Danes ob 16. uri na stadionu „Prvi ma]" veliko zborovanje Slov.-ital. ljudske fronte ) PRIMORSKI DHEVMIK ji* ■atoli* narj* V«f vdi Uliti' * i* od* i w : & B«W ri* m ki* oPi Af> t l»E* Iti- irf* Biti* » red lati1 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE tetoVllL - Štev. 125 (2121) Govorita dr. Jože Deklevo in E. Lourenti Zborovanje bo vodil lov. Sranbo Babič PoStnma plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST. četrtek 22. maja 1952 Cena 25 lir TO SO VID ALIJE« VI KANDIDATI STOKA IN LAURENTI SINOČI NA TRGU GARIBALDI! Danes je Jugoslavija edina država, hi resnično brani /* iziaJljf interese in neodvisnost tržaškega prebivalstva Wom ° Malalan in drugih W.št°kaje se posebej poudaril, daje steber Ljudske fronte Osvobodilna fronta, lcl je e«itnf porok, da sl bodo tržaški Slovenci priborili nacionalne In socialne pravice bomo priznali voiilne goljufije z desettisoči volivci, ki prihajajo s posebnimi vlaki iz ltaii[e Vidalijev kandidat Riko Ma-j lalan j.e 23. septembra 1940 dal pred eagenti di pubbb.ca sicu-| rezza« na zapisn.k sledečo iz-jdvo: ; »Debbo anche ch arire ona cir-costanza e, in pari tempo, retti-: ficare in parte le mle precedcntl dlchiarazioni nel senso cioi ctae II bobek, quando venne a trovarmi a Vlila Op cina, assierr.e al Pesto-gna ed al Santalesa, non mi par-15 solo di appareccbi radio e di lavori planimetrici da eseguire, ma intavolO un tfiscorso su o e a n -to gl premeva di piii e cioi su dl una organizzazlone comunista che noi avremmo dovito cercar di erganizzare celrambtente da noi freqnentato». Rešni.nost teh trditev Rika Malalana dokazuje samo Malo* lanovo pismo, ki ga je pisal 13. 7. 1940 tržaški kvesturi osebno: ..ljudske fronte front Ganbaldi pomeni za ijji uspeh. Kakor zsd- i*is§tokrat združeni fa-lD0rr.*n konmformisti motili žanjemnj® s tuljenjem in žviž-klc«, ■ ?da Ploskanje poslu-Vm0. 3e te Piskače preglušilo. »te »Itin0 ,fuU tudi zlogova-(i,r^?* Lflia in s’ciavi an-triniav v čemer so se iti vj , tfsisti in kominformi-h'bisviakor Da ie b>lo števi-skrčeno in so Wi , u zadovoljiti, da so moji* roba trga. foudiJe govori] tov. Laurenti. Politi* ‘t Je’. da imajo volitve to «... zr?caj in da mora za-'i' ko™ vcl!vec dobro premisli-iansu; ^ odda svoj glas. Itali-V( .‘."OSi so šli na te volit-Ttstu i v ftaliji z geslom o 'ani,’ t r- ne znajo rešiti vpra. da ;ae]jtUz?e Ualije, kjer viagri‘“a beda. Senekom o Trstu in za ire-fiiem i °® Pa se skriva čisti fa-ieli na "i r,asl„'„m’ ki smo ga vi-tou elu 20. marca. Proti te-so^?IiŠu' ki se je vrinil v 'lanov. rske in upravne u-Po borili P,a Se ie treba odloč-dem V prav zato se morali, de.m°kratične množice strni-Preprečijo to nevarnost. ^niemoracija heroja foneta Tomšiča v Ljubljani fsžesa, dopisnika) K^SLJana, 21. - Oanes Je bila na Trgu Na-V./Lkrojev v Ljubljani ko-4J?®c‘ja za padlim herojem fej-n' Tomšičem, ki se ie ^T™Y*El!ka množica. To-organizacijskega P, KPS so italijan-S CT‘ri; u?trelili na današnji Sil m,'die?*imi leti v Gra. Santkii v Ljubljani. Njega-so bili pre-"h kupno grobnico padv CK*Kpq€rojev poIeg Piv0rua!la-I?<5> komemoraciji je i-br?iirilster Boris Ziherl, ftvovSi. 1 lik Tomšiča, po-borca za l«>vco a dsl„?a človeka in, partijske. JtOernj Minister Ziherl je l. ^«tw , so pred desetimi le. d?ru? Tomšiča umorili tisti, Zemije “ vnovič ogrožajo naše i°r'i ^f^vem spem Inskem go. W°astii CK KPS, Zveze Složni 'n drugih organizacij 113 grob vence, pevci ‘ filhar ' žalostiiKko filharmonije pa so C. S. Fašizem pa cvete v Trstu vprav zaradi pasivnosti, ki so jo uvedli v delavsko gibanje kominformovski voditelji. Fašistom in drugim nacionalistom namreč ne bo nikoli uspelo priključiti Trst k Italiji, dokler bo proletariat buden in pripravljen na borbo. Kominformisti so opustili razredno borbo, ker pravijo, da se vsa vprašanja delavstya rešujejo v Rimu. Mi pa pravimo, da se ta vprašanja ne rešujejo niti v R:mu niti nikjer drugod, temveč- prav tu „ Trstu. Ko-minformovci skušajo privesti delavske množice tja, kamor te množice ne marajo, kakor so pokazali dogodki 22. marca, ko delavci niso hoteli stavkati vzajemno s fašisti ter so s tem tudi zanikali, lcar je trdil Vi-dali v Bariju. Nihče nam ne bo daroval Tr ta brez borbe. Ce hočemo, da se ustanovi STO, se moramo zanj boriti. Videli smo, da je branila STO izmed 21 držav podpisnic mirovne pogodbe samo Jugoslavija. In prav Jugoslaviji se moramo zahvaliti, da še ni karabinjerjev inScelbovih policajev v Trstu. Kominform-ovci pa hočejo uspevati delov-ne množiče in pravijo, da ni za Trst nobene nevarnosti, da ga brani Sovjetska zveza. Toda Sovjetska zveza ni prav nič protestirala proti londonskemu mešetarjenju. Namesto Sovjetske zveze pa so spregovorili Togliatti, Pastore, pajetta, Lon-go itd., ki so jasno zahtevali Trst za Italijo. Prav zato se moramo boriti za neodvisnost Tržaškega ozemlja prav mi s podporo Jugoslavije. Te dni napovedujejo prihod vlakov «tricolore» in neštetih avtobusov, ki bodo pripeljali k nam volivce, kateri nimajo kaj iskati v Trstu, prav zato pa ne bomo teh goljufij priznali. Namesto novih funkcionarjev naj Italija rajši vrne Trstu njegove ladje in ladjedelnice in naj neha dušiti gospodarski razvoj Trsta. Medtem ko je veliko število domačinov brezposelnih, pa nam pošiljajo iz Italije svoje ljudi odjedati kruh in stanovanja. To so njihove dobrote. So pri nas tudi ljudje, ki so prepričani, da se bo STO ustvarilo samo. To je velika zmota. Najboljše jamstvo za naše pravice je močna organizacija vsega delovnega in demokratičnega ljudstva “ki bo vodila razredno borbo, saj smo bili do leta 1948 gospodarji tržaških ulic, ker smo bili enotni in močni. Prav zata se morajo vsi resnični demokrati združiti o-koli Ljudske fronte, katere vo- ditelji so s£ prekalili v osvobodilni borbi in 50 najboljše jamstvo za obrambo demokratičnih pravic in interesov delovnega ljudstva. Vsi delavci naj vedo, da pomeni vsak glas za Vidalija, glas za Italijo. To ni naša trditev, to je povedal sam senator Pastore v «Vie Nuove«. Prav zato bodo zavedni delavci dali svoj glas Ljudski fronti, ki gre na volitve s socialnim programom in ne s kako megleno in neja no zahtevo po goli ustanovitvi STO, ki naj bi bila nekak čudežen lek za rešitev vseh naših vprašanj. Tov. Stoka je naglasil, da bo usoda STO odvisna v veliki meri prav od glasov tržaškega ljudstva. Zato ne sme biti nobenega Slovenca, ki bi dal svoj gla?, krščanski demokraciji, ki se je sedaj ob volitvah spomnila, da smo tu tudi Slovenci in govori celo Po radiu v slovenščini. Vsi se moramo zavedati, da je cd nas samih odvi- sen naš obstoj. Zato bodo dali vsi zavedni Slovenci svoj glas Ljudski fronti, katere glavni sestavni del je Osvobodilna frenta, ki nas je vodila v osvobodilni borbi in ostala zvesta svojemu programu, in prav tej Osvobodilni fronti se moramo zahvaliti, da smo hodili po tržaških ulicah kot gospodarji, po mestu, ki so ga zgradili na- m 03 M NA RADIU TBST I. Govori kandidat Slovansko italijanske ljudske fronte Eugenio Laurenti ši dedje. In to mesto smo osvobodili z našo krvjo s pomočjo slavne Jugoslovanske vojske in očistili smo vsak kotiček fašističnih krvnikov. Kakor smo se borili za osvoboditev Trsta, tako smo se borili tudi vsa ta leta in brcnili naje narodne in socialne pravice. Zato ni za nas nobene osramotne preteklosti«, temveč samo častna zgodovina. In naša OF je v svoji borbi kovala tudi bratstvo z vsemi resničnimi italijanskimi demokrati. Zavedati te moramo, da bo ^naša nacionalna borba u-spešna, le če jo bo podprlo vse resnično demokratično delovno ljudstvo, prav zato moramo to delovno ljudstvo iztrgati Vida-lijevim spletkam in ga spraviti tja, kjer je njegovo resnično borbeno mesto, to je v Ljudsko fronto. Močno napredno gibanje, oprto na sile delovne ga ljudstva, nam bo najboljši porok, da si izvojujemo vse pravice, ki nam gredo. Ljudska fronta je vedno iz- polnjevala svojo nacionalno dolžnost. Od vseh občinskih svetovalcev je v tržaškem občinskem svetu spregovoril slovenski samo predstavnik Ljudske fronte dr. Dekleva jn prav zato je naša lista resnična narodna lista, saj je njen steber Osvobodilna fronta. In za nami Spored telovadnega nastopa, ki Je združen z zborovanjem Ljudske fronte na sta-d.onu nPrvi maj«, objavljamo ca 2. strani. imamo podporo vsega jugoslovanskega ljudstva z maršalom Titom na čelu. Mi črpamo svojo moč iz svoje doslednosti, iz svoje zvestobe idealom osvobodilne borbe in zvestobe delovnemu ljudstvu. Prav zata gremo pogumno naprej in zremo smelo v bodočnost. ffo- 4. ■ S ‘Vd«. •f&JL %£***+ * Žc*k I?"