flev.11
o Ljubljani, a soboto, dnč 3. februarja 1906.
Leto XXXIV.

Velja po poSli
dii	celo lete naprej K
sa	pol leta „ „
m	č*trt leia „ „
>.a	en m«sec „ „
V upravniStvu
vse celo leto naprej K aa »ol leta „ „ m ietrt leta „ „ ss «n mesec ,, ,.,
26-~ 131 — 650 220
20'— 10 —
5'-
polili, na dom 20 b »ju mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo i« y Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod tez
-----dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi se
(»e Vračajo; nefranklrana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat . „ . . 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
«sak dan, IzvzcmSI nedelje ln praznike, ob pol 6. url popoldne.
(Jpravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 183.
Dolžnosti splošne in enake volilne pravice.
Ljubljanski škof je izdal na duhovnike svoje škojije jako poučen in temeljito sestavljen pastirski list, v katerem govori o vseh najnujnejših potrebah sedanje dobe. Za širšo javnost bode praktične važnosti njegove besede o volivni pravici. Ko je dognal, da ni mogoča enakost po socialnodemo-kraških nazorih nadaljuje:
Nemogoče je, da bi bili družabno vsi enaki, ker je to proti naravi človeškega društva; nič nas pa ne ovira, da se ne bi prizadevali za pravno in politično enakost vseh državljanov, katero je ljudstvo po raznih državah že doseglo in za katero se tudi v Avstriji ljudstva prizadevajo. Ako se varujemo zmot ravno naštetih : da ni Boga in je ljudska volja izvor vsega prava, ki ne pozna nobenih meja, nobenih naravnih zakonov, dalje da morajo biti vsi ljudje v vsakem tudi v družabnem oziru popolnoma enaki, posebno enaki v premoženju, ter se odreka pravica do zasebnega premožetja — ako se varujemo teh groznih zmot, moremo delovati za politično enakost vseh državljanov.
No, pa saj je ta e n a k o s t v naši ustavi načelno izrečena in vsaj deloma izpeljana. Enaka volilna pravica se pa vsem državljanom še ni podelila. Toda, ako je načelno izrečena politična ravno-pravnost vseh državljanov, bi se jim morala tudi ta pravica resnično podeliti.
Ustava je dana, da se ljudstvo udeleži zakonodajstva. Pa kako? Po zastopnikih, katere veli. Ako je temu tako, se zdi, da bi moral vsak državljan, ko doseže gotovo starost, imeti pravico, da voli svojega zastopnika, po katerem bode pri zakono-dajstvu sodeloval Ali naj sodelujejo le nekateri sloji?
Ali naj se za volivno pravico zahteva posebna stopinja vseobčne omike? To dandanes ne velja ; saj je mnogo šol, mnogo časopisov razširjenih po najmanjših vaseh
J in toliko raznih društev, da si prav lahko vsakdo pridobi toliko splošae omike, da spozna pomen volitev in uvidi vestno dolžnost izvoliti zastopnika, ki bode najbolj sposoben pri zakenodajstvu pospeševati splošno blaginjo in koristi posameznih slojev tako v sklad spraviti, da se ne kvari splošna korist
Kaj pa, ali naj bi vsaj bogatejši imeli pri volitvah pretežnih pravic, izključili in omejili naj bi se siromašni sloji, posebno delavci? Toda, ali ni ta razlika rodila socijalne demokracije, ali niso kapitalisti svoje moči izrabili v korist sebi, stanu delavskemu, kmečkemu, obrtnemu, trgov skemu pa na škodo ? Ali ne plačuje vsakdo davkov, ali ni vsakdo zavezan za vejaško službo, za davek krvi? Ali ni torej vsakdo z vso svojo osebnostjo navezan na državo in mu je do tega, da se razvija in razcvita, pravice vseh brani, koristi vseh pospešuje? Zato je upravičena želja, upravičena zahteva po volilni pravici, da vsaj na ta način sodeluje pri upravi države.
Morda je zato zmotno načelo splošne in enake volivne pravice, ker se ne ozira na družabno razlike ljudi? Da, v tem oziru je to načelo n e v a r a o , tega no moremo tajiti. Ravno ta nevarnost je mene vodila, da sem do sedaj omenjal in razkladal vse one razne strani v politične n in družabnem življenju, na katere moramo paziti sami, in katere moramo tudi vedno in vedno v govorih in časopisih povdarjati, da od načela splošne in enakevolivne pravice odstranimo vse to, kar bi za družbo res moglo biti skrajnopogubno. Vkljub temu bi bilo vendar nespametno upirati se gibanju po splošni in enaki volivni pravici: saj ga zaustaviti ce moremo.
V več državah je ta pravica ževpeljana. Secijalnademokra-cija jo zahteva, seveda v svojem pre-kucijskem smislu; odnehala ne bo, dokler je ne dobi; pripravljena je silomo si jo priboriti. Prevzelo je gibanje tudi k r -
j ščansko-socijalne stranke, ob-vzelo skoraj vse delavske sloje, ki jo nujno zahtevajo. Gibanje je p r e s i 1 n o , ustaviti ga ni mogoče, splošna in enaka volivna pravica se bo izvojskovala. Ali bi bilo pametno nasprotovati? Z nasprotovanjem bi delavce odbili od pravega pota krščanskega mišljenja in življenja, pa jih zapodili v tabor socialne demokracije na njihovo časne in večno nesreč«. Ali ni bolj prav, da stopimo v sredo g i -banjain se potrudimo očistiti ga od škodljivih sestavininpri-tiklin ter mu dati oni pravec, ki se ne protivi naravnim in večnim božjim zakonom?
Pa tudi po tej poti premagamo socijalno demokracijo, da ne pride šiloma na krmilo države, ne izpelje nameravane krvave prekucije in ne preobrne vse človeške družbe. Od ljudstva izbrani zastopniki bodo za ljudstvo poskrbeli in take zakone sklenili, ki so za sedanje razmere potrebni, da se odpomore delavcu, da se reši kmet, reši mali obrtnik in trgovec. Upajmo, da še ni prepozno. Ako bi pa vendarle v velivni borbi zmagala seci-f 'ca demokracija, bi mi imeli čvrste organizacije, da bi proti nasilstvu vladajoče demokracije mogli uspešen odpor uprizoriti in družabni red zopet vzpostaviti.
Mislim, dasetodevoljni razlogi, zahtevati od privilegiranih stanov, da v političnem življenju zapuste svoje privilegije sebi in skupnosti na korist K ljudstvu naj se ponižajo, z ljudstvom naj se združijo v boj zoper nt/varno socijalno demokracijo, da rešimo, kar se še rešiti more.
Ko prodere zahteva po splošni in enaki volivni pravici, se bodo razcepila 1 j ud s t v a še b o 1 j od 1 očno kakor do sedaj samovdva tabora. V enem b»do zbrani vsi, ki verujejo v Boga Stvarnika, ki se nam je razodel po Jezusu Kristusu, ter nam v katoliški cerkvi oznanja večne resnice, ponuja sredstva pravega življenja v dosego večnega namena in ozna-
nja Njegovo sveto voljo. V drugem taboru pa bodo zbrani vsi, ki se upirajo cerkvi in njenemu delovanju, od katerih nekateri ne priznajo božanstva Jezusovega, nekateri celo Boga, večnost in neumrjočnost duše tajč. Dvojno svetovno naziranje bode oba tabora ločilo: krščansko in materialistično.
Iz tega dvejnega naziranja pa izhaja na s pro tno s t v seg a mišljenja in življenja. Saj o duhovni ia državni gosposki, o družini in zakonu, o namenu vzgoje in šole, o delu in počitku, o bogastvu in siromaštvu, o razliki nižjih in višjih stanov, o znanstvu in umetnosti, o pravici in krivici, o zemeljskem in večnem poklicu človeka, sploh o vsem zasebnem, cerkvenem, političnem in družabnem življenju zavedni kristjan misli in sodi in živi vse drugače, da večinoma naravnost nasprotno od človeka ki samo dejansko, ali pa dejansko in teoretično taji cerkev, Kristusa, Boga, večnost.
Iz načelne, notranje, take globoko segajoče razlike pa sledi zunanja silna borba v družini, v društvu, v državi, ker vsaka stranka napenja vse sile, da družinski, družabni ia državni red uravna po svojih bitno različnih, popolnoma nasprotnih načelih. To je bistvo borb« našega časa, zato je borba tako ljuta in besna.
In kaj vidimo v tej borbi ? Merodajni so nam vodniki v obeh taborih, ki si pristašev iščejo, da svoje čete pomnože in si občno zmago zagotove. — Ljudstvo je pa v sredi, vabijo ga k sebi načelniki tabora krščanskega, mamijo ga k sebi načelniki nasprotnega tabora. S kakimi sredstvi ? S poukom po časopisih in knjigah, po družabni organizaciji, kjer dobivajo udje materijelnih koristi in po politični organizaciji, kjer naj bi si pridobili nadvlado v državi. Zraven se vprizarjajo shodi, kjer se udje za namene dotične stranke pripravljajo in navdušujejo.
Kaj ne, r e s e n j e p o 1 o ž a j ! Odtod pa izvirajo za duhovnike posebno imenitne in nujne nalog e. Ne bi storili dovolj, ko bi doma sedeli, učili se in molili, v cerkvi maševali, pridigovali in sv. zakramente delili, ter v šoli
LISTEK.
Blazni Jakob.
Češko spisal Vaclav Kosmi k. — Preložil Jožef Gruden.
Med B . . . om in Z . . . ami se razteza dolg hrib. Spodaj je pokrit z vinogradi in sadnim drevjem. Na vrhu raste gost les, naj prvo črn gozd, više pa liščenje, brinje in hrasti. Z najvišjega slemena, porastlega s | praprotjo, gledajo naokoli sive razvaline starega gradu.
Ko sem nekoč prišel v ta kraj, sem si hotel ogledati te razvaline. Bilo je koncem meseca maja. Nebo se je radostno smejalo na razcvelo zemljo, vzduh je bil sam balzam; po drevju in grmovju so prepecali ter ščebetali drobni ptiči; nekje skrita je kukala kukavica in v zraku so brenčale in brnele bučele in mušice, kakor bi pihal veter v nevidno harpo. Stopal sem preko vinogradov navzgor k lesu, Steza se je vila med brajdami in poljem, dokler nisem bil v mogočni senci visokih jelk. Kak« je prijeten ta hlad, kako težno to šumenje; kako krasen, mehek je čilim iz pomladnega mahu! Jaz sem vedno obžaloval ljudi, ki prebivajo
po nelisnatih krajih. Ti ne poznajo največje prirodne lepete.
Cez kakšne tri četrt ure je bil gozd že redkejši, semtertja se je že pokazal mlad hrast ali brin — vedno več in več, dokler ni smrečje docela prestalo. Steza pa je bila zmeraj bolj strma in peščena. Uhajala je med leščevje in pritlikave hraste z lepivim, še mladim listjem.
Sto in sto cvetek me je gledalo, sto in sto metuljev se je izpreletavalo po njib, a jaz sem stopal v materine dušice vonjave kakor osamljen ter vt«pljen v krasno okolico, da sem naenkrat stal, sam ne vem kako, pred razvalinami.
St<žro otemnelo ozidje je otožno strmelo k nebu in skozi prazna okna je zrlo veselo majevo nebo, kako na dvoru, v razpalih dvoranah poganja trava ter peocvitajo koprive, mleček in kristavec. Tako motri nedolžnega otroka zvedavo jasno oko mrtveca, okrašenega s cvetjem. Zamislil sem se in žalost mi je prevzela srce.
— Dober dan, stric! Kaj bi rad? sem zaslušal glas za seboj. Ozrem se. Tam je stal mož, le na pol s cunjo pokrit, ter me zrl z bodečimi očmi. Bila ga je sama kost in koža; imel je žoito obličje, dolgo, zmršeno, sivo
brado. Z nepokrite glave so mu divje viseli kodrasti lasje preko čela. Jaz sem ga začudeno gledal od nog do glave.
—	No, kaj me gledaš? Lej, to je moj grad. Ampak spremstvo vse uteklo. Pa nič ne dčl Sam te del povedem.
A to me ni mikalo prav nič. Obrnil sem se ter neprijetno dirnjen odhihitel ed razvalin. Ko sem bil že med grmovjem, sem čul, kako je klical za menoj: — Ia če jo srečaš, še ne pozdravi jo!
Kadar pa sem zvečer domov prišel, sem pripovedoval, kaj sem videl.
—	Ha, to je bil blazni Jakobi je rekel star sosed.
—	Kdo je ta človek?
—	To vam je žalostna povest, poslušajte! Tfcm v D. ..ni je živel pred več leti krojač Palčič. Imel je čedno hišico ter je pošteno živil ženo in sina. Sin Jakob je bil priden in razumen. 0?e ga je pošiljal v šolo, a ko mu je bilo dvanajst let ga je obdržal doma. Jakob se je kmalu toliko izučil, da je pomagal očelu šivati, kakor vsak tovariš. Dobro so se imeli, najbelj pa Palčičevka. Ni imela druge skrbi, nego kuho, pranje in dve kozi.
To bi bilo vse dobro — ali Palčič je
jtl hirati Čtpel je, krpucal in zbadal toliko časa, da se ga je lotila sušica in nekdaj krog Vseh vernih duš je po kratkem bolehanju zadnjič vzdahnil ter za zmeraj zatisnil oči.
Pri Palčičevih so zavladali žalostni dnevi. Vse je b lo prazso: očeta so povsod pogrešali. Palčičevka je molče hodila in Jakob je žalostno sedeval za mizo ter bral iz očetovega Sv. pisma. Šivati ni smel: — ni bil mojster. M nili so božični prazciki, minil post — a ko so zelenile njive, sušile se ceste, je mati sinu urejala perilo. Jakob je šel na pokopališče cd očetovega groba se poslavljat. Ko je prišel domov, je objel mater, ja poljubovel v obraz in objokane «či, vzel culo na pleča, palico v roke rekel: — Mat', ne jokaite! Če Beg da, čez dve leti se vrnem pa boste brez vse skrbi; jaz Vam bom daber sin.
Pokropil se je z blagoslovljeno vodo ter odšel po svetu. Delal je pri različnih mojstrih na kmetih in v mestih; materi je večkrat pisal. Izprva jc dobival odgovor od matere — pozneje pa vedno redkeje, dokler niso popolnoma izostala materina pisma. Jakob ni vedel, kako naj si to tolmači. In še slutil ni, kar se je bilo zgodilo. Prišel ie v D. mlad črevljar. Ko je videl, da ima Pal-
vpeljati v avstrijski pehoti. — Zdravniki na Nižje-Avstrijskem so pričeli s pasivno resistenco
V Knežaku so pri občinskih volitvah popolnoma propadli privrženci liberalnega učitelja inktčmarja Česnika. Ljudska sodba jc govorila; možje poštenjaki so pokazali vrata tistim, ki so toliko govorili o „knežaškem tolovajstvu". — Značilno je za razmere v kranjski deželni bolnici, da sta se hkrati odpovedala službi primarij dr. Šlajmer in dr. Plečnik. Med pogoji, ki jih je stavil dr. Šlajmer za zopetni vstop je tudi ta, da se odstrani dr. Blei\veis.
• 3 O
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja 4. febr. Andrej Kor., Veronika; ponedeljek 5. Agata; torek 6. Doroteja, Tit, Anastazija; sreda 7. Rihard, Romuald; četrtek 8. Janez Mat., fuvencij; petek 9. Ciril Aleks., Apolonija; sobota lo. Šolastika, Viljem pušč.
Državni zbor.
Dunaj, 1. feb.
Severna železnica.
Voditelj želez, ministrstva Wr ba je začetkom današnje seje odgovoril na interpelacijo posl. dr. L i c h t a glede podržavlje-nja severne železnice, rekoč: Pogajanja z družbo še niso končana. Pač sta se vlada in družba že sporazumeli glede odkupnine. Ko bodo rešena še podrobna vprašanja in podpisana pogodba, bede vlada zbornici predložila dotični načrt, kar se v kratkem zgodi.
Nato odgovarja Wrba na interpelacijo glede upravnih pristojbin na želez- postajah. Državne železnice so itak pasivne, troški pa naraščajo. Vsled tega je vlada sklenila zvi šati pristojbine pri upravi, uvažujoč opravi čene pritožbe poljedelstva in industrije.
Zasebni uradniki.
Zbornica je nadaljevala razpravo o zakonu glede zavarovanja zasebnih uradniknv. Minister za notranje posle grof By!andt - R h e i d t je pojasnil stališče vlade. Želela je, da sa zakonsko določi splošno zavarovanje za starost in onemoglost Pokazale pa so se tolike težave, da se je vlada najprva odločila za zavarovanje zasebnih uradnikov. Vlada pa hoče v dcglednem času izdelati in pred ložiti načrt splošnega zavarovanja v zvezi z reformo delavskih zavarovalnic (Odobra vanje) Viada sicer ni zadovoljna z nekaterimi izpremembami, ki jih je izvršil odsek, vendar se jim ne upira, da načrt čimpreje postane zakon. Vlada pa nikakor ne more dovoliti 90 kron državne podpore za vsako starostno rento, kakor zahteva soc. demo kr. t Eldersch v svojem predlogu. Načeloma vlada ne odklanja državne podpore, toda le za osebe, ki ne spadajo pod ta zakon. Ko vlada predloži načrt splošnega zavarovanja, tedaj se mora rešiti vprašanje, koliko naj prispeva država. Grof Bylandt konečno priporoča načrt odsekov. (Pohvala.)
Stališče veleposestva.
Grof Karol Maks Z e d w i t z je sicer rodom trd Nemec, njegovi pradedje so s Saksonskega, a je kot član češkega konservativnega veleposestva, kot prijatelj češ kih teženj in soc. reform jako ugleden član zbornice. V svojem govoru je jemal slovo od zbornice in politike, dasi volivna reforma še davno ni gotova. Ze v soc. pol. odseku je odločno zastopal stališče avtonomije s češkimi in poljskimi posianci. Pri tej priliki se je zopet pokazalo nesoglasje med severnimi in južnimi Slovani. Oni zagovarjajo deželno, a Jugoslovani narodno avtonomijo. In to je bil prvi in glavni povod, da je dr. Foft izdelal tretji, kompromisni načrt, ki sicer nikomur ne ugaja, a je sedaj — edino mogoč. In to stališče je v imenu syojih terarišev izražal
grof Z?dwitz. Ob enem pa je zapel elegijo, ki je prišla od srca in segala v srca. Navajal je, da so češki konservativni veleposestniki že davno vpeljali zavarovanje svojih uradnikov. Tako n. pr. kaez Svar-cenberg že davno bolje plačuje svoje uradnike, nego država ali dežela. Zavarovani so za starost, onemoglost, preskrbljene so vdove in sirote. Žrtvovali so sc za državo, za razne vlade, a sedaj nuj jih splošna in enaka volivna pravica pomete s političnega odra. Nehvaležnost sveta! Da, sami so mnogo krivi. Ravno ker so bili vedno prevladni, izgubili se tla med češkim narodom. Toda njih zasluge za češki narod jim morejo še vedno pridobiti zaupanje, ako stopijo med narod kot branitelji in čuvaji njegovih opravičenih teženj. Zt načrt zakena so še govorili Reichstadter, Karbus, dr. Pommer, grof Szeptycki, Schreiter, dr. Pitaecco in grof Sternberg. V ponedeljek govorita še Ax-mann in Kittinger.
Carinski spor med našo državo in Srbijo.
Listi poročajo, da je nameravala pri protiavstrijskih demonstracijah v sredo množica demonstrirati tudi pred avstroogrskim konzulatom, ki ga je pa močno zastražila policija.
Kralj je bil baje neveljen ia je takoj poklical poveljnika bslgrajske posadke polkovnika P o p o v i c a, kateremu je zapo-vedal, naj nastopi z vojaštvom. Popovid je pa izjavil, da ne more ničesar storiti, ker ima na razpolago samo 1000 mož. Balugd-žiča je napadla množica s palicami, a je pobegnil in pod varstvom policijskega pre-fekta odpotoval v Zemun.
Belgijski častniki trde, da je govoril Popovid neresnico, češ da ne more nastopiti proti demonstrantom. Belgrajska posadka šteje nad 3000 mož in so v srbskem glavnem mestu 4 pehotni polki kakor tudi en konjeniški in en topničarski polk. Popovič ni nastopil ker je bil sporazumljen z min. predsednikom Stojanovičem in policijskim ministrom P a v i c e v i c e m in raznimi drugim voditelji radikalnih strank.
