SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., la jedea
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan vetja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedicijaj v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 250.
V Ljubljani, v četrtek 7. novembra 1895.
Letnik: XXIII.
Rimskega vprašanja prvi vzrok.
Tudi dobromisleči ljudje večkrat izražajo mnenje, naj bi se rimski papež sprijaznil z novimi razmerami ter spravil z zjedinjeno Italijo, ker po človeški sodbi itak ni upanja, da papež dobi nazaj cerkveno državo. Kdor tako misli in govori, ta ne pozna razmer, če manj pa onih skrivnih močij, ki so vodile roparske čete skozi porto Pio ter kraljevsko družino v papežev Evirinal.
Ni povsem prazna govorica, da bi rimska ku-rija dovolila vse narodnostne težnje in opravičene potrebe modernega državnega življenja, ko bi se količkaj .strinjale in vjemale z neodvisnostjo cerkve in njenega poglavarja ter dostojanstvom in častjo sv. Stola. Kar v prvi vrsti ovira ugodno rešitev rimskega vprašanja, ni pravno iu zgodovinsko utemeljena pravica in zahteva rimske kurije do cerkvene države. Spravo med Vatikanom iu Kvirinalom, med papežem in italijansko vlado onemogoča povsem r e-v o 1 u c rj s k i in brezverski značaj, kiga tjSfc^ijelna Italija kaže v Rimu, pred očmi cerkvenega poglavarja.
Dragodi italijanska vlada in njeni privrženci ne kažejo toliko sovraštva do cerkve, ne sičejo toliko strupa proti rimskemu papežu, kakor ravno v Rimu, kjer je sedaj središče in torišče tajnih rovarjev proti oltarju in prestolu. V Piemontu so se stvari mirneje razvile, mirovne pogodbe so Piemontezom priznale Lombardijo iu Beneško, na Toskanskem so že pozabili legitimno dinastijo. Toda „osvobojenje" Rima naj bi venčalo in dovršilo delo revolucije in kot tako naj bi živelo v spominu in zavesti prebivalstva. Razrušili so, kolikor so mogli, stari značaj mesta, prekrstili malone vse ulice in trge ter povsod postavili spomenike na čast velikih in malih revolucijskih junakov. Vsako leto so na državne in mestne troške proslavljali 20. dan septembra in letos Garibaldiju na Janikalu postavili velikanski spomenik, pred ka-
terim je Crispi osmešil samega sebe ter se pokazal, kakoršen je, namreč spretno orodje brezbožne revolucije. Ta spomenik na mestu, odkoder imaš najlepši razgled po vsem Rimu iu okolici, je simbol revolucije, ki se je s silo vgnezdila v Rimu.
Dogodki zadnjih dnij potrjujejo našo trditev. Italijanska vlada je želela, da portugalski kralj obišče v Rimu svojega sorodnika, kralja Umberta, iu tako kot katoliški vhdar prvi prizna zjedinjeno Italijo. Iz Vatikana pa so portugalskemu kralju dali razumeti, da so mu potem vrata do papeža zaprta in da papežev nuncij zapusti Lizbono. Kralj nato naznani svoj obisk v Monci, toda italijanska vlada hoče kralja videti v Kvirinalu. Nato je Don Carlos odpovedal obisk, a s tem izzval srd in jezo liberalnih in revolucijskih časnikov. Grispijeva „Tribuna" je jezi-kala: „Ali pride portugalski kralj v Rim ali ne, nam je vsejedno, toda vzrok njegove odpovedi je resnejši — papež ga je prisilil Mi ne moremo trpeti tega postopanja, ki žali in ruši zakonite raz-mere. Nižje ljudstvo se le utrjuje s tem v preziranju iu zaničevanju avtoritete. Papež postopa nezakonito, dasi je prvi poklican, da ljudstvo uči spoštovanja do javnih oblastev".
Prav lisičje, po vzgledu Crispijevem, je imenoval zjedinjeno Italijo božje delo in ugovor papežev pa upor. Ravno ta list priporoča vladi »odločno cerkveno politiko", to je, kulturni boj. List BItalie", ki ima zvezo z vnanjim ministerstvom, je nedavno objavil članek pod naslovom „Kralj v nevarnosti", v katerem očita portugalskemu kralju strahopetnost ter mu preti, da ga spodč s prestola, ker se klanja papežu.
Taki in jednaki glasovi italijanskih vladnih časnikov jasno kažejo, da se okolu kraljevega prestola gnetejo stari in novi revolucijonarji, ki vodijo notranjo italijansko politiko.
Ako še kdo dvomi, čita naj glasilo znanega Cavallottija. „Don Chisciotte" je pisal 21. oktobra
t. I.: „Ali smo mi v boju z Vatikanom ali ne; ali mu odjenjamo ali ne; ali se prilizujemo klerikalnim volilcem ali ne — vse to nima posebnega pomena. Odločiti se mora na verskem polju.
Italijanska revolucija, katere nositelj je omikano meščanstvo, ne smatra konca svetne oblasti papeževe le kot politični dogodek, temveč kot dejstvo svetovnega pomena. Naše meščanstvo ni podedovalo od Francozov le spomine iz 1. 1789, temveč tudi nauke enciklopedistov. Zaveda se, da narodi morejo živeti brez vsake verske in posebno brez katoliške morale.
Vednost je na njeno mesto postavila novo, neodvisno moralo. V tej smo vzgojeni, in zato za nas Vatikan ne pomeni le svetne oblasti. Dolgo delo učenega sveta, cela veriga svobodnih pridobitev trka na njegova vrata. Nov svet vstaje proti svetu, ki se opira na izročila stoletij".
Sv. oče Leon XIII. je torej z vso pravico na-glašal v svojem pismu na kardinala Rampollo, da hoče italijanska revolucija ustanoviti tretji Rim, novo poganstvo. Dokler bodo vladali v Italiji taki možje, dokler ne dob^ vpliva na javno življenje v resnici krščanski državniki, tako dolgo ne bode rešeno rimsko vprašanje, ker se ne gre le za politična nasprotja, temveč za n a č e 1 n a, v katerih je vsaka sprava nemogoča.
Državni zbor.
Na Dunaju, 6. novembra.
V današnji seji je predložila vlada načrt zakona glede melijoracijskega posojila. Proti predlogi so se oglasili poslanci Kaiser, dr. Scheicher, Lienba-cher, Svozil, Tschemigg, Steiner in Dotz, za predlogo pa dr. Roser, dr. Dvofak, Tausche, Purkhart, Biankini, Kirschner, Kompesch, Formanek, Tekly, Plass in Dzieduszycki.
Prvi govornik Kaiser pravi, da on načelno ni proti predlogi, vender pa povdarja, da s tem
LISTEK.
Krvavi dnevi.
Iz spominov francoskega ubežnika. — Po E. Malzovu poslovenil K. G.
9.
Vroča želja starišev, da bi skupno z otroci umrli, se ni izpolnila.
Zaprli so nas v klet mestne hiše, prepustivši nas brez luči in hrane našim žalostnim mislim. — Tema in mraz povečala sta nam še muke. Slednjič po dolgih, dolgih urah se je odprla naša ječa. Bil je svetel dan. Gospoda in gospo sem komaj spoznal, kar čez noč sta se postarala. Gospod hodil je upognjen, kakor kak starček, gospa se je komaj pregi-bala. — Peljali so nas pred sodnika. V veliki mestni dvorani sedel je pri dolgi mizi konventski zastopnik, poleg qjega dva neznana moža. Več rudečkarjer stalo in ležalo je okrog. Jeden je jedel iz lonca.
O tem, kar je sedaj sledilo, ne vem mnogo povedati, zapustil me je spomin. Le to vem, da so nas malo časa izpraševali, da je prosil gospod za skupno smrt z otroci in tudi za mene je prosil — Nato je rekel grozoviti Carrier, da nas vse v smrt
s /V/ *
obsodi, ker smo sovražniki republike. Ribiča in njegovo ženo je ukazal takoj odpeljati in obglaviti, kajti guillotina je zopet delovala. Nas ostale so zvezali in odpeljali v mestni zapor, kjer so nam vezi zopet odvzeli, odvedli nas s kakimi sto drugimi možmi, ženami in otroci v veliko dvorano iu zaprli vrata za nami. Naši sodrugi so morali istotako ža veliko pretrpeti, neobčutljivi za svoje revno stanje, stali ali ležali so okrog z brezupnimi mrtvimi obrazi.
Ganljivo bilo je videti, kako je mlada žena, vkljub vsej žalosti in revščini, ki jo je obdajala, tešila svoje, stoprav nekoliko mesecev staro dete ? Cemu pač? Cemu ohraniti nedolžno dete, da bi še več trpelo?
Ni pretekla ura, da bi ne bili pripeljali novih ujetnikov, drugih pa odvedli pred sodišče. Malo kateri se je vrnil povedat, da so ostale gnali takoj na morišče. Nihče pa ni vedel, kaka smrt ga čaka. Nas bodo li postrelili ? Meni bilo je vse jedno. Postal sem brezčuten za vse. Opoludne dobili smo nekoliko juhe, mesa in pnkuhe — zadnji mrtvaški obed. Meni je dišalo slastno vse. Čutil sem novo moč v sebi, ljubezen do življenja se mi je vzbudila.