* Um As ČL A NEK BEOORAJSRE „B O R BEW O TRSTU Tržaško vprašanje bo rešeno šele tedaj ko bo FLRJ dobila v upravi Trsta in cone A vsaj toliko pravic, kot jih je dobila Italija Italija naj na meče Jugoslaviji poleu pod noge, če že ne želi pomagati, predvsem pa naj ne daje nasvetov, temveč naj »e briga za odstranitev »IromHštva v svoji deželi V tlRl dobro vedo, da bo 25.t.m. glasovalo okrog 70.009 volivcev, bi po m rovoi pogodbi ne bi smeli imeti volilne pravice zastave nekaterim polkom. Po [ nih dogovorov v, Bonnu bo se- • _ ‘n . __ io /IGit irfamorlroniirlj-ft fai. _ lebler o Trstu -Skr od j* • Z30stritev odnosov je odvisna predvsem »i«!, j8 ,n °d tistih vlad, ki podpirajo ekspan- *'on •stično politiko Italije proti FLRJ" NE\V vrv Š0s!ovJ,ORIi- 21- ~ Stalni }u-?r- ,dele8at pri OZN *?nt ®h161, J6 na tiskovni ,ki '° organiziralo jN a,. ■ «, dopisnikov pri OZN k* lrd i. t>oudaril. da ni toč-« ri omr' da se svobodni svet se u 1 komunizmu, temveč pfoti ekspanziji, da ul^UtiihS? sveinizem popači! f»il sg‘0 marksizma da bi prl-ft^. - le ekspanzionistične na- samo naše težave i litanij® iziavil dr. Bebler 3*f Izv-ilt,1 polit'kl vseh ideo-f 'iji r'oni° proti Jugo- &0eri Togliatti, De z»hfm°?ristjanl ^ neo- Nč u\° ne samo T»t. Ih Reko’ Istro- Lalma- Soro Tu ne gre za '‘Ion «'!0, temveč za ekspan- novinarjev, ali m 'kratn n^c- Iahko dovede ^oVor?? »«Wtve je Bebler s strani zavezniške države, kateri je zaupana uprava nad to cono. V coni A je popolnoma druga Stvar. Dve državi upravljata cono A v imenu ostalih zaveznikov. Ooi ne menjata samo metode uprave, temveč dejansko vračata Trst bivšemu sovražniku. A pri tem se sploh ne posvetujeta z ostalimi zavezniki in celo ne z najbolj zainteresiranim zaveznikom, ki Je Jugoslavija*. «To je zelo nevarno ~ je poudaril Bebler — ker se s tem razvija šovinizem v Italiji. Ne smemo pozabiti, da so pri demonstracijah v Trstu demonstranti vzklikal! Mussoliniju. Zato je potrebno povedati onim, k! to delajo: ne zapravljajte italijanske demokracije«. (Od na£eg$ dopisnika) BEOGRAD, 21. — Kot smo že poročali, je jugoslovansko zunanje ministrstvo vrnilo italijanskemu poslaniku v Beogra. du odgovor italijanska viaoe na jugoslovansko noto v zrvezi z vohunskim procesom V Kopru zaradi žaljivih izrazov in ne-osnovanih trditev- Poleg ostrega tona note je posebno reakcijo izzval dvom v objektivnost ljudskih sodišč v coni B in in-sinuac-ja, da Jugoslavija pripada kom.nformovskc-mu bloku. Dovolj je, da se navede, je izjavil zastopnik jugoslovanskega zunanjega minis-rsiva, da se v italijanski noti Jugoslavija obtožuje zaradi kršitve ustanovne listine OZN, haaške konvencije in mirovne pogodbe z Italijo, da bi se videla absurdnost italijanske note in njen izrazito sovražni značaj. Italijanska nota kaže, da se niso izpolnila pričakovanja za-hodnih krogov, ki so mislili, dp bo Italija Po londonski konferenci vsaj začasno prenehala s svojo sovražno gonjo proti Jugoslaviji. Italijanska nota potrjuje tezo Jugoslavije, da vsako popuščanje revizionističnim zahtevam Italije veča predrznost in ekspanzionistične apetite Italije na račun Jugoslavije — je zaključil predstavnik jugoslovanskega zunatijega ministrstva. Ped naslovom «Pr>sdi-rnost diploma tike note« ugotavlja nocojšnja »Borba«, da je nota italijanske vlade samo novo po. trdilo, dp je italijanska vlada v svoji protijugoslovanski politiki zabredla globoko. »Vsiljuje s- vprašanje — nadaljuje »Borba« — zakaj je italijanska vlača čakala mesec dni z odgovorom na jugoslovansko noto-Izjava zastopnika palače Chigi agenciji »Anaa«. da je italijan-ska vlada od loga! a z odgovorom v interesu obnovitve odnosov in popuščanja napetosti med obema državama, je. kot ugotavlja «Borba«, logika, dostoj- na tradicionalne igre italijanske diplomacije. Bilo je potreb, no napisati noto, polno žalitev, ki lahko te odnose samo še bolj zaostri. »Borba« poudarja, da italijanska nota dejansko n. odgovor na jugoslovansko noto, temveč poskus vmešavanja v zadeve car«^ B in poskus, da s-3 Italije izogne odlgovcru o položaju v coni A, ker dobro ve, da v coni A razen v mer u Trstu, živijo izključno Slovenci, ter ji je zato neprijetne diskusija o tem vprašanju. «Toda največja predrznost je —pravi «Borba» — ci3 Italija pr svaja sebi pravico, dajati lokcije Jugoslaviji o tem ali Jugoslavija želi, da ae razlikuje od kominforroevskdh držav«. «Borba» zaključuje: »Jugoslavija zahteva od Italije samo eno: da ne meče polen pod noge, ako ne želi pomagati, in da ne daje nasvetov. Nam niso potrebni nebem nasveti od tistih, ki se bolj brigajo za to, kako bi ugrabili tuja ozemlja kot pa za zaščito interesov lastnega naroda«. V zvezi z izjavo zastopnika britanskega zunanjega ministra v spodnji zbornici v Londonu, da so vsi vpisani volivci v: Tr-ftu prebivalci cone A, poudarja nocojšnja »Borba«, da je jugoslovanski javnosti dobro zna. na, da bo v Trstu 25 t. m. glasovalo okrog 70.000 volivcev, ki po mirovrd Dogodbi r.e bi smrti jmetl volilo, pravice in katerih velik del se bo s posebnimi vlaki in avtokolonami pripeljal na dan volitev iz Ita-lije v Trst. To ni pelina krivi ca, ki jo trpi demokratično sloveru sko in italijansko prebivalstvo Trsta. »Borba« poudarja, da j» rta. lija dobila po londonski konferenci pravice v upravi cone A medtem ko zahodne sile niso upoštevale jugoslovanskih pravic v Trstu. »Jugoslovanska javnost ne smntra vprašanja Trsta za rešeno — zaključuje »Borba« — Nasprotno! Rešeno bo šele ta- krat, ko bo Jugoslavija dobila vsaj toliko pravic v upravi Trsta in cone A, kot jih Je dobila Italija, čeprav bi jih morala dobiti še več. Samo to lahko zagoiovi spoštovanje interesov in pravic slcvenskega in italijanskega živija v coni A«. Danes je maršal Tito na le-tal iču v Batajnici po.-i Beogradu prisostvoval proslavi 10. obletnice ustanovitve Jugoslovan, skega vojnega lealstva. Ob tej priliki je izročil nove vojne kratkem govoru v katerem je poudaril, -,a j.; jugoslovansko letalstvo pripravljeno braniti svojo socialistično damov.no proti vtsakemu napadalcu, je bi! mimohod, potem pa letalski miting, na katerem so sodelovali nov j tipi letal jugoslovanske proizvodnje. Nato si je maršal Tito razgledni razstavo izdelkov letalske industrije in tovar-no lrial «Ikarus» v Zemunu. B. B. Ali je potemtakem čudno, da I ne za Vidalija kot glasove od* je sedaj Riko Malalan med tistimi vidalijevsklmi kominfor-movskimi italijanskimi i reden, tisti, ki bi hotel po Pajettovem, Togliattijevem, Pastorevem receptu spraviti Tržaško ozemlje ponovno v italijansko suženjstvo? Počela je logično, da se tudi Malalan strinja s komin-joromvskim senatorjem Pasto-rom, da «HA FATTO BENEt) italijanski zunanji minister Sforza, ko je štel glasove odda. dane za priključitev Trsta k Italiji. Povolnoma je tudi jasno, da se Malalan danes strinja s Togliattijem. ki je vedno trdil in trdi, da ne odobrava borbe tržaških delavcev proti priklju* čitvi STO k Italiji, In da se strinja s Pastorom, ki se hvali, da je zasluga italijanske kom-informovske partije, da se *da. nes tržaški delavci borijo za italijanstvo Trsta?» Pnnni/na zakasnil«!, podpisa d»goi/oroi/ z \lnnu:ijn Francoski zunanjepolitični odbor zahteva razpravo v skup ščmi o zunanji politiki še pred podpisom - Sovjetske oblasti napovedujejo zatvoritev demarkacijske črte Danes se je v Berlinu ob navzočnosti ministrskega predsednika Grotewchla in predsednika ljudske zbornice Dieck-manna sestal «Narodni svet narodne fronte demokratične Nemčije«. Po seji so izdali poziv nemškemu ljudstvu, v katerem obtožujejo Adenauerja, da hoče s podpisom splošnih dogovorov« pripeljati Nemčijo ponovno na oot avantur in vojne«. V pozivu obtožujejo Adenauerja, tudi. da po ameriških navodilih izziva na meji med obema področjema, in poudarjajo na koncu, da mora Vzhodna Nemčija organizirati svoje vojaške sile. WASHlNGTON, 21. . Državni departman izjavlja, da bodo pogodbeni dogovori z Nemčijo predloženi senatu v potrditev takoj po podpisu. Kakor izjavljajo, bi bil Truman pripravljen poslati hkrati visoki zbornici poslanico, s katero bi jo pozval, naj kolikor mogoče hi- v3i d ^ za iuV° ne 1)0111,0 ^ali P°-6? Hi s. u ra)no zaostritev. To-vi‘ he Tri? situacija poslabšala Vi v '? odvisno od drugih ■ rie. PZvi vrsti od italijanske ki a2_da?ato Pa od tistih vlad, da f Lvjit, ni Politiki proti Ju- h., fcri b'er |riJt|\ ni nato Poudaril, »t- irn Pom t° zapadn-‘ sile vem^njern, Lalijl na-Ita n® napako, ker že- fcsS? 'uka I Trstl kl ni ita!i- ?-MSlovans^ temveč pristanišče Evr*a ,*aledja ln * Zahvati,E • kateremu se 'Hiti za svoj naglj raz- brif. d* mfc*1™-. )e Poudari! fS^.oono a ?],n31 ,isk pri' ]e V cm,.ln.cono B- kajti •to. berin A- T°. kar je v eonj B, to je tuetod upravljanja Kdo se bori za STO in za jamstvo njegove trajne ohranitve in stabilizacije? —..