Kralj Peter baje obsoja politiko radi-kalcev, a nima moii, da bi obveljale njegove mnenje nasproti ulici, ker bi drugače sam ne bil varen pred množico. V Belgradu je 500 orožnikov, ki so ostali med izgredi mirno v svoji vojašnici.
Pretiavstrijske demonstracije so se udeležili pred vsem člani radikalnega vseuči-liščnega odbora, ki se bodo morali v kratkem zagovarjati pred sodiščem, ker so baje po-neverili 10000 frankov, namenjenih za makedonske Srbe. Položaj v Belgradu je opaše n.
Srbski poslanik V u j i č in G o 1 u-c h o w s k i sta se pri sprejemu diplomatov prijateljsko razgovarjala o razmerah. Oba sta izjavila, da upata na končno spe-razumljenje. Goluchowski je baje rekel, da Avstrija n? more prej nadaljevati pogajanj o trgovinski pogodbi, dokler Srbi ne ugode avstrijskim željam. Vujid je odgovoril, da je ugodila že Srbija Avstriji, ker ni predložila srbska vlada skupščini zak. načrta o carinski zvezi. Nasprotstva med obema državama so bolj formalna, kakor stvarna. Srbska vlada bo predlagala avstrijski, naj se poravna spor tako, da se ugodi avstrijskim zahtevam na način, ki ne bo žaljiv za Srbe. S pogajanji najbrže zopet kmalu prično. V seji
Dalje v I. prilogi.
ene urico ali dve uri na teden katekizem razlagali. Tega sicer ne smemo spustiti; U da te tiho delo za naše čase ne zadostuje, moderno pastirovanje od nas mnoge več zahteva.
Ko pa dobimo splošno in enako volivno pravico, bomo morali še bolj živahno, še bolj vsestranske, še bolj neustrašeno, še bolj složne delovati in te vedno brez pre-stanka, posebno pa še ob času volit venih borb. Ali ne vidite, kako se načelniki nasprotnega tabora zbirajo in svoje naklepe kujejo ? Izdajajo časnike, napravljajo shode in predavanja, snujejo razna društva, hočejo med ljudstvo, vabijo k sebi omikano žen-Kivo, zamamljujejo mladino šolsko, akade-mične, trgovsko, kmetiško, pa tudi s stra-hovanjem hočejo vplivati. — Ker vstrezajo ljudskim strastem v literaturi, v govorih, v zabavah, ni čuda, da par zgovornih in spretnih agitatorjev mere vso župnijo vznemiriti, razdvojiti in vsaj omahijivce v svoj taber zapeljati.
Kaj naj storimo, da ljudstvo ohranimo v krščanskem taboru ? da ga utrdimo zoper zamamljivo in spretno zapeljevanje po časopisih, po shodih, po krčmah, posebno ob času volitev, ko se boj zanese do zadnje vasi in v najbornejšo siromaško kočico?
Najprej moramo ljudi natančno podučiti o značaju našega vojskovanja, družinska, družabna in politična vprašanja naj razumejo, jasen naj jim bo pomen volitev, jasna tudi njihova odgovornost pred Bogom. V ta namen širite naše časni k e politične in strokovne, posebno časnika „Slovenec" in »Domoljub*; poskrbite, da bo Domoljubov v vsaki vasi več, Slovenec vsaj po eden; v krčmah naj bota oba lista. Ne pozabite vzgojnih naših listov: „Vrtec", „Angelček", katere širite med šolsko mladino! Priporočajte staršem „Deto ljuba"! Svarite pred nasprotnimi listi, naj se vsakdo sramuje citati tako umazane in laž-njive časopise, Eaj se vsakdo boji po njih zabresti v verske dvome in grozne zmote.
Pa to še ni dovolj. V današnjem vrvenju ni mogoče, da ostane na negah posameznik, mora pasti in se pogubiti. Le v društvu se moremo rešiti! Zato snujte in vodite razna vedno priporočevana d r u š t v a. Za pouk in za trdno, zanesljivo izobrazbo so posebno imenitna izebražealna, ali vsaj bralna društva. Le-tu se člani poduče, da speznajo tok časa in važnost vsega našega gibanja za vse življenje časne in večno. Ali niste po poklicu dolžni snovati taka društva vsaj v večjih, v bolj nevarnih krajih, blizu mest, ob velikih cestah, kjer se večrazredne šele, uradnije, kjer je kak mogočen podjetnik ali obrtnik?
Poskrbite tudi za časno blaginjo našega ljudstva. Zato le z vnemo sodelujte vsaj moralno z besedo in spodbudo, kjer potrebno tudi z delom pri odboru ali načel-stvu, da se osnujejo in pametno vodijo razna gospodarska društva: posojilnice, mlekarne, gospodarske zadruge. »Čebelice" naj se razmnože in ljudstvo varčevati uče.
čičevka lepe hišico, vrhutega še nekaj premoženja, je vprašal še dovolj trdne vdovo za njeno roko. Crez nedolgo časa je privolila v to, pa kakor je že na tem božjem svetu, da je stara norost hujša od mlade, je dala nanj prepisati kočo in pri tem popolnoma pozabila na sina.
Minili sta dve leti. Jakob je šel pe cesti proti domu. Kako prijetna je pot demov! Vas je izginjala za vasjo, da je naposled zagledal v daljavi znane gore in gozde in kadar je osmega dne zahajalo solnce, je uzrl v njegovi bliščobi rojstno hišo. Prišel je domov, odprl duri — za mizo je sedela mati z nekim mladim možem pri večerji. Jakob je pozdravil ter mater poljubil. Prebledela je ter šla iz hiše. Mož za mize je izprego-voril: — Pozdravljam te! Sedi! Jakob ga je začudene pogledal ter stopil za materjo v kuhinjo.
—	Mati, kdo je ta mož v hiši?
—	Tvej novi oče.
—	Kaj ?! — ln besedice mi niste sporočili!
Mati je umolknila.
—	Niste mene imeli ?
—	Tehe utegnejo vzeti k vojakom — a kaj naj potem sama počnem ?
Toda ljudstvo ne bo zanesljivo ia zna-čajno, marveč vedno omahljivo in nasprotnikom pristopno, ako ne bi prav posebno skrbno negovali in pospeševali moralnega njegovega življenja. Zato ne pozabite na sistematičen pouk mater, da bodo sposobne otroka sveje zares premišljeno in razumne odgojevati; v šoli pazite na vzgojno stran poučevanja; mladeniče in dekleta vabite v Marijine družbe, ki so nasprotnikom trn v peti; družine posvečujte s pomočjo bratovščine svete Družine in tretjega reda. Vsa prizadevanja Vaša naj vodijo ljudi pred taber-nakelj na božje Srce Jezusovo.
V tem smislu in pravcu delovati je nujno potrebno. Peklenske sile ne mirujejo, mirovati tudi mi ne smemo.
Tedenski pregled.
Spor Avstrije s Srbijo je razvnel vse politike. Razburjeni so osobito srbski trgovci. Priredili so velik shod na Pozorištnem t gu v Belgradu. Okrog 5000 trgovcev in industrijcev je odobravalo ravnanje srbske vlade in naglašalo geslo: »Borimo se za gospodarsko svobodo." — Vrednost odpovedanih srbskih naročil znaša baje 22 milijonov kron. Srbska vlada je poslala 29'jan. štiri vagona sladkorja nazaj v Zemun. V Belgradu je javna tajnost, da so sklenile Srbija, Bolgarija in Črna gora zvezo, naperjeno proti Avstriji. — Čuje se, da je tudi med avstrijsko armado neko posebno gibanje.
Državnizbor. Volilno reformo predloži vlada prihodnjo sredo., »Slovanska zve«" je izvolila za predsednika dr. Šušteršič in Ivčeviča, za podpred-nika pa dr. Ploja. V zadevi avstrijsko-ogrskega spora je večina kluba odklonila nujni predlog, »ker z zaprto srbsko mejo nastanejo za živino naših kmetovalcev ugodneje cene. »Zveza" je poslala tri zastopnike k ministrskemu predsedniku in k notranjemu ministru zaradi pravične razdelitve mandatov na Koroškem in Štajerskem. — V državnem zboru je bilo vloženih več interpelacij v zadevi avstrijsko-srbskege carinskega spora. Trgovinski minister je takoj odgovoril, da so bili merodajni edino gospodarski vzroki.
V Trbovlje so poslali 6 stotnij vojaštva za stražo, če bi se pojavili nemiri med stavkujočimi. V sredo je šlo sicer na delo 350 mož, vštrajkujih je takrat ostalo še do štiri tisoč. Na shodu v Zagorju so Trbovljčani ostro nastopili proti Čobalu, ker .svojim" ni priporočal štrajka. — Ravnateljstvo v Trbovljah je odslovilo 36 najhujših soc. demokratov.
Na Jesen icah se je v nedeljo pripetila spet huda nesreča. O polnoči je nastala eksplozija v Martinovi peči na Savi. Med staro železnino je bila menda bomba, ki se je v peči razletela tako, da je popadalo na tla 12 mož; eden izmed njih je nekoliko ur nato umrl v strašnih bolečinah.
Trst. Občinski svet je na posebnih plakatih izlil nevoljo, ker mu je vlada vzela vse posle, ki so mu pristojali kot politični instanci prve vrste, povrh pa še okrajno šolsko nadzorstvo. Vladno ravnanje mora vsakdo z zadoščenjem pozdraviti, komur so znane tržaške gnjile in Avstriji sovražne razmere. Vlada je imenovala osem pravnikov in 12 nižjih uradnikov, da prevzamejo urade. — Vlada je naročila »Stabilimenta tecnico", ki izdeluje tudi vojne ladje, ter Lloydovim delavnicam, da nameste v delavnicah samo avstro-ogrske podanike.
Ogrska kriza se bliža rešitvi, ker je vladar dal razne zahtevane koncesije med njimi baje tudi ogrski polkovni jezik. Izvrševalni odbor koalicije je odobril odgovor na kraljevo sporočilo
Umrl je od kapi zadet danski kralj Kristijan IX. Njegova najstarejša hči je žena angleškega kralja Edvarda, ruski car Nikolaj je sin druge Kristijanove hčere. Tudi angleški kralj je nekaj dnij prav slab. —- Novoimenovani goriški nadškof dr. Sedej je bil te dni pri kanoničnem procesu na Dunaju — V Rimu se mudi knezoškof dr. Jeglič, da poroča svetemu očetu o stanju ljubljanske škofije.
Rusija. Stalna ruska armada na vzhodu bo štela 250.000 mož. O admiralu Roždestveiiskem pišejo ruski listi, da je bil v vojni mojster v psovanju ter sirov v obnašanju do podložnikov — V Carskem Selu so odkrili novo zaroto zoper carja. Zaprli so nekoliko oseb.—Lakoto na Japonskem trpi 180.000 ljudi, ki živč od korenin in drevesnih skorij. — V Parizu so morali bežati vladni organi, ki so hoteli napraviti inventare v cerkvah. Zavedni katoličani so stopili na noge in jih zapodili iz 12 cerkva Frama-soni so presenečeni. — Strojne puške nameravajo
—	Mene k vojakom ? — edinega sina ? Kaj pa je s kočo ?
—	Kaj te to briga ? Koča je moja — dam jo, komur jaz hočem. In naposled, kaj ti mar, kaj jaz delam? saj boš tako jetičen kakor je bil oče. Ali naj bom zmeraj za usmiljenko v tej bajti?
Jakob se je za trenotek zagledal v njo, obrnil se in molče odšel. Že se je mračilo. Šel je za vas, kjer je pokopališče. Odprl je vrata, prekrižal se in ko je našel očetov grob, je sel nanj, oprl lakti ob kolena, po-ležil čelo v dlan ter nepremično sedel.
Ura za uro je minila, a Jakob ni šel domov.
Zasvitalo je jutro, — a Jakob še ni ostavil groba, niti čez teden, niti čez mesec. Kar naenkrat pa je izginil. Za njim ni bilo ne duha ne sluha. Cez dobrega pol leta pa so si pripovedovali ljudje, da so ga videli na B . . . skem hribu; vsakemu se neki izogiblje in prebiva na starem gradu. Mater je to vznemirile. Šla ga je iskat in ga v resnici dobila. Bral je lešnike po leščevju. Kadar pa jo je zapazil, je zbesnel ter metal kamenje za njo, toliko da je utekla. Sicer pa ni storil živi duši nič žalega in zato so ga tudi ljudje puščali v miru. Nihče ni vpra-
šal, kaj dela ali s čim se živi. Les in polje sta bila polna sadežev, zakaj bi mu jih ne privoščili nesrečniku?
Pa ko je začel naletovati sneg ter jelo zmrzovati, se je prikazal v bližnji vasi. Stopil je v te ali ono hišo, sel za peč in molčal, dokler ni dobil kaj jesti. Ko se je najedel, je neme odšel, kakor je bil prišel. Revež — zmešalo se mu je, ker je mati pozabila na očeta in nanj ter se omožiia s tujim človekom. In tako blazni že čez petdeset let! V klet starega gradu si je nanosil mahu in listja, a se preskrbi tudi s sadjem, krompirjem in kar najde na polju — z eno besede: tam živi kakor rovka. Na zimo se večkrat vidi, kako se dviga dim iznad starega zidovja; — tedaj kuri. Pozimi z ljudmi vsaj kaj govori in ga tudi kdo obišče ter mu prinese grižljej kruha. A vsakemu za-kliče pri odhodu: „Ce jo kaj srečaš, še ne pozdravi jo!" S tem misli svoje mater. Revež misli, da še živi, kaker gnev v njegovem srcu.
—	Kdaj je umrla ?
—	E, mož jo je kmalu ugonobil. Sam je zapil kočo in umrl v ječi.
Odslej sem se zanimal za Jakoba. Namenil sem se, da grem še enkrat gledat raz-
valine. A minilo je leto, uvenela jesen — in nisem dosegel svojega namena.
Pa po vseh Svetih, ko je bil nekoč lep dan, sem si mislil: Kdo ve, če bo solnce letos še take krasne sijalo — pojdi na hrib! Napotil sem se torej k razvalinam. Stopal sem zopet preko vinogradov k lesu. — Ali kako je bilo vse drugačno! Trte so stale suhe; nikjer ne listja ne cvetja — povsod le gela zemlja. In pa v lesu! Jelke so se majale in otožne ječale v vetru. Nikjer žive duše; le prestrašen zajec je preskočil cesto in vran je letel na plan. Leske so stale gole, a listje na hrastu je viselo, kakor bi ga snela rja. Pri vsakem koraku se je lomilo in šumelo pod nogami. Zdajpazdaj se ja uprl veter ter nesel edpale liste.
Razvaline sem zagledal skozi golo drevje že od daleč. Ke sem prišel k njim, je Jakob sedel vrh zidu. Imel je na sebi nekak star plašč, desnico je držal nad očmi za senco ter strmel v daljo. Obličje je imel obrito in dolgi sivi lasje so mu letali v vetru. Kora-čil sem k njemu navzgor.
Kadar pa m« je zaslišal, se je ozrl ter pokazal z levico v daljavo na sinje gore, kjer se je nebo na obzorju klonilo k zemlji.
— Stric, kako daleč je tja?
I. priloga 27. štev. »Slovenca" dw6 3. februarja 1906.
—	Zakaj vprašate?
—	Zakaj! — Tja meram iti!
—	Kaj boste tam počeli?
—	Kaj. — Caplje so že davno odletele pa lastovke tudi pa škrjanci tudi — samo jaz sem še tukaj!
—	Pustite to pa pojte rajši dol. Tukaj j« mraz.
—	Lisico in Jakoba ne zebe, je rekel ter spet gledal v daljavo.
Hotel sem vplesti pogovor ž njim, a on me je kratko zavrnil: Stric, beži stran — pa če jo srečaš, še ne pozdravi je! ter se je iznova zagledal v sinje gore.
Ogledal sem si razvaline pa se vrnil domov. Po nebu so se podili čudni oblaki, veter je glasneje bučal skozi gozd in na drevju je trepetalo suho listje, kakor krila nabodenega metulja.
Prišel sem domov, ko je bilo solnce zašlo. Mesec je že visoko stal. bil je manjši, rumen in videti je bilo kakor bi hitel med oblaki v divjem tiru.
Kadar pa sem legel in zasnivai, sem videl Jakoba sedečega na razvalinah v luninem svitu, kako je držal desnico nad očmi ter strmel v nebo.
A na obzorju je zasijala svetloba kakor severni sij ter obsevala Jakoba, da je stal ko v ognju — in njegova postava je rastla više in više in dosegala temni obok; njegovi sivi lasje so se dvigali po zvezdnatem nebu kakor beli oblaki, katere podi vihar, a oči so se mu svetili kakor meteor. Mahnil je z reko ter zaklical, da je odmevalo od gore do gore kakor silni grom: — Ne pozdravi je! Gromki glas meje vzbudil. Bil sem prestrašen. Danilo se je že. Pogledal sem skozi okno; nebo je bilo oblačno in naletaval je prvi sneg.
Zvečer so pripovedovali ljudje, ki so bili šli v gozd po drva, novice, da blazni Jakob sedi na starem gradu mrtev.
Oni, ki zajemajo svojo olikanost iz romanov, pravijo, da preprosti ljudje nimajo čustev! — Kaj ima več vonjave: cvet na šipki ali papirnata cvetka? Kaj ima več jedra: slaščica — ali ržen kruh? Jakobova useda gov6ii!
kva Vindov-Ribinsk so našli v nekem vozu večbomb odposlanih iz Vindova v Moskvo.
V	Revalu so ruskivojaki na ulici ubili dva angleška mornarja.
VVaršavi jeveč gimnazij in višjih dekliških šol za-t v o r j e n i h. Ravnateljice teh dekliških šol so aretirane pod sumom, da so sodelovale pri političnih nemirih.
Revolucijski odbor je ob-sodil W i 11 e j a na smrt.
V	mestu Slodskoje se se uprli vojaki, ki so vdrli v ar-zenal ter vzeli 350 pušk. V raznih garnizijah vojaki novinci niso hoteli priseči.
Mesto Cita je baje še vedno v rokah uporne garnizije.
Vstaja na Kavkazu še ni u d u š e n a.
Prometna sibirskiželez-nici je zopet reden.
V	mestu H e m e 1 cenijo vsled požara nastale škodo na tri milijone rubljev Revolucija je napravila doslej škode Rusiji a a d dve milijardi.
membami. Soglasno je bil za častnega člana društva izvoljen g. Valentin Zabre t, kaplan v St. Vidu nad Ljubljano. Dal Bog, da bi tudi v novem letu društvo tako čvrsto delovalo in se ne strašilo nikakih zaprek od nobene strani !
j Podružnica av. Cirila in Metoda na Savi je imela v nedeljo, 28. m. m, občni zbor. Vrlo je delovala v preteklem letu, kar pričajo lepi dohodki 738 K 13 v. Vrhutega je nabrala za božičnico po gdč. vrtnaricah 380 K 14 v., s katerimi se je kupilo gorke obleke vsem otrokom obem vrtcev na Savi, ostanek 27 K 63 v. se je vpisal med letošnje dohodke. Udov je imela podružnica lansko leto 138 letnih. Odbor je bil izvoljen stari, namesto treh odbornikov, ki so izstopili, voljeni so bili trije novi. Načelnik je Matevž Rabič, posestnik in tovarniški delavec; tajnik kaplan Prijatelj ; blagajnik župnik Za-bukovec.
j Naša šola je izgubila zopet eno meč. Provizorična učiteljica Orel je odšla v Mokronog, oba oddelka prvega razreda bosta imela poldneven poduk, dokler ne de-bime nove učne meči.
srbske skupščine je odgovarjal ministrski predsednik Stojamrvč na interpelacijo glede spora z našo državo. Zavaroval se je proti očitanju, češ da je ravnala Srbija zahrbtno, ker načrt o carinski zvezi z Bolgarijo še ni predložen skupščini. Srbija kakor Bolgarija sta pripravljeni izpremeniti posamezna določila.
Narodnjak Ribarac je odobraval postopanje Srbije, a priporočal vladi zmernost, da ne povzroči nepremišljeno carinske vojske. Srbija mora delati na trg. pogodbo z Avstro-ogrsko, ker bi koristila carinska vojska edin* Bolgarom. Od Avstrije so zahte vali Bolgari ugodnosti glede živinskega uvoza, ki jih ima Srbija, a jih ni dobila, nakar so predložili sobranju carinsko zvezo, da bi preprečili trg. pogodbo med Avstrijo in Srbijo Na avstrijski račun je bila 1 1885. vojska z Bolgarijo in zdaj naj vodi Srbska vojsko zAvstrijo na korist Bolgariji.
