nekim Bukovcem, ki mi je nasvetoval, naj si preskrbim bombe pri »Narodni Obrani v Belgradu. Sel sem tja in se sestal z ne kim četašem, z imenom Cigo, ki mi je da 6 bomb, 4 samokrese in 6 škatljic cijanka lija. Bombe sem skril najprej v Tuzli pri trgovcu Jovanoviču, nato pa jih spravil v Sarajevo«. — Baje je Princip tudi prizna da je dobil denar iz Belgrada, dočim ogr ski listi sumijo, da ga je dobil najbrže v Bosni sami.
Vesti o razpustu bosenskega sabora neresnične.
DUNAJ 9. (Izv.) Oficijozno se javlja Vesti o predstojećem razpustu bosenskega sabora so popolnoma neresnične.
Razširjanje protiavstiljskega bjjkota o Srbili.
BELGRAiJ 9. (Izv.) Protiavstrijski boj kot v Srbiji zavzema vedno večje dimen zije. Listi danes napadajo upravo srbske paroplovne podonavske družbe, ker je sklenila, da naroči pri ogrski tvrdki »Da-nubius« več manjših parnikov in čolnov Srbska vlada se trudi, da prepreči vedno bolj naraščajoče protiavstrijsko bojkotne gibanje na Srbskem in se je tozadevno že obrnila do vseh uglediiejših srbskih trgo-skih krogov.
Nasvet tripleentente Srbiji.
BELGRAD 9. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se govori, da nameravajo države trosporazuma prijateljsko opozoriti srbsko vlado na potrebo primernih korakov proti anarhističnim elementom v Srbiji. Srbski justični minister baje že pripravlja zakonsko predlogo proti anarhistom, ki pride že v jeseni na dnevni red skupščine.
Svečana posmrtnica v cerkvi Sv. Štefana na Dunaju.
DUNAJ 9. (Kor.) Danes dopoldne se je vršila v cerkvi svečana posmrtnica po pokojnem nadvojvodi Francu Ferdinandu in soprogi vojvodinji Hohenberški. Po-smrtnice se je udeležilo več tisoč oseb. Posebno številno so bila zastopana različna katoliška društva z deputacijami in s črno ovitimi zastavami. Precej številno so bile zastopane tudi razne marijanske kongregacije in katoliška dijaška društva. 2e ob 9 je bila cerkev nabito polna. \ srednji ladji cerkve je bil postavljen ka-tafalk okrašen z nadvojvodovim grbom. Na njem so bili poleg križa nadvojvodski klobuk, prinčeva krona, generalski klobuk in meč. Rekvijem z libero je pel kardinal knezoškof dr. Piffl s celim kapite-Ijem. Svečanosti so se udeležili razni vi-oki kleriki, zastopniki občine, okrajev
t. d.
XVI.
Na maškarado.
Komaj je odbila ura enajst, je T avlina pod pretvezo, da je zelo trudna, odšla iz salona in se uineknila v svojo spalnico, ne da bi <Iutila, kako važne stvari je v njeni odsotnosti odkrila Jerica in kako .icusmi-Ijeno namerava vohuniti za njo.
Duševno in telesno stanje mlade gospe je bilo tako žalostno, da bi bilo tudi v naj-
!:uišem njenem sovražniku vzbudilo usmiljenje.
Cim bližje je prihajal nesrečni trenutek, tern hujše muke so trle Pavlinino dušo. Kri jl'j je mrzlično vrela po žilah, srce jej je utripalo, kakor da jej hoče razbiti prsi, naenkrat pa ie zopet obstalo, kakor da jej hoče življenje pobegniti iz telesa.
Pavlina je bila za vse drugo popolnoma neobčutljiva. Niti čula ni, kaj se je govorilo okrog nje. Vse njeno bitje se je združeval v eni misli in več ko enkrat ie njeno ^u ; > vednje in njeno brezmisel-no odgovarja j vzbudilo začudenje Tan-krc a. groia de Rienxa in celo Matilde.
Konečno ie j rK I trenutek, ko je mar-■ za, ki /e ič \ t j ni mogla prenašati cele re rra'aj ve muke, povedala, da je silno utruk a, in	i 7 ipustila salon.
rankreil. ki -a vznemirjali ti zanj mlji\ i • i i se ie bal. da bi Pavli-'č -	a. ie ?— e :;ni! kramlja-
nje z Matildinim zaročencem in pohitel v soprogino sobo.
Vstopil je v spalnico prav tedaj, ko je odpuščala Jerico in Metko, ki ste jej pomagali pri nočni toaleti.
Pavlina je predvidevala poset svojega soproga in se je pripravila nanj kolikor mogoče dobro.
Tankred jo je ljubeznivo in nežno povpraševal, kako se počuti, in končno se jej je posrečilo, da ga je precej potolažila in pomirila.
—	Zagotavljam te, dragi prijatelj, da bi ne imel prav, ko bi se vdal praznim in nepotrebnim skrbem. Moje stanje nima prav nič vznemirjevalnega na sebi. Utrujena sem, to je res, toda utrujenost ni naravno zlo in se da zlahka odpraviti, če ima le človek mir. Obljubljam ti, da se bom jutri počutila prav tako dobro, kakor sem se počutila včeraj.
—	Ali naj nocojšnjo noč bedim pri tebi? Tamle v naslonjaču ob kaminu mi bo prav udobno.
Pavlina se je prisiljeno nasmejala.
—	Resnično, ljubi Tankred, — je odgovorila, — kakor se mi zdi, me hočeš na vsak način prepričati, da sem bolna; toda ne posreči se ti! Da bi ostal vso noč v naslonjaču! Ne, tega pa ne! Prepovedujem ti popolnoma resno!
—	Če pa bi te prosil za to?
—	Pa bi ti odrekla; že celo pomisli, da bediš zaradi mene, bi ne mogla niti trenutek mirno zaspati.
»Balkan« o avstrijski politiki. - Srbski bojkot. - Srbski listi.
BELGRAD 9. (Kor.) Povodom izjave angleškega ministrskega predsednika As-quitha v angleškem parlamentu glede nesrečne smrti prestolonaslednika nadvojvode Ferdinanda piše »Balkan«: Srbski narod je bil izpostavljen v zadnjem času strahovitemu preganjanju jezuitske av-stroogrske politike. Končno je morala tudi dohiteti usoda nadvojvodo Franca Ferdinanda, kot vse sinove Loyole, ki de-ajo samo v krvi ljudi in ki zasledujejo princip, da posveča namen sredstva, kakor bo tudi dohitela celo Avstro-Ogrsko. — »Tribuna« piše: Najboljše bo, če sploh ničesar več ne dobavljamo iz Avstrije. Tudi ne obiskujmo avstro-ogrskih kopališč in ne kličimo avstrijskih zdravnikov, inicijativa od strani zasebnikov bi v tej smeri dosegla lepe uspehe. Država in o-blasti se v to nimajo prav nič za vmešavati. — »Piemont« priobčuje baje iz krogov naprednih Hrvatov priposlan dopis povodom demonstracij Frankovce v v Za grebu v katerem se poudarja, da so Srbi in Hrvati en narod. Potrebno je za bodoč nost tega naroda, da ne ostane to samo pri besedi, marveč da se preide k skup nemu narodnemu delovanju. Potrebna je postala zveza v eno državo. — »Politika ugotavlja, da je sloga med Srbi in Hrvati tako močna, da je ne razruši več nobena sila. — »Štampa« poroča, da je sarajev ska policija nečloveško in nesramno mu čila aretirana atentatorja, da bi izvlekla iz njih potom torture kaka priznanja, na podlagi katerih bi potem obtožila lahko srbski narod.
Hrvatski sabor.
ZAGREB 8. (Kor.) (Nadaljevanje.) Po slanec Hervoj je očital končno koaliciji da je kapitulirala na vsak korak pred Ogri in da so poudarjali Srbi posebno po sarajevskem atentatu v koaliciji svoje u nionistično stališče še mnogo bolj jasno in odločneje kot preje. Odgovoril mu je poslanec koalicije Milan Roje in je pou darjal: Priznati se mora da so se Srbi potegnili za legalne interese koalicije. V interesu monarhije je, v interesu Hrvat ske in v interesu Ogrske, da vodimo hr vatsko politiko. Protisrbski kurz bi škodoval Hrvatski, kar je dokazal posebno znani veleizdajniški proces. Govornik o značuje končno komisarijat na Hrvatskem za veliko politično napako in sprejema budget. — Poslanec Majer (StarČe viceve stranke) je proti budgetu. Mec Irugim omenja tudi sarajevski atentat in pravi, da bi se morala pripoznati brezpogojno na Dunaju in v Budimpešti lojaliteta Hrvatov. — Poslanec Prjbičevič (koalicija) je pojasnil, zakaj votira on in žnjim večina vladi budget. Zabraniti je namreč tteba katastrofo in pospešiti izvršitev reformnega programa vlade. Nato je govoril o zadnjem nastopu Frankovcev v sa boru in je izjavil, da je bil sarajevski a-rentat najhujša in največja nesreča, ki je mogla zadeti hrvatski narod. S popolnim zaupanjem pa se moramo obračati na kraja in na sedanjega prestolonaslednika, \aterih osebi nam nudita najboljšo garancijo za blagor in razvoj narodov v mo-larhiji in tako tudi hrvatskega naroda. <ončno je pripomnil govornik, da je veči-)a mnogo konferirala z banom in je pri-la končno do prepričanja, da bodo pred ložene potrebne zakonske predloge do jeleni odnosno do pomladi. Večina nima lobenega vzroka, da bi vladi ne verjela. Zato votira za budget, da odvrne od Hr-atske vse slabe posledice. — V večerni seji se je bavil referent dr. Kriškovič zelo
—	Če je tako, potem se vdajam. Tako obljubi mi vsaj, da me daš takoj poklicati, ko bi se ti povrnila slabost.
—	Obljubljam ti in sem že naprej prepričana, da ne bo nič motilo tvojega nočnega miru.
To je rekla tako naravno veselo, da je marki d' Herouville pomirjen odšel v svojo sobo.
Pavlina ga je spremila do vrat svoje predsobe in je potem, ko se je vračala v svojo spalnico, skrbno znotraj zapehnila vsa vrata.
Ko je prišla do kamina, je mlada gospa mimogrede pogledala v zrcalo, ki je viselo nad njim.
— O, moj bog! — je vzdihnila, — kako bleda sem. Taka sem, kakor kaka prikazen. Toda kaj to, — je dostavila, — pod krinko itak nihče ne bo mogel videti mojega lica____
Kazalec na uri je kazal polipolnoči; bilo je torej še prezgodaj, da bi odšla.
Pavlina se je zgrudila v veliki naslanjač, ki ga je prej omenil njen soprog, in začela je premišljati svoj žalostni roložaj, v katerem se je vsled onega pisma nahajala že par dni.
Naenkrat jo je zbudila iz tega mučnega premišljevanja ura, ki je naznanjalo polnoč.
Pavlina je vstala iz naslonjača, stopila k oknu in naslonila svoje vroče čelo na ledeno mrzlo steklo. Iz tega okna so se
stvarno z budgetnim vprašanjem in je o-pravičeval unijonistično stališče \ečine proti opozicijonalnim govornikom. Minulo delovanje koalicije nam jamči, da bodo delali njeni vodilni možje tudi v bodoče, da dosežejo kolikor mogoče ugodnosti za deželo in narod. Priporoča! je končno predlogo kot podlago za specijalno debato.
—	Predlog je bil sprejet z veliko večino.
—	Nato se je razvila živahna specijalna debata, ki se nadaljuje danes.
Srbsko-vatikanski konkordat.
DUNAJ 0. (Izv.) »Neue Freie Presse« potrjuje, baje iz oficijoznega vira, našo včerajšnjo vest. da je bil med Srbijo in Vatikanom faktično podpisan dodatek h konkordatu, ki dovoljuje staroslovensko bogoslužje v srbskih katoliških cerkvah.
»Popolna slavizacija« Koroške.
DUNAJ 9. (Izv.) Dunajsko časopisje, zlasti pa »Neue Freie Preske «, se danes obširno bavi z dozdevno tajno odločbo železniškega ministra, ki zahteva od celovškega kolodvorskega osobja, da mora v bodoče izročati vozne listke tudi na slovensko zahtevo. »Neue Freie Presse« razlaga to odločbo železniškega ministra kot nov korak k — »popolni slavizaciji Koroške«.
Grška je podpisala pogodbo o nakupu dveh ameriških vojnih ladij.