■■■■■ I.«i I -,TzcwrsmuAmwmmsa - mmnr-rmeM ■■■ m Maršal Tito: »DE GASHEHI NE MORE DOBITI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA, KER MIROVNA POGODBA PREDVIDEVA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE, A NE SVOBODNO OZEMLJE ITALIJANSKEGA TRSTA I NAJ SE IZVRŠI MIROVNA POGODBA Z DOLOČENIMI POPRAVKI!« Ottavio Pastore, senator K Pl: »KOMUNISTIČNA PARTIJA ITALIJE SE JE TOREJ VEDNO UPIRALA NAPAKI, KI JO JE ZAGREŠIL TRŽAŠKI PROLETARIAT IN MU JE VEDNO POMAGALA, DA NAJDE PRAVO POT. CE SE DANES TRŽAŠKI DELAVCI BORIJO ZA ITALIJANSTVO TRSTA, JE TO ZASLUGA ITALIJANSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE. PO ZADNJIH UPRAVNIH VOLITVAH JE ZUNANJI MINISTER PRISTEL GLASOVE KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA K GLASOVOM OSTALIH ITALIJANSKIH STRANK, DA BI DOKAZAL, DA JE VELIKA VEČINA TRŽAŠKEGA PREBIVALSTVA ITALIJANSKA. STORIL JE DOBRO«. Vidali v Bariju: «MORAMO DELATI HITRO, CE NOČEMO 1ZPHEMEN1T1 TRŽAŠKEGA NAJBOLJ ITALIJANSKEGA MESTA V POKOPALIŠČE ITALIJANOV«. tro prouči besedilo teh dogovorov in jih po možnosti potrdi pred odložitvijo zasedanja kongresa. Truma« bo senatu predložil tudi zapisnik, ki razširja na evropsko obrambno skupnost jamstva, ki jih vsebuje peti člen atlantskega pakta. Kancler Adenauer se je danes ponovno sestal z zahodnimi visokimi komisarji, s katerimi se je raztovarjal o splošnih dogovorih. Neki vladni predstavnik je izjavil, da je mogoče, da ta sestanek ne bo zadnji. Popoldne ie prišel v Pariz britanski zunanji minister Eden. Pred odhodom iz Londona je izjavil, da računa, da se bo sestal z Achesonom in Adenauerjem v Bonnu še v tem tednu, »če bo šlo vse dobro«. Ob prihodu v Pariz pa je izjavil, da bo jutri odpotoval v Strassburg in da je glede ostalega optimist. Tudi zunanji ministri držav, ki bodo sodelovale pri evropski vojski, so se danes ponovno sestali in rešili še nekatera vprašanja razen enega. Po raznih informacijah se je nizozemska delegacija uprla zahtevi, naj bi pogodba veljala 50 let ter, je vztrajala, naj velja samo 20 let. O tem vprašanju ge bodo raz-govarjali na ponovnih sestankih, ki bodo v Strassburgu jutri in pojutrišnjem. Zunanjepolitični odbor francoske skupščine je danes zahteval razpravo o zunanji politiki pred skupščino, že preden se podpišejo dogovori z Nemčijo in pogodba o evropski vojski. Vendar je malo verjetno, da bo do te razprave prišlo pred podnisom. Medtem se nadaljuje sovjetska in vzhodnonemška_ ofenziva proti podpisu, splošnih dogovorov. oblasti vzhodnega Berlina so neki delegaciji u-pravnih svetov področja Bruns-wick, ki je odšla v sovjetski sektor Berlina, da zahteva, naj bi prebivalci vzhodnega področja, ki delajo v Zahodni Nemčiji, iahko še dalje svobodno prekoračili demarkacijsko črto, odgovorile: «S podpisom sploš- danja demarkacijska črta proglašena za državno mejo nemške demokratične republike z vsemi tozadevnimi posledicami«. ACHESONOVA tiskovna konierenca W ASH1N GTON, 21. — Na dapašoji tiskovni konferenci je Dean Acheson iz-jav-1, dla do sedaj ni trii še določen dan ra podpis splošnih dogovorov z | Nejnioijo m pogodbe o evrapelki obrambni skupnosti. Izjavil je j tudi, da ne ve, kdaj bo oupobo. I val v Evropo. Pripomnil je, da so nekatere točke ob^h pogodb še nerešene, čeprav upajo, da jih bodo rešili v nekaj dneh. Prav zaradi tega nj bilo še mogoče določiti dneva za podpis. D udri je. da upa, da bo vsekakor ostalo ameriškemu senatu dovolj čaisa, da razpravlja o obeh pogodbah med se. danjim zasedanjem kongresa. Nato je Acheson odgovarjal na številna vprašanja. Glede Tunizije je izjavil, da ni ameriška vlada nikoli skušala vsiliti svojega stal-šča francoski vladi. Vendar pa je res, da se že nekaj časa obe vladi razgo-vppjata o tem vprašanju ir. se strinjat,a da gre za zelo važno vprašanje. Glede bližnje kotUerence treh je Acheson, izjavil, da s; bo & francoskim ln britanskim zunanjim ministrom razgcuvprjal v Evropi po podpisu dveh po. godb. Dejal je, da nj mogoče določiti, katere točke bodo na dnevnem redu tega sestanka, nadvomno pa bo šlo za najvažnejša mednarodna vprašanja. Glede anglrtko-egiplovskega spora ie Acheson izjavil, da se je o tem razgovapjal z britanskim zunanjim ministrom vsa-klkrat, ko je nanesla prilika, tar je dodial, da bo na tem vztrajal tudi po podpisu sp! cš. n:h dogovorov in pogodbe o evropskj obrambni skupnosti. V zvezi a tednom mednarodne trgovine je Acheson izjavil, da je najboljša rešitev mednarodnega vprašanja dolarja v tim, da se svobodnim državam dovoli, da prodajajo svoje proizvode v ZDA. »Dokler bo naš izvoz presegal uvoz za ‘alco visoke zneske kakor v zadnjih 33 letih, ki so dosegli 80.000 milijonov dolarjev, ne bodo mogle druge držav; nikoli pla. čati ameriškega blaga, ki ga potrebujejo«, je izjavil Acheson in pripomni: »Smo pred trojno izbiTo: ZDA lahko omejijo izvoz in s tem bi nastale resne poslsdice za gospodarstvo diža. ve in nastala b| brezposelnost; ali pa laiJto neskončno nadaljujemo z darovanjem dol»r'iev. kar pomeni, da ne bodo ZDA nikoli plačane za svoj izvoz in bi bil ameriški davkoplačevalec tisti, ki bi moral poravnati razliko; alj pa lahko dovol mo državam svobodnega sveta, ki potrebujejo ameriške proizvode za skupno obrambo, da proda, jajo svoje proizvode, (n jim t:» ko pomagamo pri zaslužku dolarjev, ki jih potrebujejo, zato da nam plačajo. To je vsekakor najboljša rešitev«. M1E§ SLOVANSKO ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA Na STADIONU “PRVI MUJ“ ob IB. uri Predseduj!) tov. Rranko Rabič, govorita dr. Jože DaLlRva in Kugonio Laurenti LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI V UIILJMCII ni) 18. ur! IZeliko volilna zborovanja Listo slovenske skupnosti zn občino Dutino tiovorita Stanko Role in dr. Engelbert Resednjak, predseduje dr. Miro Adamič Sladi koncert godbe iz P lavi j in pevskih zborov iz Doline in Boršta. V ZGUIIHU nb 15. uri Veliko volilno zborovanje Liste slovenske skupnosti za občino Zgonik Govorita prot. Rado Hauber in dr. Branko Agneletto, predseduje Mirko Obad Sodelujejo pevski zbori iz Gotice, Jadran iz Trsta in člani S k G z rp.citacijnmi. V IVABliKŽliVII ob 16. uri Veliko volilno zborovanje Liste slovenske skupnosti za občino Devin hiubrežina Govorita dr. Josip Agneletto in Drago Pahor, predseduje Josip Terčon Sodelujejo godba na pihata iz Nabrežine in združeni pevski zbori izNabiežme mŠempulaja. Za udeležence zborovanja v Nabrežini bo peljal avtobus iz Medje vasi ob 13.30 ter bo vkrcal tudi udeležence v Stivanu, Devinu in Sesljanu; iz Cerovelj bo odpeljal avtobus ob 14.30 in bo vkrcal tudi udeležen, ce iz Mavhinj. LJUDSKA ZVEZA ZA NEODVISNOST V BOŽIČIH ob 11 . uri Govorita Vladimir Kenda in Marij Vatovec •IUTB1 SLOVANSKO • ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA : V BARKOVLJAH (psrk pri morju) ob 20.30 uri. V BAZOVICI ob 20 30 ur.. NA KONTOVELU cb 20.30 uri. V SKEDNJU ob 20. uri. NA OPČINAH ob 20.30 uri. LJUDSKA ZVEZA ZA NEODVISNOST : V PLA V J AH ob 20. uri. LISTA SLOVENSKE SKI 'PNOSTI J V GABROVCU ob 20. uri. V DOLINI oh 20. url. V VELIKEM REPNU ob 20. uri. V RICMANJIH ob 20 uri. V STIVANU ob 20. uri. PRI FERNETIČIH ob 20. url. mam PO PARLAMENTARNI PRORAČUNSKI RAZPRAVI Samo z investicijami iii oiHiravill brezposelnost Vss italijanski tisk je zelo skopo poročal o razpravi I Danes, četrtek 22. ni »Jz Milan, Boža . Sonce vzide ob 4.27. zatone M 19.36. Dolžina dneva 15-09. lum vzide ob 3.07, zatone ob lMi. Jutri, petek 23. maja Dezklerij Milorad Po skoraj tritedenskih razgo. vorih so v zbornici zaključili razpravo o predvidevanih dohodkih in izdatkih zakladnega in finančnega ministrstva za leto 1952-53. Celotno razpravo, ki je vzbudila precej zanimanja v zbornici, je s svojim govorom zaključil minister Pel la. Podčrtati hočemo nekatere posebnosti te razprave. Tisfc v glavnem ni mnogo poročal o teh parlamentarnih razgovorih. Skoraj nezapaženo so jii mimo tako imenovanega neodvisnega vladi naklonjenega tiska kakor tudi mimo opozicijskega. Nihče vsemu temu ni polagal velike važnosti kot da bi se nihče ne zavedal dejstva, da hodi ekonomija ramo ob rami s političnimi ukrepi in da zaradi tega predstavlja odobritev ali zavrnitev državnega proračuna, odobritev odnosno zavrnitev enoletne vladne politične delavnosti. Tako so 24. aprila n. pr. vsi časopisi objavili celotne podatke iz prvega poročila ministra ' Pelle. Objavili so bolj ali manj j točne številke. Kasneje pa smo v različnih italijanskih