Skupščina je končno soglasne odobrila postopanje vlade.
Volivna izprememba in no-tranje-politični položaj.
V	petek so se posvetovali grof Dzie-duscycki, Pacak in Krsmer s s!ev. pos'anci dr. Susteršičem, Plojem in Robi č e m.
V	četrtek so zahtevali moravski Nemci izmed 42 moravskih peslaniških mest 21 nemških poslancev. Poljaki so pa izjavili, da ne opuste svojega stališča v zadevi volivne izpremembe.
Med državnimi poslanci je vzbudilo veliko pozornost, ker je odklonil poslanec Pa)ffy v sporazumu s češkimi fevdalci poročilo o upravi dvora o kateri je poročal v dež. zberu že več let. Tudi ostali člani češkega konservativnega veleposestva so izjavili, da ne prevzamejo nobenega poročila v zbornici. Gautseh je obvestil v če-tttek nemško čvetorico, da bo še ta teden izdelan načrt o porazdelitvi volivnih okrožij. Natisnjen načrt dobi nemška četvorica prihodnji torek, nakar bo posvetovanje zaupnikov nemških strank po vseh deželah.
„Salzburger Tagblatt" je priobčil članek, ki trdi, da predloži vlada približno 2 0. t. m. zakonski načrt o volivni izpremembi zbornici kot prvo točko dnevnega reda. Razprava bo trajala 4 do 5 dni, nakar bodo odstepili zak. načrt odseku 48 poslancev. V odseku se bo najbolj spletkarilo, da se prepreči izprememba. Nasprotniki hočejo prisiliti vlado, da razpusti državni zbor in rszpiše po določilih starega vol. reda nove volitve.
Odpor katoličanov proti cerkvenemu ropu na Francoskem.
Cerkveni rop, ki ga zdaj izvršuje francoska vlada na Frsncoskem, je razburil katoličane. Mirno so gledali vse, kar je počenjala doslej brezverska klika, a ko so vdrli framazoni v cerkve, jim je zavrela kri.
Pariz je bil ta teden prizorišče hudih bojev po cerkvah. Ko so izvedeli katoličani, da se bližajo vladni komisarji, da sestavijo inventuro, so šli — cerkev branit. Posebno hud odpor je bil v cerkvi sv. Klotilde. Ta krasna gotska stavba stoji sredi najbolj aristokratskega dela mesta. Ob nedeljah vidiš tam najboljše pariške redbine. In tu so aristokratske dame organizirale brambo cerkve tako, da je bila podobna oblegani trdnjavi.
Ravnatelja Meursana, ki je hotel inven-tirati so vrgli po stopnjicah. Policisti so nastopili s sabljami in ob 4 popoldne so prišle garde preti cerkveni ograji. Katoličani so se branili s palicami proti gardistom, ki so tolkli s puškinimi kopiti po katoličanih in razderali ograjo. Ko so razbili cerkvena vrata, je nastal boj v cerkvi. Gardo so obmetavali s cerkvenimi klopi in s kamni, vojaštvo je pa s silo izgnale katoličane iz cerkve. Mnogo ženskih so podrli na tla in pohedili.
Gardisti so pometali iz cerkve na cesto vse klopi, ki so še ostale. Uradnik je nato in-ventiral in se hitro odstranil. Zadnji verniki so se razkropili med petjem cerkvenih pesmi j. Zaprli so 150 oseb, izmed katerih so ebržali v zaporu še 17.
Podobno je bilo druged. Zlasti v cerkvi sv. Vincencija Pavlanskega je bil odpor tak, da je moral vladni komisar bežati. V stolnici Notre Dame se je izvršila inventura mirno. Kardinal zastopnik je le slovesno protestiral preti nasilstvu.
Framasoni bečejto svoje srametno delo izvršiti do konca. Rouvier je izjavil, da vlada ne odneha. To je liberalna — svoboda!
Ogrska kriza pred odločitvijo.
Včeraj je zaslišal vladar grofa Andras-syja, ki mu je porečal o odgovoru koalicije. Pri vladarju je bil Andrassy dve uri. Vladar se še ni odločil, pač pa naročil grofu, da ostane še na Duaaju. Cesar hoče natančno proučiti predloge koalicije, predno se odloči. Andrassy se je podal po zaslišanju v kabinetno pisarno, kjer so baje pozvali na Dunaj tudi Kossutha in Szella. Najbrže se odloči zopet v smislu mažarskih zahtev na škodo Avstrije. Andrassy baje vladarju ni vročil pismene spomenice koalicije, marveč je poročal ustmeno. Tudi Fejervatyja zasliši vladar.
Rusija.
V	Pultavi. so revolucionarji ustrelili državnega svetnika Filenova, ker je neusmiljeno zadušil nemire.
V	Varšavi so ustrelili pet j u d o v , ki jih je obsodilo na smrt vojno sodišče zaradi nasilstev.
Ruska državna banka je izdala poročilo o bančnem stanju, ki je ji ko ugodno. Zlato se je pomnožilo od 904 na 905 milijonov, število bankovcev se je pa zmanjšalo za 25 milijonov.
Grof Voroncov Daškovje poročal 31. januarja carju: General Alikinov brzojavlja iz Kvirila, da je izjavilo 36 občin po svojih odposlancih popolne udanost. Odposlanci so prišli s carjevo podobo, s podobami svetnikov in z narodnimi zastavami. Pričakujejo, da bodo dobili tu na miren način vojaške novince.
Tudi polkovnik K r i 1 o v v Georgi jevskem je poročal o udanostnih odposlani-štvib.
General Artamonov je brzojavil Linjeviču, da se je zboljšal položaj vVladivostoku. Udeleženci zadnjih nemirov so se skesali in izjavljajo svoje udanost carju. Car je rekel nekemu edposlaništvu kurskih kmetov, da bo morala obravnavati gosudarstvenna duma o tem, kako izpolniti kmečke zahteve.
Kmetje lahke zaupajo carju, ki jim hoče pomagati, a nedotaknjena mora ostati zasebna last
Na neki postaji železniške proge Mos-
Jeseniške novice.
j Pošta na Jesenicah ostane na dosedanjem mestu, kjer je že 116 let, le do spomladi še, potem se preseli v novo zidano poslopje poleg kolodvora. Prošnja na ministrstvo, naj ostane pošta še na Jesenicah na starem mestu, je odbita. Pošta na Savi pa ostane.
j Zopet eden. Kavarnar Valja-v e c je izginil z Jesenic. Pravijo, da se že pelje čez lužo v blaženo Ameriko. Bil je zvest pristaš jeseniških liberalcev, njegova kavarna je bila pribežališče naših Humarjev in Fabincev. Mi ne jokamo za njim
j Pogreb ponesrečenega Janeza je bil v sredo popoldne 31. jan. iz tovarniške bolnice na jeseniško pokopališče. Tovarniška gedba, tovarniški uradniki in mnego ljudstva ga je spremljalo na zadnji poti. Glasen jok njegove žene na celi poti je segal vsem v srce. Obupana je tako, da se eni boje, da bi se ji ne zmešalo. Res vredna je usmiljenja, ker nima ne brata ne sestre, nič svojih, samo 4 male otroke. Ponesrečenca pa niso takoj pokopali, marveč ga nesli v mrtvašnico, kjer mera čakati
—	raztelesenja.
j Volitev župana je bila zopet razpisana na 2. februarja 1.1. Ko je gospod Klinar odstopil od županstva, smejali so se liberalci, češ sedaj pa bomo delali, kar bomo hoteli, a sedaj spoznajo, kako so se varali. Brez župana ne morejo nič. Ko bi imeli župana, bi vlada ne bila volitev poverila posebnemu komisarju, ia morda bi se liberalnemu odboru le posrečilo imenovati liberalne častne občane, a tako — ni mogoče imenovati častnih yo b č a n o v, dokler ni župana. Župana pa sedanji odbor ne bo mogel voliti, tako so sklenili odborniki ki ne odobravajo liberalnega n a s i 1 s t v a in teh je dovelj, da preprečijo z odsotnostjo volitev župana. Voli naj ga odbor, ki bo voljen sredi ali zadnji čas koncem februarja, in bo imel zaupanje volivcev. Večina sedanjega odbora pa je dobila n e -zaupnico in bi kljub temu rada — gospodovala.
j S kaznijo mislijo užugati liberalci opozicijonalne odbornike. Kljub temu, da zadnja seja za župansko volitev ni bila sklepčna, naložil je svetovalec T r e v e n odsotnim odbornikom kazni 40 kron, kar je popolnoma nepostavno, ker § 34. v o -livnega reda pravi, da sme le o d -bor naložiti kazen. Druga nepostavno s t, da ne rečemo huje, pa je, ker jo obsojencu napoveduje inkempetentna oblast, na katere naj se pritoži, namreč
—	deželni odbor. Vede ali nevede, (po dosedanjem početju naših liberalcev, smo prisiljeni misliti, da vede) se tako dela. Pritožba zoper naloženo globo, ki se nalaga po § 34 obč. volivnega reda, se mora vložiti na c. kr. okrajno glavarstvo, ker je ta za to kom-petentna oblast.
j Katol. delavsko društvo tudi v 1. 1905 ni spalo, kakor je pričal zadnji občni zbor. Priredilo je d v a -najst dramatičnih predstav in tri večje koncerte, na katere je lahko posebno ponosno. Da je moglo društvo kaj tako izvanrednega prirediti, gre v prvi vrsti zahvala bivšemu g. kaplanu Za-bretu, potem društvenikom samim, zlasti pevskemu zboru in tovarniški godbi, ki je šla društvu v tem oziru na roko. T a m -buraškizbor pod vodstvom g, Repinca vrlo napreduje. Predavanj je bilo 18. Društvo se je z zastavo udeležilo po zastopnikih slavnesti pri D. M. v Polju in zborovanja »Slov. kršč. soc. zveze" v Mariboru. Pričele so se strelske in telovadne vaje. Odbor je ostal stari z malimi izpre-
Idrijske novice.
i Vesel teden je bil sedajni za ude kršč. gospod, društva. V nedeljo se je na občnem zboru sklenilo iz čistega dobička nakloniti udom 6% dividendo, ko se nad tisoč kron priklopi reservnemu zakladu. V ponedeljek takoj se je začela dividenda v blagu udom razdeljevati. Že v ponedeljek se je postreglo 151 udom, drugi so so se zvrstili v tednu. Marsikateri se je zadovoljno muzal, ko je med letom skupil kakih 300 kron v zadrugi, sedaj pa dobi nagrade zato kar blaga, kakoršnega si izbere za 18 K, kako prav pride tak priboljšek, ve posebno delavec v trdi zimi pri obilni družini. Za obleke, ali iz redne potrebe gre trda z me • sečno plačo, a tu pride nagrada ravno ob času, ko jo rudar najbolj potrebuje.
i Razloček med zadrugo in trgovcem se čutili nekateri tudi te dni. V zadrugi je jemal, bil prepričan da je blago sveže, pristno, nepokvarjeno, zato prejel še dividendo 6%. A drugi se je zakopal v dolg pri trgovcu, ki mu je pa ob novem letu poslal račun in dolg obrestoval po 6 %, povrh še notarski stroški. Toraj zadruga X 6%, trgovec — 6% in še večji minus troški pri notarju. Ako bi kdo ne verjel, mu lahko z imenom postrežemo.
i Liberalni konsum. Te dni se velike govori, da bodo tudi naprednjaki v Idriji si omislili svoje konsumno društvo. Prav! Demokrati ga že imajo, v izležbenih oknih kažejo posebno še pri večerni razsvetljavi, kaj premorejo; katoličani imajo svojo »Kršč. gospod, društvo", ki je sicer na zunaj bolj ponižno, a se raji udom postavlja v dobri dividendi, sedaj naj pride še napredno gospodarsko društvo! Bomo videli, koliko udov bode imelo in kako bode prospevalo. Nekateri ravno temu društvu prerokujejo lepo prihodnjost. Za blagajnika bode znani g. Tinče, ki ima kase več na-prednjaških društev v svojih rekah. No želimo mu kot novemu sodrugu najboljši uspeh. Preživelo bode pa ono društvo vse druge, v katerem se bode najbolj solidno in pošteno delalo.
i Podporno društvo za naše re-alce je dobilo novo vodstvo, a tudi novo metodo za stroške: Nevi tajnik piše staremu tajniku po pošti v rekomandiranem pismu dasi sta profesorja in imata slugo in še pomočnika na vrh. Gospoda malo manj osobne mržnje kazati, in bode na vse strani boljše!
i Iz Črnega Vrha nad Idrijo slišimo, da se jim zelo vsiluje „Notranjec". Da bi se mu bolj ugladila tla, se zabavlja v njem čez ondotno »Izobraževalne društvo" in se govori, da namerava mladi naprednjak ustanoviti naprednjaško društvo. Presta mu pot! Da bode vedel konkurirati, mu povemo, da hodi v Črni Vrh 17 Slovencev, nad 100 Domoljubov in 30 Bogoljubov ter več izti-sov Dom in Sveta. Ako bode naprednjaška stranka zamogla postreči svojim udom z boljšim čtivom, kaker naša, bode znabiti kaj opravila. A če bode njeno časopisje stalo na oni nizki stopinji, kakor je sedaj vsa učenost le v zabavljanji čez klcrikalce, vsa naprednost le v blatenju duhovnikov, se ga bode še kmet prej naveličal k*kor pa frakarija, kateri že tudi preseda. Kmet namreč v svoji nepokvarjeni naturni filozofiji treznejše misli in sklepa, kakor na pol omikanci s pokvarjenimi možgani. Za to smo prav radovedni, kako bede novo društvo, koliko udov bede imelo in kako se bode razvijalo. Ker ga hočejo ustanoviti mladi in neskušeni moijj, ni pričakovati dolgega življenja.
Tržnice u Ljubljani. Ali so potrebne In Kake naj bodo?
Vprašanje tržnic postaja v Ljubljani akutno. Treba je, da se • tem vprašanju javno razpravlja, da ne bomo presenečeni po kakem nepremišljenem načrtu, ko bo že prepozno. Dobili smo od jako čislane strani sledeči članek, ki razpravlja jako stvarno o tem vprašanju :
Vsako podjetje se mora uravnati po krajevnih razmerah in potrebah. Gatovo tedaj tudi tržnice. Da so tržnice v Ljubljani potrebne, o tem ni več dvoma. Vprašanje se pa mara razpravljati, v kakem obsegu naj se postavijo, in kako je podjetje financirati, da ne postane breme niti za občino niti za davkoplačevalce preveliko. Ud«baosti tržnic morajo spoznavati dotični prodajalci, katerim so namenjene, da imajo direktno in indirtktno več stroškov pri predaji svojih živil na prostem, kakor v urejenih, zaprtih prostorih, kamor ima kupujoče občinstvo lahek pristop. Umevno, da bodo v takih prostorih producenti ložje kazali svoje blago, občinstvo bo pa tudi gotovo raje kupovalo, če ima večjo izbiro in pa pripraven prostor, varen pred vsako vremensko nezgodo Seveda ne smejo pri tem poskočiti nenadoma cene živil na škodo konsumentov
V velikih mestih imajo prostorne, visoke tržnice z oddelki za razna živila. Stavba je pritličua in tako urejena, da se včasih tudi polni vozovi ali vagoni zapeljejo notri. Toda tega pri nas ni treba. Promet pri naših razmerah ni nikdar tak, da bi bilo treba tako obširne stavbe. Seveda ne smemo pri tem računati le na sedanje potrebe. Misliti moramo vsaj za 50 let naprej, in določiti take obsežnost, da bo stavba tudi za desetletja zadostovala.
Ta moment se veliko premalo upošteva pri naših javnih podjetjih. Skoraj povsod vidimo, da postanejo prostori kmalu premajhni, bodisi da se prebivalstvo množi, ali pa da raste promet vsled udobnosti in ker se občinstvo v večji meri teh udobnosti poslužuje.
Namen tega članka danes ni popisavati ureditev take moderne tržnice. Omenimo le, da se bo pri nas v tržnicah predajalo meso, zelenjad, sadje, ribe, mleko, maslo in slična živila. Treba je določiti, kolike utegne biti teh ali onih prodajavcev, da se odmeri ploskevina in ureditev.
Seveda moramo največo pozornost obračati na mesarje. Ti morajo imeti svoje ločene prodajalne in hladilne prestore, kjer spravljajo meso vsak dan v sveži mrzli zrak. Ti hladilni prostori morajo biti kakor prodajalne v posamezne ločene celice razdeljene, in primerno pristopne, — Ako dobe mesarji to udobnost, ne b® jim več treba mesa prevažati cd štanta v ledenico. Pripelje samo meso v prodajalno, in ga tsm shrani. Ni mu treba postavljati na pi ostem štanta, ni treba v snegu in mrszu zmrzovati. Potreboval bo manj ljudi, in kar je glavna stvar: meso se mu ne bo pocvttrilo in prodajalni prostori bodo snažni. Za mestni magistrat bo p« nadzorstvo ložje.
Naše gospodinje in kuharice bedo na suhem kupovale. — Sedaj so bile včasih v zadregi, kaj hočejo držati v roki, dežnik, krilo, ali košaro. — Potem bo vse balj pripravno. Toraj ti prostori morajo biti streg« urejeni.
Drugače je pa pri prodaji drugih živil. Tam se pa samo štanti oziroma primerne mize postavijo, kamor polože prodajalci živila. Vsak prodajalec spravi lahko svoje blago na mestu, ali ga pa vzame seboj in ga drugi dan zopet pripelje.
Pri nas n;mamo takih stalnih prodajal cev. Producenti so večinoma kmetje iz okolice, ki vsak dan privažajo na irg svoje bl?go in se zopet vračajo dam</V. — Torej ni treba pri ints posnemati tistih uzor-cev drugih mest, kjer imajo na eni strani več prebivalcev, na drugi strani pa stalne prodajalce.
Naš ribji trg je slovel poprej, a sedaj vedn« bslj hira, C« pa dobimo v novih tržnicah prostore, da bo mogoče žive ribe v tekoči vodi prodajati ia shranjevati, potem sme uverjeni, da se tudi naš ribji trg zopet ožvi. Vsakemu prodajalcu je treba primernega basina s pri- in odtokom, ka terega lahke zaklene. Dobivali bodemo ribe ne samo o petkih, nego tudi lahko vsak dan in ne be treba gledati mučnih prizorov trpinčenja živali, ko se iz msle kalce posode, kjer je natlačeno polno rib, živali z rokami jemljejo iz posede in jih mečejo zopet nazaj. Kolikokrat pade riba na suho, se meče sem-tertja, preden se zopet vlovi in dene v vodo! Ako pa ima ribič svoj basin, si lahko vsak kupovalec mirno ogleda ribo, je preverjen, da je živa in zdrava Ribiču ni treba žival loviti z roko, vjame jo mirno z mrežo in jo zopet dene v vodo. Žival ima svežo vodo za dihanje in se ne trpinči, saj žival ravno tako ebčuti bolečine, kakor človek.
Mislimo, da smo dovolj opisali potrebo in pa pomen tržnic za naše mesto. Sedaj si pa moramo »gledati finančno stran. Po našem mnenju bodo stale tržnice s prostorom in vso ureditvijo vred, ako se v na-

meravani obliki rrostorne pritlični stavbe postavijo, 800.000 kron.
Tako podjetje potrebuje najmanj 15% bruto dohodka za obrestovanje, amortizacijo, vzdržavanje, osobje itd. Od 800.000 kron je 15% 120.000 kron na leto. Vprašamo zdaj: Alibodohodektržnic120000 kron na leto? Ali dobimo okroglo 240 prodajalcev, ki bi plačevali p o p r e k 500 kron na lete? Dvomimo. Primanjkljaj gotovo nastane in nositi bode morala pokritje občina ali pa kupujoče občinstvo.
Do tega pa ne sme priti. Podjetje se mora tako urediti, da se samo vzdržuj e, da provzročuje malo stroškov ia da j e veliko dohodkov. Zato hočemo danes izprežiti misel, katera js po našem mnenju gotovo uvaževanja vredna.
Znano je, da so pritlične stavbe v obče najdražje. Cim v i š j a jc stavba, tem cenejša. Trinadstropne hiše so glede rentabilitete najboljše Tako tudi nameravana zgradba tržnic v Ljub ljani.
