Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1? Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 1. aprila 1938. Poglavje iz boja za slovensko učno knjigo Zaradi prve pole slovenskega berila za drugi razred srednjih šol, ki so ga sestavili naši najboljši izvedenci, se je v letih od .1932. do 1933. vnel za naše razmere kaj značilen, to je sramoten boj. Neki dobro znani domači činitelji so kratko in malo odločili, da se mora iz berila odstraniti cela prva pola. Tako se je tiste dni v naših srednjih šolali dogajalo, da so morali učenci trgati iz svoje učne knjige prvih šestnajst strani in jih oddajati svojim profesorjem; ti pa so morali pre-'sfe izro,čjti zopet dalje svojemu ravnatelju, ki jih je po ukazu sežgal. Kaj se je pri tem trgalo po dušah naših dijakov, profesorjev in star-šev, in kaj vse je zgorelo tiste dni, o tem naj premišljajo krivci, kadar so docela sami in odkriti. Po večkratnih posredovanjih so nazadnje sklenili, naj se trga samo prvi list iz teh beril, drugo pa lahko ostane. Na tem usodnem prvem listu, ki je še danes preklet in izobčen iz srednjih šol, je gotovo moralo biti nekaj groznega. Naj torej ponatisnemo te nevarne vrste iz Cankarjevega »Kurenta«! Glase se tako-le: O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in rekel: »Tod bodo živeli veseli »judjei« Skopo jt meril lepoto, ko jo je trosil od vzhoda do zahoda: šel je mimo sitnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote: razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale pa od Triglava do Gorjancev, in rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!« Kakor je rekel, talko se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in rodila — zrasla so nebesa pod I riglavom. Oko, iki jih gleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti: zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi, v se, kakor je rekel, se je zgodilo: bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje, in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca! Strašno, kaj ne? Da. Nad temi iz ciste ljubezni porojenimi besedami se je mogel spotakniti samo klečeplazni duhek iz naše srede! Ta klečc- za osnovne • 1 1 v * V- i li ga najdemo na str. 230—231. l uko lahko dandanes naši otroci po šolah bero resnico pa so »napredni« inkvizitorji sežgali, da jih ne pohujša! Prav v omenjeni 'čitanki najdemo na str. 12—13 berilo »Bral , ki S« tudi ponatisnimo dobesedno. Ob času avstrijske ofenzive v Srbiji se je boril srbski vojak četaš, ki je do zadnjega vztrajal proti prodirajočim Nemcem. Umikal se je počasi z razbitimi srbskimi četami proti jugu in je prišel do svoje vasi. Ustavil se je v svoji hiši, kjer je našel svoje otroke. Medtem so se Avstrijci že bližali. V zadnjem trenutku se je četaš rešil v bližnjo goščavo. Tam je se sprožil nekaj strelov in kmalu nato videl, kako se bliža njegovi hiši avstrijski narednik z nekoliko vojaki. Malo trenutkov nato je zagledal grozen prizor: ogenj je zaplapolal nad kočo, v kateri so bili njegovi otroci. Vse je zgorelo. Četaš se je rešil v gore, preiko gor v Albanijo, od tam na Krf, s Krfa na solunsko fronto in pozneje je prišel branit — severno mejo Jugoslavije... Nekega dne najde na koroški fronti tistega narednika, ki je zažgal njegovo kočo. Narednik je bil Slovenec in služi zdaj v jugoslovanski vojski. Srb mu je povedal vse, in narednik je priznal. »Res je bilo talko,« je rekel. »Storil sem na višje povelje. Ne morem za to. Tu sem. Stori z menoj, kar hočeš! Zločin je bil — tode jaz nisem kriv...« Srb se je nato vrnil k svojemu oddelku. Vrgel se je na klop in je jokal kakor otrok. Čudno je bilo njegovim tovarišem, ko so gledali tega moža, trdega, junaškega, odločnega, ki je vso vojno preživel v eni sami misli na maščevanje. Vse vojne grozote in težave je prebil, samo da bi mogel poplačati, sovražniku enako z enakim. Saj je bil četaš, in četaš ne pozna usmiljenja, kadar maščuje krivico... Zdaj pa je ležal tu in je plakati kakor dete. Vprašali so ga in povedal jim je vse. »A zakaj ga*nisi prebodel?... Ali je vreden česa drugega?« so vprašali. On pa je ihtel od bolesti in muk. Nazadnje se mu je iztrgalo iz prsi: »Saj mi je brat...« Obmolknili so vsi. Niso imeli besede, s katero bi bili povedali, kaj se godi z njimi. Čutili so samo, da se je pripetilo nekaj čudnega, nerazumljivega, nekaj velikega, čemur ne vedo izraza. Vabilo in prošnja Današnjemu listu smo priložili za vse cenjene naročnike izven Ljubljane poštne položnice. Vljudno prosimo gg. naročnike, ki imajo naročnino poravnano, naj položnico hranijo za kasnejše plačilo naročnine ali pa, s čimer nam še bolj ustrežejo, naj pridobe novega naročnika in mu izroče položnico; naročnike pa, ki jim je potekla naročnina ali pa so morda s plačilom v zaostanku, prosimo, da uporabijo položnico za poravnanje tza-padle naročnine. Le s točnim plačevanjem naročnine more uprava lista zmagovati stroške rednega izdajanja lista. Zato upamo, da ta naš poziv ne ostane brez uspeha. Dr. J. Š.: Zaradi Blumove vrnitve V preračunski obravnavi v »narodni skupščini« leta 1937. je »poslanec« radovljiškega okraja Mo-horič, generalni tajnik Zbornice za TOl v Ljubljani, določil, da so »prišli v Franciji na oblast ljudje, ki naši državi niso prijateljsko naklonjeni«. Ker nam o tem poslancu radi zatrjujejo, da premisli, preden kaj poreče, in se zavedamo., da je j ugoslovenom ta država »naša« samo ledaj in