časopisih zaman iskali poročil o razpravljanju v zbornici. Tako desničarski kakor sredinski in levičarski časopisi o tem sploh niso več poročali. Ko je bila razprava zaključena, so samo resnejši časopisi znova poročali o tem važnem vprašanju. Mnogi izmed njih so namreč zamolčali zaključek finančne razprave. V naslednjem bomo napisali nekaj naših pripomb, ki jih ni smo našii niti v vladi nasprotujočem tisku, čeprav kritizira sleherno vladno odločitev Investicije. Znano je, da je v Italiji čez dva milijona brezposelnih. Čeprav skusajo to dejstvo zanikati, je znano, da je v zadnjih letih brezposelnost porastla. To posledico slabe vladne politike bi bilo mogoče odpraviti z investicijami, ki bi sčasoma zaposlile brezposelno delovno silo. Treba je najprej vložiti, šele kasneje bo od tega mogoče žeti sadove Medtem ko dopušča država denarni dotok v svoje banke, pa vedno bolj obdavčuje svoje državljane. Leta 1950 je znašal državni dohodek 7.643 milijard lir, leta 1951 pa 8.760 milijard lir. V letu 1950 je država svoj dohodek dvignila za 1.927 milijard lir, lani pa za 2.214 milijard. V odstotkih izraženo se je državni dohodek v predlanskem letu dvignil za 25,21 odst., lani pa za 25.27 odst.. To se pravi, da se je v zadnjih dveh letih državni dohodek zvišal za četrtino. Ta dvig je odločno previsok za realne možnosti italijanskega gospodarskega si- ! stema. Ta drakonski stisk davčnega ! vijaka je bil napravljen samo i zato, da dosežejo ravnotežje j državnega proračuna. z uve- j ljavljenjem takih odredb ni mogoče misliti na izboljšanje gospodarskega stanja, t.. j. I zboljšanje življenjskih pogojev I italijanskega ljudstva. To bi i bilo mogoče doseči samo s ; skrbno politiko investicij Oborožitveni program spada prav tako v državni proračun. Zato je politika vojaških investicij v Italiji velik vzrok propadanja gospodarske moči. Zato je bolj kot naravno, da se položaj dan za dnem slabša, Tega se zavedajo tudi lastniki italijanskih hranilnic, ki z investiranjem svojega denaria kot deleža v posameznih podjetjih in industrijah čutijo vedno večjo nevarnost pred gospodarskim polomom. Ob zaključku moramo pouda. liti, da ljudstvu ni bila prikazana resnična slika gospodarskega stanja v diskusiji o proračunu. Zato pa |o se o vsem tem podrobno seznanili ekonomisti in kapitalisti. Vladi naspi oten tisk o teh stvareh ni pisal, ker misli, da preprosti ljudje niso tako izučeni, da bi si 'lahko ustvarili na številk vpogled v stanje. skladbe G. Frescobaldija, J. Ph. nameaua, G. Fr. Haendela, ,J. S. Bacha, D- Scarlattija, j. Hay-dina, A. Mozarta in L. Beethcj/ena. Dne 31. maja pa bo igrala skladbe predstavnikov romantike — vse do sodobnih modemih struj. Uvod v skladbe in v razvoj posameznih stilnih smeri bo imel prof. Tine Sever. Začetek bo točno ob 20.30. VesH za trgovce GORICA, 21. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu v Ul. IX. Avgusta li lahko ogledajo sledeče okrožnice: izplačila za izvoz iz Ekvadorja; pogajanja za revizijo trgovinskega sporazuma med Italijo in Indonezijo: uvoz 40 ton amonijevega sulfata v katerokoli smer; uvoz rafiniranega žvepla v Švico; u-voz pirita v Švico; podaljšanje zasebnih kompenzacij; odredba medpokrajinskega nemškega odbora za uvoz italijanskih proizvodov; podaljšanje trgovinskega sporazuma med itali. jo in Finsko, ki je bil podpisan v Rimu 5. maja 1951. f. ■mmm Marsikdo se bo čudil, da so v neposredni bližini Gorice vasi, ki še danes nimajo elektrike, cepran gre glavni električni v od skoraj skozi vas. Ena izmed takih vasi so Jamije, kjer kl;ub obljubam še danes nimajo elektrike. Ljudje pa so si napeljali skoraj povsod' hišno napeljavo. Zmešani pojmi o svojem bivanju Na šest mesecev zapora pogojno so nato obsodili 42-iet-nega potujočega trgovca Gen- tileja Marija iz Rieti, ker je dal policiji lažne osebne podatke. Gentileja so organi javne varnosti ustavili v bližini državne meje in ga vprašali po osebni i*kaznici; ker ni imel pri sebi nobenih dokumentov, so ga pospremili na policijo, kjer je zasliševalcem natvezil] da je Tržačan in še druge laži. in šele potem, ko je večkrat zašel v protislovja, priznal, da je najdenček doma iz Rieti OtroCJa pamet na siara leta Oče se je skušal spremeniti v svo:ega sina, da bi se lahko poročil s ponvico mlajšo ljubico - Policija pa je stvari prišla na sled in ga obsodila na leto dni zaporo Kaznovana prodajalca sladoleda GORICA, 21. — Na podlagi dekreta od 19. maja 1952 so zaprli za tri dni, in sicer od 23. do 25. maja sledeči prodajalni sladoleda, ker sta prekršili higienske pogoje o izdelovanju in prodajanju sladoleda: Peter Vincifori. Korzo št. 75 v Gorici in Regina Leghissa na Trgu XXIV. maja št. 10 v Krminu. Prispevajte za Kulturni dom GORICA, 21. — Ni redek primer da družinskim očetom včasih mlado dekle tako zatemni pamet, da s pravim mladostnim poletom in lahkomiselnostjo čestokrat zabredejo v najbolj nemogoče pustolovščine Prav tako je srečanje s 25-let-no Ferfolja Angelo iz Kraške ceste spravilo iz ravnotežja 54-letnega Maschka Kostantina ir Torina. Maschko se je zaljubil in se v svoji ljubezni pomladil vsaj za dvajset let. Čeprav je bil oče dveh odraslih fantov in mu je žena, ki jo je zapustil lanskega novembra, še živela, ga je strast, ki se je v njem zdramila pri petdesetih letih, tako prevzela, da je sklenil vzeti dekle za ženo. Pred meseci je z nevesto pod roko in tremi pričami šel na občinski poročni urad in pristojnemu uradniku izjavil, da se namerava poročiti. Uradnik je v poročni list najprej vpisal.navejitin^ podatke in se ndto obrnil k ženmu. ki je izjavi 1^ da je Maschko Kostan-tih, rojen 10. januarja 1921 v Trstu in bivajoč v Torinu. U-radnik’je nialce začudeno pogledal sivolasca, vendar pa m-svojega začudenja izrazil in nadaljeval z delom. Nekaj tednov nato, ko je županstvo prosilo torinsko občino za Ma-schkov samski list in druge podatke, pa je prišla vsa zadeva na dan. Maschkov sin 31-letni Kostantin, ki je živel z materjo in bratom Aventinom v Torinu, je namreč z velikim presenečenjem sprejel od županstva novico, da je v oklicih s Ferfoljo Angelo iz Gorice. Tedaj je v Maschkove poročne priprave posegla policija. ki je lažnivega ženina razkrinkala pred nevesto. Maschko, ki je hotel na vsak način zadostiti svoji nezdravi strasti in lažno izjaviti, da i-ma svojega sina in da je samski, je svojo drzno ljubezen- sko zgodbico zaključil v zaporu. Danes je v spremstvu orožnikov prišel pred prvega okrajnega sodnika dr. Sieno, ki ga je obsodil na l leto zapora in poravnavo sodnih stroškov. Natečaj GORICA, 21. - . Uradni list z dne 17. aprila 1952 je objavil ministrski odlok, s katerim je bil razpisan natečaj za 184 mest za uradnike skupine B v pokrajinskih zakladnih uradih. Zadnji rok za predložitev prošenj je 16. junij. Omenjenega natečaja se lahko udeležijo absolventi klasične, realne gimnazije ali trgovske akademije. Prošnje je nasloviti na zakladno ministrstvo (Ministero del Tesoro, Direzione Generala del Tesoro). ali na pristojnim finančnim mtendancam. Izpili na slovenskih srednjih šolah GORICA, 21. — Obe maturi (licejska in učiteljska) se pričneta 1. julija, ob 8.30 zjutraj s pismeno nalogo iz italijanščine in se bosta nadaljevali po vrstnem redu. ki bo pravočasno javljen na razglasni desk; liceja oziroma učiteljišča v Ul. Croce 3. Vsi ostali izpiti (sprejemni, vstopni, razredni) se pričnejo 16. junija ob 8.30 zjutraj g nadaljevanjem po vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen na razglasni deski šol. Za pripustitev h kateremu koli od teh izpitov je treba vložiti na ravnateljstvo šole prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir najkasneje do 31. maja. Prošnji je treba priložiti vse predpisane listine, kakor jih navaja objava na razglasni deski šol. KRATKE TEISTI iz beneških vasi Bankovci po 50 lir bodo izgubiti veljavo GORICA, 21. — Prefektura sporoča, da je v zadnji številki Uradnega lista ministrski dekret od 5. maja 1952, ki pravu da bodo bankovci po 50 lir veljavni ?e do 30 junija 1952. Platišče Prejšnji teden so tudi v Platišču otvorili noy otroški vrtec in § tem pomnožili število otroških vrtcev v naši pokrajini. Namen otvoritve otroškega vrtca je bil dokaj prozoren in tem so si tudi vsi, vaščani na jasnem. Predvsem bi bilo treba omeniti imena oseb, ki so sodelovale pri otvoritvi tega otroškega vrtca, da bi bilo bolj jasno, s kakšnim namenom je bila otvoritev pripravljena. Poleg kra jevnih oblasti, ki sta jih zastopala župan in župnik, «0 bili prisotni šolski oskrbnik dr. Tcrtorici, predsednik pokrajinskega upravnega odbora f>dv. Candolini s svetovalcema