V	ta namen je dolsčen prostor, kjer je stala poprej stara gimnazija. Krasen prostor, kakor nalašč v tržne namene, ima obliko kvadrata, je pristopen od vseh strani, leži z glavno fronto proti severu oziroma jugu Proti severu stoje lahko mesarji, proti jugu prodajalci zelenjadi in drugih živil. — Omenili smo že, da ne potrebujemo tako obširnih prostorov, kakor jih povsod delajo. Po našem mneju bi zadostovali 5 metrov visoki prodajalni prostori v pritličju, kakor se v velikih hišah kavarne. Srednji zid bi se deloma postavil zaradi prehoda na traverze, in ustvaril bi se krasen prodajalni prostor globočine najmanj 13 metrov in primerne vise-čine. Taki prostori bi se lahko naredili okoli in okoli cele stavbe. Nad vhodi v te prodajalne napravi sepa4metra velika steklena streha okoli celega poslopja, tako, da je kupujoče občinstvo pred nezgo dami vremena na varnem. Taki prostori so po zimi primerno topli, po leti pa hladni, česar se ne najde v navadnih tržnicah. —-
Na štirih frontah se narede vhodi, oziroma stopnjice v nadstropja. Taka stavba bi imela lahko 3 nadstropja in bi se naredila stanovanja z 2 sobama, kuhinjo in postranskimi prost o r i, nekatera pa še za en kabinet več, Popolnoma smo preverjeni, da bi se taka stanovanja takoj oddala in bi dona-šala občini lepe dohodke. Pritlični prostori za predajo bi pa minimalno stali v primeri s stavbo proste, pritlične tržnice z velikanske streho.
Kleti potrebujejo sami mesarji za hladilne prostore. Ves drug prostor bi se pa porabil za stranke. V sredi bi bilo velike dvorišče s hednikom. Stanovanja bi bila lepa na ulico, sa dvorišče pa kuhinja, stranišča itd.
V	zdravstvenem oziru ni nobenega ugo ■ vera. Ce se drže prostori susžni, ni nobenega duha in so prostori zdravi. Ako se pa zanemarja snažnost, je pa vseeno nezdravo, bodisi tu ali tam. Seseda bi moral gledati tržni komisar na red; ne tako, kakor sedaj, ko je ta služba bolj sinekura, kot kaj druzega. Mestni magistrat bode moral, ako se res tržnice uresničijo, vse pre-meniti, v prvi vrsti pa premestiti sedanjega tržnega komisarja, ker ta mož ni nikakor na svojem mestu.
Priporočali bi končno še našemu ob-občinskemu svetu naj razpiše konkurence za dobavo potrebnih načrtov, tu se ne sme samo ta posameznika obrniti. Načeti so večinoma po eni šabloni in se Is nekoliko izpremene. Na zunarje morebiti imponirajo, ali v resnici na odgovarjaj® nikakor našim krajevnim razmeram in potrebam. V prvi vrsti mora stavbeni urad, oziroma občinski svet določiti naše krajevne potrebščine, število p rodu centov in proda-jalcev, prebivalcev iti Projekt izdelan od stavbeaega urada naj pa siuži pos meznim konkurentom kot a a v e d i 1 o za izdelanje načrtov. Dotični arhitekt mora tudi vedeti, s katero vs<?to sme računati, koliko obresti sc računa brutto-dohodka, ker vsi ti momenti vplivajo na izdelovanje načrtov. Načrt se kmalu izdela, saj jih imam* ca stotine na razpolaganje.
Toda za načrt podjetju, ki se naj ozira na krajevne razmere ia potrebe, ki se n«j ozira tudi na gotovo svoto in približni bruto dohodek, je treba ženijalnosti in takega dela tudi ni lahko ocenjevati. Na vsak način bi pa priporočali obč. svetu, da se pismeno obrne na različne občine, kjer imajo našim razmeram primerne tržnice, da dovolijo vpogled v načrte. Gatovo pošlje dotični mestni zastop drage volje prett odškodnini kopijo načrta. Obenem bi se pa tudi obrnil do teh občin z zaupnim vprašanjem, kako bi oni sami sedej tržnico zidali, če bi jo morali še enkrat postaviti, z drugimi besedami: Kje tiče nedostatki? V prvi vrsti si mora pa naš stavbeni urad biti svest. kaj da hoče postaviti.
Do danes sc žalibog to ni vedno zgodile.
Veselilo bi nas, ako bi sc na današnji članek oglasili še drugi nazori. Vredno je vsekakor, da se ta stvar, ki bode stala 800 tisoč kron, temeljito razpravlja. Veselilo bi nas pa tudi, ako bi raprave ostale stvarne.
Meščan.
Poslano.
5 kron!
Brez konkurence v tej kvaliteti!
3 letno plimeno Jamstvo.
nim kazalcem K 6'--,
Prva ivioarska ■latam Boskopf patent remont, nra a sidro z masivnim solidnim antima-gnetiAklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčern (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastim okovom, iantr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana. s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5 —, s sekuad-v pristno srebrnem okovu s sekundnim ka-
U1U1	IV U--, T (II1911
brez sekundnega kazalca K 10' zalccm K 12 50. Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju	176 10-2
jra tovarna ir
v Mostu (Brflx) St.
Sotato lluatr. ceniki a nad 1000 nitkami ne na »«■ btevo pošljejo truda in franko.
OGLASI
- TOBK in LONDOF
1157, (Čeflko.)
MEW
* niata
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnim prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol' proti majnnemu plačilu delavnih moti Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po šiijam torej vsakomur sledeče predmeti 1« proti temu, da se ml povrne
igld. C'90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih ft&
|*V s pristno angleško klinjo-6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic 1:
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih |*dllr;g« lile;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavni*
lile;
1 kom. amar. pat. »rebrna zajemi nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zalem&r nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla CallC Z* P«f<ž klado:
2	kom. efektnih namiznih svečnika* i kom. cedilnik za Ca); i kom. naj fin. slpalnlce za sladko*
42 komadov skupaj samo gl d. 6*90
Vseh teh 42 predmetov Je poprei stalo gld. 40 ter jih jo moči sedaj dobiti po tej minimalni ccni gld. i'90. Am? rižansko pat. srebro je znano, je »kosi in skozi bela kovina, ki obdrži boji srebra 24 let, za kar se garautujo. v najboljši dokaz, da leta inserat na te me\ji na nlkakrinl slepariji, zavete jem se s tom lavno, vsakemu, kateremu ne bi bih blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nik«. ne zamudi ugodno prilike, da si omisli to krast! garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasne
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva so edino le v	87 4
A. HIRSCHB£RG-$
aksportni hiši američanskega pat srebrnega bla?>
na Dunaj i II., liembrandtstr, 19 S. L. Telefon 14597,
Pošilja se v provincijo proti povzetju, —,, ali če se znesek naprej vpošlje. ^jj Čistilni prašek za njo 10 kr. ^ Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasno garniture j*fc zadovoljen.	Ljubljana,
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpollt-S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljt.,
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jak? koristna, prosim, da mi pošljete še jodno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bfihm, okrožni in tovarniški idi avnlk S poslanim u«m>7.rum r.ro ijem nem so!6 «.•>&! • dvoljea — Mihael Kovsč.svi«!,ravnat pome a urade? ! deS. pri viadi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 19C6
naravna mineralna voda
Najčistejši Hatron-urelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarlh v sapniku ali prebavnih
organih. Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In
drožerijah 2510 6 ^^
VITA
VITA
Postavuovarovuno.	ponarejanje ia
iw miti.iko vanj« kaznivo.
Edino pristen je Thlerryjev
2630 balzam	52-6
le z 7ftl6no 'znamko „r«dov*ica*. Slamlomo ntpreltoana fl-oli slabemu prelmrijtinja, krt*m v ie-lodcu, koliki, katani, prsnim boleznim,
inflaenei Itd. itd. Ona It majhnih ali 6 drojnatih steklenk ali 1 velika specialna steklenica 8 patent, lanitleni K 5-— franko.
ThierrpJovo ci>ntifoltj»ko mmaOo, povsod onano kot nm j*J«u m/trm
preti vsem ie lak« starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vaeh vrst. Cena: 8 lonika K 0 (10 so peSJ« le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar AJhierm v Pregradi pri Rogaiki Slatini.
Btoiora s tiseii originalnih lahvalnlh pisem gratle In franke. V «*■ logi v akoro vseh veijih lekarnah ln mediclnelnih drogerijah.
A. Kraczmer klavirjev
LJubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno nalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planiti
najbolj renomiranih firm po rajnižjih cenah. Pre-igrar i klavirji, solidno in ea» stanovitno prenarojeni so vedno v nalogi, -as
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BOsendor-fer, c.kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji ae popravljajo, ubirajo ln tevriuje se pod- SMEL laganje m usnjem strokov- g/gjffig njaiko in pteakrbno in tiaraSnnavaJo najoenejie. 2178 62-16
HERB£BHy-J*v
podfosfornoklsll
apoeni* železni sirup.
Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo sdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
Je sita »datmnjujoče in k»So!j pomirjajoče Brefistvo. Ker ima v sebi grenke tvarina vpliva na dober tek in prebsrauja in posluje r«Alt«T. To za t?urjenj6 krvi tako važno Keleso je v tom sirupu v lahko asimiliran! obliki zaatopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za ntrjcraald ko s ti 5 ker ima v sebi fosforovo apa»no bo!.
Cena e»t »tekljoiel Herbnbnyj*>e£a apueuags 8eiei«seya sirupa K 2-60, po poSfcl -40 Is rež sa savljanjs.	2307 D 14—6
ščThutz^mapkk Sparilo! vaapred makim ali podobnim msnom razširjene, oj* se tiče sestavja n učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 36 let obstoječega tosrornojc.!sl9ga apneno-želasnoga sirupa, prosimo tadaj, vedno odločno zahtevati „HerbabnjJev jtpuonožeieanJ strup" in na to paziti, da as bode zraven sto|eča, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino Izdelovanje ta glavna rupoiiJjtUii Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkeit"
Wlen, VII? Kalscrstrasse 73-79.
Zaloga akoro v raeh lekarnah,
V zalogi jo nadalje pri gg. lekarnarjih: v LJ u b 1 j a »i: M. MardetschlSger, I. M*yr, O. Piccoli, U. pl. Trnk6czy; B e 1J a k: L. Ass-mann, Jobst & Sehneider; B r e ž e: G. EMsser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P.Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. Haueer & R. pl. Hlllinger, H. Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mizzan, F. Prodam, G. So vodenj: F. Kordon

Prodam, A.Schindler; ; St. Vid: A. Keichel;
I. Jobst; Volšperk: I. Huth.
II. priloga 27. Stev. »Slovenca" dnč 3. februarja 1906
Dnevne novice.
Kje so shodi 1 V deželni zbornici! Napeta lica, ponosna glava! Kot junak, kot lev. Čuli smo ga: D T a k o j po zasedanju skličem po mestih volivne shode, da izvem misel svojih volivcev o splošni in e n a k i v o 1 i v n i p r a v i c L Potem bom vedel, kaj mi je storiti." Beseda je tu, a moža ni. Rečeno pač, storjeno 'nikjer. Bilo je med tem časom par shodov — uradniških, trgovskih uslužbencev. Vsi so prihajali, njega ni bilo! Dr. Tavčar se drži Talleyranda, ki je imel jezik za to, da je z njim zakrival svoje misli. Boj za splošno volivno pravico je tu; odločitev je akutna, a Tavčar ima posla s Furlanum in ne utegne misliti ne na zaupni shod, ne na druge shode. . . . Živelo narodno napredno delo!
Tržaški Slovenci, Lloyd in tržaška avtonomija. Tudi tržaški Slovenci so vsi preseaečeni od nenadne vladne naredbe. Ker ni ravno sedaj bilo na videz zunanjega povoda za tako odločen vladni korak, se mora priznati, da je nastop vlade proti tržaškemu magistratu sad dozorelega sklepa, ki dela pe načrtu v varstvo avstrijskih interesov. .Edinost* pravi:
Najodločneje se pa moramo upreti verziji, ki se širi iz italijanskih krogov, češ, da je ta udarec — »avtonomiji" tržaški delo slovanskih krogov in da je vlada hotela biti tem krogom na uslugo. Te je prazno govoričenje, povsem neosnovano, brez vsake realne pedlege. Kdor veruje v tako govorico, ne pozna ne nas, ne vlade, a najmanje že razmerje med nami in vlado, Mi sme res svojedobne intenzivno propagirali misel ustanovitve okr. glavarstva za okolico in smo tuli na mnogih shodih rezolvirali za to idejo. Ali mi nismo delali tega vladi na ljubo, nismo zahtevali tega, da bi napravili vladi kako uslugo, ampak zahtevali smo edino in izključno le radi slovenske stvari, ker smo vedeli, koliko bi bilo pomagano naši narodni stvari, ake bi se naša okolica osvobodila iz okov tiranizma in despotizma izvestne močne stranke. In kakor smo mi Slovenci postopali le iz ozirov nase in na svoje stvar, tako je tudi gotovo, da je vlada le radi sebe in tistih koristi, ki so jej pri srou, storila, kar je storila. Da je bilo radi nas, bi občina tržaška, ali da rečemo točneje: bi stranka, ki je sedaj na krmilu, na vekov veke mogla — zlorabljati tisto moč, ki jej |e prihajala od todi, da jej je vlada, ker je stranka imela v rokah avtonomijo občine, poverjala takozvani prene-šeni delokrg. Zlasti pa je naravnost bedasto, ako meni kdo, da bi se bila vlada odločila za takovo radikalno in senzacijonalne postopanje edine iz razlega, ker je magistrat na vršenju prenešenega delokroga delal Slovencem krivico v jezikovnem pogledu.
Vprašanje »Lleyda" ravno tako razburja Slovence. V tem oziru piše imenovani list:
Odkrito in naravnost izjavljamo, da se pridružujemo zahtevi Italijanov, da uprava avstrijskega Lloyda ostane v Trstu. Za to govori mnogo zelo tehtnih razlogov tudi s stališča našega slovenskega interesa. Če bi se uprava Lloyda premestila na Dunaj, bi tam gospodarili sami Nemci. In kdor pozna Nemce, ta ve, da tam, kjer so enkrat prijeli, ne izpuste več. Ce pa uprava ostane v Trstu, je vsaj nade, da prej ali slej tudi mi Slovani, posebno pa dalmatinski Hrvatje, pridemo poleg Italijanov in Nemcev do nekoliko veljave pri tej upravi. Ce bi jo pa premestili na Dunaj, bi prav gotovo tudi upravo Lloyda skere proglasili kot nemški .Besitzstand", nemško posestno stanje. Tu v Trstu vendar ne more pritiskati nemški vpliv tako, kakor bi na Dunaju, kjer bi bila največja nevarnost, ker je tam tolike bogatih denarnih zavodov, da bi polagoma akcije prešle povsem v nemške roke. Za nas je bolje, da je uprava Lloyda v Trstu, tudi če ni dobra. Cim bi imeli to upravo Nemci v rokah, bi s svojimi ogromnimi kapitali zapričeli najhujšo gonje proti dalmatinskemu paroplevstvu, ki se je začelo prav krepko razvijati in postaja polagoma velevažen gospodarski faktor, sposoben za najlepši na-daljni razvoj. Sicer pa je naše mnenje, da bi uprava na Dunaju ne mogla biti vzorna tudi ob najboljši volji. Slon ima velikanske moč na suhem, som pa v morju — narobe pa — nič.
Sicer je pa stališče .Edinosti" v tej zadevi jako klavrno. V zadnji številki izjavlja, da „ni njena stvar, zasledovati razloge, radi katerih je vlada to storila, in proučevati, dali se ti razlogi veljavni." Cemu
pa neki izhaja ta list? Ali samo zate, da cerkve pometa?
Uradna tajnost oči bode »Narod". Pravi, da nam izdaje uradne skrivnosti c. kr. vladni komisar g Schitnik na Jesenicah. No, res je sicer, da dobiva »Slovenec" poročila iz krogov, ki so »Narodovim" siro- i vinam nepristopni — opozarjamo le na naše j informacije glede Italije, Trsta in mornarice — a g. Schitnik nam še ni nikoli nič izdal. Za nos se naj pa prime dr. Tavčar in naj pove, kako en varuje uradne tajnosti c. kr, dež. šolskega sveta !
Jurij Drobnič se v .Našem listu" huduje nad vsemi, ki so ga vrgli pri zadnjih volitvah, pripoveduje svojega življenja tek in pozivlje kmete v nekako .neodvisne kmečko zvezo". Mi se z g. Jurijem Drob-ničem sedaj seveda več ne bomo prepirali, le to mu morame popraviti, da je bil gesp. Suklje čisto pravilno na zaupnem shodu postavljen za kandidata in je bil k temu shodu tudi Drobnič sam povabljen. Zate pa pade vse, kar govori o »duhovskem pritisku". Če je pa enkrat zaupni shod kandidaturo postavil, je izdajavec vsak, ki proti njej dela, zlasti če se je še štel med predsednike političnih društev tiste stranke, kateri pade v hrbet. Vidite, ljubi Jurij Drobnič, na vaši strani je bila napaka, in vi bi najbolj pametno naredili, če zdaj te napako popravite. Bodite vedno značajen in mož beseda pa bomo prijatelji, sicer se bomo še grdo gledali!
Vseslovensko romanje v Rim prirede Čehi dne 19. aprila. Doslej se je k temu romanju priglasilo 541 Čehov, 214. Poljakov, 96 Slovakov, 86 Hrvatov, 17 Slovencev Slovenci in Hrvatje se bodo pridružili romarskemu vlaku v Trbižu ali pa v Vidmu (Udine). Cena s Trbiža ali iz Vidma je enaka. Romarski vlak pride dne 20. aprila 1906. eb 8. zjutraj na Trbiž ter ob 11. uri istega dne v Videm. Cene za II. razred 310 K, cene za III. razred 270 K. V teh cenah je obsežena: cela vožnja Trbiž ozir. Videm—Rim in nazaj, petkrat na dan hrano in vino, stanovanje, vstopnine v umetniške zbirke in galerije. Ko be izčrpan rimski program prevzamejo izletniki izlet v Napolj, Capri, Pompeji, pa Verno i. t. d. vendar kdor se be hotel vdeležiti tudi tega izleta moral bo doplačati 130 K. Tega romanja se lahko udeleže vsi Slovenci vseh stanov obojega spela. Priglasi se sprejemajo same do 1. aprila 1906. Po 1. aprilu priglasiti se, je nemogoče. Priglasi in denar naj se pošiljajo potovalni pisarni Vinko Šole v Pragi.
Jugoslovanska čitalnica be
odprta v Belgradu te dni. Skoro bo tudi osnovan v Belgradu Jugoslovenski klub, ki bo lastnik te čitalnice. Do takrat pa bodo upravljali čitalnico člani vseuči-liščnega kluba »Slovenski jug".
—	Nesreča v tovarni. V nedelje zjutraj se je v papirnici na Goričanah ponesrečil delavec Jože Peternel. Snemal je iz kolesa jermen pri tem mu je spodletel drog, katerega je kolo sunilo proti Peter-nelu, ter ga na prsi zadelo tako močno, da se je opotekel vznak in se pri padcu na glavi tudi močno poškodoval ter izgubil zavest.
—	Kedaj bo tega konec ? Izvrstno organizirana družba neznanih tržaških tatov je ulomila v prostore upravne blagajne v mestni bolnišnici in odnesla iz nje 3689 kron. To je že 29. vlom slavne tatinske družbe. Kaj pravi k temu policija, ki storilcev še doslej ni ujela ?
—	Za nadsvetnika pri tržaškem policijskem ravnateljstvu je imenovan g. dr. Anton Mahkovec, doslej policijski uradnik v Kotoru.
—	Starostno zavarovanje za mornarje, kurjače in drugo »nižje" osebje namerava uvesti tržaški Lloyd.
—	Samoumor. V Gorici se je za strupila neka 26ietna Marija Florjančič iz Tolmina. Živela je v konkubinatu, pa se je sprla s svojim ljubimcem.
—	Dva samoumora. V Trstu se je ustrelil magistralni uradnik Renato Verenese, baje vsled melanholije in neka 601etna Margareta Recchi, ki se je vrgla iz četrtega nadstropja na dvorišče in endi obležala. Bolehala je na neki neozdravljivi bolezni.
—	Umrl je v Kamniku sluga tamkajšnjega okr. sod šda g. J a n k o v i č.
—	Poročil se je g. V i k t e r S k u -b e c, asistent c. kr. vinogradniškega in-
špektorata za Kranjsko z gdč. E 1 i z o H e r n.