samo toliko, kadar in kolikor je »njihova«, se smisel dotične določitve ne spremeni Bog ve kaj, če si mislimo, da »so prišli v Franciji na oblast ljudje, ki nam, j ugoslovenom, niso prijateljsko naklonjeni«. Spričo tega nimamo povoda tajiti, da utegnejo biti talki ljudje drugim ljudem pri nas naravnost simpatični, kar samo že zaradi tega. Ko pa razmišljamo o teh stvareh, nam ni glavna misel gornja ugotovitev razloga neprijaznosti do sedanje vlade prijateljske in zavezniške države, ki koraka slučajno tudi in šele zadnja leta prav zares na čelu evropske demokracije, temvČč okol-nost, da naslanjata obe glasili svoji, kritiki prizadete vlade na stvarnosti, ki z resnico niso preveč sorodne. Mi Slovenci smo pa dolžni, in to posebno od 12. t. m. dalje, še z večjo pozornostjo zasledovati tudi dogodke zunaj našega kroga, dogodke pri drugih narodih, čeprav ni bila niti precej manjša prejšnja pozornost nekaterim všečna. Zato se ne smemo zadovoljiti s pouki, ki sami potrebujejo pouka in popravila. Zašli bi lahko v čisto napačne sklepe, zaradi katerih bi v trenutkih odločitev mogoče spet tavali med prazno navdušenostjo in strahopetnim obupavanjem. Zaradi Blumove vrnitve na. oblast se hočemo ukvarjati malo s političnimi razmerami v sodobni Franciji, držeč si' pri tem nekoliko bolj pristnih podatkov, kot so pa iisti. ki jih daje tako- imenovani »veliki« francoski tisk in iz katerih čre-pajo nekateri naši politiki. Z zmago ljudske fronte (»rassemblement po-pulaire«). ki se je rodila dne 14. 7. 1934 z izven-strankarskim dogovorom med delavstvom, kmeti in izobraženci, pri parlamentarnih volitvah leta 1936., je nastopila v Franciji notranja politična in družbena kriza zaradi tega, ker se je s to zmago razširila razpoka med nazadnjaškim senatom in med poslansko zbornico. Senat je že zaradi na- čina, po katerem se obnavlja, v pretežni meri izraz volje dve sto finančnih družin, ki gospodarijo v bankah, veleindustrijah in na veleposestvih. V zbornici pa ima prevladujočo večino ljudska fronta. ki jo sestavljajo socialisti, komunisti, radikali in radikalni socialisti, Paul Boncourjeva zveza republikanskih socialistov, neodvisna levica in kr-ščansko-socialistična skupina »La jeune republi-que«. Sedanja vlada je sestavljena iz socialistov, radikalov in radikalnih socialistov, Paul Bon-eourjeve zveze in skupine »La jeune republicjue«. Pripominjamo, da je zadnja skupina sedaj prvič zastopana v vladi ljudske fronte in da manjkajo v sedanji radikalni »sredinci« kakor senator Chau-ternps ali poslanec Delbos, ki sta, bila v vseh dosedanjih vladah ljudske fronte. Komunisti niso zastopani v nobeni teh vlad, in to prav zaradi tega, ker bi vsako vlado, v kateri bi bili komunisti, ne bilo bi pa sočasno tudi desničarskih zastopnikov, senat brezpogojno vrgel, naj bi delala prav ali. ne. Nasprotovanje senata pa ne sloni samo na samodejnem nazadnjaštvu te ustanove v Franciji, temveč tudi na tragičnem slučaju, da imajo radikali v senatu najmočnejše glave med desničarji, v zbornici pa med levičarji. To razplet še bolj zamotava. kajti stranka je zaradi tega neprestano na sumu, da izigrava ljudsko fronto. Radikali in radikalni socialisti niso ideološka stranka, temveč izključno tradicijska. Njihov program je mešanica zelo kričečih kompromisov, ki naj omogočajo, da. sc v stranki zbirajo ma 1 oniescani brez izmzitc ideologije, in srednji kmetje, prav tako brez izrazite ideologije. Vendar se vodniki stranke dobro zavedajo, da se bo stranka takoj razbila, kakor hitro zapusti sestav ljudske fronte; tako zelo prevladuje \ stianki tip manjših, malomesčanov in manjših srednjih kmetov in tako zelo slabi vpliv tistih senatorjev, ki so v družbenem oziru nazadnjaki in katerih edina naprednost je morebiti »republikanko« Ti senatorji se torej tem bolj zatekajo k senatu samemu in imajo tam res odločilno besedo, na primer Caillaux (ki je sedel med vojno zaradi veleizdaje v zaporu) ali Garney (ki je vrgel prvo Blumovo vlado). 1 ret ja ovira svobodnejšega razmaha franco-skega ljudstva v politiki pa je trdnjava franco- Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 1? Poštnočekovni račun: Ljubljana štev. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Najboljši šivalni stroji in kolesa >ADLER< po izredno nizkih cenah pri tvrdki Josip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Večletno jamstvo! Pouk v umetnem vezenju brezplačen! Medicinska fakulteta v Ljubljani skoga uradništva, oficirjev, diplomatov in sodnikov, trdnjava, ki je ni mogel razbiti niti Napoleon. Vlade ljudske-fronte so napravile prvo razpoko v tej trdnjavi šele lani z ustanovitvijo državne visoke upravne šole, kjer se bo vzgajal brezplačno bodoči francoski uradniški naraščaj, medtem ko je prihajal le-ta doslej iz zasebnih šol, ki so dostopne le bogatim aristokratskim, in-dustrialskim, veleposestniškim in bankirskim sinovom. Bluma sta neuspeh njegove prve vlade v senatu, skušnja z nejasno vlogo radikalov in radikalnih socialistov in z odporno birokracijo poučila, kje se da najti edini mirni izhod; zato je že v februarju, med prvo in drugo Chautempsovo vlado, vrgel geslo narodne skupnosti demokratičnih in delovnih ljudi, ki bi zajelo v zbornici skoraj vse stranke, v senatu pa tudi vsaj polovico senatorjev. S tem geslom bi bila porokovana vlada ljudske fronte do bodočih rednih volitev poslancev, zavarovano bi bilo delo pri uvedbi od delavstva, kmetov