ATENE 9. (Izv.) Grška vlada je suoči podpisala pogodbo glede nakupa dveh a-meriških vojnih ladij, ki dobite glasom danes izišlega kraljevskega ukaza imeni :>Kilkis« in »Lemnos«.
General Sil!a umorjen.
BEROLIN 9. (Izv.) Iz New-Yorka se poroča: V mestu Torreonu je včeraj neka ženska ustrelila generala Viflo, znanega zmagovitega voditelja mehikanskih vsta-šev.	_
Turška nota Grški.
ATENE 9. (Kor.) Turška nota, katero je izročila porta grškemu poslaniku Pa-nasu pravi med drugim: Porta se bo potrudila, da bo v kratkem dognala prave vzroke izseljevanja Grkov ?z tnr*t<-zemlja. To izseljevanje je povzročilo mučno gospodarsko krizo taki> za l ur^j , kakor za Grško. Če so povzročili to izseljevanje znani psihologični momenti ali tudi drugi vzroki, se mora vpoštevati v sedanjem trenutku medsebojno ustrezanje obeh vlad, ki je dovedlo do imenovanja mešane komisije, ki bo zakonito uredila izseljevanje Grkov in Turkov iz tujih o-zemelj. To dejstvo nudi tudi popolno jamstvo za lojaliteto in popolno odkritosrčnost obeh vlad in za mirno rešitev tega vprašanja.
Višinski rekord.
JOHANNISTAL 9. (Kor.) Danes zjutraj se je dvignil na Rumplerjevem etiokrov-liku pilot Linnekogel in je dosegel visinski rekord 660Q m.Dosedaj je vzdrževal višinski rekord pred nekaj dnevi smrtno ponesrečeni znani francoski aviatik Le-gagneux, ki je dosegel 6100 m.
filmske uestf.
Fpiroti in vstaši združeni. Korica je p? '!a.
HAAG 9. (Kor.) Vojni minister je dobil sledčo brzojavko: Korica je padla 6. t. m. pod večer v roke združenmi Epiro-tom in vstašem. Holandski častniki so nepoškodovani in potujejo proti Valoni.
ATENE 9. (Kor.) »Agence d' Athenes« poroča: Po tridnevnem boju so zasedle snoči avtonomne čete Korico. Albanske
videla okna v levem krilu palače se naha-jajočega zasebnega stanovanja markija d' Herouvilla. Ena onih sob je še bila razsvetljena, znamenje, da marki še bedi. Pavlina se je nejevoljno zgenila. Pavlina ni odlašala več. Slekla je hitro svojo nočno obleko in oblekla prvo, k« jej je prišla pod roke. Nato je odprla v obla-čifnici se nahajajočo omaro, vzela iz nje domino, ki Tga je oblekla, in potegnila je vapico globoko čez obraz. Črna polukrin-ka z gostim čipkastim pajčolanom jej je pokrivala lice, da so se videli edino le oči, Td so se vsled mrzlice, ki jo je pretresala, svetile nekako čudno grozljivo.
V tej obleki, z globoko doli, skoraj do tal visečimi ognjeno rdečimi trakovi, ki so )ili pritrjeni na levi rami, je bila markiza jolj podobna inrkli prikazni, ki jo je pričaral mogočen čarovnik, kakor pa ženski.
—	Naj me sedaj čuva bog! — je rekla. — Svojo čast in življenje, in še oči, srečo onih, ki jih ljubim, polagam v tvoje roke.
—	Ne spi še! — je zamrmrala. — Mogel )i se iznova vznemiriti in zopet priti semkaj! Bati se mi je vsega----Počakaj torej .....
V nedeljo vsi Slovani na zlef Tržaške sokolske lupe na Opčinah!
Stran II.
»EDINOST« št. 160.
V Trstu, dne 10. julija KM.
čete so pobegnile, več albanskih vojakov le bilo vjetih. V mestu je popoln mir.
Položaj v Draču.
DRAĆ 8 zveč. rad tel. (Kor.) Pretekla ooč in današnji dan sta potekla popolnoma mirno. Obe pismi vstašev in sicer kontrolni komisiji in holandskim častnikom se tičeti največ ujetih holandskih častnikov v Elbasanu in o njih oprosittvi. Vstaši ravnajo z vjetniki zelo lepo. Jutri se bo vršil v DraČu bojni svet, kateremu bo predsedoval knez Viljem sam. Vojni svet se bo posvetoval o nadaljnih korakih proti vstašem. — Chritescu se je vrnil v Bu-karešt, da pripelje zopet 300 romunskih prostovoljcev v Orač. — Min. predsednik Turkhan paša je prišel opoldne v Petro-grad in se je nastanil v hotelu Astoria.
DUNAJ 8. (Kor.) »Zeit« poroča iz Drača: Nizozemski častniki položaj kneza Viljema nikakor še ne smatrajo za izgubljen. Knez bi odstopil le v tem slučaju. Če bi ga pozvale k temu vse evropske velesile. Ce se ne bo mogel vzdržati v Draču, pojde v Skader.
Prenk Bib Doda se pridruži vstašem.
DUNAJ 9. (Izv.) Kakor se poroča iz Drača, je zahteval Prenk Bib Doda od kneza 100.000 K. Knez je njegovo ponudbo odklonil. To je Prenka tako razkačilo, da je sedaj odkrito izjavil, da se pridruži vstašem. Miriditi, Malisori in orožniki trumoma prehajajo v vstaški tabor.
Sporazum med Essad pašo in Izmail Ke-mal bejem.
DUNAJ 9. (Izv.) »Reichspost« poroča, da je prišlo med Essad pašo in Izmail Ke-mal bejem pod patronanco italijanskega zunanjega ministra Di San Giuliana do popolnega sporazuma. Oba albanska kolovodje sta se baje zedinila, da naj se razdeli Albanija v dva kantona. Severni, t. j. ozemlje med reko Arzen do reke Skumbi, bi pripadal Essadovi interesni sferi, južni do reke Viose pa interesni sferi Izmail Ke-mal beja. Severozapadno ozemlje ob Drinu s Skadrom vred naj bi dobila Crnagora, od Drina do Arzena Srbija, ozemlje južno od Viose pa Grška, Italija kot pokroviteljica pa Valono.
Zborovanje skadrskih muslimanov.
BFROLIN 9. (Izv.) »Lokalanzeigerc poroča: Skadrski muslimani so imeli včeraj zborovanje, na katerem s« izjavili svoje simpatije do vstašev. Policija jih je hotela razgnati, a se ji ni posrečilo. Zato je dal major Peters trobiti ob 3 popoldne alarm in je s svojo četo napadel muslimane. Raz-zvil se je boj, tekom katerega je bilo več muslimanov ubitih, več ranjenih.
Knez Viljem zapusti Albanijo.
PARIZ 9. (Izv.) »Petit Parisien« javlja: Velesile so trdno prepričane, da knez Viljem že v doglednem času odstopi. Državno upravo prevzame nato mednarodna kontrolna komisija in sicer za toliko časa, da bo Albanija pripravnejša in bolj organizirana, da sprejme novega kneza.
Severo - albanski voditelji pobegnili v Crnogoro.
SKADER 8. (Izv.) 16 najodličnejših voditeljev severo-albanskih muslimanov je pobegnilo v Crnogoro, da konferirajo tamkaj z zaupniki Essad paše, ki so že došli v Crnogoro.
Sporazum med Epiroti in muslimani.
DUNAJ 8. (Izv.) Zvečer se poroča iz Vmlone: Med Epiroti in muslimanskimi Albanci je prišlo do popolnega sporazuma. Postopali bodo skupno proti knezu Viljemu. Muslimanski vstaši so pristali na to, da postane Epir neodvisen, pod protektoratom Grške.
Odstop ameriškega poslanika v Atenah.
\\ ASHINGTON 8. (Kor.) »Reuterjev« urad poroča: Predsednik Zedinjenih držav je sporočil atenskemu poslaniku VVillia-mu, da sprejema njegov odstop._
Vse nemštvo proti nam!
Na čelu vsake protislovanske kampanje — v notranjem in tja ven preko mej države — je navadno tista znana »Neue Freie Presse-, o kateri je prešlo Že v pregovor, da je prava šiba božja za Avstrijo in njene narode. Temu listu je pripisati v veliki meri, da v tej naši državi ne more priti do pomirjenja. Nikdar se ta Šiba ne stresa tako nervozno razburjeno, nego vsakokrat kadar kažejo kaka znamenja, da bi moglo vendar-le priti vsaj do nekolikega ublaženja narodnih bojev in sporov. V vsakem takem hipu take »nevarnosti« nastopa z vsem svojim znanim arzenalom podtikanj, sumničenj, laži in tiste znane nje hinavsko zavite in za nerazsodnost velike nemške mase infernalno - zlobno proračunjene sofisterije, da takoj in že v začetkih zamori in uduši kali eventuvalno nastale, malo ugodneje dispozicije med Nemci za sklenitev vsaj kakega modusa viventi, Če že ne trajnega sporazuma. Ta perfidija. to neizprosno sovražtvo, da odpor proti vsakemu ugtajenju razmerja med nemštvom in slovanstvom. izcrpljajočega maline vse najbolje intelektualne in gospodarske sile na obeh straneh: se vleče kakor rdeča nit po vsej zgodovini vseh dosedanjih poizkusov za dosego pomirjenja med Nemci in Cehi. Večkrat se je že zdelo, da se vendar hiižamo cilju, po katerem streme najbolji, trezni, prosvitljeni možje blagega in plemenitega mišljenja v obeh nasprotnih si narodni!« taborih. Češki prvak dr. KramSf je napravil celo tisti historični, četudi dejstvom ne odgovarjajoči, ali za pripravljenost Cehov k spravi ka-raVteristični izrek, da Cehe in Nemce !'>-čuie >e drobna stena iz — papirja! Na pogajanjih med neim ; ti in češkimi zaup-
niki pod egido sedanjega »namestnika pomirjenja« na Češkem, grofa Thuna, so se obe strani — to je bilo splošno znano — že tako približali druga drugi, da se je z gotovostjo računalo na ugoden rezultat. A tudi tedaj je posegla vmes »Neue Freie Presse na svoj znani peklenski način in je z zločinsko roko porušila, kar so s težko muko dosegli dobromisleči možje. V znanem vseučiliščnem profesorju, dvornem svetniku Bachmanu je dobila vrednega si pomočnika, ki je zrevoluciioniral vso v nacijonalnem šovinizmu razpaljeno nemško javnost ne le proti spravni akciji, ampak tudi proti tistim poštenim možem iz lastnega tabora, ki so se trudili za vzvišeni cilj pomirjenja.
Pokazali smo na zgodovino spravnih akcij na Češkem, ker je do nedavno češ-ko-nemški problem nadvladoval vse politično življenje države in so se politični faktorji le v nuji meri zanimali za jug monarhije, oziroma so mu prisojali le podrejeno važnost. No, prišli so dogodki na Balkanu, prišla je balkanska zveza, prišla je vojna s Turčijo, prišle so sijajne zmage balkanskih narodov, prišla je potem srbska zmaga nad verolomno in zavratno oficijelno Bolgarsko — sirote naroda bolgarskega ne zadevlje krivda na tem zločinu — in prišlo iz teh dogodkov po na ravnih zakonih narodne psihologije: dotlej nepoznano osveščenje in oživljenje naroda čuta, ponosa, samozavesti med Jugoslovani in v monarhiji!
Privilegiranim narodom v Avstriji, ki so se čutili predestinirane za večno gospodstvo v tej državi in niso nikdar računali z jugoslovanstvom kakor s faktorjem, ki bi mogel soodločilno delovati na politični razvoj v monarhiji in postati nevaren za njihova hegomonistična poželjenja, so bili dogodki na Balkanu in njihovi učinki na razpoloženje med jugoslovanstvom v monarhiji — debela črta čez njihove račune. V te račune so morali vzeti tudi jugoslovanski problem. In njihova glasila so začela v smislu starega najhujega sovraštva do Slovanov proti nam srdito kampanjo zasramovanja, sumničenja, lažnjivih obdol-žitve, naj naša država s silo orožja odvzame balkanskim narodom sadove njihovih zmag in naj s politiko persekucij uduši narodno in politično evolucijo med Slovani v monarhiji!!