—	Nemška organizacija. Ministrstvo je potrdilo pravila nemške učiteljske zveze za Kranjsko in Primorsko.
—	Novice iz Bohinja. 2 00 K
je d b č i n s k i o d b o r n a B i s t ri ci določil v proračunu za premovanje goveje živine. Najboljši pripomoček v povzdigo živinoreje ! Cas premevanja še ni določen. Skoraj gotovo jeseni. — Županstvo na Bistrici vložilo je prošnjo na c. kr. železniško ministrstvo za takojšnjo otvoritev proge Jesenice Bistrica. — Lucija Rozman podomače S i m n o v k a, ključarjeva žena, je dne 23. januarja umrla. Bila je tiha, miroljubna in vzgledna žena celi župniji. — Mostove na progi Jesenice Bistrica so minoli teden poizkušali s tremi najtežjimi mašinami. Vsi mostovi so preizkušnjo dobro prestali. Solidno delo 1 — Na 11 o v o i prevažajo letos Bohinjci z najboljšim uspehom les de obeh vspenjač. Je pač zima ugodna IVStengah inPodkoriti opaziš na tisoče hlodov. Iste vozijo Blejci na štacijo v Lesce. 'L otvoritvijo nove železnice usahnil bo Blejcem v škodo ta zaslužek. — Jezero je zamrznjeno. Z ledom si pač gostilničarji lahko napolnijo ledenice. — Mala Bistrica se je pri izviru popolnoma usušila. Vsem mlinarjem primanjkuje vode. Menijo, da odteka v predor. Najstarejši ljudje ne pomnijo take minimalnega stanja potoka Bistrice. Mogoče. Iz predora priteče 300—400 litrov v najhujši suši, v deževnem času pa 1400 de 1600. — G. Markeš uporabil bo imenovano vodno silo in napravil na svojem svetu pilo na turbino. Ima že dovoljenje. Nižje baje namerava isto postaviti lesni trgovec Hainrichar.
—	Čebelarske vesti. Podružnice v Žirih občni zbor se bode vršil v nedeljo, dne 4. februarja, ob 11. uri dopoldne v gostilni ValentinaOblaka v Z i r e h. Dnevni red : 1. Pcročilo predsednika. 2. Odobritev računa za L 1905. 3. Volitev odbora. 4. Razni nasveti.
—	Novioe z Brezij, 26. januarja. V noči 14. januarja t. 1. se napadli neznani pebalini fORaj Tajčarjeve hiše in jo s kamenjem obletavali. Kamen je priletel skozi okno v staffbvanje g. Petra Mokerela nad pesteljo v steno in zapustil spomin v steni. K sreči ni bil nihče poškodovan. — Poročila se je tukaj gospodična Terezija Ribnikar s posestnikom gosp. Janežem P e r k o - t o m. Čestitamo. — Umrl je posestnik A 1 j a n č i č iz Hušice dne 25. t. m. — Vreme se je tukaj izpre-ebrnilo. Dobili smo sneg, burjo in mraz, danes imamo 7 stopinj pod ničlo. — Slav-ček pozimi je M. Longus, kateri vse noči prepeva.
—	Ameriške novioe. V Calu-metu (Mich.) je zgorel v rudniku Viljem J a k š a. Rudnik je sploh ves v plamenu vsled vnetja plinov in bo zaradi tega še dlje ča3a zaprt V njem delajo največ Hrvatje in Slovenci, ki so zdaj brez dela in zato hudo prizadeti. — V Jolietu je v je-klarni ponesrečil Martin Kolar. Malo je upanja, da bi okreval. Vsled telesnih poškodb zadobljenih v rudekopu je umrl v La Salle 191etni Josip Marovt, doma iz Gornjega Gradca na Štajerskem. — V Johnstownu je umrl vsled bolezni na pljučih Franc Kastelic. — V Sheboyganu je umrla omožena Katarina Strupeh, doma iz Trebelnega na Dolenjskem. — V Ctevelandu je umrl 221etni Franc M o -h a r. — V Leadvillu je ubile v rudokopu Franceta Zupančiča iz Brške vasi pri Mirni peči na Dolenjskem. — V Aspeni je umrl vsled plučnice PeterFu-gina, doma iz Brezovice pri Poljanah na Dolenjskem.
—	Pred upravnim sodiščem
se vrši 14. t. m. ob 10. uri dopoldne obravnava v zadevi pritožbe g. Antona Fettich Frankheiraa proti ministrstvu za uk in bogočgstje zaradi naknadnih prispevkov k župniškim zgradbam, dne 16. t. m. ob pol 12. uri depoludne pa v zadevi pritožbe Dominika Lusina iz Ljubljane proti kranjskemu dež. odboru radi doneska za vzdrževanje neke ceste.
—	Nova mostova čez Krko prično graditi v tekočem letu t. j. most med Stražo in Vavtovasjo ki je že ves trohljiv, in novega med Gor. Poljem in Toplicami, katerega je bila predlansko jesea voda odnesla. Oba sta nujno potrebna.
—	Društvo ,,Kranj" priredi v nedeljo 4. fobr. v dvorani na „Novi Pošti" predavanje. Predava g. prof Remec: »O ognjenikih in potresih." Predavanje bodo pojasnevale krasne slike s ski-opt konc m. Začetek točno ob pol 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi člane in nečlane odbor.
— Podražanje usnjenega blaga. Zaveza avstrijskih izdelovalcev usnja je sklenila blago podražiti. Kot vzroke
k temu navaja kužne bolezni med živino v Avstraliji, ki je producirala največe množine kož. Tudi Nemčija in Amerika s a pokupili v zadnjem času silno veliko sirovega usnja. Mnoge je pripomogla k sedanjemu nedosta-janju usnja ruske - japonska vojska, za katero so bile nakupljene velike mnežine jer-: men, torb, kožuhov, črevljev i. t d. Zato bo i cena usnja povsod poskočila in zlasti bo j vsestranske občutljiva pri črevljih.
—	Družba sv. Ciril in Metoda
I je poslala 1. 1904 in 1. 1905 vsem svojim ' podružnicam okrožnico, v koji pojasnjuje, da se v njenih .Vesinikih" izkazujejo vsakokrat le oni dohodki, ki jih je prejemala za preteklo upravno leto. — V poročilu za veliko skupščino v St. Juriju ob južni železnici 14. septembra 1905 so znamovani torej dohedki za solnčno leto 1 904. />ato ne mere tiskan biti med prispevki za 1904. lete n. pr. eni, ki se nam je izročil še le 8. januarja 1905 leta. Priobči se samoumevno šele v »Vest-niku" za prihednje leto. — Velik nered bi včinili v svojih knjigah, ke bi delali tu izjeme. Naj se nam ob podobnih slučajih ne očita »nepaznost" in naj podružnice ne pišejo z izrazi, kakor n. pr. »zahtevamo popravo i. dr. Ko bi vodstvo, — oprto na zgoraj znamovane svoje izjave — rabilo tu-prilično take besede, bile bi to umljivo. Nam napram niso na pravem mestu A ni na tem, da bi dokazovali, kako napak včinjajo drugi in naše pismo tudi nikdar ne gre na robatost, izrazov. Pač pa stojimo vsakokrat za domovinsko darežljive ljubav, na kojo Vas vabimo to že v tretje pojas-nujoč tudi danes. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 30. januarija 1906. — Opomba uredništva: Na-mestu da bi nekatere podružnice tako pisarile, naj bi se raje vse takoj potrudile, da ne bo v prihodnjem »Vestniku" za slovensko zavednost škandaloznih praznot pri prispevkih nekaterih podružnic.
—	Starološke dekanije Soda-litas ima mesečni sestanek 7. svečana v Loki. Točno ob 10. uri ho-spitacija v tretjem razredu mestne deške ljudske šole, ob 11. uri konferenca v uršulinskem samostanu.
—	Na adreso južne železnice. Z brzovlakom ki gre ob 6ih zvečer iz Ljubljane preti Št. Petru se je peljal zadnjo nedeljo slovenski kmet, ki je vprašal vozni listek mu preščipajočega sprevodnika, koliko časa bo vozni listek za retourvožnjo veljaven. Sprevodnik mu je na uljudne vprašanje odgovoril zasmehljive: ,24 ur", potem pa se proti dvema nemškima sopotaikoma norca delal iz njega, ki zna le »kraineriš". Brezdvemno je v interesu južne železnice, da se vsi nje sprevodniki vedejo vsaj na slovenski zemlji tudi napram potnikom, ki znajo samo .kraineriš" vsaj toliko uljudne ket se mora sleharn človek nasproti vsakomur, ako hoče veljati za dostojnega človeka in najmanj kar zahtevamo je, da se — vsaj | dokler ima železnica samonemške vezne listke — sprevodnik na uljudne vprašanje potnikovo — ne zlaže. Menda bo umevno vsakomur, ako povemo, da si na ta način ne damo več pritiskati na narodno zavest našega ljudstva, da bi ga radi njegovega jezika ljudje, ki bi mu morali iti na roko, zasmehovali. Sicer pa se tudi slovenski potnik vozeč se po tej progi mora čuditi, ko sliši da sprevodniki večjidel izklji-cujejo imena postaj najprej nemški — potem slovenski z izreko, v kateri ti ne zvoni ime postaje nič manj neznano ket nemško — potem zopet nemški. Človek bi mislil, da se vozi kje v Nemčiji, ka bi ne vedel, da je gori vožnja neprimeroma lahkejša in hitrejša.
—	Novačenje se bo vršilo za gra-diški in korminski okraj od 1—5. marca.
—	Nekaj paviljonov za umobolnico v Gorici je že postavljenih. Umobolnica bo za celo Primorsko.
—	Nova mestna klavnica v : Škofji Loki. V Š»ef|i Loki bode v
nedeljo dne 4. t. m. blagoslovil oadotni g župnik Ščinkovec novo mestno klavnico, k?, tere zgradba stane nad 80.000 kron. — Pri otvoritvi dne 5. t. m. bode klal mesar Anton Hafaer dvoje — 2236 kilogramov težkih volov, kupljenih «d gospe Kanslma Poklukar na Dobravi za 1920 kron. — 980 kgr. tež-I kega vola bode pobil mesar Matij Hafner. Cena temu, od Jožefa Hafnerja v ŠSofji Loki, kupljenemu volu je bila 940 kron. — Izvan-redno težko in lepe živino imata za otvoritev klavnice pripravljeno tudi ostala dva mesarja Janez Hfner in Hilena Hafner. — ^.kofja Loka se od zdaj lahko ponaša z najlepšo in najmodernejšo klavnico na Kranjskem. Z. ozirom na izvanredne jaki izvoz mesa je zgradba vsekako umestna in je upati, da se bode klavnica obrestovala in amorti-zirala
—	Škandali v tržaški luki.
Kar počno voditelji pri delu nove luke, presega že vse meje. Način njihnega zidanja je ožigosal ravnatelj pristaniščnih stavb Nidory i iz Keke tako sijajno, da ni mogoče ovreči
njegovih trditev. Dokazal je, da čaka vse nove stavbe usoda tistih novesezidanih molov, ki se sesedaj« v blatno dno morja. Zazidani milijoni so vrženi torej v blat«!
—	Iz jt. Jerneja. Dne 2. svečana nas je zapustil g. Ivan N^-gu. c. kr. poštar. Bil je blagi g>spod prav vesten in natančen uradnik, a ob enem izboren društvenik. Njegova zasluga je, da se je poštni premet v St. Jerneju tako povzdignil; njegova zasluga, da imamo v sredini trga pcštni nabiralnik in ravne zadnji čas nam je izposloval udobnost, da bodemo imeli v vsaki večji vasi v fari nabiralnik za pisma. Koliko časa in peta bode strankam s tem prihranjenega! Bil je nagiema odpoklican na svoje novo mesto v — Črnomelj, ter obenem bil povišan v viši činovni razred. Hvaležno Vam kličemo: Bog Vas živi na novem mestu!	A L
—	No« kolodvor za rszvrščenje vlakov dobi Zpgreb
—	Stavka pri Lloydu. 1z Trsta poročajo: Včeraj so pričeli stavkati kurjači pri Lloydu.
—	Napad na finanoarje. Dne 24. januarja, okoli 5 ure popoldae, je nekdo na hrvaški meji ustrelil iz revolverja na finančnega komisarja gesp. Jakoba Skubica iz Kočevja in finančne straže respici.enta g Andreja Weble iz Črnomlja. Kroglja je k sreči frčala preke glav napadenih. Napadalec, ki je bil 3krit v grmovju, j* izginil.
—	Sramel-kvartet sodeluje dne 4. svečana na veselici gasilnega društva v Radovljtc'.
—	Štrajk na Reki kon&an. Strajk v tovarni za torpede je končan. Rav nateljstvo je ugodila vsem zahtevam delavcev, jutri trično delavci zopet delati.
Štajerske naolce.
š Trbovlje. O L;nbartu se govore tukaj čudne reči. Ako vse to ni same sum-ničenje, tedaj je gotovo, da be nekega lepega dne aH najbrž v neki lepi noči Linhart zapustil našo dolino, ali sam ali v spremstvu bajonetov, se še ne da prerokovati. Cuje se, da je tozadevni ukaz od sodne oblasti že izšel, a ravnateljstvo je posredovalo, da se povelje za zdaj ni izvršilo, ker še traja stavka in bi tako letel sum, da je ono to povzročilo. Vsekakor Linhartu prede, ker mu nreti useda njegovega prednika.
š Zdravje ss je izboljšalo gospodu A. S e v e r j u , ki se sedaj nahaja v duhovniški bolnici v Gradcu
Š Hudo je snežilo 31. januarja pepoldn« v mariborski okolici. Tudi grome-nje je b;lo čuti.
š Porotne obravnave v Celju se prično 12 t. m
š Konkurz je napovedal Ivan R i z m a l, trgovec v St. Jurju cb Tabru (sodni okraj Vransko) K^nkursno sed šče je okrožno sodišže v Celju.
š Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem priredi svoj letni občni zbor v sredo, dne 7. februarji t. 1, ob 6. uri zvečer, v salonu gospoda Jak. Brinovca z običajnim sporedom. K obilni udeležbi vabi odbor.
š Soo. demokratje so v nedelje imeli svoj shod v Celju. Hudiča klicat in pridušat se je prišel gospod Kristan iz Ljubljane.
P. n. naročnikom!
Današnja sobotna Številka je zadnja, ki jo prejmo p. n. naročniki, kateri še niso obnovili naročnine na »Slovenca« za leto 1906. Prosimo torej, naj se nemudoma odpošlje naročnina, da ne bo pozneje neprijetnih posledic. Pridobivajte »Slovencu« novih naročnikov, da se vedno bolj izpopolni!
UuMiaeiHe miti
li Koncert ,Glasbene Matice* V ,Unionu( je včeraj uspel čez vse sijajno Zoori, solisti in orkester — vse je od prejšnjih dveh koncertov tako napredovalo, da smo imeli krasen umetniški vžitek. Seveda je bilo vse radovedno, kako se bo obnesla velika dvorana »Uniona" s svojo akustiko. Včerajšnji koncert je dokazal, da je te zdaj prva koncertna dvorana v Ljubljani tudi glede akustike. Svojo glavno preizkušnjo je včeraj častno prestala. Bila je napolnjena — čez 1100 poslušalcev je prišlo! — in vendar se je vsak glas slišal polno in čisto. Gospod vodja Hubad je bil včeraj kot dirigent na vrhuncu. Prišlo je tudi mnoge gostov z dežele, ki so bili vsi polni hvale. „Glasbena Matica" je včeraj dobila dokaz, da bi z velikim uspehom v „Unionu" lahko prirejala ljudske koncerti, ki bi postali prav popularni. Cu-jemo, da je »Glasbena Matica" povabljena, naj pride tudt v Trst proizvajat »Visoko pesem".
lj Duh se je omračil danes sinu dež. šol. nadzornika g. Levca Stanku L e v c u vsled nezgode, katero je pretrpel pred leti v kadetni šoli. Danes dopoldne so ga našli dijaki tukajšnje realke C ril Juvan, Hinterlechner Domen, Pikel Mat. in Tavčar Ctril ob poti v Šiško mrtvega. Nesrečni mladenič si je pognal kroglio v usta. Že dalje časa so na njem opazovali čudne ve denje. Velespoštovana rodbina g. dež šol skega nadzornika Levca naj bo pri tem novem bridkem udarcu prepričana, da seču stvuje ž njo vsa Ljubljana. Pogreb bo v ponedeljek ropeldne ob 3. uri iz mrtvašnice.
lj Nemški „Eislaufverein." Vsled preziranja slovenskega jezika in izzivanja nemških nacijenalcev je mestna občina kakor čujemo, temu društvu pogodbo za prihodnje leto že odpovedala. Zdaj naj pa ljubljanski Nemci drsajo in heilajo po
—	nemškem ledu! Drugi govore pa že, da bode društvo vzelo v najem Doberletov „Kern." A gospodom povemo, da bo slovenščina tudi na »Kernu" prav — radikalno „led preliila"!
lj »Naša zveza" bode imela svoj ustanovni zbor jutri dne 4. t. m. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani ^Narodnega doma", na kar še enkrat opozarjamo gospode uradnike. Vabila so se poslala v vse urade; ako pa ga vendar kdo ni dobil, dobode ga juti i na občnem zboru.
lj Zopet samoumor topni-čarja. Včeraj zjutraj ob 7. uri se je pri drugi čuvajnici med Lazi in Zalogom vlegel na tir topničar Hirš s tajerskega. Vlak št. 137 ga je raztrgal na drobne kose. Vzrok samoumora je bil najbrž strah pred kaznijo, ker je brez dovoljenja ostal celo neč zunaj. Čudno, da se zadnji čas take ponavljajo samoumori med topničarji.
lj Slovensko gledišče. Z raznimi nezgodami se ima boriti slovensko gledišče. Cs je lepo vreme manjka občinstva, če je gledišče polno — manjka pa igralcev. Včeraj popoldne se je igrala dr. Šcolbova veseloigra „Putujem s hčerko" prav dobro, boljše kot premiera; — zadovoljni smo bili, kot malokdaj pri popoldanski predstavi. Vsi so bili dobri; poleg glavnih je dobro izvršil svojo vlogo tudi g. J e v a n o v i č, kot stari sluga. — Zvečer se je pela opera »Caro-strelec". Komaj jo je bilo mogoče uprizoriti. G. O r ž e 1 s k e m u se je namreč poljubilo rezistirati in odpovedal je popoldne ob 3 uri sodelovanje ter s tem spravil vodstvo slov. gledišča v največjo zadrego. Da je bilo mogoče opero sfloh uprizoriti, prevzel je vlogo Maksa iz prijaznosti marljivi resižer gos p. R a n e k. — Bas — pa tenorsko partijo! — Glavna stvar je, da je omogočil predstavo in izpolnil zevajočo vrzel — debre. Neradi smo osebni v kritiki, ki spada v rubriko umetnosti. Toda včerajšnji nastop g. Oržel skega zasluži, da se ožigesa. Igralci so plačani, zato imajo tudi dolžnosti napram občinstvu ia napram intendanci Ce hoče pa kdo le n&gajati, je to čisto navadna inda-lenca. To naj si zapiše g. Orželski v svoj album, sicer pa je bila opera razmeroma
—	za nedeljo — dobra.
li Iz pisarne ,Dramatičnega društva* se poroča: Včeraj opoldne je"g. S t. O r ž e 1 s k i, ki je bil v četrtek še docela zdrav, nenadoma naznanil intendanci, da je popolaoma ohripel in da zvečer pod nikakim pogojem ne more nastopiti. Ker pa se je že med tednom oglasilo veliko število rojakov z dežele za „Carestrelca" ter se je pripeljalo mnogo ljudi z Gorenjskega in Dolenjskega z namenom, poleg koncerta „G!as bene Matice" poslušati še slovensko opero, je hotela intendanca — Se z ozirom na goste rojake — vsekakor omogsoiti operno predstavo G ;sp Zach je pel ulog® Maksa že opstovano na čeških odrih, a žal, da je mestema pozabil češki tekst. Ker m bilo na razpolago čf.škega libreta, je bil tudi gesp. Zicha nastop nemožen. V tej stiski je pogumno priskočil na pomoč gospod režiser baritoeist g. R & n č k , ki je povzel u!ogo Maksa še Is ob 4. uri poprddos ter jo z gospodom kapeinikom nagloma prečital. — Vsa čast mu; samot bsebi razumno, da je bil v neprijetnem položaju, ker vlogo Maksa sploh ni imel študirane. Zato pa zasluži vse priznanje, ker v dveh urah naučiti se take obširne partije ni šala. Da bi se mcgel naučiti prozo in besedilo na pamet je b 1« seveda že prepozno. Tako je nastopil dr. Ranek v kostumu Maksa in si je pomagal mestoma s klaviraim uvodom. Gosp. Ranku gre torej vse priznanje, da je sploh omogočil sinečnjo predstavo ter da je preprečil, da ni bilo treba gledališča zapreti. Nadejati pa se je, da gosp. Orželskega hripavost v kratkem izgine!