in obrtnikov zahtevanih družbeno gospodarskih preosnov, načetih leta 1936. Ker se takrat Blumu ni, posrečilo, sestaviti tako vlado, je mandat vrnil. Sestavil je nato Chautemps kratkotrajno vlado iz radikalov in radikalnih socialistov ter iz Paul Boncourjeve zveze, vlado, v kateri je bilo nekaj izrazitih radikalnih desničarjev na važnih mestih: Bonnet, Marchandeau. Toda takrat Bluin ni bil, kakor bi bila to zahtevala parlamentarna navada, prvi mandatar predsednika republike, temveč je dobil mandat za sestavo vlade šele kot tretji. Ko je pa dobil ob zadnji, navidezno nepričakovani vladni krizi mandat za sestavo vlade kot prvi, ga je sprejel z napovedjo, da bo vlado na vsak način sestavil. To pomeni, da je zahteval in dobil proste roke. Izrabil jih je tako, da je ponovil poskus iz februarja. Ta poskus mu je pa »torpediral« Flandin, ki je bil sicer predsednik francoske vlade, ko je podpisal La val v Moskvi pakt med Francijo in Svetovsko zvezo, ki bi pa — kakor je podoba — rad zaigral v Franciji vlogo nekakšnega Goebbelsa. Blum je gnal svoj namen tako daleč, da je povabil celotno zbornično manjšino na polemiko v zbornično dvorano in da se je poslužil dvakrat radia. Avstrijski dogodki so ga pa prehiteli (če niso v neki meri zato nastali, ker je Chautempsova vlada demisionirala, nova pa se še ni sestavila); zato se mu ni posrečilo, pravočasno mobilizirati javno mnenje v svoj prid. Sestavil je nato podobno vlado, kot je bila njegova prva, samo da ima bolj levičarski značaj, kot celo njegova prva (o udeležbi »zmerne republikanske sredine« ni govora), toda prva beseda, s katero se je po sestavi vlade obrnil na javnost, je bila obljuba, da od svojih poskusov oblikovanja narodne skupnosti »od Thoreza do Marina« ne bo odnehal. To napoved izrablja »veliki« tisk. in po njem tisti, ki pri nas črepajo iz tega tiska, tako da se razpisuje ob predstoječem »padcu Blumove vlade«. Pri vsej tej neprijaznosti do sodobnih francoskih vodnikov je značilno, kateri politiki so upanje nazadnjakov, lo so tipi kot Laval, katerega zunanja politika je omajala zaupanje malih narodov do Francije in katerega zunanjo politiko morajo vlade ljudske fronte najprej moralno likvidirati, preden bo mogla 1 ranči ja spet zavzeti mesto, ki ga je zavzemala predvsem v srcih malih narodov. Delbosu se to ni posrečilo; spomnimo se samo na to, da je takoj po njegovem obisku v Bukarešti nastal prevrat, ki je spravil na površje rumunski fašizem. Ali bo pridržano Paul Bon-courju, da vrne Franciji glas prvakinje v varstvu malih narodov, glas, ki je zvezan z imenom Ari-stida Brianda, je še neodgovorjeno vprašanje. Eno pa je gotovo: mali narodi smejo gojiti upanje na Francijo samo dotlej, dokler bo v Franciji na oblasti tista ljudska volja, ki je maja 1936 zmagala. Trenutna osamljenost Francije in z njo zvezano kolebanje malih narodov je nasledek nedostojne in kupčijske zunanje politike francoske desnice, financ in reakcije, utelešene v tipih Lava! ovega obraza. Širite naš list »Slovenijo"! V dneh 26. in 27. 'marca se je vršil v Ljubljani občni zbor Jugoslovanske medicinske zveze, katerega se je poleg slovenskih medicincev udeležilo olkrog 50 medicincev iz Zagreba, in Belgrada. Da je bil občni zbor v Ljubljani je važno, ker je bila sprejeta na njem resolucija, v kateri prvič postavljajo zahtevo po popolni medicinski fakulteti srbski, hrvaški in slovenski medicinci. Poročilo o ljubljanski medicinski fakulteti je pokazalo zapostavl jenost Slovenije: Uredba o medicinskih fakultetah z dne 12. junija 1937 določa za belgrajsko medicinsko fakulteto 13 znanstvenih zavodov ali institutov in 16 klinik, za zagrebško 11 institutov in 14 klinik in za ljubljansko 5 institutov. Teh pet institutov je stlačenih v eno samo stavbo, kjer so poleg tega secirnice in kjer so laboratoriji obenem predavalnice. Dotacije ljubljanske medicinske fakultete so v primeri z dotacijami ostalih dveh fakultet sramotno nizke. V preračunskih letih od 1928. do 1938. so znašale redne dotacije za vse tri medicinske fakultete v državi 40,950,624 din, od tega je prišlo na Belgrad 20,411.512 din ali 49.84%, na Zagreb 19,184.854 din ali 46.85%. na Ljubljano 1,354.258 din ali 3.31%. Za maloto boli j je upoštevana Ljubljana pri izrednih dotacijah, ki znašajo za zadnje desetletje za vse tri fakultete 2.209.432 din. od tega odpade na Belgrad 1,580.400 din ali 71.51%, na Zagreb 457.620 din ali 20.78% in na Ljubljano 171.412 din ali 7.71%. Vsota 171.412 dinarjev je iz proračunskega leta 1937./38. in je namenjena za: opremo anatomske predavalnice, ki stoji že dvajset let neopremljena. Vendar je ta vsota premajhna, ker v njej niso upoštevane postavke: zatemnitev predavalnice, projekcija, ventilacija, oprema pripravljalnega prostora in garderobe. Kar se dotacij tiče, je važno tudi to, da je bila v proračunskem letu 1923./24. ljubljanska medicinska fakulteta z vsemi postavkami črtana iz preračuna. Eno točko dnevnega reda je tvorilo vprašanje univerznih zdravstvenih fondov. Pri vsakem vpisu morajo plačevati študentje po 30 din v univerzni zdravstveni fond. Polovica na ta način plačanega denarja gre v osrednji zdravstveni fond, ki se nabira v Belgradu. Od ostale polovice pa imajo akademiki to, da se lahko dajo brezplačno zdravniško pregledati in pa da lahko dobe najcenejša zdravila. Ne plača pa ta zdravstveni fond zobo-zdraivniških del in očesnih pregledov ter naočnikov. Zbrani