generalom Morom in polk. Oli-vierijem, predsednik raznarodovalne organizacije ONAIR orof. Gianello z nadzornikom Cologno. nadzornik AAI Adami skupaj s predstavniki tehničnega urada, kapetan financarjev Torija in poveljniki krajevne orožn'ške postaje Filippig jn Rattjn. Naravno je, da so prišli predstavniki oblasti predvsem zato, da so ljudje slišali njihov glas. Govorniki so poudarili visoke in blerteče cilie državne politike, svojo naklonjenost do pc-moči potrebnih vaščanov in še celo vrsto podobnih argumentov, kater« so ljubic lahko ob drugih prilikah slišali v ostalih beneških vaseh, kjer so »tako skrbne italijanske oblasti)) otvorile italijanske otroške vrtce, da bi z njimi čim prej dosegle svoj cilj, t. j. raznarodi-te* slovenskega beneškega prebivalstva. Za govori je , sledilo petje znanih pesmi gorskih prebivalcev; vendar so domačini lahko takoj ugotovili, da ne gre za pesmi slovenskih hribovskih Benečanov, ampak za njim tuje in uvožene pesmi iz furlanske folklore. Upamo, da bo teh par vrstic dovolj osvetljilo namen otvoritve otroškega vrtca. Prapotno Prejšnjo noč je izvidnica finančnih straž v tej občini presenetila tri tihotapce tobaka. Takoj jih je pričela loviti in čeprav jim je bila vso noč za petami, jih ni uspela najti. Pač Pa so tihotapci odvrgli okrog 40 kg cigaret, da so lahko utekli pred zasledovalci. Podbrdo V tej vasi Terske doline bodo imeli 13. junija na dan sv Antona svoj tradicionalni letni praznik. V letošnjem letu pa ta praznik ne bo kot prejšnji, ampak bo bolj prazničen; vaščani bo namreč sklenili na praznik sv. Antona postaviti y cerkvi nov oltar svojemu zaščitniku. Preden sc prebivalci ta načrt uresničili. «0 moral; premostiti precej težav, med katerimi so bile finančne težave največje. Vse družine v vasi so darovale od 5 do 15.000 lir in s tem popolnoma krile stroške za postavitev novega oltarja. Ker pa šo stroški precej visoki, niso bili vsi vašemi, čeprav- so v svojem srcu verni ljudje, soglasni s temi nameni; dodaiali so, da bi lahko denar koristneje porabili za socialne namene prebivalstva. Predlagali so, da bi bilo treba zgraditi otroški vrtec, v katerega bi nosili starši svoje otroke-, ko so prezaposleni s košnjo in pobili iem sena. S tem bi ne ustregli samo socialnim, higien. skim in zdravstvenim razlogom, ampak predvsem moralnim, ker bi na tak način otroke potegnili s ceste jn jih dali v varstvo vzgojiteljici. Zal pa je BENEŠKA SLOVENIJA Smrtna nesreča v Sovodnjah Domači Petra Vogriča iz Sovodenj so v potoku, ki teče za njihovo hišo, našli te dni njegovo truplo. Zdi se, da je 81-letni starček utoni] ob napadu božjasti, ki ga že dolgo časa muči. Napad ga je doletel ravno v bližini potoka ter je zdrk. ni! vanj. Zaradi starosti pa verjetno ni imel toliko moči, da bi se lahko dokopal na suho O žalostnem dogodku so takoj obvestili orožnike, ki- so zanikali možnost, da bi Petrovo smrt povzročila neka druga oseba. prebivalstvo ubogalo pozive krajevnega vikarja, Sele sedaj je spoznalo svojo usodno napako in pričelo razmišljati, kako bi nabrali denar tudi za zgraditev otroškega vrtca. Kljub tej nujnosti pa župnik vztraja, da je prebival-tvo pomagalo obnoviti še srednji oltar, ki je zgrajen iz lesa. Nadomestili bi ga 2 oltarjem iz mramorja. Zelo verjetno bo župnik s svojimi načrti uspel. Dogodilo pa se bo, da se ga bodo ljudje naveličali in mu obrnili hrbet, ker se premalo briga za neposredne ljudske interese. Nova določila c socialnem zavarovanju Izšla so nova določila o socialnem zavarovanju delavcev naše pokrajine. Poudarjamo, da je zavarovanje obvezno za člane zadrug, ki se navadno ustanavljajo v Beneški Sloveniji med gozdarji, ki so zaposleni pri podiranju drevja. Veliko pa jih je med njimi, ki delajo pri zasebnih tvrdkah in ki jih lastniki niso zavarovali, Zlato jih opozarjamo na te dolžnosti s strani delodajalcev. Podaljšan rok za prijavo družinskega davka GORICA, 21. — Gcriško županstvo sporoča, da so, upoštevajoč gnečo davkoplačevalcev, ki so danes čakali pred davčnim uradom zg. vložitev prijave družinskega davka, podaljšali rok za vlogo prijav do 25. maja. Obenem ponovno priporoča vsem davkoplačevalcem - zamudnikom, naj ne čakajo zadnjega dne. Nov umik vlakov na goriškem kolodvoru GORICA, 21. — Z 18. je stopil v veljavo nov i)0" vlakov na goriski postaji, m* cer; ODHODI; Proži Trstu: 6.20, 7.23,1* 10.04, 13.45, 15.37, 17.26, lW' 20.36, 21.26, 00.01. - Proti Vidma: 4.50, 5.30, * 7.59. 8.28, 10.46, 13.48, Im*’1 17.25. 19.15. 20.18, 23.20. PRIHODI: lz Trstu: 5.26, 6.34, 7.57, 8.27 10.44, 13.44, 17.21, 20.16, 23.18. Iz Vidma: 4.40, 6.18, 7.23, 10.00, 13.43, 15.55, 17.23, 1«-20.34, 21.24, 23.59. * Ne vozijo ob nedeljah- 19.18, jug ZA TRŽAŠKO OZEMUE Leto 1951-52 Sezona VU V petek 23. t. m. ob21.an gostovanje na OPČIN*! na prostoru bodočo** * turnega doma , z Nusiccvo konica1?0 ISI Vstopnice so v ProdajiV \ pekarni Cok na Opc» ■W-....... K I ZV O VERDI. 16.30: «Ljudje na Lu-ni», W. Anderson. VITTOR1A. 17: «Dekleta iz trga Spanja», L. Bose’. CENTRALE. 17: »Usnjeni nos», MODERNO. 17: »Neapelj milijonarjev)). Toto. Ivan Tavčar: Zbrano knjiga, platno L. I-050’ laW« Moder: Sveta zemlja, P L. 1.600; Mirko Rup»: . j, zorjevo berilo, poluS'-; 2.150: Sinclair • Lew»:. “ v uradniku Splošnih reu Michediju iz M°°te |i vreča. briele priletela V*‘'"'tr0v . padla z žerjava s 4 me«. ^ iine. Zateči »e j« nl sradi K, kjer so • >-vt n°g‘. ] V imela v tej borbi prevelik delež, da bi mogla danes popustiti, Nadaljevati moramo ne glede na težave, ki so pred nami. Ce smo premagali faši-em, ki se je na oblasti utrjeni dvajset let, bomo lahko danes preprečile neofaiizmu, da bi ponovno vstal. In to u-pravi*eno danes trdimo, kajti bratstvo med Slovenci in antifašističnimi Italijani, ki se je Pred tukajšnjim porotnim so. diščem se je moral pod obtožbo premišljenega umora zagovarjati 29-letni Carlo Kellner iz Ul. del Bosco. Kellner je 27. februarja tega leta hotel stopiti v gostilno «Bolle» v Ul. Gatteri, vendar je zaradi pozne ure lastnica, Amalija Calliguris tedaj že zapirala lokal. Ker je Kellner mislil, da je jena drugim postregla s pijačo in da njemu noče. se je razvila debata .in Kellner, tako namreč trdijo nekatere priče, je ženo potipal po spodnjem delu hrbtenice. To .je nekoliko razburilo 89-letnega Duilia Benedettija, ki je Kellnerja, pokaral, nakar se je hotel s hčerko lastnice in z nekim Pertotom oddaljiti Tedaj je Kellner stopil k njemu in ga rahlo sunil. Smola pa je hotela, da je Benedetti padel in z glavo butnil ob rob pločnika Odpeljali so ga v bolnico, kjer pa je čez tri dni zaru-di prebite lobanje izdihnil. Med razpravo je policija na ukaz predsednika sodišča aretirala pričo Pertota, ker je po mnenju sodnikov lažno pričal, oziroma trdil, da, ni videl in slišal ničesar, daširavno je bil najbližji tako Benedettiju kakor Kellnerju. Mož, če seveda ne bo preklical svoje izjave bo ob koncu procesa postavljen pred sodišče in tudi obsojen. Sedaj pa mora čakati v ječi do nadaljevanja razprave, ki bo v petek. 35-letni Vittorio Ferin iz Ul. Tarabocchia je včeraj med pre gledovanicm del pri gradnji nove hiše v Ul. Cordaroli nerodno padel na tla in se ranil, zakar se je takoj nato odpravil v bolnišnico. Tu so mu samo nudili prvo pomoč in ga odposlali domov, kjer bo moral 3 ali 5 dni počivati msnico, škodb na čelu in le« U-jeli s prognozo 10 dn rurškera oddeiKu * * * 20 dni se bo jelkU K na ortopedskem ° Ferdi0«. nišnice 62-letni xr? j-* ,vtoto-..