—	Za 6, 8 in 10. t. m. ni bilo nikakor možno dobiti vojaške godbe; zato se na te tri gledališke dneve uprizorita dve dramski noviteti: Jakoba Delinarja izvirna veseloigra s petjem „C i g a n i« (s sodelovanjem oddelka društvene godbe) ter slav-noznana angleška drama „Ma 1 i lord". Dne 13. t. m. pride prvič na oder velika epera _PoIiski žid'' češkega sklada telja Karla Weisa. Konc- m meseca pa se uprizori prvič Dollioge^eva operela ,Don
Cezar". Slav. občinstvo blagovoli opisane razmere upoštevati!
lj Priprave za jutrišnjo »alav-čevo( maskarado so sedaj popolnoma dovršene. Odbor se je potrudil, da res nekaj posebnega nudi občinstvu, zato je go tovo upati, da bo prva „slavčeva" veselica v tej krasni dvorani „Uniena" nad vse izborna.
lj Prememba posesti. Gospod Fran Petere a je prodal svojo hišo na Rimski cesti tukajšnjemu mesarskemu mojstru g. Andreju Marčanu za 66 000 kron. St.dlerjevo hišo na Starem trgu je kupil mesarski mojster gosp Zupan za 37 000 K.
lj Kdo je umorjena ženska?
Poročali smo, da sta dve ženski na podlagi fotogr*flie na tukajšnji policiji spoznali, da je pri Miirzzuschlagu umorjena ženska neka Marija Mattausch, ki se je mudila nekaj časa tudi v Ljubljani. Z Dunaja sedaj poročajo, da umorjena ni Marija Mattauscb, ker Msrija Mattausch živi v Iaomostu kot bla-gajničarka v neki kavarni.
li Tepež na Karolinški zemlji* Včeraj se je sprlo v neki gostilni nekaj fintov, med katerimi sta bila tudi brata ščurkova s Ksiolinske zemlje in njih prijatelj nek Železnifcar. Ker se v gostilni niso hoteli pretepavati, so zapustili gostilno in počakali svoje sovražnike na cesti in jih z „drikelci" premlatili in enemu omajali zob.
lj Huda natakarica. V četrtek je prišla natakarica Rozalija Zupan obiskat svojo sestro in jo hotela pretepsti. Ker ji je pa to preprečil svak, je to Roziko take raz burilo, da je planila pa samokres. Svak ji samekresa ni mogel odvzeti, pač pa 25 pa-tron, nakar jo je natakarica popihala.
lj Imenovan je za pravega učitelja na tukajšnji realki dosedanji prov. učitelj na tem zavodu gosp. Miroslav Juvan č i č.
li Pouk o brilantni slikariji v hotelu pri „Slonu". Opozarjamo na današnji oglas dam, ki so se učile nove tehnike brilantnega slikarstva.
Ii Vojaški veteranski kor v Ljubljani priredi plesno veselico danes v soboto. dae 3. sečasa 1906, v dvorani starega strelišča. Začetek ob 8. uri zvečer.
Ij Tujci v Ljubljani. Mescca januarja t. 1. je došlo v Ljubljano 3092 tujcev (400 več kot prejšnji mesec in 540 več kot meseca januarja 1. 1905) Od teh se jih je nastmilo v hotelu: Unian 564, pri slonu 600, pri Maliču 294, Lloyd 231, Ilirija 154, pri avstr. cesarju 199, južni ko'©dvor 108, pri bavarskem d*oru 167, Štrukelj 128, Grajzer 93, v ostalih gestilnah in prenočiščih 557. Iz tujih držav je bilo 29 tujcev.
lj Ples trgovskega društva Merkur je dobro uspel. Prvo cetvorko je plesalo 64 parov.
lj Umrl je v bolnici uradnik Emil S 1 * j m e r , st*r 54 let.
lj Metulji in sneg. Živega metulja je vjel pri tobačni tovarni Jožel Z g o n c in ga pesial v naše uredništvo. Metulj je sedaj zavarovan pred snegom v našsm uredništvu.
lj Novost v reklami. Povsod napredek — v prvi vrsti pa pri reklami! — Brez te se dandanes prav ničesar ne de seže. zlasti trgoy3tve potrebuje največ reklame, zato je trgovsko društvo v Trstu pretekli teden uprizorilo takozvano »živo reklamo" na maskaradnem plesu, na kojem so nastopile le reklamne maske. Ob tej priliki so bile celo aoč odprta trgovine ter razsvetljene. Neka bančna trrdka izstavila je živega človeka v lastnem paviljonu izlož benega ofena ; ta oseba ogleduje glavni dobitek, okrog i« okrog pa je prilepljenih ne-številno srečk. — Tvrdka Motorich poslala je na maskarado osebo, predstavljajoče pisalni stroj, tvrdka Csrlel osebo v obliki črevljev itd. Pravijo, da se je te vrste reklama dobre obnesla, zato namerava tukajšnje reklamno podjetje g W. K. N u č i č a tudi v Ljubljani to poskusiti. Prav, da se tudi Slovenci začnemo gibati na tem polju G. N u č i č si je omislil v to svrho ekscentrično novost, takosvani „živi reklamni stelp", katerega je občinstvo imelo že včeraj priliko videti. Ravnoisto podjetje g Nučiča pa pošlje na „Slavčevo" maskarado jutri večer v hotel „Union" skupino živih šampanjskih steklenic, zato opozarjamo zlasti trgovske kroge na to nevest.
lj Maskarada pevskega društva ,Ljubljana1, ki se ima vršiti 11. svečana t. 1. utesjne postati sodeč po dosedanjih pripravsh vredna sovrstnica meseca prosinca vršečega koncerta. Odbor društva, pomnožen po najdelavnejših članih, skuša napraviti pri tej maskaradi občinstvu izre den užitek. Natanfneji vspored in vse zanimivosti so še selaj „uradna tajnost". Za j maskarado so že naznanjene skupine, ka- i terih v Ljubljani še ni bilo videti. Želeti bi j bilo, da bi se tudi druge skupine prijavile odboru, da isti storiti vse potrebno.
Odbor.
Razne stvari.
Najnovejše.
Panika v cerkvi. Včeraj je bila v cerkvi v Altlerchenfeldu na Dunaju prepoved za otroke. V cerkvi je bilo 2000 oseb. 22 letno zasebnico nakrat vrže božjast Otroci so mislili, da je izbruhnil ogenj in drli so preti cerkvenemu izhodu. Nastala je strašna panika. 61etni deček Sckuster je bil v gnječi popolnoma stlačen, 21 otrok je težko ranjenih, 13 lahko; pet težko ranjenih bo skoro gotovo umrlo.
Kako aristokratje zapravljajo. V igri je dobil trgovec Gustav Ažbei 280 000 kron Grof Bamfy, ki je to sveto zgubil, je stavil za izplačevanj« sledeče predloge: 100.000 kron izplačuje takoj, da prepisati nanj pesestve, ki je vredno 40.000 K in naloži zanj rento z letnim dokodkom 1000 kron.
Pasivni odpor bodo izvajali davčni uradniki dunajske mestne občine, ker so preotiožeai z delom.
Stavka. V Reimsu na Franooskem stavkajo tramvajski uslužbenci.
O t r p a j e n j o tilnika. Ta bolezen se je zopet pričela širiti po Vestfal-skem.
£opetnapad vRusiji. IzPe-terburga poročajo: V vlaku je bil umorjen veleposestnik grof Wenge-Lambs-dorff, njegov spremljevalec bar. Roune pa težko ranjen.
Hrib se porušil v jezero. Iz britske Kolumbije poročajo, da se je zrušilo brdo Peno na otoku Princes Royal v poleg ležeče jezero vsled hipnega in močnega potresa Gladina vode se je zato dvignila za 12 stopinj.
Novost vbelgarskih gimnazijah. Bolgarski minister prosvete je predložil sobranju predlog za vpeljavo trgovskih oddelkov pe vseh gimnazijah, kjer bi se predavalo e najvažnejših trgovskih predmetih.
Sto konj zgorel o V Edgeware Road na Angleškem se je vnel vojaški konjski hlev, kjer je bilo do 200 konj. Do ste konj je zgorelo, drugi pa se se strgali, dirjali vsi divji na prosto in divjali po cestah in ulicah. Vsled tega se je dogodilo mnogo nesreč in neki potnik je našel pod konjskimi kopiti smrt.
Vegetarijanski črevlji so najnovejša iznajdba tistih ljudj, ki sovražijo meso. V< geterijanci so se dolgo časa trudili da bi iznašli primerne snovi za obutev in &e rabili tako več ničesar takega, kar dobivamo od živali. In zdaj se jim je posrečilo izumei; tako obuvalo in pravijo, da je celo boliše od usnjenega.
9letna junakinja. 9!etna hčerka nekega železniškega stražnika nedaleč od New Yorka je opazila, ko je ležal njen oče bolan, da je železniški tir zasut. Tekla je hitre dva kilometra daleč pe progi in prižgala rdečo luč, vsled katere se je kmalu po tem došli vlak ustavil in preprečila tako vse nezgodo.
Abdul Hamid — fotograf. Turškemu su'taou je zelo všeč fotografiranje in zato je postal sam — amateurfote-graf. Kupil se je aparat od ebenovine in zlata in dal zanj 32 000 K Ker je po turški veri zabranjeno slikati ljudi, slika sultan samo posamezne dele svojega poslopja.
Strupen pajčolan. Neki trgovec iz Curiba ie Sel s svojo soproge aa potovanje. Žena je hodila na izprehode v klobuku z zelenim pajčelanom, ki ji je segal tudi čez obraz in se dotikal njenih ustnic, na katerih je imela neznatno rano. Zdrava in silno krepka je nato naenkrat obolela in zdravniki s« koastatirali, da si je zastrupila pajčolimom kri.
Žena in vojaška služba. V Berchau j; izšla brošura Honza Gschel-bachu, ki žahtsva, da se uvede ženska tudi v vojaško službo. Pri tem se opira na sedanje razmere, v katerih se bere ženske za enakopravnost. Ker zahteva ženska dandanes vse državljanske pravica, kakor mož, pa naj tudi služi državi kst vojak, seveda tako, kakor je za žensko primerno. Pe pisateljskem mnenju bi morale ženske služiti po tri leta in se v tem času priučiti vsega potrebnega. Telovaditi bi morale mnogo in pa hoditi peš, da bi se okrepile. Ob času vojske bi opravljale vsesamaritne posle, uniformirane bi bile priprosto, lepe in po vseh pravilih higiiene.
Strašen umor. Iz Bruslja se poroča: Pred porotnim sodiščem v Brabantu se vrši porotna obravnava proti 50!etni ženi Banwens in njenima sinovima. Uoili so spečega očeta, odrezali mu glavo in mrtveca vrgli na železniški tir, da. ga je razmesaril vlak.
Književnost ln umetnost
* „Dom in Svet" št. 2 ima sle-■ deče vsebino: Pavel Perko: Mrakov To-i maž. Z naših gora. — Ivan Lah: Gospod j Ravbar. Pesem. (Dalje.) — Fr. S. Finžgar: j Pod svobodnim sslaccm. Povest davnih ds-i dov. (Dilje) — Milan Pugelj: M«ksima. 1., 2. — Anten Med red: Rendez-vouz. Gluma
v treh dejanjih. — Dr. Andr. Pavlica: Poezija s Siona. Misli o hebrejski metriki. — Evgen Jate: Liudske knjižnice. (Dalje.) — Griša: Romančica. — Jas. Lavtižar: Onstran BaLtiSkega morja. Popotni zapiski. (Dalje.) — Književnost. — To in oao. — Na ovitku: Strune in strele. — Slike: Aleksander SergejeviS Borisov: Kapelica ob ju-govskem Saru. — Naselbina eb Murmanu. A. S. Borisov. — Samojed v Šotoru. A. S. Borisov. — Na obisku pri bamojedu na Novi zemlji. A. S. Borisov. — Štirje reliefi na novi cerkvi sv. Štefana v Budimpešti. Edvard Mayer. — Iz deželo faraonov Fela-hinja pri studencu. — Draždani: Kraljeva palača. — Josip Stritar. — Spomenik cesarice Elizabete ▼ Pulju. — Korošica. — Iz strašnih dni v Moskvi: Razdejanje na ulici.
—	Avgusta Cerar - Danilova. — Finsko glavno mesto Helsingfors. — Ljubljanka v Moskvi. — I. Betetto. — Grof I. I. Tolstoj.
—	G. S. Petrov. — Knez Trubeckoj. — A. Fall'6res. — V restavraciji hotela „Union« v Ljubljani. — Priporočamo opetovano v obilne naročanje ter se prva številka še vedno lahko pošlje na ogled.
Fortisova vlada odstopi.
Četrtkova seja italijanske zbornice je bila usodepolna za novo Fortiseve ministrstvo, kt so ga le s težave sestavili. Fortis je zagovarjal svoje stališče in naglašal, da je prešinjen njegov program z demokratičnim duhom. Fortisov pregram je estro napadal poslanec Sonino.
Zbornica je z 221 proti 188 glasovom izrekla Far-tisu nezaupnioo. Poraz Fortisovega ministrstva je povzročil Giolitti, a ni dosegel svojega namena, da pride zopet na površje. Splošno sodijo, da sestavi novo vlado S o n n i n o. Ako sestavi novo italijansko vlado Sonniao, postane finančni minister Luzzatti, San Giuliano pa ostane minister za zunanje stvari. Fortis je že naznanil kralju, da odstopi. Kralj je izjavil, da se hoče premisliti. Italijanska zbornica je edgedena.
Staro- in Mladočehi.
„Hlas Naroda" poroča, da se je v seji praške trgovinske ia obrtnijske zbornice sestavil poziv na isvršeralni odbor alido in staročeške stranke, a a j se e b e stranki z ozirom na sedanje politične r s z m e r e združita.
Trgovinska pogodba z Rusijo.
Trgovinska p®godbi irud našo državo in Rusijo je sklenjena. Včeraj popoldne je bil na Dunaju skupni ministrski svet. Raz pravljali so ® vprašanjih, kt se tičejo trgovinskih pogajanj.
Občinske volitve na Srb« skem.
Belgrad, 1. febr. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile v csli državi, so se vršile v celi državi, zmagali mladi radikale*! v 614 občinah, stari radikalci v 491, narodnjaki v 115, naprednjaki v 50, agrarci v 13 občinah. 35 občin ima nevtralne odbornike.
Cesar Viljem in kralj Edvard.
L;sti poročajo, da diptomatje ne verujejo v bolezen angleškega kralja Edvarda. Pravijo, da se je izdal Edvard za bolnega le, da mu ni treba edpotevati na pogreb rajnega danskega kralja v Ksdanj Pogreba se namreč udeleži nemški cesar Viljem, s katerim se pa Edvard ne mara sniti, ker sta sprta že ene leto.
Bolgari vznevoljeni na Srbe.
Bdrolinski „Lokalanzeiger" poroča, da so vznevoljeni v Sofiji, ker Srbija za enkrat noče predložiti skupščini carinske pogodbe. Bolgarska vlada je menila, da reši pogodbe srbska skupščina vsaj do 14. februarja. Pravijo, da Srbija ravna zate tako počasi, ker ima stare neznane obveznosti nasproti Avstriji.
Katoliki na Rusko-Polj-skem.
Na nasvet, obsežen v papeževem pismu, je ustanovil varšavski nadškof „&vezo poljskih katolikov", ki se hitro širi in šteje že 114 skupin Še prakti£neje se gibljejo katoliški Poljaki v vilenski guberniji. Ti so ustanovili .ustavno katoliško stranko" in začeli živahne agitacijo za volitve v državne dumo. Soditi pe uspehih dosedanje agitacije lahke upajo na deset do dvanajst
mandatov.
Telefonsko ln brzojavno porodiš.
Jesenice, 3 febr. Volitev župana v petek 2. febr. se ni megla izvršiti, ker ni prišlo *U vseh odbornikov, manjkalo jih je 10 od 24.
Celovec. 3. febr. Umrl je na sveč* nico zvečer Tinjski prošt Anton Tro-2 e š. Pogreb bode v ponedeljek dopoldne.
Polhovgradeo, 3. februvarja. Danes zjutraj je nenadoma umrla Barbara T r n e v e c , soproga tukajšnega podo-barja.
Št. Lenart, 3 febr. Včerajšni politični shod pri Iv. Benediktu je ob veliki udeležbi najodlsčaejše protestiral proti krivični razdelitvi maadatov na Južnem Štajerskem in tirjal, naj se vse slovenske občine v lipniškem in radgonskem političnem okraju pridružijo slovenskim volilnim okrajem. Vsi govori navdušeno sprejeti. Shod se je izvršil nad vse sijajno.
Trst, 3 febr. „Associaziose Patria" je priredila včeraj protestni shod proti vla-dinemu odloku glede magistrata. Ko je stopil vladni komisar na oder, so ga sprejeli s krikom in žvižganjem, več minut je trajal ropot, ko so upili, da mora vun, ker je to shod po § 2, pri katerem nima vladni zastopnik pravice biti prisoten. Vladni zastepnik se pa ni umakil od zborovanja Resolucija, polna inzultor na vlado, je bila sprejeta s ploskanjem. Kadar se je vlada imenovala, so grozovito žvižgali. Govorila sta dr. Mrak in dr. Venezian, ki je sklenil svoj go?er: Bili smo in ostanemo Italijani! Potem so demonstrirali po mestu. Pred na-mestsiško palačo so stali stražniki. Demonstranti so žvižgali straži in namestništvu.
Mostar, 3. febr. Častnika V. Stich in F6ielmayer sta ogledovala nabito puške, ki se je na krat sprožila. Strel je zadel F6-delmayerja v trebuh.
Dunaj, 3. februarja. Vsled nesreče v cerkvi Aitierchenfeld (glej najnovejši vesti) sta magistrat in ordinariat odredila, da se varnostne odredbe v cerkvah strogo izvršujejo.
Pariz, 3 februarja. Včeraj je bilo v bojih ra jenih 50 oseb, nekatere težko. Tudi nekaj policajev je ranjenih. V cerkvi sv. Petra je biio do kolen vode, ker so gasilci gasili neki požar. Barikada pred zakristijo, narejena iz izpevednic cerkvenih klopi in stolov je bila tako trdna, da so morali policaji izsekati skozi predor.
Kiel, 3. februarja. V kratkem se vrnejo moraarji iz Vzhodne Afrike, ker je uper Hererov zadušen.
Sofija, 3 febr. Vojni minister bo zahteval od sobranja naknadni kredit 2,700.000 levov, da »akupi municijo in konje in da za poskuinjo izvrši mobilizacijo.
Carigrad, 3. febr. Turški prestolonaslednik princ Reschard jc nevarno obolel.
Berolin, 3. februarja. Avstr. vlada je zahteval«, naj Nemčija odpokliče sedanjega nemškega poslanica v Belgradu dr. ELy-kinga, ker konsekventno dela proti Avstriji. Nemšks vlisda je odgoverila, da tega ne more ste« iti.
Tokio, 3. februarja. Japonska namerava zvišati število armade na dvajset divizij.
Cetinje, 3. febr. 0an;3 je b 1 tu shod, na katerem so bile izrečene simpatije Srbije.
Zelodeo prebavlja in čisti.
Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možne olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Frag nuja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča li h ko edvajenje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. 431 (7—6) a
Pravo ljudsko domače sredstvo, ki ga mnogo rodbin rabi iz lekarne B. FRAGNERJA, c. kr. dvornega založnika v Pragi, slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravile, olajšuje bolečine, prepreči unetje in pospešuje celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To je pač najboljši dokaz za njegovo izborno učinkovanje. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. 431D b 7-4
^^^^^^^^ifll		
Kupujte narodni l^o		lel{! rKBRi7„ Si 1
Kot
Poslano.*)
Udano podpisani si usojam sporočati svojim cenjenim gospodom odjemalcem, da so popolnoma odstranjene vse ovire pri strojih mojega novega avtomatičnega mlina, da isti izvrstno deluje ter nudi nepričakovano ugodne uspehe. Ker so imenovane ovire vplivale včasih tudi na dobroto moke, prosim svoje cenjene gg. odjemalce, da vzamejo to vest na znanje ter mi v bodoče ohranijo naklonjenost ker zagotavljam in jamčim, da bodo izdelki mojega mlina odslej na takem glasu, kakor so bili vedno.