Vse nemške furije so se razvnele proti nam in njim na Čelu je besnela zopet — »Neue Freie Presse«! Delo svojega pro-kletega rokodelstva je prenesla tudi na naš jug. Ohranila si je primat, prvenstvo v boju proti Jugoslovanstvu. Ali ob dogodkih na Balkanu smo videli fenomen, ki je jako poučen za nas, ker je karakterističen za raz položenje med vsemi Nemci nasproti nam. Prokleto kampanjo v »Neue Freie Presse« so podpirala malone vsa nemška glasila tudi drugih političnih strank. Posebno pa so se, že med obema balkanskima vojno-ma s svojim strupenim sovražtvom proti Slovanom in se svojo zločinsko brezve-stnostjo v boju proti nam odlikovali tudi tisti Nemci, ki se bahajo se svojim programom — krščanstva!! Ko mu ni še v spominu nesramna gonja v »krščansko-socijalni »Reichspost« ob prosluli afe Prochazke, ki se je končala s sramotno blamažo za našo diplomacijo ravno zato, ker je bila zasnovana na samih lažeh in drznih izmišljotinah, ki jih je najglasneje raznašala v svet — »krščanska« xReichs-post«! To blamažo, ki je bila katastrofalna za ugled naše države pred svetom, ima v prvi vrsti ta list na vesti.
S ponovno in še pomnoženo vehemenco so padli po nas vseh te dni, po atentatu v Serajevem in niso se ustrašili najijuteje krivice: zahtevajo naravnost uničenje nas vseh radi zločina, radi katerega žalujemo mi vsi Iskreneje in resničneje, nego isti naši nemški Klevetnik i! Danes smo na čistem in računati nam je z neizprosnim sovraštvom vsega nemštva proti nam! Računati nam je z dejstvom, da od tega nemštva nimamo pričakovati pardona! Naše glave zahtevajo vsi, čeprav hodijo eni poti lažnjivega židovskega liberalizma, drugi pa — krščanstva. Saj so »krščanskih socijalci ob katastrofi v Serajevem prevzeli celo prvenstvo v tej gonji. Lista »Reichspost« in »Deutsches Volksblatt« — da niti ne omenjamo manjih krščanskih skruniteljev krščanskih načel — sta celo zatemnela žalostno slavo »Neue Freie Presse« in puščata ta list za seboj v per-fidiji, brezvestnosti in sovražtvu. Da je po njihovem, bi že avstrijski kanoni zažgali plamen na Balkanu. Saj se je eden teh listov povspel celo do blazne zahteve, da bi morali avstrijski oficirji v uniformi sodelovati na pouličnih protisrbskih demonstracijah. zasramovati srbsko diplomatič-no zastopstvo na Dunaju, sežgati srbsko zastavo na mestu, ki je po mejnarodnih pravilih ekstoritorijalno. torej gaziti določbe mednarodnega prava in s tem postavili državo v krivo luč pred vsem svetom. Ti dogodki nas uče, da |e sovraštvo proti nam lastno vsej nemški javnosti in da to sovraštvo ne pozna nobene meje* nobenih zakonov pravičnosti in človečnosti, in tudi ne nobenih vzorov do koristi in ugleda države. Nočemo tajiti: bo tudi nekaj izjem, ali tako redke so, da le potrjujejo — pravilo.
se za priseljence začno graditi majhne hiše, in kakor nam poročajo iz Skednja, dobivajo tuji italijanski delavci sedaj celo brezplačna stanovanja.
Ta kolonizacijski projekt je zopet en dokaz več za smotreno in vztrajno delo, ki ga izvršujejo naši tukajšnji nasprotniki z ne več prikritim namenom, da bi nam razlastili našo posest v tržaški okolici, da bi nas potisnili tudi izven mestnih mej v pozicijo manjšine in da bi na ta način zaustavili vsaj z začasnim uspehom naš naravni razvoj na tržaškem ozemlju. Razni činitelji so tudi doslej že delovali v tej smeri neposredno ali posredno, večinoma s pomočjo mestne uprave same, vendar pa ni doslej Še nobena akcija tako očitno pokazala svojih napadalnih namenov, kakor zgoraj omenjena ustanovitev posebne stavbne družbe v zvezi s programom smo-trenega priseljevanja tujega italijanskega elementa.
Vpričo tega novega pojava italijanske agresivnosti nastaja nujna potreba, da se tudi z naše strani začne razmotrivati. vprašanje smotrene notranje kolonizacije. — Premalo pažnje sino posvečali dosedaj temu vprašanju, dasiravno se nam je od nasprotne strrni mnogokrat očitalo, da sloni ves naš razvoj na sistematičnem uvažanju in naseljevanju izventržaškega slovenskega elementa. Kolikokrat smo morali celo slišati, da nas pri tej sistematični iin-portaciji podpira tudi c. kr. vlada. Da ta očitanja niso utemeljena, ve pri nas vsakdo in vedo tudi naši nasprotniki. Pritok slovenskih delovnih moči v Trst je posledica dejstva, da je vse tržaško zaledje slovensko in da učinkuje Trst kot velemesto na to svoje zaledje v istem zmislu, kakor vsa druga važna trgovska in industrijska središča. Slovenski pritok je torej popolnoma naraven pojav, brez umetne organizacije. Tudi nov ta pojav ni, ali v prejšnjih časih se je priseljeno slovensko ljudstvo v narodnostnem oziru večinoma kmalu prilagodilo kulturno močnejši italijanski večini in jo krepilo, dočim ostaja sedaj večinoma združeno z domorodnim Slovenstvom v etični enoti, naraščajoči v kulturnem pogledu in po svoji gospodarski in politični veljavi. Ravno v dejstvu, da se je asimilacijski proces ustavil, oziroma da se ne vrši več v onem obsegu, kakor v prejšnjih časih, je treba iskati vzroka za vedno večjo intenzivnost, s katero poizkušajo naši nasprotniki na umeten način vplivati sebi v prilotr na razvoj razmerja med obema narodnostima. Pri teh prizadevanjih nahajajo izdatno podporo v svoji lastni gospodarski jakosti, posredno pa tudi v sredstvih občinske uprave, ki deluje v istem zmislu, n. pr. s svojo šolsko politiko in z ustanovami, katere zasledujejo socijalnopolitične svrhe, kakor n. pr. občinski zavod za mala stanovanja.
V očigled temu položaju si ne smemo prikrivati nevarnosti, ki so združene za našo narodno posest z najnovejšo italijansko kolonizacijsko politiko, in potrebno je, da se z naše strani prične s smotrenim delom, ki naj paralizira italijansko napad-ljivost. Predvsem pa je potrebno, da si vzamemo za zgled energijo in požrtvovalnost naših nasprotnikov, da krepimo in podpiramo svoje brambne organizacije in zlasti da pritegnemo k delu vse one svoje delazmožne moči, ki smo jih doslej premnogokrat pogrešali	Dr. O.
Vse je pokazalo na tem žalostne u občnem zboru, da so socijalni demokiati. Ki hočejo učiti vse sloje gospodarstva sami najs.ab-ši gospodarji.
msti.
Branimo svojo lastno posest!
Kakor je poročalo pred kratkim italijansko časopisje, se je po inicijativi nove italijanske organizacije »Unione Economi-ca Nazionale« ustanovila za Škedenjski o-kraj posebna stavbna družba z omejenim jamstvom, ki ima namen kolonizirati ta del slovenske okolice s tujimi, priseljenimi italijanskimi delavci. V to svrho so se tudi že niku-tla obrežna zemljišča, na katerih naj
Dnevne vesti.
Poziv vodje srbskega tiskovnega urada srbskim časnikarjem. Srbski tiskovni u-rad poroča iz Belgrada, da je pozval vodja srbskega tiskovnega urada vse srbske časnikarje po nalogu ministrskega predsednika. da naj se vzdrže v polemiki o sarajevskem atentatu vseh izpadov proti Avstro-ogrski in naj se orneje pri pisanju o teh dogodkih na strogo objektivno kritiko teh političnih dogodkov.
Socijalnodemokratični delodajalci. V Berlinu obstoja velika socijalr.odemokra-tična družba za nakup blaga na debelo. Ta družba je imela pred kratkim občni zbor, ki je razkril prav zanimive stvari o socijalnodemokratičnih kapitalističnih kupčijah in o socijalnodemokratičiih delodajalcih. Socijalnodemokratične tovarne za cigare, ki so napravile skoro 2042 milijonov mark prometa ne izkazujejo nobenega dobička. To je ogromno podjetje, ki bi neslo lahko visoke dohodke. Voditelji tega sociialnodemokratičnega podjetja so končno sklenili, da bodo proizvajali v svojih ogromnih tovarnah eno tretjino blaga menj in sicer zaradi tega, ker ne morejo konkurirati z drugimi producenti in ker kade še celo socijalni demokrati veliko rajši meščanske cigare. Dalje se je govorilo mnogo tudi o plačah in mezdah. Mislil bi si marsikdo, da bodo socijalni demokrati v tem oziru kaj bolj lojalni kot so drugi kapitalisti. Toda pokazalo se je, da so socijalnodemokratični veleindustri-jalci prav tako skopi kot vsi drugi. Sklenili so, da se delavstvu ne morejo plače prav nič zvišati. V Frankenbergu, kjer je velika socijalnodeinokratična tovarna so začeli socijalnodemokratični delavci stavkati svojim socijalnodemokratičnim gospodarjem. ker so uvedli ti v poslovanju v tovarni neke novosti, ki pa so bile uvedene samo zaradi tega, da se je na lep način plača delavcem in uslužbencem ? • aniša-la. Poleg tega pa delajo socijalnodemokra-I tične tovarne s strašanskimi težiiami. Posebno visoki so zneski, ki so zabeleženi pod izdatki v rubriki potovalni stroški. Ti zneski so presenetili celo odličnega so-druga Outtlerja iz Berlina, ki |e sam opozoril na te velike Številke. Poleg tega pa se je dognalo, da so delale socijalnodemokratične tovarne silno mnogo s č:zur.iim delom, dasi so ravno socija'.ni demokrati najodločnejši nasprotniki čezurn *a dela.