Gospod in gospa sta ležala v kotu na golih tleh, mej njima počival je deček. Okolu vratu ovila mu je mati desnico, oče pa ga je držal za drobna
ročice. Vsedel sem se k njemu in ga tiho vprašal, če bi bila morda kaka rešitev mogoča.
„Vse je zastonj" zdihnil je in glava padla mu je na prsa.
To so bile zadnje besede, katere sem čul iz ust svojega plemenitega gospoda. Zelja njegova se ni izpolnila. Nikdar nisem zvedel, kaj se je zgodilo z našo ljubko gospodično in njenim bratcem. Jih je li usmrtila sekira, predno smo še mi prišli nazaj v Nantes ?
10.
Okolu desete ure po noči prišli so orožniki. Pri svitu bakelj zvezali so vsakemu roki na hrbtu, bila nam je zaduja ura. S solzami in zdibljeji smo se poslavljali.
Odpeljali so po dva in dva. Jaz sem prišel takoj za svojo gospodo, dečka so privezali na prošnjo materino k njeni roki.
V dolgej vrsti, obdani od orožnikov, šli smo skozi mesto. Prišedši na republikanski trg, smo menili, da bodemo obglavljeni, toda šli smo mimo sekire, ki je še delovala, dalje. Trg je bil skoro prazen, le malo ljudij j« gledalo krvavi prizor. Po tibih mestnih ulicah smo šli dalje proti reki. Kar najedenkrat se mi je zazdelo, da se mi vezi na

zakonom malim posestnikom prav nič ne bode po-magano. Treba torej nastopiti drugo pot, ki pelje do zboljšanja gospodarskih razmer. — Vlada sama mora priznati, da je kmečki stan najvažneji faktor t državi in sicer iz vojaških, davčnopolitičnih in splošnih državnih ozirov.
Govornik nadalje omenja velikih bremen, ki tlačijo posebno male kmete, ki so pa le redkokedaj deležni kakih postavnih koristij. Potem navaja govornik razne naredbe, ki bi pomagale kmetu na noge, ter opozarja na veliko važnost zadostnega pouka v poljedelstvu, zadružne organizacije, podeželje-nja zavarovalnic ter Raiffeisenovih posojilnic. Pri tej priliki se zahvaljuje vsem poslancem, ki so govorili za davčno prostost pri imenovanih posojilnicah. — Konečno izraža govornik željo, naj bi se kmalu uvedle preosnove, kakoršne je predlagal grof Fal-kenhayn, kateremu mora biti hvaležno vse avstrijsko ljudstvo, ter pripomni, da s samimi enketami ljudstvu ne bode nič pomagano, ako se ne prične z resnim delom, kakor je je navel ministerski predsednik v svojem programu.
Posl. R o s e r zagovarja svoj predlog ter pripomni, da bi bilo kmetovalcu mnogo pomagano z dovolitvijo cenih kreditov. Poleg tega mora gledati vlada na to, da mu preskrbi dovolj delavnih močij, katerih ga v prvi vrsti oropa vojaška dolžnost. Pri ti priliki omeni, da se v Nemčiji ob času nujnega dela oproste vsi kmečki sinovi iz vojne ali pa pošljejo celo ptuje vojake kmetu na pomoč. Govornik želi dalje, da se zboljša sedanji službeni red in znižajo splošne vožne cene.
Ker je kmetovalec pri sedanjih žitnih cenah navezan skoro izključno na živinorejo, je treba, da ga država preskrbuje s ceno živinsko in gnojilno soljo, da ga varuje pred ptujo špekulacijo ter skrbi za njegov temeljit poduk v poljedelstvu. Konečno izraža govornik željo, naj bi pripomogla enketa kme-skemu stanu v zboljšanje njegovih žalostnih razmer.
Poslanec Scheicher poudarja, da bi enketa kmetskemu stanu ravno tako malo pomagala, kakor v drugih deželah. Ako hoče vlada zvedeti, kaj teži kmetski stan, naj pazljivo bere poročila o ljudskih shodih. On bode le tedaj glasoval za predlogo, ako se v enketni odbor poleg veleposestnikov volijo tudi zastopniki kmetskih občin.
Poslanec Dvorak omenja, da kmet dandanes ni nič druzega, nego oskrbnik tujega premoženja. Govornik se je jako čudil, da minister Badeni ni razvil agrarnega programa. Za propadajoči kmetski stan so agrarne enkete velike važnosti. Konečno omenja govornik nizkih žitnih cen ter potem zagovarja neprisilno družabno organizacijo in pospeševanje poljedelskega pouka.
Poslanec Lienbacher stavi z ozirom na vladni načrt naslednji predlog: Zbornica naj izvoli odbor 18 članov, ki se ima natanko poučiti o poljedelskem položaju v vseh v državnem zboru zastopanih deželah. Na podlagi teh podatkov naj skliče dotični odbor agrarno enketo, na katerej naj se stavijo in Bprejm6 predlogi v zboljšanje poljedelstva.
Poslanec T a u s c h e pripozna potrebo poljedelske enkete ter opozarja na vspešne agrarne shode
rokah rahljajo. Zadnji bil sem zvezan, ko je še "po-lovica mojih tovarišev zapustila dvorano. V naglici, kajti poveljnik je žugal in kričal, da gre vse prepočasi od rok, pozabil je vojak, ki me je zvezal, vrv zavozljati. Previdno poskušal sem, stopajoč dalje, roki pregibati in začutil v svoje veselje, da se vrv rahlja.
Zopet sem dobil nov pogum, toda skrbno pazeč, da bi se ne izdal, stopal sem s povešeno glavo dalje. Prišedši do reke, zagledali smo veliko niiko ladijo na vodi. Sestavljena kakor brod, bila je po-dobnejša plavu, nego ladiji. Bila je nepokrita in dovolj prostorna za nas, ki smo šteli najmanj 100 oseb. Na nizkem krovu so gorele baklje, razsvetljujoč daleč okrog vodo in breg.
nUtopili nas bodo," rekel je nekdo za menoj. Obrnil sem se. Govoril je te besede sivolas duhovnik z dežele. Hotem sem ga nekaj vprašati, toda vojak zadri se je nad menoj, zato sem umolknil.
Prestopiti morali smo na ladijo. Na levo stran prišli so moški, na desno ženske in otroci. Kakih dvajset rudečkarjev stopilo je na sredo, ostali pa so zasedli pripravljene čolne. Kar je sedaj sledilo, je tako strašno, da se ne da popisati, še sedaj ježe ee mi lasje pri spominu na ono noč.
(Koneo slddi.)
v preteklih letih. Na čelu poljedelskega ministerstva stoji danes mož, ki se odlikuje po svoji delavnosti in odločnosti. Take lastnosti so potrebne pri izpeljavi po enketi stavljenih predlogov. Konečno stavi govornik naslednji predlog: Poljedelsko ministerstvo se prosi, naj predloži načrt, po katerem bi se zbolj-šale kmetske razmere ter naj se v ta načrt sprejmo vsi sklepi kmetskih shodov od leta 1868.
Na to spregovori poljedelski minister grof Ledebur. „Gospod predgovornik," pravi minister, „mi je dal povod za nekatera pojasnila. Ker se govori o predlogu gledč stalnega odseka, ki ima po dovoljenju cesarjevem in obeh državnih zbornic nalogo, da skliče poljedelsko enketo in skrbi, da se izvedo dotični nasveti, pripomnil bodem k tej točki le nekatere važne pomiselke. Osnovnega poročila ne bodem na široko razmotrival, ker obsega le splošne določbe o potrebnih pripravah, da se previdno in dobro premišljeno reši agrarno vprašanje. K temu pripomnim le toliko, da agrarna enketa ni povsem merodajnapo Badenskem načinu in je to v prvi vrsti le želja slavnega odseka, kajti vprašanje je, bode li v naših toliko različnih kulturnih razmerah možno tako postopati, kakor je bilo to merodajno za veliko vojvodino Badensko. Po mojem mnenju je najbolje, ako se skušnje v drugih državah pri nas le v toliko uporabijo, v kolikor so merodajne z ozirom na naše narodne, avtonomne in še posebno financijelne razmere. Vlada se bode vedno ozirala na opravičene zahteve in bode skušala kolikor možno temeljito preiskati poljedelske razmere. Vsled tega tudi nima nikakega vzroka, ki bi jo odvračeval od tega predloga. Vlada bode enketna dela po svojih organih podpirala dobrohotno in vsestransko. Za materijelna sredstva, katera se danes ne morejo še določiti, skrbela bode visoka zbornica. Kot poljedelski minister bodem najprijazneje pozdravljal priliko, ki bi mi do-vedla obilo sredstva za nadaljne informacije. Kar se tiče mene, ki imam še le malo časa čast, po cesarjevi milosti zastopati to mesto, izražam jedino le željo, da bi mogel pozdraviti mnogo veščakov, ki bi mi s svojim svetom olajšali težavno delo. Pod tem pogojem bodem ta predlog najradovoljneje podpiral."
Posl. S v o z i 1 je proti splošni enketi ter opozarja, da se tudi r Nemčiji niso vršile splošne enkete, ampak v posamnih deželah. Splošna enketa bi prav malo koristila, ker kmečki stan potrebuje nujne pomoči. Vlada more in mora pomagati. Ako vlada ni voljna dovoliti potrebnih sredstev, ne bode pomagala nobena enketa. Ako hoče biti vlada v resnici avstrijska, mora v prvi vrsti skrbeti za kmečki stan; ona naj vodi kmečko ljudstvo, toda v obljubljeno deželo.