Tudi z osobjem vposljenem v mlinu, se je morala napraviti vsled novo ustvarjenega položaja potrebna izprememba. Posli pri novih strojih zahtevajo od uslužbencev pač malo ročnega dela, a tem več strokovne inteligence in natančnosti, vsled česar imam sedaj v podjetju le take ljudi, kateri so popolnoma kos svoji nalogi.
V obče se opazuje, da se dogajajo v začetku pomote in pomanjkljivosti skoraj pri vsakem novem avtomatičnem mlinu. Temu je kriv popolen preobrat v delovanju in ker taka nova naprava ne more hitro vstreči lokalnim razmeram in potrebam tako kakor bi bilo želeti.
Konečno vabim svoje cenjene gospode odjemalce, da si o priliki ogledajo prostore mojega novega avtomatičnega mlina ter beležim posebnim spoštovanjem
Jlndrc Jccbmann
lastnik valjčnega mlina W. Jochmann 233 l—i	v Ajdovščini.
c) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgo-vorno le toliko, kolikor določa zakon.
Javna zahvala.
Pouk briljantnega slikarstva v hotelu npri Slonu« na Dunajski cesti it. 2, ki ga je priredil Ed. Ubach iz Berolina.
Ob sklepu poučnega časa se čutijo podpisane dolžne izvrstni mojstrci briljantnega slikarstva, gospej Ed. Ubach, izreči najprisrčnejšo zahvalo ln opozoriti ljubljanske dame na r ovi slikarski tečaj, ki se prične v ponedelj-k, S. februarja. Magda Schleimer, Fernanda dr. Majaro-nova, Mary Gusely, Anna Mathian, Mucy Stare, Soproga stavb, podjetn. Trumler, Klotilda Golf, L. Hammerschmidt, Danica Skalč, Ella Herzmansky, Fina Jerovec, soproga c. kr. fin nadkomisaria; Karla Tomažič, Olga Ledenig, Julia Steinhardt, soproga c. kr. stotnika; Olga pl. Plautz, Marie Gtttz, revident. soproga; Anna Pogačar, soproga fin. tajnika; Maria dr. Pirč-eva, odvetn. soproga; S. Mr. Benedikta Zupančič, S. Mr. Vin« cencija Lah, Josefine Valentin, S. Tere-zia Hanzelič, Bela Kavčnik, Minka dr. Vodu&ek-ova, Ferd. Tomažič, stud. iur. 23» 1-1
^i^ko č i j i ž ?
dobi tako) stalno službo. 224 3-1
Ponudbe naravnost na OSfcrbnlStVO ljubi).
Ikof. gražčln, Gornligrad, Štajersko._
Stanovanje
obstoječe iz treh sob in vsemi pri'iklinami v II. nadstropju hiše ffllkloilčeva cesta St. 36, ter porabo vrta je za malnik za oddati.
Tudi v hiši it. 7 fltarlja Tere;l)e cesta se Odda dVOje stanovanj po tri sobe in pntiklinami.
Pojasnila dd Avg. Jenko, pek, Marije Terezije cesta 7-	226 3—1
Mleteorologi6no poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 786*0 mm
Čm opa-i«vaa|a
8t»nj6 baroma trm » mm
9. uveč. 733 7
7. ajutr. 2. pop.
728 5
724 2
Tampa-retura
po Caliiju
Vitrori
—59 brezvetr
-8-7 -0-2
si svzh.
K. bo
del. obl.
pol. obl.
Iti
is-
00
Srednja včerajšnja temp. —5 4«, nerm —l 5».

briljantnega slikarstva.
Prijave ja poslednji tečaj, ki se
prične v pondeljek, 5. februarja, se Samo še nekaj dni sprejemajo v poučni dvorani v hotelu „pri Slonu". 235 1-1
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogr arjev trg. ■— Podružnica iz Berolina. —
Od nedelje 4. februarja do vitete sobote 10. februarja 1906: 231 2-1
Neapol
in
Vezuv.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno kavarno".
230
Od nedelje 4. februarja do oitete sobote 10. februarja 1906:
Potouanje po
pralitikantinja
v kako pisarno želi vstopiti gospodična, tudi brez začetne plače.
Ponudbe pod šifro ,,Delavna" na upravni-štvo „Slovenca".	236 3-1
Oskrbnica, ass
in nemškega jezika zmožna, i&če službe. Službovala je kot taka 14 let pri odi. rodbini z večjim podjetjem. Izurjena v vseh strokak hišnega gospodinjstva.	237 3-1
Nastopi takoj ali pozneje pri večjem podjetju, gospodarstvu ali zasebni rodbini.
Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Italiji
Proda se večje
zemljišče
s poslopjem vred ali brez poslopja. Več o tem pove upravništvo ..Slovenca". 203 3-2
Velika zaloga
cerkvene oprave
in električnih svetilk itd. Naročila se hitro izvršujejo. — Načrti in proračuni se po želji naročnikov naglo izvrši. Stari cerkveni predmeti se prenavljajo najceneje. 2656 30—1<
Vtlespoštovanjem
L. Tratnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27.
V izložbi so velike, lepe jaslice (umetniško delo), za kako cerkev ali Ramostan.
Z= Stanovanje
obstoječe iz dveh sob in kuhinje, za mesec maj se išče. — Ponudbe na upravništvo „Slovenca° pOd naslovom „Stanovanje 2.°	214 2—1
R II ll
I
al
P. n.
Dovoljujemo si naznanjati, da bodo tvrdko
--/j. Tschinkel-ov zet
po smrti nje dosedanjega lastnika gospoda Gustava JLaassig-a dne 27. januarja njegovi dediči nespremenjeno vodili dalje.
Proseči, da nas i nadalje počaščata s svojimi cenjenimi naročili 2a kavine surogate, figovo kavo in sadna konserve, in zagotavljajoči Uas najboljše postrežbe bil/ejimo
velespoitovanjem
233 i_i	A. ?schinkel-ov xet.

ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim mpehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
•lodčnem kataru. slabem ielodcu. pomanjkanju »last d« jedi, zgagi td„ ter
k&tarih v sapilih,
zaalizenju, kaliju in hrlpavoati.
Iivirek: Gieeshubi Sauerbrunn,
pestaja, zdravilna kepaliii* pri Karlovih varit
Proapthti tastonj in fravJco. V Ljubljani »s dobiva v vuch lekarnah, v&SJii (•eoerijskin prodajalnicah in trgovi&aa » jestvia^i a. naom.
Zaloga cri Mihael Kast ust-!« is Pata* LutMlk-c
Us»l]aql.	114 52-3
Prod« se radi odpotovanja po nizki ceni
pritlična hiša
s šestimi sobami. Poleg nje lep vrt.
Več pove lastnik na Olincah, Vrtne ulice št. 58.	229 3-1
Spretnega
trg. pomočnika
sprejme v trgovino manufakturnega, špecerijskega in mešanega blaga franc Repič, jrgovec v Ajdovščini.	206 l—i
99
SLOVENEC
= se prodaja =
u
odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah:
V	Ljubljani i
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovre, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina Weinert, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alejzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; TenenteRud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52 Graj žar Ivan., Sv. Martina cesta ; Hotel „Union'(.
Na Bohinjski Bistrici: Mio Grobotek, trg.
V	Celju: Marija Miklavc, *Nar. dom".
V	Celovcu: Josip Sowa, prodaja časnikov,
Črni vrh: Dominik Rudolf
V	Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec.
V	Gorici: Jos. Schwarz, Šol. ulice 2 in Marija Rauniak na kolodvoru. Pet. Krebelj.
V	Hrenovlcah: otefan Dužnik, trgovec.
Na Hrušici pri Jesenicah : Katarina Krive
V	Idriji: Valent. Treven, trgovec, 102
Na Javornlkut Leopold Zorč, trgovec.
V	Št. Jerneju: Fran Novoselc, trgovcc.
Na Jesenicah: Adela Baloh. Dav. Tancar.
V	Kamniku: Fran Subelj, trgovec, 39.
V	Kranju: Karol Florian, knjigotržec. Kropi: Ignacij Ažman, trgovec.
V	Leskovcu pri Krškem: Franc Starec,
V	trgovec
V	Litiji: Oroslav Bric, pekovski mojster.
V	Logatcu: Maks Japelj, trgovec,
V	Mariboru: Henrik Krapek.
V	Novemmestu: J. Krajec nasl, knjigo tržnica.
Opatija: A. Tomašid-
V	Postojni: Helena Orešek, trg., 76.
V	Radovljici: Oton Homan, trgovec.
V	Ribnici: I. J. Vendelin Stare, trgovec.
V	Selcih: Jakob Uranič, trgovec.
V	Sodražlcl: Marija Krnc v Kmet društvu.
V	Spod. Šiški: Maks Lavrenčič, trgovec, 3.
V	Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk (konsumno društvo).
V	bkofjllokl: Janez Potočnik.
V	Št. Petru na Krasu: Fran Novak.
V	Trnovem, Notr.: Franc Valenčič (kmetijsko društvo).
V	Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1.
V	Tržiču: M. B. Mally.
V	Vipavi: Fran Silvester, trgovec.
Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina.
Na Zidanem mostu t Mary Peterman, kolodvor.
Otvoritev gostilne „pri Cenkarju"
228 3-1	6rndi6če št. 6.
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva zopet prevzela gostilno, kakor sva jo vodila že prej več let.
Priporočava se nekdanjim častitim gostom in odjemalcem vina za nadaljni tako obilni obisk ter zaupanje, kakor poprej. Skrbela bodeva za dobra pristna vina in postregla vsak čas z gorkimi in mrzlimi jedili.
S spoštovanjem se priporočava FrOIlC lil IVOHO SldtfllH1.
— Razglas.
V Kranju je popolniti
službo občinskega redarja
z letno plačo 720 K, prostim stanovanjem in službeno uniformo.
Prosilci zmožni slovenskega in nemškega jezika naj vlože lastnoročno pisane prošnje
do 14. februarja 1I.
pri županstvu.	m 2-1
Dosluženi orožniki in vojaki imajo prednost.
Župonstuc \> pranju
dnč 31. januarja 1906.
XI
>o
I
8 (N
S
Važen pripomoček
v gospodinjstvu so priznano najbojše testenine Žnlderšič & Valenčlč-a, ker se ž njimi ne le zadovolji družina, temveč prihrani tudi mnogo časa.
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe »Cunard Line" to je gotove in se ne da vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulioe 25 bliz« cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih In cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne, načine nihče ne vabi.	1969 20


m
I l
II
St,
Podpisana naznanjata, da sta prevzela 21. januarja zgoraj omenjene
prostore.
Poslovanje je popolnoma reorganizirano.
Dvigalo, kopelii, električna razsvetljava, najtočnejša postrežba, izvrstna 232 8-i	kuhinja, izbrane cene.
Za mnogobrojni obisk se priporočata	PoČkaj & KČ)gl.
! Hotel „pri Posti"!
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da sem z dnem 1. februarja 1906 otvoril popolnoma moderno urejeni
hotel „pri PoŠti" v Novemmestu.
Postregel bom p. n. gostom vsak čas z lepimi spalnimi sobami, z gorkimi in mrzlimi jedili ter vsakovrstnimi, pristnimi pijačami po najnižjih cenah.
Obilega obiska proseč, bilježim velespoštovanjem
Josip Konig.
Borzna poročila.
Ljubljanska fKreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 1. februrja 1906.
■aloibenl papirji.
4*/, majova renta......
4•/, srebrna renta.....
4•/. avstrijska kronska renta . 4*/. . zlata renta . . . 4*/. ogrska kronska , ... 4 •/. „ zlata .... 4*/. posojilo dežele Kranjske .
posojila mesta Spljet . . 4 V/. » , Zader . . 4Vi*/, bosn.-herc. iel. pos. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o. . . 4*/. . „ , ž. o. . . 4l/i /. zast. pisma gaL d. hip. b. . 4»/,*/. pešt. kom. k. o. i 10'/. pr. 4'/t*/, zast. pisma Innerst. hr. . 4 Vi*/. » , ogr.cen.dei.hr. 4Vi*/. » „ , hip. banke. 4'/i*/, obl. ogr. lokalnih žel d. dr. 4Vi*/, obl. češke ind. banke . . 4•/. prior. Trst-Poreč lok. . .
4•/, prior. dol. iel......
3•/, , jui. žeL kup. '/i 7, • • 4Vi*/, avstr. pos. za iel. p. o, ,
8r«tk«.
Srečke od 1.1860'/, .....
s B B 1864 • «««••
„ tizske.......
„ rem. kreditne I. emisije .
n . « n. , .
, ogr. hip. banke .... „ srbske & frs. 100 — . .
, turške.......
Bamlika	srečka . . .
Kreditne	, ...
Inomoške	, ...
Krakovske	. ...
ljubljanske	„ ...
Avstr. rud. križa . ... Ogr. , . , ... Rudolfove	, ...
Salcburike	, ...
Dunajske kom. , ... Silili«.
užne železnice.......
ržavne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrske , , .... Zivnostenske , .... Premogokop v Mostu (BrUx)
Alpinske montan......
Praške iel. indr. družbe . .
Rima-Murdnyi......
Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . .
▼ »lat«.
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Severeigna.......
Marke.........
Laški bankovci.....
Rublji.........
Dolarji.........
Hoteli restavracija in kavarna
Trst „Balkan" Trst
Lu
D;
Mui	
100 26	100 45
10010	10030
>00 20	100-40
11825	118 46
96 65	96'8&
114 90	11610-
99 60	101-—
100-65	101-6&
100--	
100-75	101-7»
100 —	100-15
10016	100-50
100 46	10140
106 60	107-60-
100 60	101 60
100 —	100 90-
100 —	1C0 85
99 60	100 50
100-50	101-5(K
99-90	
99 60	100-—
31680	31880
100\0	101-60
196-	198 —
289-75	29175
161-	164 —
296 50	306 50
299 -	309* —
264-	270*—
100-	iol-—
161 50	162 55
2540	27 4<V
476 —	487—
79-	85-—
92 —	99-—
6' 60	68.—
52-	64-—
33-40	35
87 —	63--
72-	78 50
629 50	63960
125-76	12676
67060	671 60
1632 -	1641 —
677 -	678 —
80350	804 60
246 —	24725
660 —	662—
637-60	638 60'
2666 —	2676 —
646 -	647—
280 —	286--
572 60	577 —
169-	161—
11-33	11-37
1910	19'13
23-50	23-5*
23 96	24-0«
11735	11765
96 66	9680
250 75	251-76
4-84	5.-
227 3—1
Katoliška bukvama
v Ljubljani 64 1
priporoča v nabavo ženinom in nevestam, ter v pomoč častiti duhovščini pri pouku zaročencev in zakonskih:
Zabukovec, Kratek poduk o SV. zakona za slovenske zaročence in zakonske, vez. 70 vin., po pošti 10 vin. več. Pri naročilu na 10 izvodov 1 izvod koi nameček.
Pouk kričanuklm staršem. Po naročilu knezoškcfe ljubljanskega dr. Antona Bon. Jegliča, po nemški knjigi obdelal Frančišek Bleitveis. Cena 60 vin., po pošti 10 vin. več. Pri naročilu na 20 izvodov 1 izvod kot nameček.
Egger, Der ohrlatllohe Vater in der modernen Welt. Erbauungs- und Gebetbuch. Elegantna vezava K 3 90, po pošti 10 vin. več.
Egger, Dle ohrlatllohe Mntter. Erbauungs- und Gebetbuch. Eleg. vezano K 3'90, po poiti 10 vin. več.
Ernst, Elterapflloht. Beičriige zur Frage der Er-ziehung der Jugend zur Sittenreinheit. K 2'40, po poŠti 20 vin. več.
Hammer, Der ohrlatllohe Vater in seinem Berufe. K 120, po pošti 10 vin. več.
Hammer, Dle ohrlatllohe Mutter in ihrem Berufe, K 1'20, po pošti 10 vin več.
Dle Ehe. Aufklarungen und RatschlSge fGr Ervvachsene, besonders fflr Braut und Eheleute. Vez. K 3"60, po pošti 20 vin. več.
Hattler, Ernate Worte an Eltern, Lehrer and alle Klnderfreunde. K 1'92, po pošti 20 vin. več.
Vilhehn, Das S6XUelle I>eben und seine Bewertung in der Erziehung der Kinder. Ein Beitrag zur Auf-klSrungsfrage, allen christlichen Eltern und Erziehern gewidmet. 60 vin., po pošti 5 vin. več.
Stol\, Erzlehungskunat. K 3 60, po pošti 20 vin. več.
Krone des haualtohen Oltloka. Anleitung zur guten Kindererziehung filr katolisehe Miitter. Ve tano 90 vin., po pošti 10 vin. več.
Častiti duhovščini priporočamo za uradno poslovanje naslednje knjige:
Kosec, Katolliko sakomko pravo z ozirom n državne avstrijske postave Cena K 2*—, vez. K 3'20 po pošti 30 vin. več, (naročniki na vhomiletični mesečnik „Duhovni pastir", dobijo nevezano knjigo za polovično ceno K 1"—, oziroma K 2'20).
Poč, Duhovakl poslovnik. Drugi popravljeni natis K 4"—, vezano K B'20, po pošti 30 vin. več.
Dannerbauer - Pugnelh, Praktliohea Oesoh&ftl-buoh ftlr den Oarat Oleroa Oeiterreloha. Zweite Auflage, vezano K 24'—.
Ludwig, Dle ohrlatllohe Mntter. Entw(lrfe zu Vor-trSgen ilber die Pflichten christlicher MOner far die Ksnze! ur.d M'2tten'ereine. K 3 60, po poŠti 10 v. več.
asa
cJ
•S
Naznanilo in priporočilo.
Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril
nožarsko delavnico
i
l
iti trgovino z vsakovrstnimi noži, škarjami
in drugimi v nožarsko obrt spadajočimimi potrebščinami.
Poprave in vsakovrstna brusafika dela se izvršijo točno. Na zahtevo se tudi poniklja.
Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča
36 lo-e	ANTON LEBEN, nožar, Stari trgJ5.

zavarovalnica za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo: Dunaj, I. GiBolntstras^e 1, v družbeni liišl.
Aktiva družbe dnč 31. decembra leta 1904 ........
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1904 .....
Izplači'a za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna naku
pila itd. od družbinega obstoja (1848)........
Tekom leta 1904 je družba izpostaviia 5803 pogodb ■/, glavnico
K 216,505.894-39 „ 32,391.31151
491.748 857 43 46,087.47874
Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala
naslednje vrednosti:
Zaloga družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju
je znašala..................K
Posestvo na Dunaju................„
Posestvo v Pragi.................n
Izplačana posojila zavarovancem............
K 31,797.18748
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi
ponudbene obrazce dajč brezplačno
Glavni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani na Prane Jožefovl cesti 17 pri GVIDONU Z ESC H KO.
26,416.93810 nom 1,050.000 — 490.000 — 3.840.249 38
MB, Tu a« sprejmi tudi lzvadani potoval«! In zastopniki.
1723 12—6
Štev. 18/pr.
Razpis
122 3—4
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe :
1.	pri deželnem tajništvu službo
konceptnega praktikanta
z adjutum letnih 1200 K in 20°/0 draginjsko doklado.
Pogoj za vsprejem je dovršitev juridično-političnih študij.
2.	Pri deželnem stavbinskem uradu:
a)	službo
stavbinskega praktikanta
s plačo 2000 K in aktivitetno doklado 400 K ter 16<V0 draginjsko doklado od temeljne plače;
b)	službo
stavbinskega adjunkta
z adjutom letnih 1200 K in 2O0/o draginjsko doklado.
Prosilci za službi pod a) in b) morajo dokazati, da so dovršili tehnične študije za inženersko stroko.
Prosici za razpisane službe predlože naj svoje, z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika ter z izpričevali o usposobljenosti opremljene prošnje
SGT do 20. februarja 1906
podpisanemu deželnemu odboru, in sicer oni, ki so že v kaki javni službi, potom"pred-postavljenega oblastva.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, 16. januarja 1906.