»Sirova demonstracija n;* tržaškem južnem kolodvoru«. Tako nekako se čita v eni zadnjih številk polu radno - židovskega >Pester Llovda«. kjer pripoveduje neki lopov. ki se ni upal podpisati pod svoje nesramno obrekovanje, da se je zgodila na dan prevoza trupel pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove j soproge iz Trsta na Dunaj sledeča »pro-tiavstrijska« demonstracija. Da je bilo mogoče vsakočasno občevanje med osobjetn na lokomotivi in vlakospremnim osobjem, se je napravila na dvornem vlaku, ki je vozil trupli prestolonasledniške dvojice, telefonska zveza med lokomotivo in službenim vozom. In čujte vsi avstroogrski patriot je! Zgodil se je strahovit zločin: telefonski kabeljček, ki je vezal lokomotivo s službenim vozom je bil v — srbsko - slovenskih barvah! To da je bila ona sirova demonstracija! »Pester Lloyd« zahteva, naj se uvede stroga preiskava in zločinec, ki se je-pre-drznil na tak hudodelski način demonstrirati proti — ne vemo, komu in čemu, menda obstoju avstroogrske monarhije, naj se strogo kaznuje! Tako budimpeštanski u-radnočifutski list, in za njim bo seveda pricapljala vsa vrsta drugih židovsko in krščanskosocijalno nemških listov, ki bodo iskali na tržaškem južnem kolodvoru najmanje kako velesrbsko zaroto. — Da nekoliko pomagamo tem slovanožrcern, da lažje pridejo do svojega cilja, smo se informirali o vsej stvari in ugotavljamo sledeče: Pri omenjenem dvornem vlaku je montiral telefonsko zvezo med lokomotivo in službenim vozom brzojavni mojster južne železnice, ki je slučajno — Nemec in ne zna niti besedice slovenske, še manj pa srbske! Nadalje ugotavljamo, kar je itak znano vsakomur, ki ima le količkaj pojma o električnih napeljavah (kab-ljih), da se jemljejo zato raznobarvno omotane žice, da je montiranje lažje in da se prav tako tudi lažje najdejo pozneje kake morebitne napake. Na vlaku, ki ne stoji mirno, se prav lahko pokvari napeljava, in preizkušanje, kje je tok pretrgan, je mnogo lažje, če so omoti žic raznobarvni, ker za določitev, katera žica naj se preizkuša, zadostuje napoved barve, dočim se morajo drugače za vsako posamezno preizkušati vse v kablju zvezane žice. — Kabeljček pri onem dvornem vlaku pa je bil torej v srbsko-slovenskih barvah — rdeče-modro-bel! Tako pravi dopisnik »Pester LIoyda«. Povemo naj torej, da je kabeljček sestojal iz štirih žic, ki so imele rdeč, moder, bel in — zelen omot! Lopov torej, ki je poročal »Pester Lloy-du«, je pač sestavil iz teh štirih barev srbsko trobojnico — rdeče-modro-belo — in slovensko — belo-modro-rdečo — ni pa videl, ker ni hotel videti, madžarske in laške — rdeče-belo-zelene —, ki se daste z onimi barvami sestaviti prav tako lahko, kakor srbska in slovenska. — Iz vsega tega je razvidno, da mu je šlo le za podlo denuncijacijo in da je v ta namen naravnost nesramno lagal, samo da bi oblatil nas Slovence in nas označil kot podleže, ki celo v tako pretresljivem slučaju, kakor je pogreb po zločinski roki padlega prestolonaslednika in njegove soproge, kažejo svoje protidržavne misli. Prepričani smo, da je oni zlobni obrekljivi dopis dospel »Pester LIoydu« le iz peresa kakega uradnika južne železnice in to od Zidanega mosta dalje proti severu (Pragarsko, Dunajsko Novomesto?). Će »Pester Lloyd« za svojo nesramno laž kliče po preiskavi, potem pravimo mi: sveta dolžnost tržaškega obratnega nad-zorništva južne železnice je. da očitno postavi na laž lopova, ki je na tako nesramen način obrekoval tržaško osobje južne železnice, seveda predvsem ono slovenske narodnosti, a nič inanie tudi vse ostalo. Upamo, da obratno nadzorništvo v najkrajšem času stori to svojo dolžnosti
Ugodno izjemo med dunajskimi nemškimi listi vseh dlak dela »Die Zeit«. Z različnimi citati iz izjav tega lista v teh časih splošne razburjenosti in blodenj srno pokazali, da »Zeit« trezneje in stvarneje presoja stvari, nego drugi nemški listi. Tudi v članku od minulega torka je napisala pametno besedo, da ne smemo iti na lima-nice znorelim in plačanim provokaterjem. V kolikor meni tu pisavo listov v Srbiji in na Francoskem, je treba male korekture oziroma konstatacije. Dejstvo je, da je srbska javnost po atentatu ostala mirna in dostojna in so tudi srbski listi mirno pisali. Saj je bilo celo nemških listov, ki so to zamerili srbski javnosti, češ, da se je — izvršivši atentat — potuhnila, da se hlini in si pere roke v nedolžnosti. S tem je menda potrjena zgornja naša konstatacija. In nadaljnje dejstvo je, da šele potem, j ko je vse nemško in madjarsko časopisje! Avstro-Ogrske začelo označati Srbijo in srbski narod kot moralna avtorja atentata, in ko so se vršile tiste grde protisrbske demonstracije na Dunaju (tu združene z insultiranjem srbskega poslaništva), v Zagrebu, Sarajevem, je ubralo tudi novinstvo v Srbiji oster ton proti naši državi, ki ga obžalujemo tudi mi. To so dejstva. Ce grešijo tam doli, pa smo grešili tudi pri nas. — Soglašamo pa s »Zeit«, ko piše: »Če se dokaže pred sodnijo in neoporečno, da so se na mestih, ki jih srbska državna oblast more doseči, ali pa celo ob vednosti te oblasti skovali zločinski načrt proti naši monarhiji, potem je umevno samo ob sebi, da bi morali iz takih dokazov izvajati proti Srbiji vse politične in, ako potrebno, tudi militarične posledice. Če pa
— kakor se nadejamo in si domnevamo — sodna preiskava ne dovede do nikakega takega uspeha, potem se nam bo zadovoljiti s tem. da v lastni državi napravimo mir In red. Mi se ne smemo dati zavesti od trezne interesne politike k razdraženi maščevalni politiki, ker to bi bila pogreška, ki bi naše pravo izpretneniia v krivico!« — To isto smo naglašali tudi mi: počakajo naj vsaj do definitivnega rezultata preiskave, ki ugotovi šele tudi vse morebitne zveze z atentatom!
Nemška sodba o — »Reichsposti«. O tem žalostno proslulem »krščanskem« — protikrščanskem glasilu, tem zavezniku sovražnikov krščanstva, govorimo danes na drugem mestu, kjer govorimo o sovraštvu nemštva proti slovanstvu. Priznavamo pa tudi, da je tudi med Nemci nekaj redkih izjem, ljudi, ki so si tudi v sedanjih podivjanih razmerah vendar ohranili nekaj vesti, pravičnosti in političnega poštenja. Taka bela vrana se je oglasila v znanem nemškem listu > Frankfurter Zeitungu, ki očita »Reichsposti »sovražnost in brezvestne hujskariie«, Ta list meni — pravi rečeni nemški list — da ima poseben razlog za to, da kaže ravno te dni, »da je popolnoma Izgubil pamet!« Temu poslednjemu domnevanju se sicer mi ne moremo pridružiti, ker ne verujemo, da je »Reichspost« izgubila pamet, ampak izgubila je namreč — vest in poštenje.
Socijalisti o protisrbskem divjanju. Glasilo hrvatske socijalne demokracije, »Slobodna Riječ«, je večkrat grajalo hrvatsko-srbsko koalicijo, češ, da v saboru preostro postopa s frankovci. Ali sedaj je tudi socijalistom že preveč tega frankovskega divjaštva, kajti »Slobodna Riječ« brezpogojno odobruje izkliučenje najhujših kriča-čev iz sej. Piše namreč: Danes je koalicija poplačala frankovski poživinjeni sodrgi s primernim plačilom za njihovo zversko ponašanje v seji dne 30. junija. Iskreno govoreč, menimo, da za te ljudi ne bi bila nobena kazen dovolj huda. No, eno je gotovo: da pri tej kazni ne bi smelo ostati, ampak bi morali razne Franke pritegniti tudi na kazensko odgovornost radi njihovih pogromskili govorov.
Razkrinkana pokvarjenost. Dan po pogrebnih slavnostih je prinesla osješka nemško - Čifutska madjarsko - slavofobska »Drau« brzojavko z Dunaja, v kateri je pripovedovala, da deputaciji hrvatskega sabora in mestnega zastopa zagrebškega nisia mogli dobiti prostora v dvorni kapelici. — Resnica, ki smo jo že park rat naglasili tudi mi, pa je bila ta, da sta omenjeni odposlanstvi na izrecni ukaz cesarja prisostvovali v polnem številu tudi žaiobni slavnosti v kapeli. Sedaj pa do-znajemo iz hrvatskih listov nastopni detajl. Pred začetkom svečanosti je prišel v kapelo vrlini dvorni mojster za ceremonije in je izrecno vprašal: »Ali je tu predsedstvo hrvatskega sabora?« Sele potem, ko mu je bilo to potrjeno, je dal znamenje, da se more slavnost začeti!! — To je tako klasičen zgled, kako drzno so sovražniki lagali in kako z vso svojo klevetniško kampanjo — niso uspeli!! Razumemo. Ako bi bilo res tako, kakor je »Drau« lagala, o to bi bili kričali, da je prišlo tako, ker je predsednik sabora Srb! In najne-sramneje bi bili izkoriščali ta dogodek, da bi bili hujskali proti vsemu srbskemu življu in — za svoje strankarske namene, češ: da je razpust sabora neizogiben, in konec da je hrvatsko-srbske koalicije. In frankovci bi bili videli v tem zoro novega dne novega klanja med hrvatstvom in srb-stvoin!! I o bi bilo zopet veselje za hijene, ki se rede na grobovih narodne sloge! Ali, ta kanibalska špekulacija ni uspela! Najvišji krogi so demonstrativno pokazali, da smatrajo hrvatsko-srbsko koalicijo za glavno predstaviteljico naroda! Vladar je želel navzočnosti — predsednika, ki so ga oni psovali kakor morilca!! — Ta slučaj, blamaža, ki so jo doživeli, kaže vso pokvarjenost onih duš. Da so lagali le poprej, bi bilo sicer grdo in nesramno, ali vsaj urnljivo. Da pa so tako drzno lagali tudi še potem, ko je ves svet poznal resnico, to je dokaz, kako obupnih sredstev se poslužujejo v svoji jezi ti zastrupljevalci življenja radi svoje umazane koristi! To ni le profaniranje spomina pokojnega nadvojvode, ampak tudi odrekanje spoštovanja do sivolasega vladarja in njegove volje!
Občekoristna stavbna in stanovanjska zadruga »Naš dom« razpošilja te dni okrožnico, ki obsega kratek obris njenega dosedanjega dela in navaja tudi nekatere važnejše projekte za bližnjo bodočnost. Kdor okrožnice ni prejel, pa se za delo zadruge zanima, naj se zglasi v njenem uradu v ulici Torre bianca št. 41 (telefon št. 21-01). — Vabijo se k pristopu k zadrugi vsi, ki jim je do ohranitve in okrepitve našega življa na tržaškem ozemlju. — Zadruga ima namen preskrbovati svojim članom cena in zdrava mala stanovanja in omogočevati jim v to svrho tudi pridobitev lastnih domov.
sedeli o, 12. t. m., se b@ vršil na Opiinah zlet Tržaške sokolske iupe. Slovani, udeležite se ga polno-številno I
Goljufija za 27.UOO kron. Avgust Medi-cus, star 63 let, Tržačan, komisijonar in posredovalec, stanujoč v škorklji št. 523, je imel trgovske zveze z vozno tvrdko za premog Mathwin & Sohn. Medicus je sklenil z omenjeno tvrdko dobavno pogod-
V Trstu, dne 10. julija 1914.
»EDINOST« št. 160.
Siran III.
bo za več vagonov šlezijskega premoga v vrednosti 27.0U0 K. V pokritje tega zneska je podal tvrdki kreditna pisma prvih tržaških tvrdk v znesku nad 30.000 K. Včeraj so zapadla ta kreditna pisma, in tvrdka Marhvvin je poslala inksirat dotične zneske. pri čemer pa se je izkazalo, da je Medicus že sam inkasiral vse svote. Tvrdka ga je ovadila in Medicus je bil včeraj popoldne aretiran.
Nemški svinjar. Na podlagi obvestila be-roltnske policije je bil včeraj aretiran neki Huns Dorn, ki je imel nekako knjigotrž-nko v ulici Sv. Spiridijona št. 1. Ta Dorn je d biva! od berolinskih tvrdk v prodajo naigr usnejše fotografije in knjige. Pri preiskavi v knjigotržnici je našla policija in zaplenila ceie kupe obscenih fotografij in knj,4. Zlasti je bilo veliko fotografij pred-stavljajočih sadizem.
Izpraznjena čevliarna. Včeraj ponoči sta našia dva policijska stražnika vrata Čevliarne v ulici Molin a vento št. 11, ki je last Tilipa Piclinicha, odprta, in ko sta obvestila lastnika, je ta konstatira!, da mu je ukradenih čevljev moških in ženskih za kakih 4« M kron. O tatovih nimajo še nobenega sledu.
Roparski čin reniikola. 21 letni brivec Ruggero Ccpucelli, ki je doma iz Bari v Italiji in stanuje tu v ulici di Riborgo, je bil šel predvčerajšnjim zjutraj ob devetih na italijanski konzulat prosit podpore, in tam je videl Jakoba Marcellina, ki je dorna iz Vicerize v Italiji in ki je bil prišel na konzulat po drugem oprav lu. In Capucelli je ob tej priliki opazil, da ima Marcellin v listnici dva bankovca po 100 kron. — Odidši s konzulata, se je Marcellin podal na kolodvor južne žekznice, ker je imel odpotovati. Tam je pa izvedel, da je vlak že odšel. Nato je Marcellin sklenil, da gre peš do Prošeka, kjer bi lahko dohitel vlak. O polenajstih je bil Marcellin že na cesti med Barkovljami in Kon-tovelom, na takozvanem Kozjaku, in tam je zapazil, da gredo za njim tri osebe. Kmalu zatem ga je eden onih treh prešel za par korakov, a ostala dva. k<?icrih e-den ie bil ravno brivec Ruggero Capucelli, sta nenadoma skočila k njemu, ga prijela za obe roki in inu velela. »Daj nam denar, ali si pa mrtev!« Ves preplaien po tem napadu, je Marcellin izročil napadalcema listnico z rečenima bankovcema. Nato je pa jokaje prosil svoje napadalce, naj ga nikar ne puste popolnoma brez vsakega vinarja, in napadalca sta mu res dala 5 kron ter s svojim tretjim tovarišem odšla proti mestu. — Marcellin je pa na Prošeku takoj prijavil ves dogodek orož-ništvu. ki je takoj uvedlo korake, da se roparjem pride na sled.