medicinci so do tega zavzeli tako stališče, da univerzni zdravstveni fond ne vrši tiste naloge, za katero je bil ustanovljen,'namreč ne pomaga tistim akademikom, ki si zdravljenja na lastne stroške ne morejo privoščiti. Postavljena je bila zahteva, da sc ves v centralni zdravstveni fond vplačani denar vrne posameznim univerzam, ki naj s tem denarjem zidajo študentovske sanatorije in menze, katere naj upravljajo tudi akademiki. Na občnem zboru je bilo podano tudi poročilo o izmenjavi praktikantov s posameznimi državami. Precej burna debata se je razvila po poročilu o izmenjavi z Nemčijo. Ugotovilo se je, da je Nemčija lansko leto kršila dogovor in je poslala v prakso v pretežni večini tehnike in časnikarje in le nekaj medicincev. Vsi brez izjeme pa so prišli in so, ker v bolnicah prakse niso mogli vršiti. Na drugi strani so prirejali za naše praktikante v Nemčiji različne propagandne tečaje, kar tudi ni v skladu z namenom izmenjave praks. Poudarjeno je bilo tudi dejstvo, da se ta izmenjava ne vrši s svobodnimi študentovskimi organizacijami, ampak s korporacijami, imenovanimi od nacionalno socialistične stranke ali pa od države, in da na ta način ne pridejo do prakse potrebni študentje, ampak strankarski eksponenti. Z ozirom na vse to je občni zbor sklenil, da Jugoslovanska medicinska zveza izmenjave praktikantov z Nemčijo letos ne bo vršila. Na občnem zboru je bila obravnavana še kopica strokovnih vprašanj, ki so bila vsa zadovoljivo rešena. Vnovič je bila poudarjena enotnost slovenskih, hrvaških in srbskih medicincev. ki so jasno poudarili, da študirajo medicino zato, da bodo pomagali narodom, iz katerih so izšli. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki ugotavlja pravico slovenskega naroda do popolne medicinske fakultete in ki jo zahteva tudi iz praktičnih in kulturnih ozirov. Resolucija zahteva dalje, da se takoj začne zidati bolnica v Ljubljani. Kaj pravi angleška opozicija? Za združitev vseh demokratov. Neodvisna liberalno opozicionalna revija »New Statesman and Nation« prinaša v številki od 26. marca 1938 sestavek, ki govori o nalogah angleške opozicije spričo sedanjega mednarodnega položaja in neodločnosti ter dvoličnosti politike, ki jo vodi sedanja konservativna vlada pod Chamberlainom. Sestavek daje obenem stvarno sliko o mednarodnem položa ju. Zato ga prinašamo v celoti. »V zadnjih šestih letih naraščajoče mednarodne zapletenosti je naš list stalno poskušal poudarjati tri stvari. Prvič to. da je politika angleške vlade na Kitajskem, v Abesiniji, v Srednji Evropi in v Španiji bila napačna. To se ni godilo zaradi pomanjkanja moči, ki bi naj bila na razpolago — saj smo bili trikrat močnejši v zavezništvu s členi Zveze narodov kakor smo danes, in smo še vedno dvakrat tako močni kakor bi bili sami zase, čeprav upoštevamo največjo oborožitev. To se je godilo iz strahu sedanjega angleškega vladajočega sloja za svoj lastninski položaj, zaradi njegovega odpora proti zvezi z Rusijo in pa zato, ker so se raje družili z napadalnimi državami kakor z ljudskimi silami, ki bi se tem postavile v bran. Drugič smo poskušali pojasnjevati, da taka politika prinaša nesrečo ne samo za ogromno večino državljhnov, ki žele mir in demokracijo, temveč navsezadnje tudi za vladajoči sloj sam. Zaslepljeni po predsodkih so naši vladavci komaj sedaj začeli spregledovati škodo, ki jo imajo sami in njihove koristi od svojega združenja s fašističnimi državami. . . . . lv Tretjič smo poudarjali, da je v tem boju dolžnost vseli tistih, ki cenijo civilizacijo in demokracijo, da pridejo na pomoč z vso svojo silo tistim. najsi bodo kjer koli, ki stoje v branu pred čudno vrsto tiranskega barbarizma, ki mu pravimo fašizem. Predvsem pa se ne sme nikdo dati prevarati od nacionalne gonje in misliti, da stoji v branu proti fašizmu, ako podpira sedanjo nacionalno vlado, ki vsak čas dokazuje, da si rajši izbira prijateljstvo s fašizmom kot njegovo sovraštvo. čeprav cesto kaže, kako je pred fašizmom v strahu. Razcep med konservativci? Zapletenost take sodbe o položaju se je vedno pokazala zavoljo dejstva, da so nekateri od naših vladajočih videli škodo za svoje lastne koristi, če pristajajo na razraščanje fašizma. Nekaj se jih je zavedelo nesreče med abesinskimi razgovori z Mussolinijem. Tedaj je bila prilika, največja prilika sedanjega pokotenja, da se prepreči vojna brez vojne. V teku zadnjih osemnajst mesecev španske vojne so se naši vladajoči odločili rajši za riziko fašistične Španije pod vladstvom Nemčije in Italije, obenem tudi za vse nasledke, ki jih ima to za varnost Francije in Anglije, kot da bi se bili odločili za manjši riziko in podprli demokratične sile. Izbrali so drugačno politiko, ki daje Evropo v roke Nemčije in Italije v upanju, da bo Anglija mogla pri tem ostati neprizadeta, Zadnji teden je bil kritičen, ker so nekakii konservativci pod vodstvom Churchilla polagoma uvideli nevarnost za angleške kori s i. ci po<^pirajo tako politiko', in so se zdajci si orna zavedeli, da bi mogla Anglija postati kaj kmalu velesila A .......i,. km,niči v obrambi same Sebe lirrd druge vrste in brez motu v ooiamoi same sebe pred Evropo, katero bi obvladovala hitlerjevska Nemčija. Odstop ministra Ed en a, — ki je z negotovostjo, toda vedno jasneje spoznal položaj v teku zadnjega leta in ki je rajši odstopil kot bi napravil kupčijo, ki bi dala življenjsko važne dele Španije v italijanske