: odpiB.«n» nna v »logi najraznovratnejfce irpeiuo, Strune
blago aa bandora, baldahlne, r&anobarvng plašča, kaanle, pluviale, dalmatike, ve-lame, albe, koretelje, prte itd
»ploh vso, kar ce rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* iadi Tt»2«iij«, prenovljenje	obleke la vs» popre.
751». — ladeluje rotfno in poSteno po najnižfl e«at
i-snžors !n ybu drago obleko.
Prebite gospod« prosim, d» se blagovoli pri naročilih .-Mrrfi n« domačo tvrdko t*r a<> svažujejo tajib t vid k, dm-rtov it potujočih »gontov.
•:■itivijaje hitro iti naiuo4S«nejio postrežbo ia najnižjo ».6trj«j«, d« »ode hvaležna tudi za najmanjšo naročilo ..ajodlifiiejšim spoštovanj*™ s« prip«ro£» 2189 i6—8
Ana Hofbauer,
imajltaljica salo g® carkvcne obleka, orodja Sn pgaads
v SajubijAHi. W&lfove nlioe 4.
S*
S*
S*
m m
«4 Tj;.
m
s* >
»i
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
o	o
moooooooooooooooo
O	o
Q	o
o
Najcenejša pot za zdaj!!
„RE D-STAR-LINE"
ooooooooooooooooo
86 52 -5	O
ooooooooooooooooooooooooooooooo
v Ameriko
preko Antwerpna v New-Torfc, Pliiladelphia.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo .Rdeče zvezde":
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite ta gotovo vsa| v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto sjntr&j. — Naši parniki Finland, Kr mlad, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni To je pribito. Uljud-noit, snaga in zdrava hrana Je na njih pri nas prvo in zadnje.	Bed Star.
O
o o o o o o o o o o o o o o o
o o o o o o o
Pariška svetovna razstava 1900: „GRAflD PRI)<".
JVr*j v i*.j a, o ti lilo t! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
Pristno, če na podplatu
ustanovno
1860.
'T.P.A.P.M.'
CJlEmrti
v

179 6-2
V


Vsak dan jih izdela tovarna
40.000 parov I
Edini kontrahenti: HesMtorff, Behn & €o., Dunaj, 1. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno blago.

Mestna hranilnico lluhllnnshn
o Prešernovih ulicah Sten. 3, '
1 lastni MSI, (poprej no Mestnem itržulzragen rotoožo),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentnl davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga
zaračunila vlagateljem.	______
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. •
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4o/0 na leto.
Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5<ty0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	f; 96 -12-2
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.1
»91 58
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*-
Zamenjava In ekskomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje trafike proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vinkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
jfcT Eakompt In Inkaaao menlo. >U	JfcT Borzna naroSUa,
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet 8 čeki In nakaznicami.
Hotel u najem!
Z dnem 11. februarjem letos se odda v najem novozgrajeni	219~4_2
I^AIiji.1 z restavracijo in ■ MJH5I sobami za potnike
tik novega kolodvora na Jesenicah.
Podrobnosti se izvedo pri lastniku Počivavšek na Hrušici, Gorenjsko.
178 5—2
Peter Wernig
c. kr. dvorni izdelovalec orodja
Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf -riefled pušk in Wernig - universal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše izdelke
kakor trocevke, lahke kot pero, odi. ri-saiiice (stuce), dvocevne risaniee (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsflinten), Maimlieherjeve schttn-auske risaniee, kakor tudi Weringove čveterocevke itd. Ceniki zastonj in franko.
Pozor! Čiftaj! Bolnemu zdravje!
Pozor ! Cita j ! Slabemu — moč!

Pahraike kapljloe in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
PakraSke kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistko kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico iu vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smeje manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurlši6 lekarnar v Pakraou itev. 108, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzeUem
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 steklenldlo (1 ducat) 5 K, 24 steklenldlo (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stelilenl6to (3 ducati) 12 K 40 v, .„ ,	48 steklenldlo (4 ducati) 16 K, 60 steklenldlo
<5 ducatov) 18 K. - Manj kot 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zeli Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (sušici). Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenlol 3 K 40 v; 3 originalne steklenloe 5 K 80 v: 6 originalnih stekleklento 8 K 20 v.
Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročujc naravnost od mene pod naslovom :	2149 20—lb
P. Jurlšic, lekarnar v Pakracu 108, Slavonija.
(8
>N
O
x> o
a
>o o u
a &
<3
■H
O
215 3-2
Razglas.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico bode dnd 26. svečana 1906 ob 2. uri popoldne oddala potom javne zmanjševalne dražbe delo
nove posojilnične hiše.
Načrt, proračun in pogoji so od 6. svečana t. 1. med uradnimi urami v poso-sojilničnem uradu v pogled razpoloženi. Stavba je proračunjena, kakor sledi:
1.	Zidarska dela ......... 22924 91 K
2.	Krovska dela.......... 1960 —
3.	Tesarska dela.......... 4557 74
4.	Kleparska dela......... 1186 65 "
5.	Mizarska, ključavničarska, steklarska in barvarska dela......... 9015 52 "
6.	Pečarska dela......... 1030-—%
7.	Pleskarska dela......... 614 — "
8.	Vodovodna dela itd........2194-—
Skupaj
43482 82 K
Htielstvo.
INDRA TEA
Dobi se povsod.
Najboljši čaj na svetu.
1927 30-28 in(jra Tea Import Company, Trst.
je varstvena znamka za
Ceres-jedilno mast
1320 39-3 (iz kokos orehov) in
Ceres-sadne soke
Gospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svojih, vporablja Ceres-jedilno mast pri peki, praženju in kuhi in postavlja le Ceres-sadne sokove, kot pijačo na mizo. Tovarna živil „Ceresl; Ustje.
Izdelovanje se vrši pod kemi&ko kontrolo preizkuševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX, Spital ulice št. 31,
ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministerstvo.
Kupovalci Ceres-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.
Anton Preske!
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14
duhovnice obleke
se priporoča preč. duhovščini
v izdelovanje vsakovrstne	______
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih oenah.
0psvSznaa.ovgeoliko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavlt8<j anlforiu avstrijskega društva železniški!] uradnikov.
luailžuilžližlllliaiilžlžllllllliiljiillilii
Proda se
z nekaj zemljišča
pri državni cesti, 2 uri od Ljubljane. Hiša obstoji iz 5 sob ter kovačnice, vse v dobrem stanu. Proda se radi preselitve. Več pove lastnik Ant. Žavbi, kovač v Dragomerju 24, p. Vič p. Ljubljani. 117 3—3
3BT NahTvp in prodaji vsakovratnlh državnih papirjev, srcSk, don&rji.? sto, Zavarovanja za izgubo pri firebinJUi pri izžrebanju najmanjšega" dobitka. - Projceso za vsako žrabanje. K n 1 m n t n b t v r š 111 v naroČil s b o r t I
^eniarična delniška družba
„1 EM* C IT H"
, W-i!Ui:«s 10 in 13, Ounaj, L, Strebelgasss 2,
■fifflT Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
ttvareh, potem o kurznih vrednostih vstsb ipokmlaoijskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor jo mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti uaioionlh
ftl&vato.	67 160—12
im
*
k
Nlkaklh sivih las In brade veti
fjj Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
B&r nucina
Jzak. zajamčeno) 1298 b 15 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus doved« do trajno porabe. Edino pristen pri Pr. Vi« teku a Comp., Praga, Vodna ulica. — v Ljubljani naprodaj v drogueriji Anf. Kane, ftnton Korbar, Hinko Wlbbe.
Gospodične
katere se želč izobraziti v šivanju in krojnem risanju
1828 52—37	sprejema
Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kroj po životnl meri. "as®
218 3-2
Lepo solnčnato
stanovanje
obstoječe iz treh sob s pritiklinami in vpo-rabo vrta se odda takoj eventualno za 1. maj. Kuhnova cesta št. 23.
V hiši št. 1 na Zaloški cesti sta oddati
2 5tanoi>anji
z 2 in 3 sobami s 1. majnikom. 220 3—2 Več se izve pri lastniku hiše A.Šarabonu.
hiša
y(cua dvonadstropne
v kateri se nahaja gostilna z velikim dvoriščem, kakor tudi prodajalna se pod ugodnimi pogoji proda.
Pojasnila daje gostilničar v Gradišču št. 7, Ljubljana.	222 4 2
2manjši stavb.parceli2
nastali vsled razdelitve ene velike parcele na škofijskem svetu pri Sv. Petru se pro-dasta pod ugodnimi pogoji. 207 2-2 Naslov pove upravništvo »Slovenca".
Lf^al^a dai^a
dobi prav dober stranski zaslužek z ročnim delom; delo se odda v vsak kraj. Prospekt z gotovimi vzorci proti 30 vin. v
znamkah na Regino Beck, Dunaj XX 2702 6—6 Brigittenau.rlande 28.
Zastopniki
za prodajo stojal za razglednice
JJ^ se sprejmo. "gg
Več povč FRAN J. ŠAŠEK, izdelovalec stojal, Plzen, Češko, IColar ul. 14.	210 2-2
Z Naprodaj sta A
križevo pota 7
eden 95 cm visok velja 65 gld., Arf drugi 150 cm „ „ 250 „ ^^
veliki križev pot je tudi nekoliko pod ceno pri
2553 Franc Tomanu 12~8
podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg I.
P. n.!
Radi opustitve trgovine prodajam vse predmete moje zaloge po zelo znižanih cenah.
š
Velespoštovanjem
Ad. Wagenpfeil
juvelir in zapriaež. oenilec. 66 16-8
n
M
L tt
E <
StSf Najcenejša vožnja v Ameriko. 1g|
E. Kristan
oblastveno koncesilonl-rana potovalna pisarna
u
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice it. 41
(na dvorišču).-
118 52- 5
>
i
n
T
K
It
Najcenejša vožnja v Ameriko. Igg
Izvrstna prilika potovanja v
AMERIKO ~ HAMBURG
z njynovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta.
A mar! t o 690 črevljev dolg, 74 ši-
pm: a meri k a rok, 53 giobok,
nosi 22.250 ton,
drugi: Kaiserin Augnsta Victoria
nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton.
Vožnja preko oceana samo 7 dni.
Potniki odhajajo v pondeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.
Na že\jo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik
Hamburg-Amerika Linie
FS- SEUfllG, Ljubljana
1928 52-20 dunajska eesta 31.
/•^TV^S Stavbeno, umetno in konstruk-// 1S> || cijsko ključavničarstvo. &
Hldralične vidre in sesalke
Josip Weib!
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, SlomSkoVe ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: ž!6no omrežje na stroj, obhajilns mizo, ograjo na mlroclvorn, obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specljaliteta: valjlfini zastorl in aolndne plalite po najnovejšem zistemu s samodvigaJnimi 1509 52—25	oporami brez vijakov.
Zaloga čevljev
Julija Šfor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah št. 5.
\\ Največja zaloga moških, damskih In ofroSklh tegm^	čevljev, čevljev ta lawn-fer?nls In pristnih
H^	Solssersklh gorskih čevljev.
Elegantna, skrbna IzvrSifev po vseh cenah.
771 52—44

___wmmmmm<\
iil mm
s

K
O N
ž
K h
tm&
sr-lb«
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severonemškega Lloyda" _ iz
□ Bremena Hei0-9ork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. hm Grosse.
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Ife
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-25
Edvard Tavčar-ju, o mmm in ».35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington? nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bftlflmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija. Kuba, Buenos Aires. Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. Itd.
to	o« o	as	
! B 1» \ K"	«3-O S Bi	na ■i O o.	> M«
	N*	01	
*	s	n	N«
a v		ET	ro
	<•	&	
n" o	10 t/J	tK O	<
	o		o
	<	C &	(A
	ra		
	3 O tfl •k	VI V B	O ►O
Ceno Ctfiko posteljna perje
9 kg cove(« skublj enega K 900, boT|-iegaK13 —; belega, |ak» mehkega, skabljenega K 18 —; kron 34 — tneinobelega, mehkega, aknb-Ij enega K 30 —; kron 3« —. Allja •( Iranko proti povutfa. Tudi ■< »meni* ali naza| v tam« proti povrnitvi poitnlb stroikov.
Bsaedikt Saohsel, Lsbnt I5t p. Plzen na Četkem.
51 4
Dunaj'
•ke želod5ite kapljice, vetrove odganj^oča in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K.
Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očišči^oče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni praSek, Ada-voda za lase In Ada-pomada.	183 49—2
Zahtevajte zastonj
in franko mo| veliki, bogato lluttrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastUi, srebrnih In alatlh a« z znamko Boakonf, Baba, Ornega, Nchaflbausen, Glaah&Ue kakor tndi vseb vrst aolidnlb alatnla in arebrnin po Iirtrnlti torarallkUl cenab.
Nlkel. remont, ura......K 3 —
■lat. Roakopf patent ura .... , 4 — . . črna jekt. rem. ura , <•— avle. Izvir. Roakopf pat. ura . . , 5-— Ooldin rem. ura »Luna* kolesje , 7 50 »rebr. , . Olorla" , , 7-60 , , » dvojni plalč . , 11-50 , oklep, veriiica z rlnilco na pero In karab., 15 gr.teika . 2 50 rnaka Tula nlkel. rem. ura s sidro z .Luna' kolesjem , 9-50 ara s kukovico K 8-50, budilka K 1 90, kuhinjska ura K 3 — ivarcvaldska ara K 2'—. Za vsako uro 81«tno pismeno Jamstvo! Nikak rlalkol Zamena (toroljena, ali denar nazaj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (BrUx) št. 843, Češko. 100—66
kamnoseka
o o
f)
m ki sta zmožna izdelovati različne predor mete iz marmorja, posebno nagrobne - spomenike, se sprejmeta takoj v trajno J/g delo. Želi se popolna zmožnost v
delu in solidno obnašanje. Jakob Golobič, podobar, Ljutomer, Štajersko. m 6-6
= Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenja več take prilike! £ 500 komadov <
216 3-2	1>95
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov,3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovale, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajajoče so vrne denar.
Lepo stanovanje
obstoječe iz dveh sob, predsobe, shrambe, kuhinje in drvarnice se odda takoj ali za majski termin. Več se izve Hradeo-kega vas številka I, pri dolenjski mitnici.	no 3-3
r
Zaščitna znamka: ,,Sidro
Liniment. Gapsici comp,
Nadomestek za
Pain - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blaiujoče mazilo t cena 80 v., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, uaj so jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva lekarna
prt „zintem lavu" » Pran«
Elizabethgasse štev. 6 nova.
V Vnfvno raspomjanj*.
»M
m
Ottoma>xi"
in svalčičn
papir za svalčice e cevke se sam hvali in torej ne potrebuje reklame!
2265 52-14 II
Važno!
|
rii 1
Nalboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograflčne aparate in potrebščine, kirurgiina obveziia vsake vrste, sredstva za desinfekcljo, vosek in paste zs tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1658	vod it soli za kopel. 52—16
Oblast?, konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmol, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se ievršujejo točno in solidno.
Drojerlja flnton KaiJC P Ljubljana, Šelenburgov« ulica 3.
Pivovarna d. PERL E S
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. —— -O-
Najstarejša avečaraka tvrdka. — Ustan. pred 100 let'
rr.$
apevc
priporoči velciaatiti duhovSčInl ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno- voščene sveče
ta cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izbornl mčd-pltanec
hoji K dobtv« v steklenicah. jkatljah in ikalib v pol|ubni velikosti ter poceni. Kupnje ae tndl vsak čo« med v panjih, sodčkih, kakor tndi voaek in »uho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Z» obila naročila se toplo priporoča In aagolavlja točno In polteno postrečl.
1657 52-26 ^ JO Bil J flfi A,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša.
2461 52-10
s' Petra J. Ložar M
cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno f -delo! Nizke cene!- £

Mama«
Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
——— zraven Figove«, —————
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in Špecerijskim blagom
priporoča:	471 4j
Portland- in Roman-cement, železniške fine In traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna »Patent Avstrija", železno, poclnjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodn* žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice In uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače In klnMčarje.
Navadne in stranske (Fltigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ro6ke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za koč|je. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in iibris za izdelovanje ščeti In čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago In razne rudninske vode!
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti JlSIerJu".
i
aiMllltltlltilll,tit«f Mttttf tMMtMtMttMMftMll*«
I : I
f »tanje * £mT] ^ Ko"gr«„^ i D^arntpromrtcdl.Jan.d. i 1905 S01II milijonov kron. j 4t 2 I. nadstr. i 80 oov.1905 čez 50 railj. K.
• IIHIMHIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIU	•llliniHIIIIIIIHIHMIHIHtMHIIIIHKHIIIiniMlC
Lastna glavnica K 214.843-38.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel
Ljud$l^a posojilnica
o
brez kakega odbitka, tako, da n sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Na proda) aH v najem se odda
icpc ueiikc ^ladi^ce
Selo pri Ljubljani št. II. Poizve se ravnotam.	170 3—2
mmmmmmmmmmmmmm
Pri nakupovanju	g
= suknenega = in manufakturnega jp ===== blaga______■ H
se opozarja na tvrdko <j§j>
HUGO IHLl
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4
250 52 60
Velika zaloga ■■
suknenih ostankov. KIT&M&Hllllf
Irdnjalulj in odgovorni urednik: Dr. Ignaoij Žitnik.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 30. nov. 1909: K 0,173,979 02. Denarni promot od I. jan. do 30. nor. 1905: 90,407.639-54.
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnilne položnice na razpolago. V Ljubljani, dni t. septembra 1905.
Dr. Ivan SusterilC,	Joalp Slika, kneio8koH|skl kancelar,
predsednik.	podpredsednik.
2545 30-19	O d b o p n i k i I
Josip Jarc,	Anton Belec.
v«l«poBestnlk v Medvodah.	posestnik, podjetnik In trgovec v St. Vidn nad Ljubljano.
Dr. Andrej Kr.lln, Karol Kauschceg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v PoI|n. svet. trg. In obrt. zb. v Ljubl|anl. Frančišek Leskovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,	Oreg. Sllbar,
hišni poa. in blag. Lj. pos.	tovarnar.	tovarn, in pos v Ljubljani. iupnik na Rudniku.
Naznanilo otvoritve.
Dovoljujeva si P• n. gospodom zdravnikom, slavnim oskrb-nišivom bolnišnic, kakor tudi častitemu občinstvu uljudno naznaniti, da sva dne 1. januarja 1906
v
v Ljubljani, $elenburgove ulice št t
otvorila podružnico svoje tovarne
J^irurgično mediciničnih priprav, obvez, ortopedičnih predmetov L dr.
Najino dolgoletno poslovanje v prvih zavodih Avstrije, Nemčije in francoske, nešteuilne izkušnje, katere sva si nabrala in ureditev najinih strojev, kakor tudi izborno izvežbano delavstvo nama omogoča zadoščati tudi najdalekosežnejšim Zahtevam ter tekmovati z vsako konkurenco. Ordinacijske in operacijske sobe opremiva najvestnejše.
Usojava se Vas prositi, da naju blagovolite počastiti s svojimi cenjenimi naročili ter Vas zagotavljava najboljše izvršitve.
tfeleživa so 3 odličnim spoštovanjem	89 3—3
Pjrata J{/au^a
tovarna f^irurgičnih priprav, obvej, ortopedičnih predmetov itd,
Zjubljana	Zagreb	Jjrno
Selenburgove ul. št. 1. Jlica štev. 29. lichtensteinovd ul. ši- t.
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
MI-^šmMA
Ustanovljeno 1882, Priznano najboljše In najizdatnejše fg" oljnate barve 1g2g
flrnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in
najfinejše lake "gJS
angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate barve ea študije dr.Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronce, slikarsko platno in papir, palete, škatlja za Študije, dopide za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskaije 2364 33—14 in mizarje, najnovejši slikarski vzoroi,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmann
Prva tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Največja zaloga mavca (gips), karbolineja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno In najboljših čopičev za zidarje In vsako obrt
žčS?' Zahtevajte cenike! "^bj
iz portland-cementa In peska
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
181 3-2
na prodaj.
V Spodnji Šiški se hiša št. 197 proda pod ugodnimi pogoji.
Naslov pove upravništvo ..Slovenca".
Hiša
A./OJ3V Sket
Ej poslat ar v 2V(ariboru Q
se priporola
čč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom j a vsa pojlatarsfo stroko spadajoča dela. Prevzame izdelovanje novih in prenovijenje starih oltarjev, kipov itd. po znijani ceni. Opozarja ob jednem, da obstoji njegova obrt Že 10 lat.	2607 5-4