Posl. grof H o m p e š pravi, da je za obstoj kmečkega stanu pred vsem potrebno, da so mu na razpolago cena proizvajalna sredstva. Konečno želi, da se znižajo vožne cene za poljedelstvu potrebna sredstva, in želi v tem oziru enketi najboljega vspeha.
Poslanec Tschernigg izjavlja, da ni načelen nasprotnik poljedelske enkete, vendar pa misli, da se bode tem potom vse delo zelo zakasnilo. Vlada in zbornica itak dobro poznata težnje kmečkega stanu, kakor tudi sredstva, s katerimi mu je odpomoči. Pred vsem je potrebno, da se preosnuje hišni razredni davek in zniža zemljiški davek ter da se dovolijo večje ugodnosti glede vojaške dolžnosti. Govornik nadalje graja sedanje lovske zakone in napake pri žitni borzi ter zagovarja podržavljenje, oziroma podeželjenje zavarovalnic ter preosnovo varstvene carine nasproti prekomorski konkurenci.
Posl. Purghart pojasnuje razne agrarne razmere v posameznih deželah ter na podlagi teh obširen agraren program.
S tem se zaključi posvetovanje.
Posl. dr. V a š a t y prosi predsednika, naj v prihodnji seji predloži predlog grofa Wurmbranda glede zavarovalnic. Predsednik izjavi, da v tem oziru ne more ničesar obljubiti.
Prihodnja seja v petek.
Zadnji dogodki v zagrebškem deželnem zboru.
V Zagrebu, 3. nov.
Prva seja deželnega zbora je bila jako burna. Poslanec Ružič je interpeloval bana Hedervarjja glede nečastnih nemirov povodom kraljevega bivanja v naši prestolnici. Doslovno se glasi njegova interpelacija tako-le: »Zakaj ni ban prepovedal, da se
povodom kraljevega prihoda v Zagreb ne smejo razobesiti postavno ne dovoljene zastave, ker je dobro vedel, da taki čini nasprotujejo obstoječim naredbam in predpisom?" Na to interpelacijo je ban odgovoril, da sta obe zastavi, srbska in ogerska, postavno dovoljeni in bi toraj dotična prepoved ne bila umestna. Ružič s to izjavo ni bil zadovoljen ter je ni hotel vzeti na znanje, marveč je banu očital, da te njegove besede za srbsko zastavo ne izvirajo iz ljubezni do Srbov, ampak iz sovraštva do hrvatskega naroda. Ta govor je provzročil v zbornici splošno vznemirjenje in predsednik je predlagal, da se poslanec Ružič izključi od petnajstih sej. O tem predlogu se bode posvetovalo v prihodnji seji. Na to je nastopil poslanec Gjurkovič, ki je omenjal nemirov pred srbsko cerkvijo in občinsko hišo, ter povdarjal, da je srbska zastava na cerkvenem stolpu v največji meri vznemirila ves omikani svet. Po pravici je obsojalo ljudstvo tako počenjanje, ki je motilo cesarjevo navzočnost. Srbska zastava sicer sama na sebi po govornikovih mislih ni provocirala takih neču-venih nemirov, ampak je vsemu kriva mestna policija, ki ni storila svoje dolžnosti in ni ^ravočasnp posegla vmes. Ko bi bila policija pravilno postopala, bi bila lahko preprečila nemire pred srbsko cerkvijo in državnim kolodvorom. Konečno govornik obžaluje, da se je zagrebški mestni svet vse premalo oziral na nerede pred srbsko cerkvijo, in povdarja, da bode narodna stranka vedno zvesta ostala svojemu vodniku, ki jo bode še dolgo časa vodil od zmage de zmage. Te besede so merile na našega bana He-dervaryja, katerega so njegovi somišljeniki pozdravljali z živahnimi živio-klici. Na Gjurkoričevo vprašanje, kaj namerava vlada storiti, da se v bodoče preprečijo jednaki izgredi, je odgovoril ban, da se je v tem oziru odredila stroga preiskava, in se bodo oni, ki so zakrivili te nemire, najstrožje kaznovali. Dalje pa bode izdala vlada tudi zakon, ki bo srbski zastavi zagotavljal vse postavne pravice. Interpelant in vsi njegovi somišljeniki so bili z banovo izjavo vidno zadovoljni ter so mu izrekli toplo pohvalo. S tem vendar še ni rešena cela zadeva in se bode nadalje obravnavala v prihodnji seji. Jako neugodna pa je bila današnja seja za poslanca Ružiča.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. novembra.
Češko konservativno veleposestvo je odklonilo kompromis z liberalnimi veleposestniki. Liberalci bodo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah postavili svojih 22 kandidatov ter upajo zmagati, če se jim pridruži srednja stranka. Konservativci so v nevarnosti, da propadejo, zato so pripravljeni na vsak slučaj. A tudi če propadejo, imajo še 48 mandatov. In v tem slučtju se bodo približali Mlado-Čehom, ako bodo ti mirneje in trezneje govorili in pisali o plemstvu. Konservativci imajo kandidate že zbrane, med njimi je tudi princ Karol Svarcenberg, ki je nedavno odložil državnozborski mandat. „N. Pr. Pr." seveda ni ve ela, da se je izjalovil kompromis v veleposestvu, ker naravna posledica temu je, da bodo konservativci iskali zveze z Mladočehi. Židinja že očita grofu Badeniju, da ni delal za kompromis, ki je bila tudi jedna točka znanih dunajskih punktacij. Ako zmagajo konservativci, pravi list, potem je nemogoča sprava na Češkem. Po naših mislih pa tudi liberalni češki veleposestniki ne plešejo po napevu dunajske Židinje, še manj grof Badeni, ki hoče rešitev češkega vprašanja spraviti v pravi tir.
Omladinisti pomiloščeni. To je drugi korak nove vlade na Češkem, da je cesarjevi milosti priporočila politične zločince. Istotako so ustavljene vse preiskave. Cesarjev odlok je bil podpisan v nedeljo, v torek ga je dobilo državno nadpravdništvo v Pragi, ki ga je takoj naznanilo obema kaznilnicama na Češkem. Oproščeni so vsi obsojeni zaradi hudodelstva veleizdaje, razžaljenja veličanstva, ka-ljenja javnega miru in tajnih zvez. Iz kaznilnice pri Pragi so izpustili tri, iz plzenjske 14. Med pomilo-ščenci so Rašin, Sokol, Hein in dr. Skarba.
Volilna reforma. Ministerski svžt je sklenil v torek, da prihodnji teden predloži zbornici načrt nove volilne reforme. Po tem načrtu bode nekda voljenih 82 novih poslancev in sicer na podlagi občne direktne volilne pravice.
V tirolskih kmečkih občinah je izvoljenih 31 konservativcev in 3 liberalci. Med temi je 9 konservativnih in 3 liberalni Italijani, ki Be ne bodo vdeleževali obravnav dež. zbora. V Meranu je
zmagala „odločnejša" stranka; izvoljen je znani Zallinger in propadel Glatz, ki ima velike zasluge za konservativno stvar na Tirolskem.
Štajerski slovenski deželni poslanci so, kakor znano, sklenili, da ne vstopijo v deželni zbor, dokler Nemci ne vstrežejo nekaterim povsem opravičenim slov. zahtevam. Mej drugim zahtevajo jeduo mesto v dež. odboru. GraŠka ^Tagespost" se prav ošabno posmehuje tej zahtevi, češ, nemškoliberalna večina ravno tako skrbi tudi za slovensko prebivalstvo, in da je naravnost nesramna slovenska zahteva. To je že skrajna perfidnost nemških liberalcev, dasi dobro ved6, da brez vladne pomoči pri prvih volitvah zgubd večino v štajerskem deželnem zboru. Konservativni „Grazer Volksblatt" dostavlja, da je slovenska zahteva povsem opravičena, in nasvetuje, naj se za kmečko skupino ustanovi novo mesto v deželnem odboru in to prepusti Slovencem, kajti od sedanjih šestih mest jih imajo liberalci pet in konservativci le jedno. Poleg tega pa imajo odborniki Sedaj itak mnogo dela. Radovedni smo, kaj ukrene vlada.
Dr. Fr. Smolka, mnogoletni bivši predsed-* nik državnega zbora, je v torek praznoval 85letnico svoje starosti. Viharno je bilo njegovo mladostno življenje ter bil zaradi udeležbe pri poljski vstaji obsojen na smrt, pozneje pomiloščen je že 1. 1848 v kremžirskem državnem zboru kot drugi podpredsednik večkrat vodil obravnave. Leta 1861 je bil izvoljen v državni zbor, koder je bil veduo odločen zagovornik slovanskih narodov.