Tatinska nehvaiežnost. Krčmar Henrik Piki. stanujoč v ulici sv. Mavricija št. 4, si je hote! predsnočnjim poskrbeti malo zabave in je zato že zgodaj zvečer začel romati po raznih kičmah in gostilnah. Ko je bila ura polnoči, Je Piki vsled tega romanja bil Že precej vinjen. Vendar je pa šel še v neko krčmo v ulici del Solitario m tam Je prisede! k neki mizi, pri kateri sta že sedela dva druga človeka, s katerima se Je pa Piki — ki je bi! precej sladko ginjen in dobro razpoložen - takoj sprijaznil. In v posvečenje tega novega znanstva je Piki dal prinesti na mizo p.e-cejšnje število poličev vina. Ko je bilo pa vina že vsem dovolj, je Piki svojima novima znancema predlagal skupen izlet v avtomobilu, a njegova nova znanca sta ta predlog seveda z navdušenjem sprejela. — Piki je dal nato pozvati avtomobil, v katerega so se vsedli vsi trije, a Piki je velel šoferju, naj zapelje na istrsko cesto. A komaj je bil avtomobil v ulici delia Barriera vechia, je eden novih Piki-jevih znancev skočil iz avtomobila in pobegnil. To ?e pa v Pikiju vzbudilo sum: pošlatal je notranji žep svojega jopiča in konstatirah da ni v istem žepu več listnice, v kateri je irnel 700 kron denarja in turško srečko, vredno 400 kron. Piki je pa tedaj pograbil za roko onega, ki je bi! še ostal pri njem v avtomobilu — bi! je to 23!etni kovač Karel Pizzul, doma iz Pule a stanujoč tu v ulici della Torretta št. 5
—	ter zahteval, naj mu takoj vrne listnico. Oni se je pa brani! in izgovarjal, češ, da ne ve ničesar o listnici in da je listnico ukradel oni, ki je pobegnil. Piki ga je nato izpustil, a Pizzul je nato po bliskovo skočil iz avtomobila in se tudi on izgubil v temi. To je bilo ob dveh popolnoči. Krčmar je pa nato velel šoferju, naj ga pelie na pekicijski komisariiat v ulici dei Bacchi. kjer ie povedal, kaj se mu je pripetilo in obenem podal osebni opis obeh nehvaležnih tatov- — Na podlagi tega opisa se je p« ciii posrečilo, da je že ob polpetih zjutraj v ulici Pondares aretirala Karla Piz-zu'a. dočim tudi njegov tovariš ne bo dolgo zapravljal Piki je v denar, ker je policiji dobro znan. Pizzul je na policiji takoj priznal, da je njegov tovariš ukradel krč-marju listnico in tudi. da je potem njemu
—	Pizzulu — izročil polovico denarja, ki je bil v listnici. In ko so ga preiskali, so našli pri njem še 226 kron denarja. — Listnico — seveda prazno — je bil pa zjutraj našel cestni pometač Dominik Ro-dolii, ki jo je pa takoj vrgel proč.
Grozna smrt na delu. Včeraj opoldne se je zgodila v stari prosti Iuki grozna nesreča: Angleški parnik »Castilion« je vsi-dran pred hangarjem št. 3 in iz njega iz-krcujejo drogove litega železa in to s ta-koz vanimi =kofaini«, ki so pa — z ozi-rom na težo blaga — iz kovine. S žrja-vom so dvigali te *kofe* polne železnih drogov iz parnika in jih potem z vračali v železniški voz, ki je stal na obrežju. Naenkrat se je pa ena teh kof, ko jc bila že visoko v zraku, nagnila in iz nje je padel kakih 80 kg težek drog litega železa. V istem hipu se je pa ravno spodaj v notranjih prostorih parnika nahajal 301etni težak Evgen GLacomini. in oni železni
drog je padel njemu naravnost na glavo ter mu jo popolnoma zdrobil. Nesrečni delavec se je z groznim krikom zgrudil na tla in tam obležal. Bila inu je popolnoma strta spodnja čeljust. Zdravnik z zdravniške postaje, ki je bil pozvan na lice mesta, ni mogel storiti druzega, nego konstatirati, da je nesrečnež že mrtev. Za oblast je vzel dogodek na zapisnik policijski oficijal Herrmann, nakar je bilo truplo nesrečne žrtve dela preneseno v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Požar na parniku. Na Lloydovem par-niku McIpomene<, ki je vsidran ob IV. obrežju v stari prosti Iuki in ki je imel včeraj popoldne ob 5 odpluti proti Odesi, je včeraj predpoldne o poldesetih izbruhnil požar v skladišču št. 2. Prihiteli so pa pravočasno gasilci, ki so tako mogli pogasiti ogenj, predno se je razširil drugod. Pri gašenju je gasilcem pomagalo moštvo Lloydovega remorkerja »Pluta«. — Škoda ni velika. Mesto včeraj, odpluje »Melpo-mene : danes.
Ponesrečen svedrovski pohod. Predsnočnjim okolu ure popolnoči sta dva policijska agenta zapazila na vogalu poštne ulice in ulice Gaiatti dva sumljiva človeka. Šla sta za njima po raznih ulicah, a v ulici Carpison sta se policijska aetnta razšla in potem vsak od ene srani skočila proti onima dvema sumljivima človekoma. Eden teh dveh je bil aretiran, a drugemu se je vendar posrečilo pobegniti. Aretirani je 221etni težak Lovrenc Mi'ković, doma iz Ban, a prenočujoči na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. Imel je pri sebi omot, katerega so na policiji odvili in našli so v njem — sveder, vetrihe in drugo tatinsko orodje. — Oni, ki je pobegnil, je pa bil zalučal enerv.i agentov v glavo enak omot, v katerem je tudi l ilo tatinsko orodje. Bogve, kam sta bila namenjena!
Dekla renjikolka, tatica. Na zahtevo gospe Ivanke Ruzzier je bila predvčerajšnjim aretirana njena 261etna dekla Marija Degano, doma iz Latisane v Italiji. Gospa Ruzzier jo je dala aretirati, ker ji je ukradla mnogo perila in drugih predmetov, v skupni vrednosti 615 kron.
Pazite na tatove v javnih kopelih. Ko
se je predvčerajšnjim čevljar Fran Steiner kopal v javni morski obrežni kopeli pri svetilniku, je bil pustil svojo obleko brez pažnje na obrežju, a v hlačnem žepu je imel novčarko in v tej 23 kron denarja. Ko se je pa potem, ko se je bil skopal, o-blačil, je konstatirah da novčarke ni več. Povedal je to takoj tam službujočemu redarju in temu se je posrečilo, da je takoj našel in aretiral tatu: bil je to 21 letni težak Anton Sarič, stanujoč v ulici di Cro-sada št. 12.
Društvene vesti.
Šetjakobski »Sokol«. Danes ob 9 zvečer redovne vaje. Kdor se udeleži zleta na Op-činah v kroju, je dolžan udeležiti se današnje vaje. — Načelnik.
Slovensko akademično društvo »Balkan« v Trstu. Redni letni občni zbor se vrši v soboto, 18. t. m., ob 8.30 zvečer v Barkovljah pri »Fogotu«. — Danes pa točno ob 9 sestanek. Vršil se bo važen razgovor o izvenšolski vzgoji srednješolcev. — Odbor.
»Narodno-socijalna mladinska organizacija. Danes ob 8.30 zvečer se bo vršil sestanek v Barkovljah (»Narodni dom«). — Jutri se bo vršil ob 8 zvečer sestanek v dvorani NDO. Dnevni red sestanka je zelo važen. Na ta sestanek se vabi le člane. — Kdor se hoče vpisati v »Narodno-socijalno mladinsko organizacijo«, naj se zglasi: za mesto: v NDO., za Sv. Jakob pa pri tajniku bratu Široku. Carbola zgornja št. 11, pritličje.
Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« priredi dne 19. t. m. veliko cestno dirko pod vodstvom »Zveze slovenskih športnih društev« na progi Vrdela—Podgrad—Vr-dela, km 70, za »Istrsko prvenstvo« za leto 1913. Začetek dirke točno ob 2 popoldne. K dirki je dovoljen vstop vsem slovenskim kolesarjem, ako so člani kakega društva. Vpisnino k dirki je poslati na kolesarsko društvo »Balkan« v kavarno »Minerva«, ul. Acquedotto do 15. t. m. do 11 zvečer. Nagrad je sedem in sicer I. in II. zlata svetinja, I1L, IV., V. srebrna pozlačena, VI. in VII. pa srebrni. Prve tri nagrade so opremljene z diplomo. Nagrade se razdele takoj po dirki. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu.
»Konsumno društvo v Rojanu« priredi dne 12. t. m. ob 5 popoldne koncert na lok brez vstopnine. Po koncertu bo ples do 11.30.
Narodno delavska organizacija.
Regent je postal torej načelnik jugoslovanske socijalne demokracije, tisti Regent, ki ga je »Lavoratore«« prav pobalinsko ošvrkal. Sedaj je vsa jugoslovanska socijalna demokracija v službi raznih Pue-cherjev, kajti Puecher je ravnatelj okrajne bolniške blagajne, ki mu mora biti Regent vseskozi podložen. Da mu je res podložen in da še nikoli ni nastopil v obrambo slovenske narodnosti, ki jo v okrajni bolniški blagajni naravnost nesramno blatijo in prezirajo, to dokazujejo razmere v tej bolniški blagajni: Napisi italijanski, tiskovine italijanske, zdravniki italijanski. »Qui si parla italiano«, to je parola, ki vlada v okrajni bolniški blagajni, v kateri fungira več voditeljev jugoslovanske socijalne demokracije, v zadnjem času sam kralj — Regent. Je prav, da Je tako zgodilo, bomo slovenskim delavcem vsaj lažje dokazovali, kaj je pravzaprav Jugoslovanska «ocij <lno - demokratična stranka. Kdor ni slepec, nam dal prav — in če je tudi najbolj zagrižen socijalni demokrat; priznati
nam bo moral, da se v socijalno-demokra-» tičnl okrajni bolniški blagajni ne dela poj socijalno demokrtičnem mednarodnem programu. Sodrug Regent, pokažite sedaj svojo avtoriteto! Saj ste vendar načelnik jugoslovanske socijalne demokratične stranke in kot takega vas bodo morali upoštevati. Ce se pa proti gnilobi v okrajni bolniški blagajni ne boste hoteli postaviti in vpeljati narodnostne pravičnosti, potem vam že v naprej zagotovimo, da kot načelnik stranke ne boste ležali na cvetočih rožicah in da se vaša stranka vsaj v Trstu nikoli ne razvije. Ste nas zapomnili? Bomo videli, če boste imeli toliko poguma, da bi realizirali misli, ki ste jih razvijali v svoji volilni brošurici. Branite slovensko delavstvo pred narodnim zatiranjem, ume-vajte mednarodnost tako, kot jo umevajo nemški in italijanski sodrugi, pa se bo tudi vaša stranka razvijala.
Podružnica NDO v Skednju priredi jutri, v soboto, ob 7.30 zvečer društven shod v »Gospodarskem društvu« v Skednju. Poročal bo predsednik osrednjega iz-vrševalnega odbora NDO, tov. dr. Josip Agneletto o kongresu NDO. Vabimo tovariše, da se polnoštevilno udeleže tega zanimivega shoda.
Posredovalnica dela NDO. Išče se sluga za skladišče.
Paroptovsa družba D. Trlpcovich & Ci, Trsi
s krasnim parni kom na turbine
Pravcz v žreh ur&h.
Saloni I., II. in III. reda. Brezžični brzojav. — Moderni komfort. I* Trsta (pomol Sv. Karla) vsaki dan ob 8 zjutraj ; še Gonartk (Bacino S. Marco) vsaki dan izvzemši nedelje ob 2 pop., v nedeljah ob 7 zvečer
vrhu tega s parnikom na dva vijaka	Wurmbr3fl£l'i
iz Trsta vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 5 pop.; Iz BensSk vsako nedeljo in pondeljek ob 9 zjutraj.
NB. Vožnja obeh parnikov je kombinirana z nočno črto av. Lloyda i. s. parnika „Almlssa" in „Metcovkh", ki odhajata toliko iz Trsta, kolikor iz Benetk ob polunoči.