roke, — je pomenil hud udarec za konservativno samozadovoljnost. Nekaj dni je bilo videti, da je ta konservativna skupina dovolj močna, tla zlomi nacionalno vlado, in da bi bila pripravljena sodelovati v zasilni vladi. tla se prepreči fašistično zavzetje Španije. Zato je bila edina realistična politika za demokrate, da podpro osnovanje take vlade in da postavijo ob stran za nekaj časa vse osnovne razlike, ki j'*1 ločijo od Churchilla in njegove skupine, ter se združijo, da ustavijo razkrajanje, Te prilike m več. Cnambcrlain bo najbrž še nekaj časa obdržal skupaj svojo stranko — mogoče tako dolgo, da bo že prepozno za rešitev demokracije v Španiji in angleškega položaja v Sredozemlju. Za zdaj še nadaljuje svoja pogajanja z Italijo, ki naj bi razmejila interesne sfere v Sredozemlju, ki pa morejo biti le začasne in negotove vrednosti za angleške koristi ter drago plačane s pristankom za fašistični razmah kje drugod. Važen čas za ves angleški imperij. Pretekli teden smo ugotovili na kar mogočo jasen način, kakšna pota ima opozicija sedaj izbiro. Na eni strani se je bilo mogoče odločiti za poskus zveze s tistimi, ki so bili pripravljeni za neposredno akcijo. To bi dajalo upanje, da bi taka veza (s Churchillom) Hitlerja zaustavila in mogla omogočiti pametne pogoje za sporazum. Na drugi strani je bilo na izbiro pustiti Chamberlaina »a vladi in s tem dopustiti, da postaja fašistična Evropa močna in osamljena Anglija slaba, obenem da propadejo tudi demokracija in koristi delovnega ljudstva pri nas in na kontinentu. Poudarili smo, tla je mogoče pristati na Chamberlainovo politiko kot pametno le v primeru, če moremo verjeti, da hoče narodna vlada resnično dopustiti, da postane Anglija malo pomembna država in se umakne iz boja. Ker pa je vendar gotovo, da bo vsaj poskušala braniti svoj položaj, bo dejanski nasledek nazadnje le vojna, katero bomo bojevali ze potem, ko smo že zapravili vse, kar je vredno, da se ohrani v evropski civilizaciji. Bilo je potrebno, da se te dve možnosti označita čim jas-neje mogoče. Danes nastaja vprašanje, kakšno delavnost naj razvijejo v bodoče laburisti, liberalci in vse tiste svobodne ter cesto zelo vplivne skupine, ki jim je demokracija resna zadeva, ter so pripravljeni postaviti se proti zatonu v barbarstvo. Pretekli teden je bila mogočost, da 'bi postal raizkol med konservativci, zadosti velika, da bi bila naša dolžnost združiti se s Churchillom za: poskus oib dvanajsti uri. Politiko, ki 'bi bila sedaj primerna za opozicijo. je razložil g. Elliott zadnji teden. Treba bi bito poskusiti združitev vplivne opozicije, ki bi ne bila izključno laburistična, toda od Delavske stranke vodena, ter odkloniti vsakršno sodelovanje z nacionalno vlado, naj se še tako dobrika. 1 retekli teden čisto strankarsko stališče ni bilo modro, ker 'je imelo' za nasledek, da so se iza C haiuiberlainovim hrbtom zibrale vse sile, ki bi mogle razdvojiti konservativne toryje. Sedaj je verjetno, da bo Cliamberlainova vlada še kratko dobo ostala, medtem pa se bo za kulisami vztrajno večal razkol med konservativci. Medtem pa se bo evropski položaj poslabševal, in mi bomo izdajali svoje premoženje za Oboroževanje, "ki pa ne bo sluzilo ciljem za katere se vsak socialist ali demokrat bori. temveč se bo porabljalo za kupčije, katere polagajo na žrtveni k naše prijatelje. Navsezadnje pa se bomo vendarle znašli v brezupni borbi za angleške koristi, kolikor jih bo še ostalo nedotaknjenih. Delavska opozicija neodločna. Naj večja nevarnost je, da bi pod pretvezo narodne nesreče — ki bo medtem postala tem bolj resnična, čim dalje bo Chamberlain ostal na vladi — oficielno Delavsko stranko stopil jema bol j izvabili z obljubami v položaj tihega podpiratelja ali pa nenevarnega kritika vlade. Na. zborovanjih, ki so ta teden, bodo imeli voditelji strokovnih sindikatov priliko, da odločajo o življenjsko važnih stvareh angleške bodočnosti. Sedaj lahko odklonijo podporo strokovnih organizacij vladi in politiki, ki ostro nasprotuje njihovim osnovnim ciljem. Oni lahko odkrito povedo, da je slepa zahteva po oboroževanju samo avtomatična reakcija strahu pred Hitlerjevimi grožnjami; da je položaj samo še slabši, če mi i stola ko kot. Nemci postavljamo vse na kocko vojne, ne da bi obenem vodili konstruktivno politiko; da ni potrebna niti silna vojska, niti bojevitost, niti odobravanje fašistične napadalnosti, ki ga kaže Cliamberlainova vlada, temveč mirno pa odločno zagotovilo, da stoji Anglija v zavezništvu z drugimi miroljubnimi velesilami proti vsakemu nadaljnjemu oboroženemu napadanju; da pa je pripravljena razgovarjati se s Hitlerjem o vseh nadaljnjih evropskih ureditvah. ki jili ima za potrebne, ter se z njim pogajati za splošen sporazum. Tako 'stališče bi bilo danes pomembno spričo vseh sil, ki jih imamo na razpolago. Kajti Hitler gotovo noče vojne z združeno Anglijo, Francijo in Rusijo, medtem ko se bo smejal našim prizadevanjem za sporazum, naj se še tako oborožujemo, če ostanemo osamljeni. Opazovalec Danes ni časa za postavljanje večletnih delov -J1,!.1 P-r°8If™0.V - Delavsko stranko naj opomnim na viS"dafraia f as* v rof utegne Španija kmalu postati izgubljena' ter da postaja obvladanje južnovzhodne Evrope po Nemčiji z naglico dovršeno dejstvo. Kmalu bomo postavljeni v položaj, ko ne bo mogla nobena vlada naj bo se tako modra in odločna, postaviti si nobenega pozitivnega mirovnega programa v Evropi. Ob tem tragičnem dogodku bo morala vlada, ki bo prišla za Chamberlainovo, usmeriti svojo politiko v neizogibno ozadje prave angleške osamljenosti. Ni dosti časa na razpolago, da zajezimo to ne-va.rnost. Opozicija je zastopala dosledno pravo ^tališče glede zunanje politike, in ogromno steblo ljudi, ki sedaj prvič lo »videvajo, nujno za-^vajo vodstva, nujno hočejo sodelovati pri se-j'‘‘ivi vlade, ki bo v nujni sili vodila mirovno po-‘.