Glasovi o programu francoskega ministerstva. Kakor je bilo že naprej pričakovati, so radikalni pariški listi povsem zadovoljni z izjavo ministerskega predsednika Bourgeoisa. Drugače pa socijalistični listi. Akoravno so v zbornici socijalisti pritrjevali nekaterim besedam ministrovim, vender nočejo pokazati kake zadovoljnosti, ker hočejo počakati dejanj. Konservativna stranka, ki je hladnokrvno poslušala Bourgeoisov govor, graja po svojih glasilih ministersko izjavo ter povdarja, da jej manjka vsake preciznosti. — Za novega zunanjega ministra Berthelota je značilna izjava glede francosko-nemških razmer. Berthelot pravi v tej izjavi, da je odločen zagovornik tesnih zvez vseh civilizovanih narodov na duševnem in socijalnem polju. Take zveze je želeti posebno mej Nemčijo in Francijo ; toda ta zveza zamore le tedaj postati tesna, ako noben narod ne skuša prekašati druzega bodisi duševno ali gmotno, in ako Nemčija ne trobi v svet o svoji velemoči in pusti vsem narodom proste roke. Ako se pa to ne zgodi, da je pričakovati po njegovem mnenju nove katastrofe.
Ruske finance. Po uradnih izkazih je imela ruska država 1. 1894 rednih dohodkov 1.153,785.812 rubljev, stroškov 991,197.437 rubljev, torej prebitka nad 162 milijonov. Izrednih stroškov pa je bilo za 85 milijonov več ko dohodkov. Skupni prebitek je toraj znašal nad 77 milijonov.
Španija. Dne 5. t. m. je več španjskih častnikov odpotovalo v London, da v imenu vlade na-roče dve ladiji, s katerima bodo lovili torpedovki.
Anglija. Pretečeni teden so se vršile v Angliji mestne občinske volitve. Konservativna stranka si je po vročem boju priborila v 97 mestih 19 novih mandatov. Na drugi strani so pa pokazale liberalne zmage, da so liberalci pozabili na hud udarec, katerega so jim provzročili konservativci. Posebno pomenljivo je pa to, da se pojavlja vedno večja mržnja nasproti delavskim zastopnikom. „Koln. Ztg." pripomni, da se je to nasprotstvo sedaj še očitneje pokazalo, kakor pri zadnjih parlamentarnih volitvah, ker so delavci sami pustili na cedilu svoje zastopnike. Mesto Leeds je pri zadnjih volitvah prvikrat dobilo konservativni zastop in poprej liberalni Li-verpool ima sedaj s predmestji vred konservativno večino 38 mandatov. Irci in radikalci so pri volitvah skupno postopali, vendar se jim ni posrečilo odvrniti tega poraza.
Deželnozborske volitve.
Iz Roba 4. novembra: V nedeljo 3. t. m. bil je — kakor je bilo nazaanjeno — javen shod povodom bližajočih se volitev na Robu v šolskem poslopju. Navzoča sta bila tudi drž. in dež. poslanec gosp. kanonik Klun in dež. poslanec gosp. Primož Pa k i ž. Prvi govoril je v svojem obširnem, poljudnem ia temeljitem govoru o svojem dosedanjem delovanju v državnem in deželnem zboru ter ob jednem povdarjal, da hoče v tem smislu tudi v bodoče
delovati, ako bi mu volilei zaupali poslanstvo za deželni zbor. Njegov res izboren govor so poslušalci zvesto poslušali ves čas. Koncem govora so vsi navzoči uavdušeno pozdravljali oba uavzoča gg. poslanca ter obljubili pri volitvah volilnih mož svoje glasove oddati le takim možem, ki bodo glasovali za g. Kluna in g. Pakiža.
Cel shod vršil se je v najlepšem redu. Vdele-žencev bilo je jako mnogo; puleg obilega števila domačih prišlo jih je še muogo iz sosednjih krajev : iz Dobrepolja, Lašič, od sv. Gregorja in drugod.
Iz kočevskega okraja. Torej je g. Matija Hočevar vender kandidat in kakor pravi „ n a svojo roko". (Kdo se ue smeje kandidaturi na svojo roko ? — Kdo neki verjame ? — Morda ga pa vender kdo drugi ali še več takih sili naprej ?) Kandidat narodno-liberalne stranke ni , torej čegav kandidat je gosp. Matija Hočevar i Ali pa morda res le za to kandidira, da bi onemogočil zmago g. Kluna in g. Pakiža in bi s pomočjo Kočevarjev in kakih domačih zapeljancev prišel on sam, ali pa kdo drugi v dež. zbornico ? In če pride notri, kaj bode tam dosegel „na svojo roko" ? Vemo, da ima v velikolaškem okraiu g. kandidat velik vpliv, da so mu zlasti mnogi župani — kakor sam pov4 — iz srca udani (?) To pa še ni najbolje znamenje za dobrega poslanca. Torej čegav kandidat je g. Matija Hočevar ? To se naj nam pojasni ker v sedanjih časih je kandidatura „na svojo roko" le gola iraza, s katero se hoče zapeljati nerazsodne volilce.
V Krškem je bilo 6. t. m. izvoljenih devet volilnih mož, ki bodo glasovali za gospoda Viljema Pfeiferja.
Od Dev. Mar. v Polju Volilni možje za bodoče dežtlnozborske volitve so bili v tej občini soglasno izvoljeni: Matija Kolar, župnik, Ivan Plevnik, župan, pa posestniki : Ivan Bojt, Janez Dovč, Jernej Anžič, Josip Mrcina ml. in Franc Pangršif. Vsi konservativni. Nasprotne stranke tukaj ni bilo, torej so se volitve prav mirno in hitro zvršile.
Iz Starega Trga pri Ložu. Dne 6. novembra vršila se je v Starem Trgu pri Ložu volitev devetih volilnih mož. Oddanih je bilo 160 glasov. Jedno-glasno so se volili možje katoliške narodne stranke, namreč: Ivan Skrbeč, župan, A. Ponikvar, P. Havpt-man, A. Lekšan, F. Palčič, A. Ponuda, J. Pianecki, A. Znidaršič, J. Kraševec. Liberalci se niso upali udeležiti volitve, ker ved6, da bi se pokazalo očitno njih neznatno številce, ki je toliko časa strašilo po naši dolini. Zdaj naj trobi »Slovenski Narod" o tistem velikem številu podžupanov, posestnikov itd., ki so se udeležili shoda!
Iz Domžal, 5. nov. Volilni boj v Domžalah je končan, izšel 8e je častno za katoliško - narodno stranko. Izvoljeni so gg.: S t r u p i Jakob, Cerar Franc in M. Janežič, katerega ste volili obe stranki. Liberalnemu shodu predsednik g. Kuralt J. je dobil dva glasa. Dr. Majaron, ali zdaj verujete, da je bila „Izjava" naših občinskih mož resnična. Ali zdaj verujete, da je imel g. Strupi prav, kar je trdil pri volilnem shodu in v svojih dopisih v »Slovencu". Čitatelji naj pa zdaj sodijo, črgavi dopisi so bili resnični „Slovenčevi" ali »Narodovi". Kdo je ostal o?ramoten, g. Strupi ali dr. Majaron ? Kdo je domžalsko občino prodal ? G. Strupi ali g. Kuralt? Kdo je v Domžalah bolj priljubljen, ali g. Kersnik ali g. Strupi ? Cegava je konečna zmaga ? S tem, da je dr. Majaron tako osmešil g. Strupija, mu je veliko pripomogel k slavni in častni zmagi. Domžalski možje so dali pri volitvi zadoščenje in čast g. Strupiju, katero ste mu Vi g. doktor hoteli odvzeti. Tukaj je ljudstvo govorilo, ljudstvo je obsodilo Vas in Vaše somišljence. Pri volittah bo domžalski možje pokazali, da g. Kersnik ni priljubljen pri nas. Odkrito povemo gospodu Kersniku in g. doktorju M, da sta prav preveč pustila g. Kuralta na cedilu ; zato zdaj britko toži: Na shodu je vse v mene vpilo, zdaj sem pa jaz »ta žlehten". Zakaj ste se ločili gosp. Kuralt od drugih občanov ? Kaj imate zdaj od g. Kersnika ali dr. Majarona?
Zdaj še nekaj. Gospod Ladslatter, Tirolec in veliki tovarnar je nagovoril g. Strupija, da bi naša stranka sklenila s Kersnikovo in nemško stranko kompromis. Gospod Strupi je sklical nekaj volilnih mož, a ti so soglasno odbili vsak kompromis. .Častno zmagati, ali častno propasti", to je bil njihov odgovor. Kaj pa je storila peščica liberalcev ? Ravnala se je po dr. Tavčarjevem receptu: „Rajši s Schvve-gelnom kot z Mahn čem". Pobratili so se z Nemci in nemSkutarji in pri volitvi so z združenimi močmi privedli do številke 18. Kajne gospod doktor malo
je, malo. Pač prepičli sad Vašega Jzbomega* govora ; pa vesta zakaj ? Neslan je bil. Se jeden vzrok je bil, zakaj Vaš fulminantni govor, ki je bil s zabavljicami posut, kakor »potica z vamperli in ocvebi", ni donesel zaželjenega sadu.
Ploskanja je bilo preveč in presiljenega. Vsako zrno, ki je prišlo iz Vaših ust, so najeti in nahuj-skani kričači s ploskanjem koj razdrobili ali pa je s prevelikim kričanjem in krohotom zadušili.
Zdaj pa z Bogom gospod doktor ter želimo Vašim učenim govorom drugod več sreče, Vašim pritrjevalcem pa več olike.