Pojasnita, prospsk^S In voiai Uc.r<i pri družbi v Trstu, Piasza detla Borsa 12, Hvstr. Lloyd, Pešniškf ura d In v drugih potnišklft uradih« kakor tudi v društveni lopi na	Sv. Karla«
(Glasom društvenega opravllnlka.)
Darovi.
—	Za svetoivansko podružnico CMD so darovali gospa GasperŠičeva K 4.—, Josip in Anton Negode K 16.—skupno K 20.—, mesto venca na krsto pokojne matere Marije Negode.
—	Za magdalensko podružnico CMD sta darovala v proslavo godu blagovestnikov sv. Cirila in Metoda »Pogrebno društvo« pri Sv. Mar. Magd. Sp. K 20.— in »Obrt-nijsko društvo« pri Sv. Ani K 15.—, skupaj K 35.—. Denar hrani V. Kodrič.
Vesti iz Goriške.
Cisto brez potrebe je izginila v sredo ruska zastava pri predstavi v cirkusu Charles. Ruska skupina »Proserpis« je tako odlična, da ima pač pravico, da tudi pripozna svojo narodnost. Skoraj neverjetno, da bi bili goriški Italijani taki ne-strpneži, da ne bi mogli preboleti ruske zastave, ko je celo ultra nemški Beljak mogel dobro prebaviti to zastavo. Dotični, ki so se zgražali nad zastavo, bi se lahko navzeli vsaj malo kozmopolitizma.
Zrelostni izpiti na ženskem liceju »No-tre Darne« so uspeli zelo dobro. Od 13 kandidatinj je zdelalo 8 kandidatinj z odliko, ostalim je bila zrelost pripoznana enoglasno. Z odliko so dovršile maturo gospodične: lika Devetak, Dvorak Marija, Silvia de Fornasari - Verce, Rosa Gelmi, Marija Grinover, Ana de Kuhacevich, Ana Reven in Bianca Somazzi. S soglasnostjo glasov so zdelale gospodične: Ida Dellasavia, Gabriela Einger, Fiegl Viktorija, Koli Faustina in Pichl Ema.
Realka. Koncem šolskega leta je bilo 360 učencev in sicer 91 iz Gorice, 115 iz dežele, 12 iz tujine in ostali iz drugih dežel monarhije. Po narodnosti je bilo 162 Slovencev, 105 Italijanov in 86 Nemcev. Slovencev torej skoraj ravno toliko ko Italijanov in Nemcev skupno. Na vsak način pa se vidi, da je nemška realka v Gorici čisto odveč. Po verskem izpovedanju ie bilo 349 katolikov, 7 protestantov, 3 Zidje in 1 grško-pravoslaven. Uspeh klasifikacije je ta: z odliko je sposobnih 8, sposobnih 200, v obče sposobnih 29, nesposobnih 71.
Ustoličenje goriškega župana. Tiho. brez hrupa, ko da bi se vršila volitev predsednika v brezpomembno društvo, tako je minilo za Gorico ustoličenje župana Bom-biga. Več ko polovica Goričanov sploh ni vedela za ustoličenje, in da ni visela na mestni hiši zastava in da nista stala pred posvetovalnico dva mestna stražnika, ne bi nihče mislil, da goriški župan še ni u-stoličen. Ali končno tudi ni čudno to ne-zanimanje občinstva, saj vsi znajo, da ima taka seja le svoj formalen pomen. Časopisi so pa tudi molčali« o inštalaciji in le »Corriere« je pozval v sredo meščane, da se v velikem številu udeleže slavnostnega ustoličenja g. Bombiga za goriškega župana. Kakor pa je pokazala seja, je bil poziv »Coriera* brezuspešen, ker pri inštalaciji župana je bilo zelo malo poslušalcev. — Občinski svetovalci so bili Črno oblečeni, vlado je zastopal namestništve-ni svetnik Rebek. Seja se je izvršila po običajnem ceremonijelu in tudi govori so se le malo razlikovali od govorov drugih let. Župan Bombig je nato zopet razvijal svoj komunalni in narodnostni program. Upamo, da se končno tudi prične realizacija programa in sicer na način, da bodo mogli vsi sloji vseh narodnosti tudi pozdravljati župana Gorice in njegov delovni program. Dokler se pa to ne zgodi, tako dolgo bo tudi vladalo za ustoličenje župana, ta lepi spomin nekdanje meščanske svobodne avtonomije, nezanimanje in marsikje morebiti tudi nezaupanje.
Kolesarsko društvo »Solkan« v Solkanu priredi za svojo petletnico v nedeljo, 23. avgusta t. L, veselico s cestno dirko za slovensko prin ko prvenstvo. Dirka se bo vršila pod nadzorstvom »Zveze športnih društev za Primorsko«.
Mnenje gosp. dr. H. Greusslng
primarija bolnišnice cesarja Frana Josipa
v Mm
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst
Zahvaljevaje se Vam za Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravailo), ki ste mije poslali, priznavam Vam z veseljem, da smo je rabili izlasti za otroke in rekonvalescente in sicer z dobrim vspehom. Dečin, 3: febr livarja 1905.
Dr. Greussing
-V
1
Gospodarsko, konsumno in posojilno društvo ===== v BoUuncu pri Trstu ===
ima svoj
občni zbor
dne 25. julija L L ob 8 zvečer v hiši štv. 76.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo odbora in nadzorstva.
2.	Odobritev računov za leto 1913.
3.	Razdružitev in likvidacija zadruge ter izvolitev likvidacijskega odbora.
4.	Slučajnosti.
K udeležbi vabi vse člane ODBOR.
Vinarsko in $osp. društvo v Komnu
vpisana zadruga z omejeno zavezo
vabi na
£ i iitsia&sua £2 » Dobroznana 4nirodiinica _
I Iv. Camauli i
=1 S». Ivan - Trst - blizu Mor. doma g
3 Velik Izbor berv i = povlak itd.= s
r|| Zaloga za Trst in okolico redilnega Ef
TZ" ke In odrasle SLADflN i
rn t" fosfomega zpna in tecicgi pirila ti lha$. - Ttklsi BI
Dr. HORVATH Vin Nuova 22
specijalist za kožne in
CDfSl UE bolezni, šibkost & wr ^tesr laj i™ C in nervoznost, za boleziu v nogah in sklepih. - Sprejema od 11 do 1 pop. in od 4 do 6 zvečer
Naše dame se večkrat učilo z racijo ali zapeko, dasiravno je v .akii, slučajih mnogo sredstev na razpolago. Vsi oni, ki poznajo pristno kislo vodo »HU-NYADI JAN OS, ne dvomijo, da služi ista v slučajih zapeke kot izborno m gotovo odvajalno sredstvo. Tisoči spričeval dokazujejo, da se rabi ta voda toliko na klinikah, kolikor v privatni praksi, in da so ispehi vedno zadovoljivi.
ki se bo vršil
v soboto, dne 18. jaiUa 1914 ob 1 in pol zv.
v društvenih prostorih v Komnu hšt. 88.
DNEVNI RED:
1.	Volitev enega Člana v odbor oziroma volitev predsednika.
2.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Odobritev računa za I. 1913.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji v I. 1913.
6.	Volitev nadzorstva za 1. 1914.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedeni uri, se bo vršil ob 8 in pol zvečer na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
KOMEN, dne 8. julija 1914.
Vinarsko in gospodarsko draJtvo
v Komnu.
li II m
Dr. PEĆNHC
Dr. PETSCHNIGG
TRST, VIA S. CATER1HA ŠTEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8— 9 in 2 — 3 in špecljalist za kožne in
fcnnlrt^	• 1,1 _! in 7— 7'
TržaSko obrežje.
V Grtjan-Miramar in nazaj. — Parnik „Vida-.
Odhod nasproti Velikemu trgu. Odhod iz Trsta: 9.15 — 2.45 — 4.15* — ^30 + Odhod Iz Grijana: 12.15 &30* — 5.45* — 8.30 t
t znači: ob sobotah, nedel ah in praznikih ob lepem vremenu. *	ob nedeljah in praznikih	„	„
Anton Mahne, trgovec
Priporoča si. občinstvu
svojo trgovino Jestvln fn koionilalnega blaga
Trst, ulica dali1 Istri« št. 4
s podruSnlco na Or*tl BtevNka 275.
Vsakovrstna vina In likerji
v steklenicah. — Blago	sveže. —
Postrežba točna na dom. — Prodaja na
drobno ?n na debelo.
Mradltni zavod
(Stabilimento di credito) TRST, Piazza Nuova štev. 2, TRST
Rezervna glavnica približno 247 milijonov kron.
Kreditna pisma In Chčques
za \se tuzemske kakor tuci inozemske trge. Vsako bankovno poslovanje.
MENJALNICA (Via San Antonlo 5)
Odprta nepretrgoma vts dan.
VARNOSTNE CELICE „SAFES"
postavljene v mogočni in moderni O-klopnl celici
se postavijo po zmerni ceni tudi za kratek čas, in so posebno priporočljive za shrambo dokumentov, dragocenosti, hranilnih knjižic itd. v slučaju odsotnosti posebno
v sezijl potovanj In letovišča.
Hranilne viose po 3'i 0|o netto.
Izredna prilika ^
V urami
TREVISAN, TRST
CORSO ŠTEV. 30
se vdobl VELIK IZBOR ŽEPNIH IN STENSKIH UR. — Prodaja se. kupuje in menjuje drago cene moderne ali stare predmete. Velik izbor predmetov iz am. dobi* zlata, kakor tudi UR ZA BIRMO. — Srebrne ure z dvojnim pokrovom od kron 10*90 naprej.
Stran IV.
»EDINOST« St IGO.
V Trstu, dne 10. julija 1914.
V Kobaridu se je usmrtil finančni rešpi-tiient Pipan. Vzrok samomora je bila baje neka disciplinarna preiskava, radi katere se je nesrečnežu omračil um, da se je
ustrelil.
Iz Krmina. V proslavo slovanskih bla-govestnikov sv. Cirila in Metoda dne 5. julija t. I. so darovali za CMD sledeči: obitelj Mašera 5 K. Mašera Pavla, svet-nikova. 5 K, Kavs Josip, nadpoštar in Er-zetič Anton, velepos.. po 4 K. Alman Marija 3 K. Oaberjevčič Sofija, uradnikova, Spiller Evelina, komisarjeva, ValentiČ vdova Zmagoslava. Ribičič Josip, Schupp Kristina, nadrespicijentova, Trobina Helena. Toroš Franc, trgovec, in L. E. po 2 K. M. R. 1 K 60 vin. Kalčič Ivan 1 K 40 vin. Renčelj Katarina 1 K. Krajnik Lovrenc r. vin. in Eurlan Jožef 40 vin. Nabralo se •rej 37 K. f>enar se je odposlal na glav-r vodstvo v Ljubliano. Vsem blagim, za-vedr im darovalcem prisrčna hvala!
iz Krmina. V noči med 7. in 8. t m. je / biia roka pomazala s kemično barvo o k .a in vrata ter pročelje »Narodne šole« \ K rininu. Bodi omenjeno, da so bila okna i:: vrata pred komaj štirinajstimi dnevi na >vo pobarvana, Ta vandalizem je posle-huKkanja Eke«. glasila gospoda deželnega klavarja. ki si bo gotovo sedaj zadavi lin melo roke, kot si jih je ob slučaju odstranitve table na trgovini g. Toroša. <)v . i je namen tega dejanja obremeniti našo Družbo« z novimi stroški. Zato h Ji povedano, da ostane pročelje šole [ ' « r je: dokaz toliko hvalisane kulture r - da. ki išče v svoji strahopetnosti a n« či v izvrševanju svojih junaštev; svarilen prst mimoidočim Bricem! Italijan ti uničuje šole. Bric, ti pa mm da}eš vsakdanji kruh!
Cirkus Charles privablja s svojimi pr-\ rstnimi močmi vedno nove obiskovalec k svojim predstavam. V sredo in v četrtek je prišlo posebno z dežele veliko občinstva, da si ogleda svetovno slavni cirkus. Od vseh točk ugaja splošno najbolj ruska skupina in sloni. S tem pa nikakor mečemo reči, da ne bi tudi druge točke zadovoljevale ljudi. V sredo so po prestavi še nastopili pred vhodom v cir-kus akrobati. 3 Blackburus, ki so izvajali I- -asne in vratolomne vaje. Občinstvo je nagradilo vrle akrobate z živahnim aplavzom.