«V> ”i00 s ,mtfkiVo 1 roko med ko , ‘ iia 2 ni)« in tudi H00111 desne roke. je izjavil, materiala v P’* u0Pal' sobo 8 oddam ^ nico v centru Telefon ^0^3^- * dlnjstva MHJC Lotil GUŠTIN TalimIra SRABAR Carl« la AMaol« Carl« fa W HRABAR Silvestra Vladimir« GUŠTIN Em Ule KARAŠ Leepetde muc Carla ŠKABAR Giaaeppa TAVČAR Mario GUŠTIN Milase 41 1* GUŠTIN Mirna« dl GUtUN Ladmrtaa FURLAN Vara % ZLOBKC AtaMlM je Lista slovenske skupnosti izraz teženj repentahor-sk'h občanov po enotnosti in bo zato to enotnost še nadalje krepila in utrjevala Nič ne bodo opravili pri nas kominformovski zapeljivci in zapeljanci. Glas za vidalijevce se bo štel kot glas za italijansko iredento. Za vidalijevce bodo glasovali samo tisti, ki si želijo povratek Italije, njene bede, njene brezposelnosti, njenih karabinjerjev, njenega nasilstva. Mi pa nočemo nikdar več pod Italijo Le nezavedni in popoL noma zaslepljeni vaščani bi se lahko spozabili, da bi oddali svoj glas listi, ki i0 bodo po volitvah italijanski iredentisti šleli med svoja, kakor se je to zgodil o Prl preteklih volitvah. Zaradi t0' ga sem prepričan, da bom0 v ogromni večini Bappn/®. borci oddali svoj gl08 ,s [ slovenske skupnosti, kar 0 mo s tem utrdili našo ano nost in ustvarili dobra da bo bodoči občinski sv kot močno in ueiiita«^ sredstvo v rokah o^oan pri uresničevanju naših z in potreb. tl« »**j(®jrft »0 Ali••»<* •*d,“ ratMORSKl DNEVNIK 22. maja 195? Iz govora tov. dr J. Dekleve na prvem volilnem shodu v Dolini 2. maja 1952 Z «LIST0 SLOVENSKE SKUPNOSTI« gremo v borbo za dosego našega cilja, ki je v obrambi Tržaškega ozemlja in za dosego pravic slovenskemu narodu na tem ozemlju Kandidati, ki bodo izvoljeni na Listi slni/cnskc skupnosti, ^ bodo v občinskem svetu dolinske občine borili za dokončno ostvaritev STO, za resnično enakopravnost Slovencev z Italijani, za stalnost in upravno samostojnost slovenskih šol. Borili se bodo, da se razveljavijo ^i fašistični zakoni ter vse sodbe fašističnega posebnega tribunala in vojaških sodišč, za široko samoupravo i, za povrnitev škode, ki jo je posameznikom in Ustanovam prizadejal fašizem. Za pomoč slovenskemu hnetu, proti razlaščanju slovenske zemlje, za to, da bodo lI*ieli domačini prednost pri zaposlitvi na našem ozemlju. t 118 1 J St-I ){pJsn*°«nisti so pač iredentistom blizu, saj se tudi ti bolj ali manj prikrito bore za priključitev Tržaškega ml,s k Italiji, Iredentisti so z veliko muko nabrali 6 ljudi, ki so sprejeli kandidaturo na tej razbijaški listi. Toda italiianski iredentisti so doživeli v dolinski občini poraz le pred. zaključkom volilne kamp.an.ip. .. sp ^ sPlošni odpor prebivalstva Brega je vplival na to. da sta dva kandidata na tej »neodvisni gospodarski listin bas )18ia sv°jo napako in odstopila. Prinašamo fotografijo njune izjave, obenem pa upamo, da se bodo v teh dneh. ki ob£; ‘ 1° 0<1 volitev, še osta.i kandidati na tej listi zavedli, da so orodje italijanskega iredentizma, ki v slovensk; ni nima česa iskati. Brežani Drav gotovo ne bodo dali niti ■“nega glasu tej razbijaški listi' □ OSTINA Enzo ADAMI tederuo LOVRIHA Dušan BERNETIC Mario K RTFBiirC. 10 vanm GIULIANI Giusto STCRMAN Vladislao JERCOG Valentino STAREC Giuseppe VALENTIČ Giuseppe JERI AN Giuseppe MIGALI Elia CORETTI Silvest BANDI D3- :ele KOSMAČ Rudolf o LOVRI HA dscat OTA Giuseppe luseppe MARC Miehele PliKGER Aleksandro Rodollo CORETTI Antonio PETTIROSSO Kodolto COMAKI fcmtlio RASEN! Milan ČORBA SANCIN Mario VOKAUS SANCIN Carin TAGNA Martino SLAVEC Antonio GEKC Giuseppe STURMAN Andre* SALVI Carlo ZAHAR Mario ZERLALI Giuseppe ZERLAL Federic« ZERLALI Antonio Lovriha sc kar noče ločiti od svoje županske apoltra-ii.e», na kateri se je kljub velikim skrbem, ki tarejo vsakega župana, precej odebelil. Vso .kaže, da mu, ps-uilev k brivskemu poklicu prav ni g ne diši, Da pa bi si obdržal županski stolček in da ne bi več imel opravka s «žajf)fi-cos, se mož povsod hvali, icaj vse je naredil za svoje občane. Mislimo, da je vsa ta njegova hvala odveč ter ga pri tem spominjamo na stari izrek, da se dobra dela sama. hvalijo. Lavrihi pa bi vendarle radi osvežili malo njegov spomin. Kako je branil na primer naše narodnostne interese? Pri otvoritvi šole pri Dom ju je zatajil svoj materin- jezik in nagovoril predstavnike oblasti samo v italijanščini, čeprav je dolinska občina slovenska. Ko so v Trstu ko min f o r-morsfci sindikati proglasili solidarnostno stavko s fašisti zaradi dogodkov 20. marca in ko delavci niso poslušali kominformovskegn vodstva, ker jim je bilo to odkrito izdajstvo le preveč, je vse uredništvo dolinske občine s vrlim ttinternaciona-\istom» županom Lovri ho vred stavkalo ter s lem pokazalo, da odobrava fašistič-flg'početje’ v Trstu.'' Ljudje, ki pripadajo njegovi stranki, so o Ricmanjih zažgali slovensko zastavo in slika bazoviških junakov. In Lovriha je ko-rično vodja . Črnih nezavednih pobalinov, ki so o Borštu zmerjali in. sramotili slovenske pisatelje. In takemu županu, naj bi slovensko ljudstvo v teh dneh, ko je treba s vso odločnostjo braniti naš nacionalni obstoj, dale svoj glas in mu izročilo dolinsko občino v roke. Ne, Lovriha naj se ruje vrne k svoji obrti, v kateri mu želimo vso srečo. «fiobro znana ko mi n iormavska demagogija je, žal, pred tremi leti pr e i/ara la del poštenih delavcev dolinske občine ter s tem omogočila krajevnim kom in Term is Menim predstavnikom izvajati pritisk v občinski upravi, pritisk, ki je pomenil pravo zatiranje inškodo celo za nacionalne interese Slo-vencev» (Or. miho Adamič v radiu Trst H, 5. maja 1952) *ato bomo vsi Brežani glasovali za„Usto slovenske skupnosti!" \/n F" i J f" Vremenska napoved za danes: V K j" A/j r v glavnem lepo vreme z rahlo f I \ L. f V 1 L. oblačnostjo. — Temperatura brez večje spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 17.2; najnižja 7.8 stopinj. STRAN 6 22. MAJA 1352 ZADAJA POROČILA MU k fesi v i I®" , ji \ | LLD,^WAYEVQ POROČILO AMERIŠKI SENATNI KOMISIJI Ohrepilev snvietshih sil na daljnem vzhodu wSi5aii RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.30: P. I. Čajkovski: Slavnostna u-vertura 1812. 19.00: Komentar iz Trsta. — Trst II.: 15.00: Mascagni: »Cavalleria rusticana«. opera v 1 dejanju. 21.00: Jalen: igra v 4 dejanjih. — Trst I.: 14.20: Slovanski piw — Anton Dvorak. 21.15: Humoristična oddaja zvezi s kolesarsko dirko po Italiji. Brezuspešna plenarna seja v Pan Mun Jomu. Nov incident v umetniškem taborišču na otoku Kojedo. Na bojiščih le majhni spopadi PAN MUN JOM. 21. — Da našnja plenarna seja v Pan Mun Jomu je trajala eno uro. Vodja delegacije QZN gen. Joy je izjavil, da je bilo okrog 50 tisoč ujetnikov, danes v zavezniških rokah, prisiljenih vstopiti v severnokorejsko vojsko in zatrdil, da Združeni narod ne kršijo nikdar pravic, ki jih imajo ujetniki. Odgovor severnokorejskega generala Nam Jla se je zavle kel cele pol ure. Zaradi vče rajšnjega incidenta v ujetnl-škem taborišču v Pusanu, kjer je bil ubit en ujetnik, je Nam H obtožil zaveznike, da prekršili listino OZN. Poudaril je, da skušajo Združeni narodi prisiliti ujete Kitajce in Se vernokorejce, da bi se pridružili zavezniški vojski, dalje, da pobijajo ujetnike in jih terorizirajo. Iz taborišča v bližini Pusana, kjer je včeraj prišlo do neredov in pri čemer je bil en u-jetnik ubit in 85 ranjenih, so danes odstranili še druge u-pornike. Ko so zavezniške čete prišle v taborišče, da bi od ’ peljale te ujetnike drugam, ni prišlo do incidentov. Uradni glasnik QZN v Seulu je dejal da so včeraj zavezniške čete med neredi vrgle nekaj bomb posebne vrste, da bi ostrašili upornike. Ujetniki so bili oboroženi s koli in z biči iz bo deče žice. Ena izmed bomb je povzročila smrt že omenjene ga ujetnika. Medtem poročajo z otoka Kojedo, da je zavezniški vojak streljal v samoobrambi in povzročil smrt enega ujetnika. Poveljnik taborišča gen. Boat-ner je izjavil, da se je to dogodilo medtem, ko so vojaki iskali v taborišču skrito o rožje. Bivši vrhovni poveljnik na Japonskem in Eisenhowerjev naslednik gen. Ridgway je danes poročal senatorski komisiji za oborožene sile na tajni seji, h kateri je bilo povabljenih 96 članov ameriške visoke zbornice. Kolikor je uspelo izvedeti novinarjem, gen. Ridgway ni preveč optimističen glede izida mirovnih pogajanj na Koreji. Po izjavah republikanskega senatorja Bridgesa je gen. Ridgway zagotovil komisiji, da bo na otoku Kojedo v kratkem vzpostavljen red, vendar ni po. veda), koliko časa bo to trajalo. Ridgway je potrdil, da visijo v taborišču komunistične zastave in da razpolagajo ujetniki v notranjosti taborišča telefonom. Med pogajanji na Koreji, ki trajajo že eno leto, je dejal general, «so nasprotniki okrepili bolj svoje sile kakor zavezniki«. Kakor je povedal demokratični senator Robertson novinarjem, Ridgwayu ni uspelo povsem osvetliti pred komisijo incidentom na otoku Kojedo ker je odšel z Japonske, preden je prejel podrobno poročilo o teh dogodkih. Končno je eden izmed demokratičnih senatorjev izjavil, da položaj na Daljnem vzhodu, kakor ga je orisal general Ridgway senatorski komisiji, ni niti najmanj razveseljiv. V Ridgwayevem poročilu baje ni videti mnogo upanja za dosego miru, kar je potrdil tudi demokratični senator Russell. Po njegovih izjavah naj bi bil Ridgway poudaril naslednje točke: 1. nasprotniki so znatno okrepili svojo vojsko na Koreji v času mirovnih pogajanj, vendar bi nenadni sovražni napad zavezniki lahko zavrnili z ogromnimi izgubami za nasprotnika; 2. po mnenju Ridgwaya bi ne bilo priporočljivo bombardirati nasprotnikova letalska oporišča v Mandžuriji; 3. ponovitev incidentov, kakor so se primerili v taborišču na otoku Kojedo, je treba preprečiti; 4. znatno število Japoncev se zanima za komunistične manifestacije, do katerih je prišlo pred kratkim na Japonskem, toda velika večina japonskega naroda si želi miru in demokratično vlado. Russell je dodal, da so po Ridgwayevem mnenju Severnokorejci predlagali mirovna pogajanja zgolj zato, da bi postavili Združene narode v vrsto napadalcev. Končno je sam Kidgway na tiskovni konferenci v Washing. tonu izjavil, da so Sovjeti v zadnjih dvanajstih mesecih po-jačili svoje sile na Daljnem vzhodu. Sovjetska letala onstran kitajskih meja, je dejal Ridgway, nadomeščajo t reakcijskimi letali. 