Iz kainuiškega okraja dne 7. novembra: Kolikor se do sedaj more prebuditi, kaže splošno jako dobro za kandidata našega k«i»» iškega slovenskega društva. Huda borba je bila v Radomlju. Zmagala je vendar-le naša stranka, na čelu jej oče župan. — Sploh pa letos opazujemo, da so gg. učitelji kamniškega okraja kaj naglo pozabili, kako se je tukajšnje okrajno učiteljsko društvo pred par leti hu-dovalo nad našim bivšim poslancem, ko se je drznil v javni deželnozborski seji očitati učiteljem, kakor bi nekako premalo spolnovali svoje dolžnosti. Pri nekem zborovanju v brdskem okraju je bilo mnogo indignacije čuti zaradi tega. Toda, kadar se gre zoper katoliško narodno stranko, oziroma duhovnike, tedaj se vse drugo, in če bi bilo še tako poniževalno, pozabi. Zato so šli nekateri izmej njih »rev-skat" celo v Domžale. Et meminisse iuvat et iuvabit 1
Iz Kamnika. Do danes tukaj znanih 35 izvolit evvnašem okraju. Od teh 29 gotovo naših; od ostalihšesterih niso še vse znane.
—	Shod v Domžalah vn ieljo ne bo ondi, kjer je bilo naznanjeno, ampa* pri Pihlerju v Sto bu.
Z Vipavskega. Volitve volilnih mož se vrše ta teden po Vipavskem, vodi jih okrajni tajnik Demšar. Dosedaj so izvoljeni le naši pristaši. V Sturiji izvoljeni trije volilni možje z veliko večino gg. Arko, Brecelj, Cigoj.
lz Vel. Lašč, 6. novembra. Odstavek v št. 254 »Slovenca" pod napisom: „Kandidat na svojo loko" je pomenljiv za volitve v kočevskem, ribniškem in velikolaškem okraju. Ondi namreč g. Matija Hočevar, župan velikolaški javno naznanja svojo kandidaturo. Sedaj, ob koncu, ko je bilo že vse lepo urejeno, ko smo imeli upanje, da bota zastopala imenovane okraje katoliška odločna moža, nastopi kar čez noč naenkrat g. Hočevar kot kandidat, isti g. Hočevar, ki je tolikrat povdarjal zasluge g. Pakiža, isti g. Hočevar, ki je pred 5 dnevi slovesno rekel, da moramo biti Slovenci pri nas edini. Ta g. Hočevar skuša sedaj zasesti stol g. Pakiža, on bi rad razdvojil glasove slovenskih volilcev, ki so itak nasproti kočevskim v neznatni večini. Čudna se nam zdi ta misel g. Hočevarja tembolj, ker je tolikrat povdarjal, da se on v volitve ne bo mešal, in to povdarjal celo možem županom, ki so ga popraševali: »Kje je Vaša odkritosrčnost, g Hočevar". G. Hočevar ponosno povdarja, da ima veliko zaupanja pri ljudeh
—	toda trditi bi se drznili, da ima pri ljudeh več zaupanja njegov denar kakor pa on sam, Seveda, dolžnik mora zaupati svojemu gospodu. In zakaj naj bi tudi ljudje imeli toliko zaupanja do Vas, g. Hočevar? Jeli ste res tolik dobrotnik? V čem so te Vaše neizrekljive dobrote? M rebiti v tem, da posodite ljudem kak znesek pi .n . brestim? Jeli v tem, da včasih prekupite kak do>s ? Ali v tem, da raz-kosavate prodana zemljišča? Srečna občina, ki ima tolikega dobrotnika 1 Na dan s svojimi zaslugami za ljudstvo! Kje je Vaš program, v katerem bi našteli, koliko dobrega ste že storili?! — Zmožnega se imate za poslanski posel, g. Hočevar! O Vaših zmožnostih nočemo soditi — toda, kako bote govorili v deželnem zooru, ker Vam celo popravek za Slovenca" dela težavo ? Menite li, da se bodo pred Vašim gromovitim glasom v deželnem zboru tresli vsi, kakor se tresejo pred Vami Vaši sluge? Vendar pa bi se drznili dvomili o tem, jeli bote mogli z vspehom zastopati koristi svojih volilcev. Saj Vam je že zadnjič dopisnik povedal, kolikrat zdihujete zavoljo obilnosti opravil! In zdaj hočete k drugim opravilom prevzeti še poslanski teža\ui posel ter zapuščati dom za cele tedne? Kako bi bilo želeti, da bi poprej popolnoma vredili obč ske zadeve — da bi malo bolj gledali na gostiln«, kjer se mladina pohujšuje s pijačo in divjim plesom, kakoršen je po izrekih domačinov samih mogoč samo tukaj v La-šičah; in ti plesi se vrše večkrat celo brez dovoljenja, dasiravno kljub sklepom občinskega odbora. Kako bi bilo želeti, da bi pogledali kot na-
čelaik okrajnega cestnega odbora malo na blatne ceste ter jih vsaj nekoliko vredili, da bi človeku ne bilo treba plavali po blatu. Pokažite najpoprej svojo natančnost v občinskih zadevah — potem slobodno sezite po mandatu, kateri se Vam ponuja s pomočjo kočevskih glasov I — Sploh pa moramo reči, da mož, ki hoče ostati nad strankami, pri nas ni mogoč; odločnega, katoliškega moža hoče odposlati tudi ljudstvo ribniške doline mesta g. Hočevarja v deželni zbor! — Kar se pa tiče g. Hočevarja, smo veseli, da je vrgel krinko raz obraz; delal se je večkrat na zunauje največjega prijatelja konservativne stranke, najodločnejšega Slovenca, sedaj pa meče s pomočjo Kočevcev Slovencem polena pc d noge I Se saj poznamo! Sicer pa se vidimo pri glavni volitvi!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. novembra.
(Zahvala ljubljanske mestne občine.) Deputa-cija ljubljanskega mesta, ki ima iti izreči zahvalo za državno podporo in katero bode vodil ljubljanski župan gospod Peter Grasselli osebno, vsprnjeta bode pri cesarju v avdijenci v ponedeljek 11. nov. t. 1., ob 10. uri dopoludne.
(Odpoved ljubljanskega župana ) „Neue Freie Presse" poroča v predzadnji številki o zadnji seji ljubljanskega občinskega odbora, v katerej se je izrekla graja županu Grasselliju radi nerednosti v občinskih opravilih, ter pripomni, da bode župan iz te graje izvajal posledice in se odpovedal županski časti. — Nam ni znano, če je kaj ua tem resnično.
(Za poplavljence na ljubljanskem barju) nam je izročil deželui primarij dr. Vinko Gregorič 10 gld. — Blagemu dobrotniku iskrena hvala!
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je včeraj izročil g. prvomestnik kupčijski komori, veletržec Ivan P e r d a n 100 gld. ter postal njen pokrovitelj. Vrlemu rodoljubu bodi ob tem domoljubnem činu prisrčna zahvala.
(Iz Žirov) se nam poroča, da je tudi tam povodenj napravila veliko škode, da je voda nastopila tudi po nekaterih hišah. Samo enemu posestniku, kateremu je voda odnesla ograjo in prst z njive, je napravil naliv škode nad 150 gld. Želeti bi torej bilo, da se tudi tukaj uradno preišče škoda, ako se bo v smislu predloga državnih poslancev naklonila poškodovanim po povodnji kaka državna podpora.
(Iz Starega Trga pri Ložu.) Ustanovili smo pri nas Raiffeisenovo posojilnico in konsumno društvo, ki pričneta v kratkem delovati. Liberalni krč-marji iu trgovci zbrali so ss pred jednim mesecem pri svojem vodniku Pečetu in protestirali proti ustanovitvi konsumnega društva. A se nikdo ne zmeni več za njihove proteste. Pri nas jim nikdo več ne zaupa. Nekaj časa so pridno toževali dolžnike in podili iz služb ubožce, ki si niso dali jemati proste volje, a tudi s tem se zavedni volilci niso dali preplašiti. Ko so videli, da morajo izročiti vodstvo občine katoliški narodni stranki, sklenili so pogodbo s pristašem svojim, v kateri so mu dali pravico, da si vknjiži pravico najemščine in služnosti do prostornih sob v novi občinski hiši, ki jo je z ogromnimi troški občina sezidala pod njihovim vodstvom. Občina mu ne sme po tej pogodbi odpovedati stanovanja, dokler sam noče. Ko bi pa občina prikupila vit ali dvorišče k hiši, katerega še nima, so mu tudi uporabo že za naprej prepustili. To je pač skrajna brezobraznost in nesramnost, katere je le kak liberalec zmožen, kakor jih pri nas imamo. — Vkujižila si je tudi sedanja liberalna posojilnica to pravico do jedne sobe v tej hiši, dokler bi obstala. Tako delajo ti dobrotniki. Sedanji občinski odbor mora ta dva na lležna gostača sodnijsko spravljati iz hiše. — Tudi pri nas je bila silna povodenj, ki je več ko pol doline preplavila. V nekaterih vaseh so se morali iz hiš že ljudje in živina umikati. Še zdaj je cesta na Hrvatsko globoko pod vodo. Promet, žage in mlini so ustavljeni. Ljudje se po čolnih prepeljujejo. Dne 28. oktobra po nuči zagazil je J. Mihevčič iz semnja gredč v vodo na Podložkem polju in utonil. Našli so utopljenca še le 1. novembra.