‘fiko. V tem kratkem času, ki je na razpolago. Je to mogoče napraviti le, če se voditelji strokovnih organizacij, delavske stranke in liberalne franke odločijo za prelom z dosedanjo politiko '^plodnega kritiziranja in resnično odklonijo vsakršno sodelovanje tako dolgo, da dobe vlado s Pozitivnim mirovnim programom. Če pa to priliko odpora zamude, se bodo znašli pred potrebo, da ’s9 v nujni stiski odzovejo povabilu in podpro na-cionalno vojno vlado, kot so to storili delavski v°ditelji v Angliji in v Nemčiji leta 1914.« R. T. V hitri odločitvi je rešitev. Tiste, ki so nas zapostavljali, naj bi častili! Mi smo kratko in stvarno razložili, zakaj ne more biti pokojni dr. Pivko človek, ki bi se slovenska mladina mogla zgledovati ob njem: ker je v važnem trenutku postavil tuje mesto nad domače, slovensko, in ker je s tem pomagal, tla se je delala Slovencem tvarna in nravstvena škoda. Te besede seveda niso mogle biti všeč glasilu JNS v Sloveniji »Slovenskemu narodu«. Kajti tej stranki in njenim listom je všeč vse in vsak, ki slovenstvo mali in zapostavlja. Jo je osnovno načelo njihovega programa. Zato so pač uvodli in zagovarjali centralizem, ki nas uničuje. Da pri tem »Slovenski narod« zmerja, ne more nikogar iznenaditi. Zmerja pač vselej tisti, ki mu manjka razlogov. Ugotavljamo samo, da »Slovenski narod« navajanega protislovenskega Pivkove-ga dejanja ne samo ne taji, — tega bi seveda ne mogel — ampak da se mu ob vsem divjem zmerjanju niti ne zdi, da bi ga vsaj skušal kako pojasnjevati in omiljevati. Zapostavljanje slovenstva se mu zdi pač že nekaj tako samoobsebnega, da ne more pri njem vreči sence na človeka, ki tako dela. Mi pa v načelnih stvareh, v stvareh svoje narodne samobitnosti. ne poznamo niti mešetarjenja niti kompromisa. Mi smo Slovenci. Dejanje in nehanje slehernega našega človeka presojamo zategadelj po njegovem razmerju do nas, do našega narodnega občestva. Vsak pravi Slovenec mora biti s svojim narodom, v tem pogledu ne more biti popuščanja. In če je povrh vztrajal tudi v težkih razmerah in stiskah, mu gre naše priznanje. Kdor se pa je postavil izven nas, ali celo zoper nas, tega bomo sicer skušali razumeti, da presodimo njegovo nravstveno kakovost in mero njegove krivde. Toda naš ni, ne more biti tak človek, če nismo in dokler nismo brezznačajna tolpa, sodrga brez vzorov in brez višjih ciljev, kakor udeležba pri kakem koritu. VSE ZA PISARNO dekanija in poprnoljii LJUBLJANA 1 hotela Slon Zato je tudi odklonil Prešeren Vraza, »Slovencev uskoka«, in iz prav teli razlogov je odklanjal Cankar »ilirske kolofoktarje« vsakršne zvrsti. In pri tem nas ne moti, če ima kdo, ki se je postavil zoper nas, tudi svoje zasluge. Dr. Dežman je bil na primer tak človek. Čutil je sprva z nami in delal za slovensko omiko. To smo mu zmeraj pripravljeni priznati. Tudi njegovo uskoštvo borno skušali razumeti. Ali kljub vsemu priznanju, — za nas Slovence je in ostane odpadnik. In pri vseli njegovih zaslugah ga, ne bomo nikoli stavili nikomur za vzor. Najmanj pa naši mladini! In samo človek brez samozavesti in ponosa more pričakovati od nas, da ‘bomo častili ljudi, ki so v odločilnih trenutkih vstali zoper nas. Pa tega »Slovenski narod« očitno ne razume. Sicer bi vendar ne bil napisal tistega abotnega zmerjanja, s katerim se je sam zaznamoval. Če pa »Narod« pripoveduje zgodbo o oslu in mrtvem levu, mu pa povemo lahko mi druigo o oslu in živem levu. Lev je branil svoj brlog in svoje mladiče v njem. Samo osla so zvabili ven, ko so mu ponudili ovsa. Pri tem pa je še hitro onesnažil svoje ležišče. Kajti upal je, da spravi tako več ovsa vase. Kakšna so načela Velike Nemčije in varstvo manjšin Po združitvi Avstrije z nemškim rajhom so dale nekatere uradne osebe tretjega rajha zastopnikom manjšin v Nemški Avstriji splošna zagotovila o manjšinskem varstvu. Koroškim Slovencem je novi. deželni glavar Pavvlikovski dejal, da nemški narodni socializem nima namena nastopati zoper slovensko narodno manjšino. Novi dunajski župan dr. Neubacher je dejal dunajskim Čeliom, da nemški narodni socializem nima glede narodnostnega načela za podlago ideje države, kaikor jo je imel liberalizem, ki je na osnovi državne misli raznarodoval narodne manjšine in da narodni socializem ve, da nihče svoje narodnosti ne more vreči proč, ne nemški narodni socialist, prav tako pa tudi ne pripadniki drugih narodnosti in da pozna nemški narodni socializem samo eno načelo glede narodnosti, namreč tisto pravičnost, ki jo zahteva tudi za lastni narod. Adolf Hitler je sam poudaril, da je narodnost nad državo in da ima narodna država pravico brigati se zu sonarodnjake tudi v drugih državah. Vse to so abstraktne izjave. Češka nemška stranka je pa na zborovanju sudetskih Nemcev v Karlovih Varih pred dobrim tednom dni postavila določne zahteve glede Nemcev v Češkoslovaški republiki po svojem poslancu iVlayu. May je izjavil, da zahtevajo sudetski Nemci: 1. popolno enakopravnost s Čehi; 