Zoologični park cirkusa Charles je odprt vsak dan od 9 dopoldne do 6 in pol zvečer. Obisk zoologičnega parka priporočamo. posebno šolska mladina naj si o-gleda raznovrstne živali.
Uesti iz Istre.
Iz Černikala. Bratskim društvom na znanje. Tukajšnje že 30 let obstoječe Bralno društvo priredi v proslavo 301etnega rb>toja veliko veselico na prostem v nedeljo 9. avgusta t. 1. Prosimo vsa ona bratska društva, katera bi hotela sodelo-\ ati, da nam naznanijo vsaj do 25. julija t. L, s katero pesmijo nastopijo, da jih u-vrstimo v spored.
Podgorje, 7. Julija 1914. Podružnica CMD za Klanec in Materijo je imela, dne 2V junija društveno veselico v »Hotelu K<anec* v Klancu. Gmotni uspeh te pri-reditve še ni znan. Dozdeva se pa, da u> >eh ni razveseljiv. Vzrok je v tem slučaju naraven. Vas Podgorje, spadajoča h dotični podružnici, se korporativno ni u-dtležila podružnične prireditve. Na dan veselice je bil v Podgorju nalepljen neki plakat, na katerem je bilo zapisano: Bra-r ;<> svojo sveto zemljo proti privandra-neinu tujcu in darujmo družbi sv. Cirila in Metoda vsak po svoji moči, da nas bo-deta ta dva svetnika, varovala nalezljive tujčeve bolezni. Na našo veliko žalost, moramo konstatirati in povedati naši jav-nr • . da je tisti hotel »Klanec* ali hotel
:. ano last nekega Italijana___Tako
je, prvi je tujec in če kaj ostaja, domačin! Kakor da ne bi bilo drugih krajev in narodnih naših gostiln! Mi Podgorci pa izjavljamo. da se ne prodamo. Branili bomo s < zemljo čisto, neokuženo. To naj si zapomni slavni odbor podružnice. Mala, uK zna podgorska vas je že v drugič pokazala. kako dobro zavedno slovet-sko Iju.N.vo biva v njej. Darovali so 7.a družbo: Eilipič Ivan 2 K, Andrejčič Josip 1 K, (jrzetič 1.77 K. SosiČ 1 K, \ndrejasič gostilna 2 K, Pečenko 1 K, Skok 1 K, Krejčič I K. Benčič I K, Kavre Miha 1 K, Ivan K« ren 1 K, Fran Oerzetič 5fi vin., Andrej Koren 1.40 K. Cendak Anton 00 vin., Ger-zetič Josip 1 K, Anton Pavlov 32 vin., Anton Kavre 41 vin., N. N. 2 K, Berce. učitelj 2.27 K, Koren Marija 20 vin., Ivan Oerzetič štev. 30. 30 vin., Kavre Ivan st.
9	1 K. Poljak Josip 15 20 vin., Filipi j los. 20 vin., Andrejasič Miha 20 vin.. Koren Ivan. vojak 10 v. Andrejasič Peter, \o;ak,
10	v. Oerzetič Jos. 31 v. Gostilna Koren 1 K. Eugeuio deli Tedesco, mesar Skedenj, 4 J v. Mihalič Anton, pastir 40 v. Poljak Jože 40 20 v. Roje Ivan 18 JO Audreasič Alojz, 6 let star. 6 v, Andrejasič Anton 40 20 v. Andrejasič Ivan 24 20 v, Andrejasič Ana 41 40 v, Kavre Marija 13 40 v. Koren Josip 41 1 K. Kavre Marija 44 40 v, Kf ren Miha 26 20 v. Koren Anton 41 20 v, Andrejasič Anton 23 30 vin. Andrejasič Miha 20 v. Koren Alojs 20. Koren Ivan 20 20 v. Andrejasič Marija 40 20 v, Roje Josip 20 v. Andrejasič Ana 24 30 v. i ierzetič Pvter
1	K. Poljak Josip št. 1 40 v, Andr -jasič Jo-sefa 30 v. Poljak Ivan št. 5 1 K, Oerzetič Josip 2 1 K. Gerzetič Marija 43 1 K. Tončka Poljakova 1 K, Koren Franc 31 16 v. Andrejasič Ivan 51 40 v, občina Totigorie
2	K. Odposlano skupaj na upravo >Edino-sti« 40 K 10 vin.
lati iz Koroške.
li«
i t
Velikovca
M5
pod vestmi iz Koroške). 17. majnika t I. smo imeli koro&ki Slovenci tabor pri Šmi-helu. Jaz, dasi ravno pohlevna dušica, strepe ta m po vsem životu, kadar se prir ja, bodi kjerkoli, kaj pom mbnega za nas — zaničevano, brezpravno slo ensko rajo. Rad se udeležujem slovenskih prireditev, zato pa hajd na tabor, seveda, po železnici. Med potoma sem se ustavi v Celovcu, ^a si ogledam Vojvodski prestol pod Oosposveto. Od tam sem se namenil v Veliko ve\ da bi v St Rupertu obiskal slovens o šolo, ki se nahaja v častitljivi palači CMD. Zapustivši slovensko zavetišče pri Trabesingerju korakam počasi proti kolodvoru poln skrbi, kako me bodo Švabi mrcvarili pri blagajni. Slišal sem namreč, da celovški pikelhavbarji vsakega pograbijo za tilnik, bodi že župan ati kdorkoli, ako se drzn*> zahtevati vozni list po slovensko. Jaz, ki „navadno* poznam le slovenski jezik, zlasti kadar gre za njega veljavo v uradu ali v javnih zadevah, sem premišljal, kako bi se izmazal pri linici brez gol tanj a, s kojim se sporazumeva „g e r i -v o I k". Kupiti je bilo treba vozni list za „Velikovec", po domače: „Bel kovc", švab-sko: „VOlkermarkt*. Če ne pojdt po s'o-vensko, sem si mislil, rigal tudi ne bom švabske besede, kojo komaj še zapišem, izgovoriti je pa ne morem brez boleč ne v goltu. Zato sem se za vsak slučaj pripravil in skusil izgovor olajšat' ter ga go v« »rilom prilagoditi tako, da se ne pohabijo: fl ker-markt, fluhermark — preveč je tihnikov, — afkokem, fokuma ((J se često izgovarja kakor u). Zadnje bo dobro! Stopim pred lino in prav vljudno rečem: „Prosim Velikovec tretji razred". Ženšče, ki je razdavalo v. zne liste, se na slovensko besedo vzravna v izzivalni postoj, kakor da bi ne bilo nikogar pri lini in da šele čaka ljudi. Zap zi> sem to, vendar pa sem se krotil ter s podvojeno vljudnostjo pono-il bolj po domače: „Bel kovc, prosim, tretji razred", češ nesporazum sem zakrivil jaz. Ker sem vide', da se ženska Še vedno vede kakor prt j ter da moj jezik omalovaža, jej s krepkim in trdim gla som zabrusim skozi lino: „Vi ste tu zaradi potnikov in ne mi /aradi vas, zato zahtevam, dajte mi listek do Velikovca I44 Nič. - Tedaj sem segel v žep po papir z že pripravljeno spakedranko ter jo pravo razločno, pa tudi brezobzirno izrekel: »fokuma« — z ozirom na podobnost glasu med o in u. To je pomagalo. Bil sem na konju. Zato sem rekel: »Ako razumete to besedo, ki nič ne pomeni, bi morali razumeti tudi Velkovc«! — Švabski nagajiv-ki sem tedaj tudi jaz malo ponagajal s slovensko govorico ter vprašal po ceni, dasi sem je poznal: »Koliko stane listek?« Dal sem 20 vinarjev. »Toliko« — Molk. — Dodal sem še 20 vin., sedaj bo menda dovolj! — Nič — Se kaj? Položim zopet 20 vin. Ženska je trdovratno molčala. — Povejte vendar, koliko je cena« ter sem jej zopet vrgel 20 vin., itd. do polne cene. — Končne sem za dodatek Svabko še podražil: kimate vozni red?« — Nič — »Kje ga dobim?« — Nič. — Ker nisem mogel trio glavke v tako dolgi lekciji naučiti slovenskega, sem tej slovesno in s posebnim naglasom zaklical: »Ako ne znate slovenskega jezika, ne bo dolgo, da se ga boste naučili!- Odšel sem. Tak križev pot mora Slovenec za svoje pravice potiti na lastni zemlji. —	Koroški Slovenec.
Razne vesti.
Drobne vesti. V zadnjih dneh so divjale skoro po celi južni Rusiji strahovite nevihte. Na več krajih se je utrgal oblak in nalivi so napravili ogromno škodo. Cele vasi in pokrajine so uničene, ubogi ljudje so brez strehe, oropani skoro vsega. Tudi večina letošnjih pridelkov je uničena. Več oseb je ubila strela, veliko jih je, kiso se težko poškodovali pri rešitvi svojega imetka. — Obsodba trgovca z dekleti. Iz Beu-thena poročajo: Tu se je dovršil dolgotrajni in zanimiv proces proti zloglasnemu trgovcu z dekleti Lubelskemu. Lubelski, ki je eden najbolj nevarnih trgovcev z dekleti je bil obsojen na tri in pol leta jeoe in na 12.'K\) mark globe. — V Londonu je nrurl bivši ang'eški državni tajnik za angleške kolonije Josip Chamberlain. — V Gradcu je divjala v petek zvečer silr.a nevihta združena v močilo ploho dežja. Padala je tudi toča, ki je napravila ogron no škodo posebno na drevju. Vsled siinega naliva, toče in l.stja. ki je zbila toča iz dreves so se zamašili odtoki v kanale in nastopila je voda v več delih mesta skoro Jo kolena visoko. Voda je udrla v hiše. previla kleti veže, trgovine in nižja stanovanja, ter je napravila veliko škodo. Za nekaj časa je bil ustavljen v mestu ves promet. Nevihta je trajala nepretrgoma od pol šestih do tričetrt na sedem. — V Lip-skem je bil obsojen pred kazenskim senatom državnega sodišča 18 letni kemik Jean Trancois Huss iz Nancyja zaradi hudodelstva vohunstva na tri leta ječe. —
Francoski zrakoplovi nad nemškim ozemljem. Nemški listi so prinesli pred nekaj dnevi silno razburljivo vest, da sta preplula dva francoska zrakoplova zračno obmejno črto nad francosko nemško mejo in da sta plula nato delj časa nad nemškim ozemljem. Ta vest se potrjuje. Dva francoska zrakoplova sta res preplula francosko nemško mejo in sta plula več kot 7 km daleč nad nemškim ozemljem. Nato sta se v širokem krogu obrnila in odplula nazaj na Francosko. Tega pa do sedaj še niso mogli dognati, ali sta bila to vojaška ali zasebna zrakoplova. — Pri Remsu je padel avijatik Mirat z pasažerjem desetnikom Godefroy iz višine 250 m. Godefroy je obležal na mestu mrtev, Mirat je dobil smrtno-nevarne poškodbe. Glasom zadnjega poročila je tudi Mirat umrl. — V arsenalu Woolwich v Londonu je izbruhnila stavka zaradi odpusta nekaterih delavcev, ki niso hoteli nadaljevati in dokončati nekega dela. katero so pričeli neorganizirani
delavci. Število stavkajočih znaša čez 8 tisoč.
Deželno soditte.
Neosaovan sum.
Včeraj je sedel na zatožni klopi pred sodniki deželnega sodišča 381etni Gregor Kocjuba, kmet iz Oleskina v Rusiji, ki je bil obtožen, da ie meseca januarja t L odvedel od tam 19letno Ido Kicinovo ter jo hotel spraviti v Ameriko.
Iz obtožnice izhaja, da sta bila Ida Ki-cinova in Gregor Kocjuba aretirana v Trstu dne 3. februarja t. 1. in dočim je bila Ida poslana nazaj v Oleskin, je ostal Gregor Kocjuba tu v preiskovalnem zaporu.
Včeraj, na razpravi, je Kocjuba, potom tolmača za ruski jezik, dr. Stojkoviča, povedal, da ni nameraval odvesti Ide Ki-cinove. Bil je itak namenjen v Ameriko, ko je prišla k njemu Ida Kicinova in ga prosila, naj jo vzame seboj, odnosno naj jej posodi denar, da se tudi ona izseli v Ameriko. Ustregel je rad tej njeni želji, a ni mislil, da s tem zakrivi zločin. Niti sanjalo se mu pa ni, da bi dekle oddal v kako zloglasno hišo. (Kocjuba je bil namreč aretiran, ker je bil na sumu, da je agent trgovine z dekleti.) Posodil je Idi Kicinovi 120 rubljev. a ko so potem njo poslali nazaj v Oleskin, so jej plačali vožnjo, to je 40 rubljev, z njegovim denarjem, dasiravno on ni privolil v to.