(Povodnji in njili nasledki.) Iz Karlovca, 3. nov. Vsakega leta imata Karlovec in okolica po dvoje povodnji, v jeseni in na vzpomlad. Take majhine povodni niso od hudega; ker zemljo namočijo in polja obrodovitijo. Vse drugače je, kader postane povodenj velika, kakor letos, ko je dosegla visočino 87t ni nad 0 vodomera. Mrežrica, Korana. Kupa so prestopile bregove, podlile vse vasi na okolu, da
je mesto Karlovec kakor otok sredi velike vode, da smo imeli tri dni (28., 29., 30. pret. meseca) podobo Benetk v malem. Ljudje po vaseh so dajali znamenja s svetili, s puškam', proseči pomoči ; ali kdo je n-.og>l do njih? V ponedeljek ua zvečer (28.) se je bilo bati najhujega, ker je voda tudi mesto zalivala, prihajala na cesto in v kleti, da so se morali stanovalci seliti na više kraje. V vodi je bila domobranska vojarna, dekliška šola, ki se je nekoliko usedla, ttr je škode na obeh poslopjih okolu 1000 gld. Nauk je prenehal po šolab, ker mladina ni mogla prispevati. Pred hišami si videl primitivne mostiče, po cestah splave, na trgu skoro vse prazno. Voila — Kupa — je odnašala, kar je bila našla po vaških dvoriščih ne dovolj pritrjenega: stogove, seno, svinjake, tramove, drva, kuretino ; tudi boječi zajci so si raji izbrali smrt pri ljudeh ko pogin v vodi. Na kolodvor si mogel samo z vozom. Umevno je, da se je pokvarilo veliko blaga, kolikor ga je bilo nastlanega v pritličju in nižje. Velika ta povodenj, kakoršni vedo vrstnico le iz 1. 1852, je tir-jala tudi troje žrtev človeškega življenja. V pondeljek 28. je šel oddelek topnifarjev, da pregleda skladišče živeža. Desetnik, H. Rosenfeld, izraelec, 231etni mladenič, zajaha po cesti na most, po vodi zrahljan. Konj se udere iu pade, z njim jezdec, ki se po kratki borbi v vodi utopi. Na pomoč mu je bil priskočil neki mesar, oženjen in oče dveh otrok, 27 let star, pa je v požrtvovalnem svojem prizadevaujn utonil; obeh trupli so naSli v sredo (30.) in v četrtek pokopali. Drag. Macilovšek, blagajnik občine Rečice, zavoljo svoje vestnosti, pridnosti in poštenosti, nenavadno priljubljen gospod se je po opravkih vozil v drugo občino. Hotel je po cesti čez vodo; ali žival je izgrešila pot; sama je sicer splavala, potegnivši seboj prednji del voza, ali blagajnik, dasi je klical na pomoč, dasi je bil sam dober plavalec, pa ker je bil v visokih škornih iu debeli zimski suknji, je našel konec svojega življenja v vodi. Bilo mu je 32 let, bil iz Varaždma, kjer je imel mater udovo, ter jo kot dobri sin vedno podpiral. — Pokazalo se je, da ima Karlovec premalo vodobranilske priprave ; treba je za take slučaje imeti na razpolaganje nekaj čolnov, v katere spada tudi nekaj izurjenih brodnikov. Za lepo mesto Karlovec bi bilo pa še lepše, ko bi znal odstraniti tiste ponočne kričače, ki se divjaški obnašajo in dero. Ako čuti tako človeče v sebi potrebo raz-kričati se, naj gre na polje ali v hosto; med izobražene delavne ljudi, ki potrebujejo miru in ti-hote, tak razgrajalec ne gre.
(Cenitev škode na Barju iu podpora prizadetim prebivalcem.) Mestni magistrat, ki je takoj ob nastali povodnji priskočil Barjanom na pomoč, dal bode sedaj tudi škodo na hiši in blagu pri posameznih posestnikih ceniti in jim daljno podporo nakloniti, ker so prebivalci iste nujno potrebni, a je do sedaj od nobene druge strani še niso dobili. S tem ukrepom bode magistrat bedo Barjanom zdatno zlajšal.
(Policijska kronika) Mestna policijska straža aretovala je od torka do srede (6. t. m.) v jutro 5 oseb, in sicer: 1 zaradi hudodelstva tatvine in 4 zaradi pijanosti in razgrajanja. — Gregor Kralj, hlapec, je ukral svojemu gospodarju, svečarju Oro-slavu Dolencu v Gledališki ulici, 157,	voska
v vrednosti 24 gld. 80 kr. in ga črevljarju Jakobu Savsu na Opekarski cesti prodal. Kaka druga tatvina se v tem času policiji ni prijavila. — Krojaški pomočnik Alojzij Modic, o katerem smo poročali v včerajšnji številki, da je bil po šestih pobalinih v nedeljo večer o polunoči na Opekarski cesti v temi napaden in težko telesno poškodovan, bil je v deželno bolnišnico prepeljan, napadalci pa se bodo za njih podivjanost zagovarjali pred deželnim sodiščem.
*
* *
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Prestavljena sta gg. Jernej Pernat iz St. Jurja k Veliki nedelji in Matija Škorjanc iz Vitanja v Laporje. — V začasni pokoj je zaradi bolehnosti stopil gosp. Karol W e n i g , dosedaj kapelan v Laporjih.
(Pravicoljnbje glede slovensko-nemške gimnazije v Celju.) Iz Celja se nam poroča: V letošnjem šolskem letu otvorjenem prvem razredu tu-kajšne slovensko-nemške gimnazije je bilo vsprejetih 89 učencev. Ker pa se mora po predpisih vsak razred, ki šteje nad 50 učencev razdeliti v dve vspo-rednici, predlagalo je to tudi šolsko vodstvo deželnemu šolskemu svetu. Pričakovati je bilo, da bo
šolsko cblastvo tem raje vstreglo tej prošnji, ker je tudi na nemški gimnaziji, kjer je v prvem razredu le 67 učaucev, brzojavno bila na prošnjo dovoljena vsporednica. Ker je tudi šolski nadzornik obljubil, da bo deloval zato, mislilo se je, da glede tega ne more biti nikakega zadržka. Zato je gimnazijsko vodstvo že najelo šolsko sobo za vsporednico in tudi oskibelo začasntga učitelja, ki je že došel v Celje. Vse je torej oskrbljeno, toda še sedaj ni došlo dovoljenje za otvoritev vsporednice in še vedno se gnjete 87 slovenskih učencev v jedni šolski sobi, ki ima prostora le za 50 učencev. — Cuje se, da so slovenski poslanci v državnem zboru že storili za to potrebne korake, ter vso stvar pojasnili na kompe-tentnem mestu. — Radovedni smo, kako bo grof Badeni v tem slučaji varoval v svojem programu obljubljeno jednako pravičnost vsem narodnostim.
(Nemštvo v Celju) je po mnenju neodrešenih Germanov v veliki nevarnosti. Da bi vendar še rešili zaduji spomin ua »nemško posest", se je osnoval nekak osrednji odbor, ki ima skrbeti, da se čim preje ustanovi nemški dijaški dom, v katerem bodo nemški dijaki vsaj nekoliko varni pred predrznimi Slovenci. V svojem pozivu slika omenjeni odbor mnogoštevilne nevarnosti, ki pretč nemški posesti na južnem Stajerju ter roti svoje somišljenike, naj si bodo vsikdar svesti svoje nemške dolžnosti.
(Šola nemškega šulvereina v Ljutomeru.) Poroča se nam iz Ljutomera: Dne 4. novembra so tukaj slovesno pričeli novo šulvereinsko šolo. Poslopje za to šjIo je res lepo, navdušenje tukajšnjih »Nemcev" za šolo je veliko, toda hudo pa je to, ker za šolo treba pred vsem — šolskih otrok. Teh pa ravno ni zadostno v našem okraju, kjer se tako zvano nemštvo vzdržuje le na umeten način. Zato pa mora peti občinski boben ! Zato kliče ljutomerski policaj Strmec na vse pretege ljudi skupaj ter jih z bobnom prepričuje, da je nemška šulvereinska šola »tudi ofnana šola". Ne vem, če ne bo policajev glas, glas vpijočega v puščavi, ker tukajšnji slovenski domoljubi rajše pošiljajo v domačo šolo, kjer delujejo izvrstni učitelji v splošno zadovoljnost tu-kajšnjh starišev. — Boben torej tudi ne bo rešil hirajočega nemštva v Liutomeru, zato bodo skrbeli neumorno delujoči slovenski rodoljubi, ki v lepi je-dinosti in zato tudi z lepimi vspebi delujejo za pro-bujo naroda.
(Na graškem vseučilišču) so predvčeranjim slovesno umestili novega rektorja, prof. dr. Grafa. Pri ti priliki pripomni »N. Fr. Presse", da se je slovesnost vršila v najlepšem redu, ker se je ni vde-leževalo katoliško dijaško društvo „Cirolina". Dunajska Židinja hoče s to pripomnjo pokazati, da delajo
nemire samo katoliški dijaki.
*
* *
(Ženske na vseučilišču.) Iz Zagreba se poroča, da so sprejeli te dni na modroslovski oddelek ondotnega vseučilišča štiri gospodične kot izvanredne slušateljice. Kakor kaže, bodo moške filozofe kmalu izpodrinile ženske, kakor se to že sedaj godi v zdravniški stroki.