2e več časa gradijo Sovjeti nova letališča in izboljšujejo stara na vsem področju, ki je pod njihovim nadzorstvom na Daljnem vzhodu. Tudi kitajske in severnokorejske sile, ki se bojujejo prot. silam OZN na Koreji, razpolagajo danes z mnogo več opreme kakor kdaj koli. Na vprašanje novinarjev, dali bi mogle zavezniške sile na Koreji vzdržavti morebitni napad, je Ridgway odgovoril pritrdilno, dodal pa Je, da meni s tem le morebitno ofenzivo samo kitajskih in aevernoko. rejskih čet. Na bojiščih je prišlo le do manjših spopadov med izvidnicami. Zavezniška bombna letala so bombardirala severnokorejske komunikacijske zve- ze. 26 severnokorejskih tovor, nih avtomobilov je bilo uničenih. Danes so bombniki na' padli železniške mostove i Kvaksonu na Severni Koreji. nemSKi dolgovi Izraelu BONN, 21. — Državni tajnik federalnega urada Otto Lenz je izjavil, da bi želela Zapadna Nemčija zopet načeti pogajanja z Izraelom glede nemških reparacij Zidom. Nemška vlada bo skušala čimprej stopiti v stik z oblastmi v Tel Avivu In ponuditi nove predloge, čim bosta podala svoji poročili finančni minister in vpdja nemške delegacije na londonski konferenci za nemške dolgove. Ob svojem prihodu v New York ie izraelski zunanji minister Maša Saret poudaril pomen demisije dveh glavnih nemških predstavnikov v komisiji za reparacije Izraelu in dejal, da bi to moralo veljati kot opozorilo vladi Zapadne Nemčije. Ko ga je neka novinarka vprašala, če se bo zaradi teh odstopov dveh nemških funkcionarjev zavlekla rešitev vprašanja, je Saret odvrnil: «Ne gre za zamudo, marveč za točno ponudbo nemške vlade, ki naj bi uredila lastni "dolg nasproti Izraelu in židovskemu narodu. Bonnska vlada priznava, da gre za dolg treh milijard mark, vendar še ni izjavila, da je pripravljena izpolniti to obveznost in ni še povedala, kdaj in kako bo pričela plačevati«. Jutri bo Saret odpotoval v Washington, kjer kani razpravljati z ameriškimi osebnostmi odnosih med ZDA in Izraelom. Odgovarjajoč nekemu poslancu, je angleški ministrski predsednik Churchill izjavil danes poslanski zbornici, da njegova vlada ne more posoditi Izraelu 5 milijonov funtov žter-lingov, ki bi jih izraelska vlada potrebovala za nakup petroleja v prihodnjih šestih mesecih. To stališče je Churchill opravičil s težkim gospodarskim položajem Anglije. di drugih življenj. Pojasnil je nadalje da tem eksperimentom ne bo prisostvoval noben opazovalec Commonwealtha. V * * LONDON, 21. — S 307 proti 283 glasovom je spodnja zbornica pristala na princip denacionalizacije cestnih transportov, ki ga je Churchillova vlada pred kratkim najavila v Beli knjigi. Nepojasnjeni vzroki nesreče ameriškega letala WASHINGTON, 21. — Ameriški urad za civilno letalstvo je objavil včeraj poročilo v zvezi z nesrečo, ki je doletela 29. aprila ameriški «Strato-cruiser« v brazilski džungli. Poročilo domneva, da je morda bil izvršen atentat na eno izmed brazilkih osebnosti, ki sc je vozila v letalu. Med potniki je bil namreč pravni svetnik brazilske vlade Jorge De Godoy, katerega so že enkrat napadli, pa se je atentat izjalovil. Letalski izvedenci, ki so pregledali ostanke letala, so ugotovili, da so bili ti razmetani vse preveč narazen in da zaradi tega ni mogoče pripisati nesreče poškodbam na motorju. Prej je verjetno, da je letalo razneslo v polnem poletu. Urad za civilno letalstvo skuša nadalje ugotoviti, koliko so resnične govorice o draguljih, ki naj bi jih tihotapili z letalom. Izvedenci so ugotovili, da so bila trupla potnikov izropana, še preden so prišle na mesto reševalne skupine. vsak dan nove ukrepe. Tako je vrhovni svet v torek spre-odložitev- bodo leta 1952 prepovedani vsi sprejemi, javne manifestacije, veselice’ banketi itd., ki bi bili v zvezi z imenovanjem ali izvolitvami raznih osebnosti. Sneg v Moskvi LONDON, 21. — Radio Moskva javlja, da je včeraj zjutraj zapadel v sovjetski prestolnici sneg. Pred tem je divjal nad Ukrajino ciklon ter znatna ohladil ozračje nad srednjimi in zapadnimi sovjetskimi ozemlji. rrvi MMTt: EISENHOWER SE POSLAVLJA PROCES V KAIRU. Ahmed Hussein, vodja; egiptovske socialistično stranke m še pet drugih oseb je prišlo 18. t. m. pred vojaško sodisče v Kairu. Obtoženci so obdolženi, da so organizirali nerede in požige dne 26. januarja v Kairu. Javni tožilec je zahteval smrtno kazen za vseh šest obtožencev. Na sliki: Hussein (stoji v kletki) med svojim zagovorom pred sodiščem. General bo odpotoval v WashiDgton 31. maja - Njegov naslednik Ridgwoy pride v Pariz prihodnji torek -Truman se še vedno lahko pojavi kot kandidat PARIZ, 21. —'iz glavnega stana vrhovnega atlantskega poveljstva se je izvedelo, da bo gen. Eisenhovver odpotoval iz Pariza v Washlngton 31. maja zvečer. Dan prej bo uradno Ptedal vrhovno poveljstvo zavezniških sil v Evropi gen. Ridgwayu. 29. maja bodo častniki vrhovnega poveljstva priredili svojemu poveljniku slovilno večerjo. po- Kakor se je izvedelo iz istega vira, bo gen. Ridgway prispel v Pariz 27. maja. Do pre-vezma vrhovnega poveljstva se bo udeležil več sej glavnega stana. Pet sto članov NATO ie bilo danes na poslovilni ceremoniji, prirejeni na čast generalu Ei-senhovverju. Ob tej priliki je Siga LONDON, 21. — Odgovarjajoč na nekatera vprašanja v tej zvezi, je ministrski predsednik Churchill izjavil danes pred poslansko zbornico, da so edina živa bitja, ki jih bo treba obžalovati o priliki angleških atomskih eksperimentov na otokih Montebello kuščarice, dva morska orla in neka vrsta ptice, podobne kanarčku. To so edini znaki življenja na teh pustih otokih. Churchill je dodal, da je proti uničevanju ne samo človeških, marveč tu- Malanova vlada povzroča napetost v Južni Afriki KAPETOVVN, 21. — Senator Heaton Nickolls je obvestil nacionalistično Malanovo vlado, da se bo država Napal ločila od južnoafriške unije, če bo vlada ustanovila visoko parlamentarno sodišče in s tem kršila ustavo. Senator je obtožil Malanovo vlado, da skuša odpraviti pogodbo o zvezi raznih južnoafriških držav. Po njegovem mnenju država Napal ne bo sledila vladi, ki izdaja moralne in ustavne obveznosti. DAHIES BO KOBLET PHKA7A1, ALI JE PREBOLEL KRIZO Dan mirnega počitka v Rimu pred etapo na kronometer Karavano tudi včerajšnja nesreča - Kuebler je miren in siguren - Asi bodo startali v zgodnjih popoldanskih urah (Od našega dopisnika) Slednja v Argentini BUENOS AIRES, 21. — V zvezi z gospodarskim načrtom za leto 1952, ki ga je pred kratkim najavil predsednik Peron, so pričeli v Argentini štediti na vseh področjih. Argentinske oblasti podvzemajo RIM, 21. — Prva etap a na kronometer, Rim - Kocen di Papa, ki je na sporeda jutri, bo prinesla prav gotovo spremembe; če ne drugega vsaj ne bomo imeli po več vozačev z istim časom. Proga je sicer dolga le 35 km in ni prenaporna, postane pa v borbi s kronometrom vse nekaj drugega. Kdor bo hotel obdržati svoje današnje mesto na lestvici se bo poiteno utrudil. Jutrišnjo etapo lahko imenujemo prvi filter letošnjega Gira. Požrtvovalnost mladih bo morala kapitulirati pred asi. Trenutno je zanimiva etapa na kronometer prvenstveno iz enega razloga: Morala bi pokazati trenutno stanje Kcble-ta, ki je kot vemo doslej ed;-ni od velikih izgubil zaradi krize stik z ostalimi. Jutri bo hočeš noče i njegov čas izdal šan-se in upanja na ponovni uspeh. Koblet je specialist za tovrstne dirke. Ostalih favoritov ni tre- Zjutra} so vozači odšli v Vatikan, kjer jih je papež sprejel v zasebni avdienci. Popoldne pa so mnogi s kolesi ali avtomobili odšli na progo, kjer bodo jutri nastopili. Koblet je hotel preizkusiti najvažnejše spuste, drugi asi so raje ostali v hotelu, med njimi tudi Kuebler, ki je zelo miren, kar je pri njem obenem ze znak izvrstne forme. Coppi je od vseh najbolj impresio-niran zaradi Ponsinove smrti. Zbudil se mu je spomin na brata, na lastne nesreče in ob takih mislih človeku pride močneje kot drugače želja, da bi zapustil trdi poklic. Vendar zagotavljajo, da bo Fausto jutri zopet pri sebi. GIAMPIETRO TOSSATTI ZARADI OPRAVKIH VOLITEV PRENESENA TEKMA Z vseh vetrov FIORENTINA V FORMI Triestina pa rabi točke O Včeraj je