Ustmeno ni bila zaslišana nobena priča, pač pa se je prečitala izjava, ki jo je podala Ida Kicinova na policiji in pred preiskovalnim sodnikom, in iz teh izhaja, da je res ona sama prosila obtoženca, naj jo vzame seboj v Ameriko, nakar jej je Kocjuba posodil 120 rubljev.
Iz spisov izhaja tudi, da je bil Kocjuba aretiran na podlagi brzojavke, ki jo je dobila parobrodna družba »Cunard Linie« od njegove, Kocjubove žene. Dalje izhaja iz spisov, da je Ida Kicinova potem, ko je bila poslna nazaj domov v Oleskin, vendarle odpotovala v Ameriko.
Ker se je sodišče prepričalo, da ni imel Kocjuba nobenega zlobnega namena, je obtoženca oprostil.
Okrolno kazensko sodlfte.
Še en dogodek z dne I. majnika.
Redarja Dominik Forcessin in Evgen Tiberio sta 1. majnika, ko je šel izprevod slovenskih delavcev mimo cerkve sv. Antona novega, aretirala 301etnega mizarja Petra Birso, ker sta videla, da je nekoga udaril dvakrat z dežnikom. Kdo je oni, ki ga je bil Birsa udaril, se pa ni izvedelo, ker je dotičnik izginil v Kavarno »Stella Polare«.
Birsa je bil prvotno v preiskavi radi zločina, a slednjič je državno pravdni-štvo odstopilo spise c. kr. okrajnemu sodišču za kazenske stvari, in to sicer dne 18. majnika t. L, nakar je bil Birsa izpuščen v svobodo.
In včeraj je prišel Peter Birsa pred okrajnega sodnika Zaccario, kateremu je priznal, da je res nekoga udaril z dežnikom, in sicer zato, ker ga je bil oni človek napadel.
Priče ni bilo nobene, pač pa sta se prečkali izjavi, ki sta ju podala oba redarja pred preiskovalnim sodnikom.
In na podlagi teh rezultatov je sodnik obsodil Petra Birso na 24 ur zapora.
Rozsoditfe zavarovalnice proti nezgodam.
Včeraj je imelo v razpravni dvorani obrtnega sodišča sejo razsodišče zavarovalnice proti nezgodam, ki je imelo rešiti 25 slučajev. Predsedoval je predsednik obrtnega sodišča Brelich.
Med temi 25 slučaji je bil tudi oni Frana Svračića, o katerem smo že pisali v »Edinosti« od dne 18. junija t. 1.
Franjo Svračić, tesar, doma iz Hrvatske Dubice ob bosenski meji, kjer ima tudi ženo in tri otroke, je delal pri tvrdki \Veiss v Sućurcu v Dalmaciji, kjer se je 20. dne meseca novembra leta 1913. ponesrečil in si zlomil desno nogo. Dne 23. februarja t. 1. mu je Zavarovalnica priznala po končani bolniški oskrbi — rento celih 35%, in to le za dva meseca, in sicer za čas od 16. januarja pa do 15. marca 1. 1914. Po ponovni zdravniški preiskavi so mu potem do 15. junija t. 1. prisodili le še 15% rento, od tega dneva dalje naj bi pa sploh ne dobival nič več. Svračić se je pritožil proti določbi tako nizke rente in obrtno sodišče je določilo razpravo na — 3. septembra t. 1. Sele v zadnjem času se je ugodilo potem ponovni prošni Svračičevi. da se je določila razprava nekoliko preje, in sicer na 9. julija t. 1., to je za včeraj.
Svračić se je torej pritožil na razsodišče in zahteval povišanje in obenem tudi podaljšanje rente.
Ker je pa zdravnik dr. Martinis v svojem iz vest ju izjavil, da je Svračićeva sposobnost za delo zmanjšana le za 2/ia, je včeraj razsodišče odbilo njegovo zahtevo po zvišanju rente in sklenilo, da se mu prisodi za nadaljne 3 mesece 10% renta, ki odgovarja 2/1* sposobnosti za delo.
Zavarovalnico je zastopal dr. Bressan, Svračića pa dr. Sosič.
Trgovino in gospodarstvo.
BORZNO POROČILO.
dne 9. julija 1914.
Efektna borza.
Dunaj, i.26 pop. Avstrijska renta papir 80.50 avstrijska srebrna renta 8i .fi0 avstrijska kronska renta »1.20 ogrska kronska renta 7905, kre-ditke 5*7 Anglobanka 325.-, Union 560.75, Liinderbank 472. . Bankverein 499 75 drž. žel. 66'» 50. lumbardi 76.50, alpinke 781 , turške srečke 2 8-50 Napoleoni 10 21, mark« papir 117.85. London kratko 25.16. Pariš 96.90. slabo.
Dunaj, 3.25 pop. Avstr. rent- papir 30 60, kre-ditke 587. , Llovd 532. , diri. žel 66 ».25. Lo -b rdi 7».7\ alpinke 782.—. turška srečke 2<»9 cheques Pariz 95.92. Mirno.
Trst, id.> Francija 95 7"-9fi.l<>, Nemčija 117.6 > - llb. . It. 95 40 -95.75, London 24.12 - 24.21, 20 frankov 19.16 - 19.:;3, 20 mark 29.4H - 23.54, so-vereign 24.01-241- . nemiki papir ll7.6o -118. .0, italijanski papir 95 40 - 95.90, avstr. ilata reuta M)0.2~» 1 > 65, avstrgska kronika renta S >. 0 -K1.5", ogr-ka zla'a renta 96 04 -96.4.\ ogrska kronska renta • 9.— 79.60, turSke srečke 207 - 210 — diskont za menice do S m esc cev 3"/, - 4 V.*/., nad 3 meseco 4 V. -
Blagovna borza.
BudimpeSta. 8. juya Pienicaza april 12.99, m j —.—,okt. 12 83, r ž za april	. okt
9 29; okt. 9 35; oves za april--. oktober 7.7n
koruza za maj 7 16 juti 7 2-> avg 7.36 Ponudbe pšenice srednj , povpraševanje >labo. — Tendenca mirna. Prodaja nekaj tisoč q.
Trst, 8. julija Kava. Santos good average
za m»j —.•--. —. za juli -. —.—. S'-ptember
55.— 55 50, december 58.50 - 57. , marec 57.25 -
58.—. Tendenca m rna. Good Rio za maj —.--
—. , juli —.— -—.—, september 52.75--.—, december 51.50 — .—, maj —.— - .—.
Sladkor. Centrifug, takoj 27 /4-28 — julij avgnat 2774 -28/, novem.-.narec - 28.25 - 2!» /., melis takoj 29 —-29l„ juli-avgnst 29'/. 24 1 t nov.-mar. 29 75 - 29T , concasse takoj 29»/,- 29* . kocke 30 2-3 l4 kristal takoj 2b /4 28/, juni-avgust V8l , okt.-dec. 26* e - Staino.
SS NALI OGLASI s:
□□
□□
se računajo po 4 stut. besedo-Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — NajmanjSa : i ristojbiua zuada 4" stotinK. :
□□
□D □□
Lepo
zračna soba je za oddati v ulici Romagna 12, I. nad.	739
£fHf|H&Ma| hidica s 6 prostori, vodnj kom in lamuiim Hvrižmko. 1 pa te as*, se proda za K 7-SO , Tramvajska postaja. Ulica deli' Istria št 126 blizu ?aveti5ča.	702
Mfflfl rabljen pisalni stroj se zaradi preselitve llUlU proda pri &tramonio ulica Btirriera vechia 7, IV. nad	760
H|efcnn|1[ že dve leti obstoječa se proda -adi
Edin. isti
odpotovanja. Naslov Ins. oddelek
777
poročen, brez otrok se sprejme takoj kot sluga — VpraSa se v 1 rg vsko- br: ni zadrugi ob uradnih urah. 776
Penzilonist
Proda
se za izko cen kolo wStyria-. Ulica Media št 7, L nad.	775
Vt«jhff*a se penama slamnik zaradi prevel ko šte PrOtlll vilke. Cena prej K 25, sedaj K 12. Via Pirrolomini 5t 8, Simšič.	772
Dvnbfilrifllt zmožen slovenske. nemSke in ita-riUlulllUllI lijanske korespondence, koutornih del. stenografije in strojepisja išče primerno mesto. Ponudbi pod „Praktikant- na Inseratni oddelek Edinosti.	771
Lepa
salonska miza se proda po nizki ceni. Via G. »occaccio št. 4.	770
„Jamo Dimnice v Sllvjl",
poroča s skrbno > ostrežbo, prenočišči in senčnatem vrtom ter z dobrim jedili gostilna Bubnič v Slivji. L«« a pokrajina, primerna za vsake izlete. Postrežba točna.	628
lift) H Ml nekoliko zmožnega v trg -vini jestvin, UIKIIUI se sprejme. Plačo, hrano, stano> anje. Deželni imajo prednost. — Naslov pove Inseratui oddelek.	733
ČillillO	za Ist<o, one, ki so zmožne
tflVllJb slovenskega in italijanskega jezika in ki znajo rezati in šivati.^ Plača po dogovoru. _— Pism ne ponudbe pod „Šivilje št 743."	743
rneflillfl 80 °dda takoj v najem radi bolezni UDSIlinU v k- lodvorskem okraju Izubijane, kjer je največji promet z Amerikanci. Poleg so tudi tujske sobe in senčnat vrt. Ponudbe pod „5000 po d> govoru" na Ins. odd. Edinosti. 755
Nil Umilni ve!ik° posestvo ob drž. želez* lili PrOuDJ niči tik kolodvora na Gorenjskem, dober prostor /.a le>no in vinsko trgovino, za živinorejo in mlekarstvo, okrog 100 orab v zemlje in g zda Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod te v. 763.	<63
IlMlfffl se oddaljena deset minut od ljud-r FUUU skega vrta, pripravna za vsako obrt. lo im senčnatim o zidanim vrtom, šestimi stanovanji, podstrešjem in večletno mesnico Naslov pove Ins. odd. Edin-sti	768
za hrvaški, nemški, laški ter francoski, dotga praksa tudi pri eksportnih tvrdkah, želi poboljšati svoj položaj. — Cenjena vprašanja p osi pod „Bodočnost in ambicija" it. 2479 na Insar. odd. Edinosti.
Q O
njevih sodov
od vina enkrat rabljenih, doge 4 cm jake, S ieleznili obro-
(glavna obroča 7 cm) dva lesena obroča, t<**a sodov 105 120 kilogram v, količina 700 — 720 litrov, prodajna cena kron 34'—, pri nakupu 30 ali več sodov cena po dogovoru. Pisati na PRVA PKJ-MoRSKA PARNA PECARA
poštni predal
Rinemotograf u Rojunu
Vsak dan ve!ik@ in infieres^nšn© predstave

Umgtno-fotošriiflčnl atelje
Trst. ulico del Rivo it 42 (pritličje) Trst
lil* ♦♦♦
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi ra/glede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST s POVEČANJE :ss VSAKE FOTOGRAFIJE ui Kadi udobnosti Kos(k uaročni
kov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zanaj mesta po najzmernejših cenah.
Trst, ul. M Rivo M 42.
vo I
Ms konsasBD društvo
TRST, ulica Lazzaretto veccMo 31, TRST
se priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. Toči se Izvrstno vioavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntigamsko pivo. Domaća kuhinja z gorklml in mrzlimi iedlll. POSTREŽBA TOČNA.
Ivan de Lorenzo
ZALOGA GLINASTIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV TRST, UL. SAN MAURIZIO 9.
Velika Izbera Slinustili peči
v vsaki velikosti in barvi. L >stna delavnica štedilnikov. — Izbera plošč za stene n. pr. kuhinje, kopelji itd. Izvršuje in popravlja vsakovrstna dela te stroke. Naročbe se izvršujejo točno. Sprejemajo se naročila tudi na deželo
TOVARNA
ROULE n ox
Ins. LUOOVIK FIKKE1
Ulica Moreri 72 TKST-KOI1V
-- TELEFON 29-14	■
Izdeluje jeklene kakor tudi lesene
ROTJXIJ
Ima v salofff vse potrebščine ^ leaeae i i £e-!ez"e R«>ri E *rX	D«In *o>(4i<>