*
* *
(Srečkanje.) Predvčeraj so bile izžrebane naslednje vrste, oziroma številke triodstotnih zemljiško-kredit-nih srečk z leta 1889: Glavni dobitek v znesku 50.000 gld. dobi vrsta 3349 št. 13, 2000 gld. vrsta 6384 št. 48 in po 1000 gld. vrsta 3817 št. 48 ter vrsta 5317 št. 12.
Društva.
(Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji) je imela v prvem letu svojega obstanka, to je od 4. novembra 1894 do 4. novembra 1895 1,201.842-69 kron prometa.
(Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju) prejelo je poslednji čas raznih darov; tako so na Dunaju darovali: Gospa Marija dr. Primožičeva, prof. soproga, 5 gld.; gospod Josip Stritar, c. kr. protesor, 10 gld.; gosp. Fr. Lastavec, vzgojevalec, 5 gld. ; gospod dr. Karol Strekelj. c. kr. vseučiliščni docent, 3 gld. ; g. dr. Matija Murko, c. in kr uradnik v ministerstvu zunanjih zadev itd. 3 gld.; g. Adolf Sluga, generalni inšpektor zavarovalne družbe „Auker", 3 gld.; gosp. Jikob Bratkovič, c. kr. prof. v p., 3 gld.; g. dr. J. Hočevar, not. kandidat, 10 gld.; g. Franc Pečnik, magister c. kr. bolnice ss. Elizabetin, 3 gld. — Iz Kamnika je poslal tamošnji rodoljub g. dr. Karol Schmidinger, c. kr. notar 13 gld., katere so darovali: g. dr K. Schmidinger, 10 gld., Jos. Močnik, lekarnar in župan, 2 gld., g. Martin Novak. c. kr. poštar 1 gl. G. Anton Turnšek, župan itd. v M. Nazap-tu v Savinski dolini je na potovanju v Prago društvu podaril 5 gld. — Iz Novega mesta je po-
slal g. Aleks. Sešek, pravnik na Dunaju 16 gld. 50 kr. Te so darovali: Vtič. g. Anton Jarc, bogoslovec, 1 gld., Andrej Krajec, duhovni pomočnik v Šmi-helu, 1 gld., gospica Ana Mayr, opravite!jica 50 kr., g. A. Pavser. ml., trgovec, 1 gld.; g. K. Rozman, gostilničar 50 kr., g. Val. Oblak st., trgovec, 50 kr., g. Rih. Dolenc, šolski vodja ua Grmu, 50 kr., g. dr. J. Gerdešič, predsednik c. kr. okr. sod., 3 gld., g. dr. K. Gestrin, c. kr. okr. sod. pristav; 1 gld., g. Ivan Trdina, prof. v p. 50 kr., g. Ivan Tomažič, c. kr. poštni asistent, 1 gld., g. J. Pavla, kapelnik, 1 gld., gospa Antonija Tuček, gostilničarka 50 kr., vele. g. Fr. Povše, kanonik, 1 gld., g. Emil Rizzoli, c. kr. sod. pristav, 1 gld., g. Val. Zavrl, učitelj v Stopičah, 50 kr., velč. g. Anton Peterlin, župnik v Smibelu, 50 kr., g. A. Oblak ml., trgovec, 50 kr., velč. g. Ladislav Hrovat, c. kr. prof. v p., 1 gld. Slednjič je daroval g. Emil Orožen, e. kr. notar v Trebnjem, 5 gld. Iskrena bodi hvala vsem požrtvovalnim darovalkam in darovalcem ! Daljne darove sprejema velč. gosp. dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kaplan, ravnatelj v Avguštineju, Dunaj I. Avgustinerstrasse 7 — kot društveni blagajnik.
Telegrami.
Št. Jernej, 7. novembra. Izvoljenih 7 naših volilnih mož, in jeden negotov. Dr. Slane je strašno agitiral, a še bolj strašno pogorel.
Št. Peter, 7. novembra. S 30 glasovi večine je zmagala katoliško-narodna stranka. S tem je dvema katoliško-narodnima kandidatoma zagotovljena večina na Notranjskem, kjer sta bila dosedaj vedno liberalna poslanca.
Kranjska gora, 7. novembra. Udeležba dokaj številna. Dva volilna moža kato-liško-narodna, jeden nemškutar.
Breznioa, 7. novembra. Vsi izvoljeni volilni možje so za kandidata Ažmana.
Srednja vas, 7. novembra. Izvoljenih vseh pet volilnih mož katoliško - narodne stranke.
Dunaj, 6. novembra. Magistratno pred-sedništvo je dobilo zvečer uradno naznanilo, da cesar ni potrdil izvolitev dr. Luegerja dunajskim županom. Mestni svet se bode bavil v prihodnji seji v petek s pripravami za novo volitev.
Dunaj, 7. novembra. Lueger ni potrjen za dunajskega župana. Ta novica se je včeraj bliskoma razširila po vsem dunajskem mestu ter je bila jedin predmet razgovoru poslancev v državni zbornici. Začetkoma niso mogli verjeti, da bi bila vest resnična. Prvi, ki je v zbornico prinesel to novico, je bil princ Liechtenstein. Poslanec Steiner je rekel: „Za nas je bolje, da je tako prišlo." — Dr. Gessmann je dejal, da je bilo do 4. novembra dopoludne še vse za potrditev. Potem pa je prišel Banffy na Dunaj in je vse pokvaril. Mažari v družbi z nemškimi liberalci so dosegli, da grof Badeni, ki nič ne pozna toka mej ljudstvom, ni priporočil Luegerja v potrdilo. — Kmalu je včeraj prišel v državno zbornico dr. Lueger ter prinesel seboj odlok, v katerem se mu je naznanilo, da ni potrjen. Pripoveduje se, da so bili štirje ministri, mej njimi Badeni zoper, trije pa za potrditev. Antisemitski mestni odborniki so se kmalu na to zbrali v posvet, kaj storiti. Gotovega se o tem sklepanju ne ve, vendar se sodi, da bode zopet Lueger izvoljen za župana. Ako se to zgodi, bode seveda mestni zbor zopet razpuščen. In na to okolnost že opozarjajo vladni listi, hoteč pritiskati na antisemite, naj ne izzivajo konflikta z vlado s tem, da bi zopet Luegerja volili in vlado prisilili, da zopet razpusti mestni zbor.
Dunaj, 6. novembra. Veliki knez Jurij Mihajlovič je odpotoval danes v Petrograd.
Praga, 6. novembra. Veleposestniki so sklenili, da se vdeležujejo deželnozborskih volitev.
Praga, 6. novembra. Nemški liberalni veleposestniki so se mnogobrojno vdeležili skupnega posvetovanja pod predsedstvom grofa Thuna.
Budimpešta, 6. novembra. Poslanska zbornica se je danes posvetovala o proračunu za leto 1896. Poročevalec finančnega odseka Hegedus je pojasnil posamne točke proračuna ter priporočal strogo nadzorstvo od strani vseh faktorjev v tem oziru. Poslanec Helfy je predlagal, naj zbornica odkloni proračun, ker vlada ne ponuja nobene garan-oije, ker je nezmožna voditi državne posle. Koncem svojega daljšega govora, v katerem je omenjal mnogih nepravilnosti v državni upravi, je svetoval ministerskemu predsednika, naj zapusti svoje mesto, ker le na ta način more popraviti svoje napake. Banffy je izjavil, da zapusti takoj svoje mesto, ako se mu dokaže, da ne služi domovini. Konečno pojasni nekatera vprašanja. Poslanec Hor&nszky predlaga v imenu nacijonalne stranke, naj se odkloni proračun, ker je ne-reellen in izkazuje preveč nepotrebnih stroškov, katerih pa vlada noče pojasniti. Po burnem odobravanju se je seja zaključila.
Budimpešta, 6. novembra. V večerni seji liberalne stranke se je zahvalil predsednik v imenu stranke odstopivšemu poljedelskemu ministru grofu Festeticsu za njegovo vspešno delovanje in pozdravil novoimenova-nega ministra Daranyja. Predsednik ga zagotavlja energične podpore od strani njegove stranke. Daranyi se zahvaljuje za izraženo simpatijo in izjavi, da pri svojem težkem poslu računa na vspešno podporo.
Rim, 6. novembra. Danes zjutraj ob 3. uri 27 minut se je čutil slab potresni sunek.
Roveredo, 6. novembra. Tukaj je bil deželnim poslancem soglasno izvoljen župan baron Malfatti.
Carigrad, 6. novembra. Turški poslanik v Berolinu Teofik-paša je dospel danes sem.
Carigrad, 6. novembra. Veliki vezir Kiamil je odstavljen od dosedanje službe. Njegov namestnik še ni imenovan.
Carigrad, 7. novembra. Ministerstvo odstopilo. Za jutri se pričakuje imenovanje novih ministrov. Poslaniki drugih velevlastij so opozorili s posebno izjavo sultana na silne izgrede po državi ter vprašali, kaj misli storiti, da odvrne preteče nevarnosti.
London, 6. novembra. Danes je dospel sem portugalski kralj.
Glasgov, 6. novembra. Skoro vsi delavci na ladjetesalnici so ostavili danes delo.
Novi Jork, 6. novembra. Splošne volitve so povsodi ugodno izpale za republikance. Tukaj so zmagali Tammany-jevi kandidati.