2. svobodno narodno, gospodarsko in kulturno življenje in zato samoupravo na vseh teh področjih na podlagi zakona, ki ga bo sudetska nemška, stranska sestavila in predložila praškemu parlamentu; 3. zakonito priznanje in varstvo vsega ozemlja, na katerem žive sudetski Nemci, in področja nemškega delovanja; 4. popravo vseh krivic, ki so bile storjene sudetskim Nemcem od leta 1918. naprej v narodnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. Nekaj pogledov nazaj Spisal Hinko Sevar. — (Dalje.) Kakor takrat vsi, je bil tudi moj ded po duhu Avstrijec, toda je začel v poznejših letih razlikovati med. avstri jstvoni in nemštvom. Pod vplivom mlajših in dogodkov, ki jih je, beroč časopise, začel preudarjati, je prišel do prepričanja, da dobiva avstrijstvo bolj in bolj nemški značaj. Ali še preden se je izvršil v njem ta prevrat, je dajal prednost Francozom pred Avstrijci. Dobro se je še spominjal francoske dobe na Slovenskem. O Francozih so se sploh izražali ugodno vsi stari ljudje v zagorski dolini, kolikor se jih spominjam. Pili da so vljudni in pošteni, mnogi celo bolj verni od domačinov. Uvedli da so red, vsakdo je lahko prosil brez ovir, pritožbe so preiskali natančno. Kazni so bile hude, a pravične; preden je bila izrečena sodba, je morala biti krivda nedvomno dokazana, Ljudje so dobili zaupanje v pravico, strah pred gosposko je izgini L oblasti so poslovale hitro in vljudno. To je bil nekaj novega, v ljudeh je rastel ponos in pogum; prej sta imela besedo le graščak in birič. Francozi niso mnogo barantali, plačali so vse takoj po. ceni, ki je ustrezala. Rogovi leži in nepošten jaki so bili zelo redki, pa še ti navadno niso bili Francozi. Ljudstvo je bilo v splošnem s Francozi zelo. zadovoljno, hujskali zoper nje so le graščaki in drugi mogočneži, ki jim je francoska oblast pristrigla peruti. Za francoske zasedbe so krožili po Slovenskem številni letaki. Veliko je bilo raztresenih tudi po Zasavju. Prihajali so po skrivnih potili, navadno iz župnišč. Časopisov tedaj ni bilo, novice so se širile le počasi, tako so bili ti letaki za tisto dobo prava senzacija. Tiskana beseda je veljala tedaj za sveto. Vendar pa letaki niso posebno užigali v krajih, kjer je imelo ljudstvo priliko opazovati Francoze od blizu. Letaki so večinoma sramotili Francijo in Francoze. Brati je znal le malokdo, kdor pa je znal, je moral prebrati letak neštetokrat sosedom in drugim. Potem se je vnel razgovor, ki po zatrjevanju deda vsaj v zasavskih krajih navadno ni bil ugoden za pisce letakov. Tako je šla beseda od hiše do hiše, od vasi do vasi. Mnogi so letake prepisali, drugi pa se jih naučili na pamet. Večkrat se je našel kdo. ki jih je uglasbil, ker so bili pisani v verzih. Za mojih mladih let so jih znali prepevati mnogi stari ljudje. Avtor in tiskarna na letakih nista bila navedena. Po zatrjevanju deda so se jih ljudje polagoma privadili, da jim niso več verjeli. Uvideli so, da prihajajo od veljakov, ki sc jim skomina po izgubljeni oblasti. Nekaj učinka so imeli samo v odročnih krajih, kjer so poznali Francoze le po imenu. Daleč od dosega francoske oblasti so stari mogočneži po takih krajih tlačili ljudstvo še bolj, krivdo pa so valili na Francoze, češ da se godi to po njihovem ukazu. Moj ded je zavračal vse tiste letake kot lažnive Občeval je mnogo s Francozi, pa jih je poznal od blizu. Z njimi je imel pogodbo za brodarienje do j t r,C\i v-,(V- (*a ne Prej ne pozneje ni bilo takega reda. Držali so se natančno pogodbe, ki je bila zelo ugodna, plačevali so redno in se vedli vljudno, cesar prej ni bil vajen. Avstrijci pa so o1.'1 ™°gocni in nepristopni. Zahajal je mnogo v Ljubljano, še večkrat na Hrvaško; povsod je slišal o 1' rancozih samo najboljše. Sudetski Nemci dobivajo smernice iz središča nemškega narodnega socializma. Zahtevali so že prej celo zakonite kazenske sankcije zoper raznarodovanje. Sudetski Nemci zahtevajo, 'kakor narodno socialistična stranka, torej teritorialna avtonomijo sklenjenega nemškega; ozemlja, obenem pa tudi posebno avtonomijo za Nemce, ki žive raztreseno, ker zahtevajo svobodno narodno, gospodarsko in kulturno delovanje v vsej republiki. V njih zahtevaii je izvedeno načelo narodne enakopravnosti z železno logiko do skrajnosti. Vprašanje je, če vel jajo ta načela dejansko za ves nemški narodni socializem in če bodo veljala tudi za narodne manjšine v Veliki Nemčiji, torej tudi v Nemški Avstriji, Mali zapiski Prepovedana knjiga. Belgradu še večje in bol j reprezentativno kot je Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu. Omenjamo Od priznanja k dejanju Vedno več jih je, ki izražajo zadovoljstvo nad našim listom. Oglašajo se tudi novi naročniki — dokaz, da si misel, ki jo zastopa list, vedno bolj utira pot. S tem so svoje soglašanje praktično potrdili. — Obračamo se še do tistih, ki odlašajo, da store enako. Simpatije so sicer nekaj lepega, ali samo od njih ne živi nobeno gibanje. Treba je tudi žrtev. Stare naročnike in prijatelje prosimo, naj nam pošljejo naslove oseb, o katerih mislijo, da ga bodo naročile, ako ga jim pošljemo na ogled. Kdor se ne misli naročiti, naj list vrne z opazko: Ne sprejmem. Najlepša hvala vsem, ki se bodo odzvali. Uprava in uredništvo. Nacionalna resnica Vsi nemški listi prinašajo izjavo angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, da Velika Britanija ne more dati nobene zaveze za primer nemškega napada na