Novi Jork, 6. novembra. V predmestju Proadvay je nastal preteklo noč požar. Pro-vzročena škoda znaša 2 milijona dolarjev. Ranjenih je mnogo ognjegascev. Tri poslopja so popolno razdejana.
Umrli ho:
5.	novembra. Ivana Mestek, delavčeva hči, 5 mesecev, Tržaška cesta 26, jetika. — Matevž Blajc, delavee, 70 let, Florjanske ulice 42, vnetje staničaste mrene.
6.	novembra. Rozalija Semrat, paznikova hči, 16 mesecev, Hrenove ulice 11, jetika.
Tujci.
5. novembra.
ri Slonu: Arlet, Bell, Elger, Konigsberger. Pollak z Dunaja. — Fischl iz Karlovca. — Giiick ii Prage. — Hofferer iz Brna. — Pollak iz Boglara. — Faivio, Mayer iz Trsta. — Edelmann iz Maribora. — Koutnik iz Brna. — Janschitz iz Feldkirchen-a. — Franke iz Kranja. — Schnelle iz Lipsije.
Pri Maliču: Wolf, Goldberg, Engl, Steni, Ernst, Klug z Dunaja. — Kiesel iz Brna. — Sauer iz Vel. Kaniie. — Koppmann iz Gradca. — Grossman iz Monakovega. — Ferjančič, Vidrit, Natlačen iz Vipave. — Lekan z Vrhnike. — Beniger iz Ilir. Bistrice.
Pri Lloydu: Teranino iz Hotiša. — Knifio iz Trsta. — Skušek iz Loke.
Pri bavarskem dvoru: Murgel iz Idrije.
Pri Juinem kolodvoru: Bajer iz Gorice. — Erjaveo iz Trnovega.
Pri avstrijskem caru: Scherko iz Podkloštra. — Weber iz Landskrona.
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
6	9. zvečer	743-5	11-4	m. zah.	oblačno	00
7	7. zjutraj 2. popol.	7427 7426	12.2 14 0	m. zszah. pr. m. zah	oblačno n	
Foulard-svila 60 kr.
do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Henneberg-•vila od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Fožtnlne ln oarlne prosto na dom. — Vzorci prosto na dom. — Dvojnati pismeni poi to v Švico.
Tovarne za svilo G Henneberg
44	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 17-15 2
Meteorologično poročilo.
Srednja včerajšna temperatura 10 6", in za 4-7 nad normalom.
Zahvala.
643 1-1
Za tako mnogobrojne izraze sočutja o smrti moje ljubljene, nepozabne sestre gospč
Roze grofinje Manin
izrekam vsem prijateljem in znancem svojo najiskrenejšo zahvalo.
Sv. maša zadušnica po rajnki se bode opravila v soboto, dn6 9. t. m., ob 8. uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja in v ponedeljek, dne 11. t. m., ob 7. uri pri čč. oo. frančiškanih.
Ljubljana, dnč 6. nov. 1895.
Albina Blasnik.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven od 1. oktobra 1895.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. uri 5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Karlove vare, Francove vare, Prago, Lipsijo, Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri 10 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto.
Ob 7. uri 10 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 12. uri 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevje
in v Novo Mesto' Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Inomost, Bregnic, Curih, Genovo, Pariz, Steyr, Line, Gmunden, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten Ob 7. uri 20 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Gmundena, Ischla, Ausseea, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste, Trbiža. Ob 8. uri 10 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 26 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, L>ps'je, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marii;nih varov, Plznja, Budejevic, Solno-
?rada, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregnice, nomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca, Pontabla, Trbiža. Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja
in Novega Mesta. Ob 4. uri 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža.
Ob .9. uri 4 min. zvečer osebni vlak z Dunaja preko Amtstettena in Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Ob .9. uri 25 min. zvečer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne „ „ 6. „ 50 „ zvečer „ „ „ 10. „ 10 „ zvečer „ „ (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.)
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob (i. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „15 „ dojtoludne „ „ „ 6\ „ 20 „ zvečer n » „ .9. „ 55 „ zvečer „ „ (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.)
Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
aienic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
I. Bezlrk,
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-irno se lesketajoče iu si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
c.kr.dež.	priv. to-
varne. TOrasjr ustanov, leta 1835 »fg« na llunaji.
Povsod v zalogi.
Sadi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—43
in izprašani živinozdravniški pomagač se
išče. Kovačija je pri okraini cesti, kjer veliko voznikov prehaja. Ako je isti vešč delati železna drevesa za orati. ima lep zaslužek še posebej. — Pisma pod: „T. L. 15" na upravništvo „Slovenca". 644 3-1
Karol Wolf-ov
restitucijski fluid
(izvleček najizvrstnejših gorskih zelišč).
Mnogostransko izkušeno hladilno ia krepčevalno sredstvo po velikih naporih in trajnem Jez-I darenju — Najizvrstneje pri vseh zunanjih boleznih, kakor: trganju, revmatični mrtvoudnostl, zvl-jenju, zaklopnenju kit itd.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr.
Karol Wolf-ov
redilni prašek za domače živali.
Preskušen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor konjih, govedih, ovoah, prašičih itd., ako rade ne jedo ali težko prebavajo; izvrstno varovalno sredstvo proti kužnim boleznim.
Cena zavitku 45 kr. Glavna zaloga pri jcdinemu izdelovatelju:
K. WOLF-ii, lekarnarju v Vipavi, Kranjsko, via Postojina in Gorica.
•t 3
Tovarna oerkvene oprave.
Premovana	1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik: Franc lirtlckner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela masna obleka v najpravilnejši obliki. 12 24—21
Cerkveni paramenti.
Prečast. duhovščini
za liturgično uporabo najbolje priporočeno
V. A.Vinding-a
v Bistrici ob Dravi lia Koroškem patentovano, na posebni način prirejeno
oglje za kadilnice
100 komadov gld. 180, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč.
Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice
smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadosčujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-27
milSCH imifiUt
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
8
Zeliščni sirop
od občinstva navadno zahtevan pod imenom
za prsi, plft in zoper kašelj
prirejen iz
planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa.
Steklenica z navodilom o porabi 56 kr,, 12 steklenio 5 gld.
Dobiva se pri	565 52
IJbaldu pl. Trnk6czy-ju,
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
35
Lekarna Trnk6czy v Gradou.
1 981
Avis za trgovce!
Izvrstno kupčijo delujočo in velik promet imajcčo
staro trgovino z mešanim blagom
s prima en detail in en gros odjemniki prevzame
takoj lehko delaven in vešč trgovski strokovnjak.
Slovensko pisane ponudbe naj se pošljejo pod „P. P." 5 upravništvu .Slovenca". 637 3—2
5 15-10
Vsled podiranja deželne hiše v Gospodskih ulicah prodalo
se bode
staro stavbinsko gradivo,
kakor lomljen in rezan kamen, razna opeka, les, vrata in okna, strešni žlebovi, železje, strelovodi, kloseti itd. Kdor želi kaj kupiti, vdeleži naj se dražbe, ki se bode vršila na mestu samem
dnč d. novembra 1.1. ob 9. uri dopoldne.
Natančneja pojasnila se izvedo v stavbenski pisarni v deželni hiši (Landhaus).
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 5. novembra 1895.	642 2—2
Ravnokar je izšla za proučevan je narodnega gospodarstva veleznamcnita knjiga :
v
&rne BuEve
RmečRega stanu.
(Jedro kmečkega vprašanja.)
cT. Sovrdn.
268 strani, v mali 8°; cena 50 kr., po pošti 10 kr. več.
Doliva se v Katol. TIskarni, pri H. Ničmanu, Vodnikove ulice št. 2 in v Katol. Bukvami.
I> u n a j h k a borza.
Dnč 7. novembra.
Skopni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
NemSki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. vel
80 mark...........
80 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
. 100 gld. 05		
		30
. 121		05
. 100		80
. 120		90
. 98		55
. 1040		—
. 386		25
. 120		55
j. 58		92",
. 11		78
		59
		15
5	n	70
kr.
Dni 6. novembra.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5 % .
„	„ dolenjskih železnic 4%
147 gld.	—	kr.
159 „	—	
198 „	—	
98 „	30	
141 „	50	
130 „	75	
107 „	60	
112 „	—	n
99 „	25	
99 „	10	
216 „	75	
1G6 „	25	
131 „	50	
99 n	50	n
Kreditne srečke, 100 gld................202	gld. — kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	,	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld........69	„	50	„
St. Genčis srečke, 40 gld.......71	B	—	.
Waldsteinove srečke, 20 gld......53	,	—	„
Ljubljanske srečke.........23	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	170	,	—	.
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3410	.	--	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	bil	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	106	,	50	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	—	.	—	„
Montanska družba avstr. plan.....91	„	75	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	178	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................129	„	60	„
............... ||mi................^^MBMII^MM«MTrWIIfllTTilMirTnilTT^nriTTfrnFl^Wl—-		
I sr Nakup ln prodaja "£B I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanje za zgu)- % pri žrebanjih, pri izžrebanju ; najmanjšega dobitka. K ■ 1 a n t n a izvršitev naroill na borzi.	Menjarnična delniška družba „M E R C U R" Wollzeile it. 10 DnnaJ, Rariahilfirstrasse 74 8.	afcjf" Pojasnila "£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janelič.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec.
Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.