Češko-Slovaško. In vsi nemški listi seveda podčrtujejo to angleško izjavo. Spominjajte se tiskovnega sklada tednika „Slovenije“ Prepričane Slovence, ki jim je slovenstvo zapoved vesti in nravnosti, prosimo, da podprejo razširjevanje čiste slovenske misli s tem, da nakažejo primeren znesek za tiskovni sklad našega tednika »Slovenije" Urednik in izdajatelj: Tone FajJar v Ljubljani. Minister za notranje stvari je prepovedal uvažati in širiti v naši državi knjigo »Stimme der Zeit«, ki je izšla v Parizu. Izkoreninjenci. Dne 24. letošnjega marca je pisal »Hrvatski dnevnik« o hrvaških izkoreninjencih takole: Žalostno vlogo igrajo tisti lirvaški izkoreninjenci, ki dvigajo besedo zoper svoj lastni narod. Tudi pri drugih narodih so ne samo posamezniki, ampak tudi močne slkupime, ki se ne strinjajo z večino, toda drugje ne pozabl ja nihče, da vendar spada k svojemu narodu. Kritizira se politika posameznih strankarskih prvakov, toda zmeraj se govori dostojno o lastnem narodu in njegovih zahtevah. Mi spadamo med redke narode, v katerem so se rodili taki pokvarjenci, ki se ne sramujejo in ki govore o svojem narodu, kakor nihče drug o njem ne govori. Naj takoj tu dostavimo, da spadamo med tiste redke narode tudi mi Slovenci in da je pri nas bržkone takih izkoreninjencev še za dobršen odstotek več, ko drugje. Spet dva nova fonda. Prometno ministrstvo bo ustanovilo dva nova fonda. Eden se bo imenoval fond za obnovo železnic, drugi pa fondi za pristanišča ob Donavi in Savi. Upravljala se bosta fonda seveda v Belgradu. Četrtino dohodkov bosta dobivala seveda iz Slovenije. Od prvega fonda se bo dalo za obnovo slovenskih železnic po dosedaj običajnem ključu kaka 2% do 3%. Od drugega pa seveda sploh nič. ker ob Savi v Sloveniji ni pristanišč. Novo operno gledališče v Belgradu. Kakor poroča zagrebški »Obzor«, bodo začeli v kratkem zidati v Belgradu novo veliko operno gledališče. Zidala bo novo opero seveda država. Znesek zanjo je v dodatku (amandementu) k državnemu preračunu za leto 1938./39. Koliko bo nova velika, opera v Belgradu stala, »Obzor« ni poročal, gotovo bo pa novo operno gledališče v le, da je tudi v Ljubljani potrebna nova opera, če naj se slovenska gledališka umetnost kaj razvije. Novo operno gledališče v Ljubljani je tudi iz finančnih vzrokov potrebno, če naj slovensko Narodno gledališče računa resno tudi z vstopnino. O obljubah. Zadnjo nedeljo je bilo volilno zborovanje v Borovljah. Kot zastopnik deželne vlade je bil navzoč deželni svetnik Maier-Kaibitsch, ki je izjavil glede koroških Slovencev: »Od leta 1920. so poskušali narodni Slovenci, da se spravijo z novo državo, da, odstopivšo vlado so celo podpirali z vsemi sredstvi, ker so upali, da bo to zanje koristno. To upanje se ni spolnilo. Vprašam narodne Slovence, če je ta vlada, ki so se zvezali z njo, spolnila samo eno obljubo. Odgovor se mora glasiti: ne!« To od danih in nespolnjenih obljub je gotovo res; v Avstriji, prejšnji in zadnji, so bile nespol-njene obljube Slovencem že kar politično izročilo. Zato bi pa že koda j raje slišali o dejanjih, kakor o obljubah. Italija in Anglija. Londonski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« poroča dne 22. marca tega leta o angleški politiki glede na sedanjo evropsko napetost in pravi med drugim: Tukaj niso prezrli, da skušajo italijanski časniki Hitlerja zavezati na njegove obljube, pri čemer so pa tudi odkrili, da se je Fiihrer ondam skliceval na to, da je oznamenoval mejo na Brennerju zmeraj za dokončno, kar se pa ne ujema popolnoma s prvotnim (besedilom njegove izpovedne knjige. Opozicija noče, da bi veljala kol laka ta in druga dejstva, kakor na primer vprašanje tržaškega pristanišča, ki bi na dolgo dobo utegnila pospeševati angleško-italijansko zbliževanje. In in tam se že govori, da pojde Ciano že aprila, še pred Hitlerjevim potovanjem v Italijo, na Angleško. Listnica uredništva. Pisca sestav,ka »Slovenski načrt in narodno gospod?rsk' popis« v zadnji številki prosimo, X me njega P Ti d miiiii mi revoluciji je posiaia voouno znanje vseh Slovencev in je ostala taka do današ-3ga dne. Pri pisanju oklica se je dr. Tavčarju gotovo iitaknilo pero; zmagali je recimo — oportunizem, a je raje zapisal »deželne«, namesto »narodne«, častniki hiš so izobesili belo-modro-rdeče zastave, in prepričan sem, da bi na vprašanje, kakšne barve so to, sleherni odgovoril, da narodne, slovenske. Krivda pade v precejšnji meri na narodne prvake, posebno na tiste v uradnih funkcija n, da so med vojno Slovenci skoraj zginili iz vseli uradnih spisov, razglasov, pohval in zahval; povsod je bil govor le o kranjskih junakih, o sinovih Štajerske in Koroške, o domačih polkih in podobno, I a prav tedaj je bil čas, pokazati se; saj je Dunaj sprejel slehernega moža z odprtimi rokami, pa naj ga je pripeljal pes z repom. Dr. Umarju gre žalostna zasluga, da se je med svetovno vojno prvikrat v dobi slovenskih županov govorilo izza pred sed n'' ške mize v ljubljanskem občinskem svetu ne**1' ško — on sam je govoril nemško, stavi jal je celo nemške predloge in klical lloch... Bilo bi p*‘av, če bi to bila narekovala praktična, potreba — ali tu je bil po sredi slovenski hlapčevski duh, njegov nasledek pa simbolično priznanje, da Ljubljana ni slovenska. Drveti v ogenj kakor brez uma za tuje koristi, zraven pa kriviti hrbet in zatajevali svojo narodno bit, to je bila v svetovni vojni naša najlepša odlika.