bil v Zagrebu prvi del tekmovanja na o-rodju najboljših telovadcev Jugoslavije, kandidatov za olimpiado v Helsinkih. Od 13 telovadcev je dosegel najboljši rezultat Sreten Stefanovič iz Vršca. za njim pa Kopriv'ek in Furlan iz Zagreba. O Srečanje med Avstrijo in Zah. Nemčijo se je končalo neodločeno 5:5. Tako je zmagovalec na prvi šahovski železničarski olimpiadi Zahodna Nemčija, druga je Avstrija, Jugoslavija. ki je premagala Finsko 7,5 : 2,5 je tretja, Finska četrta, za njimi pa so Norveška, Belgija. Holandska in Švica. O V centralnem šahovskem domu v Beogradu se je začel šahovski dvoboj med Pil-nikom in Miličem. Milič je imel bele figure. Partija se je končala s zmago Pilnika. TENIS Domači bodo nastopili v ze običajni postavi, ie Redolfi bo igral mesto Zorzina - Dvomljiva udeležba Pandoitinija Zaradi upravnih volitev bo predvidena nedeljska tekma Triestina - Fiorentina že jutri. Domače moštvo se bo ob 16. ba iskati daleč: Kuebler, Cop- Uri letos predzadnjič predsta- GOVOR INDIJSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA Nehru obsoja vmešavanje v zadeve drugih držav Indijci so proti vojni in za prijatel j sko rešitev vseh spornih vprašanj NOVI DELHI, 21. — Indijski ministrski predsednik Nehru je pred zgornjo zbornico napadel vse one, ki zahtevajo, naj bi Indija izstopila iz Common-vvealtha zaradi stališča, ki so ga nekatere države, kakor n. pr. Južna Afrika ip Cey!on zavzele proti Indijcem. Nehru je poudaril, da je Indiji povezava s Com-monwealthom potrebna. «Ostati izven Commonvvealtha bi nam ne pomagalo, marveč bi nas oviralo, s tem pa, da smo ostali v Commonvvealthu, je naš vpliv močnejši«. Glede indijske zunanje politike je Nehru dejal, da se danes nekateri vse preveč vmešavajo v zadeve drugih držav in poudaril. da Indija ni nikdar ravnala pod pritiskom drugih. Po njegovem mnenju je prišlo do sedanjega zmešanega položaja, v katerem se je znašel svet, v dobršni meri tudi zato, ker mnogi niso priznali komunistične Kitajske. «Tu ne gre za večjo ali manjšo naklonjenost neke države, marveč za priznanje stvarnosti. Kakor vam je znano, je OZN postal nestvaren, ker n’ hotel priznati dejstva in je nezmožen, obdržati značaj univerzalnosti, ki so mu ga hoteli pripisati njegovi ustanovitelji«, Nehru je podčrtal obstoj nevarnega vprašanja v Vzhodni Aziji, akoravno je mednarodna napetost popustila. «To je pravcata tragedija, ne samo v Aziji, marveč na vsem svetu, da je odvisna bodočnost miru ali vojne samo od vprašanja izmenjave ujetnikov na Koreji«. Ob zaključku ie indijski ministrski predsednik poudaril, da je 99 odstotkov Indijcev nasprotnih vojni in da je treba podvzeti prijateljske ukrepe pri vseh državah, da bi se Izognili spopadu. 1ji še izza časa nemške okupacije. Bomba je eksplodirala tn na mestu ubila pet bratov, starih od 13 do 21 let. Mati je bila težko ranjena, medtem ko je ostal oče nepoškodovan. Bomba ubila pet bratov TUNIS, 21. - V vasi Be-nikhijar se je danes pripetila nesreča, ki je zahtevala smrt petih bratov. Tuniška družina ja bila zaposlena z deli na vrtu, ko je nekdo zadel s motiko v bombo, zakopano v zem- Ang^sko - egiptovski spor KAIRO, 21. — V zvezi z e-giptovskimi protipredlogi, v katerih egtptovska vlada zavrača angleške načrte, ni bilo. izdano doslej tisku nikakršno uradno poročilo. O izročitvi teh protipredlogov vedo v Kairu le po informacijah, ki prihajajo iz Londona. Vsekakor pa piše glasilo vafdistične stranke «A1 Balag«, da je egiptovska vlada za ureditev spora predložila angleški vladi naslednje ponudbe: 1. priznanje Faruka za kralja Sudana; 2. takojšnja ukinitev ukrepov, ki jih je podvzel generalni guverner Sudana zato, da bi uveljavil novi ustavni režim v Sudanu, 3. Egipt je pripravljen nuditi Sudancem široko avtonomijo v pričakovanju, da se su- pl, Magni. Astrua. Bartaliju pri tovrstnih vožnjah ne prerokujejo uspeha. Prvi bo startal ob 10. uri Montana, kateremu bo sledil Malabrocca. ki se zopet počasi, a vztrajno približuje svojemu tradicionalnemu zadnjemu mestu. Koblet bo začel ob 14. uri 06 minut. Njegov čas bo koristil šampionom, ki bodo lahko uravnavali svojo brzino ob Kobletovi. Bartali bo startal ob 14.48 takoj za njim Magni. Ob 14.57 Kuebler, ob 15 Coppi ter ob 15.03 Astrua. Sledijo še Zampieri, Zampinl, Conterno, Close, Ge-miniani in zadnji ob 15.24 De-filippis. Tekmovalci, ki sledijo Astrui bodo verjetno jutri zvečer za nekaj mest zadaj. Današnji prvi dan počitka je zagrenila včerajšnja tragedija, ki je zahtevala smrtno žrtev. Ponsinovo truplo leži v bližnji bolnici, njegova senca pa visi nad celo karavano. Nihče ni bil danes dobre volje. Posebno so žalostni njegovi tovariši od hiše Frejus, za katere je tehnični vodja v resnih skrbeh, ker se boji demorali-zacije. vilo svojemu občinstvu pred težkimi tekmami na tujih igriščih, ki bodo verjetno šele dokončno odločile o obstanku v ligi A. V goste pride Fiorentina, ki je trenutno med enajstoricami lige, ki so v najboljši formi. Na njenih igralcih se teža prvenstva ne pozna, igrajo ravno tako. če ne še bolje, kot v začetku. Zato bo hudo za domačo obrambo. Posebno še ako bo nastopil Pandolfini, eden najboljših italijanskih igralcev na nedeljski meddržavni tekmi Anglija - Italija. Njegova udeležba še ni povsem sigurna, ker se je na isti tekmi poškodoval v trčenju z Dichinsonom in je imel še včeraj precej zateklo nogo. Fiorentina že od sezone 1948-49 ni izgubila proti Triestini. Zadnji dve tekmi na tržaškem stadionu sta se končali neodločeno. 1-1, Triestina bo še enkrat nastopila v običajni postavi. Edina sprememba, Redolfi bo delal družbo Belloniju mesto Zorzi-na, ki ne more igrati. V vratih Nuciari. krilci: Petagna, Ma-riuzza, Giannini ter napad: Bo. scolo, Curti, Ispiro, Ciccarelli in De Vito. Zadnja tekma Triestine na domačem igrišču bo dvoboj proti Milanu, medtem ko bo zunaj igrala še proti Pro Patri, Atalanti in Laziu EVROPSKO ZENSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Da nes začetek fin sinih tekem Prvenstvo Francije v polnem feku MOSKVA, 21. — Finalna tekmovanja evropskega prvenstva v košarki se bodo začela jutri in trajala do 25. t. m. Za prvo mesto se bodo borili zmagovalci skupin: Sovjetska zveza, Madžarska jn CSR. V finalu drugo-plasiranih bodo igrali Bolgarija, Italija in Poljska, za nadaljnja mesta Francija, Švica in Avstrija, medtem ko se bo konec tabele izoblikoval v borbah mad Romunijo, Finsko in Vzhodno Nemčijo. PARIZ, 21. — Francoska nogometna reprezentanca je ob 11.25 odpotovala ]z Pariza Bruselj, kjer bo jutri nastopila proti belgijski reprezentanci. danski narod sam izreče o svoji bodočnosti; 4. evakuacija angleških oboroženih sil s sueškega področja; 5. v zameno za vse to bi Egipt vstopil v pakt za skupno obrambo Srednjega vzhoda, vendar pod pogojem, da bi pakt odobrile vse ostale arabske države. Lovett o proračunu za oborožena sile NEW YORK, 21. — Včeraj se ni minister Lovett je pred senatnim odborom za oborožene sile opozoril na nevarnost, ki bi nastala, če bi kongres znižal vojaški proračun, ki izkazuje 62 milijard dolarjev izdat- Lovett Je tudi dejal, da Amerika Izdeluje sedaj vedno več letal na reakcijski pogon. Ce pa bi bil vojaški proračun prihodnje leto znižan, ne bi mogli Izdelati več kot 300 novih trnkov na leto, izdelovanje letal pa bi se moralo znižati na 3000 v 18 mesecih po januarju 1933. ' *, PARIZ, 21. —Zaradi ne-ozdravljene poškodbe na desnem ramenu, Gottfried Von Cramm ne bo nastopil na francoskem prvenstvu v tenisu. V zadnjem trenutku je odstopil zaradi bolezni tudi Avstralec Heraldo Weiss, medtem ko jugoslovansko moštvo ni dopotovalo. Petrovič in Palada sta brez borbe izgubila proti Malossu (Francija) ter Petanu (Belgija). Ostali rezultati prvega kola: Jos Spitzer (Švica) : Salvador Soriano (Argentina) 6-2, 7-5, 6-2. Milan Branovič : Armando Vieira 6-2, 6-3, 6-3. Giannj Cu-celli (Italija) : Philippe Cba-trier (Francija) 6-0, 6-2. 6-2. Marcello Del Beilo (Italija) : Renč Buser (Švica) 6-3, 6-2, 9-7. Ken Rosewall (Avstralija) : Eu-genio Sales (Brazilija) 6-1, 6-4, 6-1. Hamilton Richardson(ZDA) : Henri Pellizza (Francija) 6-4, 6-1, 6-3. Dragutip Mitič : Gerry OakIey (V.B.) 6-4, 6-2, 6-4. Ro-lando De! Bello (Italija) : Car-los Sanhueza (Cile) 6-2, 5-7, 7-5, 7-5. Drugo kolo: Nige! Cockburn (J. Afrika) : Enrirjue Morea (Argentina) 6-3, 6-4, 6-3. Feli-clssimo Ampon (Filippini) Vladislav Skonecki 6-4, 6-1, 5-7, 1-6, 6-1. Straight Clark (ZDA) : Jean-CIaude Molinari (Francija) 6-0, 6-4, 6-4. Roger Dubuc (Francija) : Marce! Cohen (E-gitpt) 6-3, 6-3, 6-0. Ken McGre-gor (Avstralija) : Francis Nys (Francija) 6-3, 6-0, 6-4. Mervyn Rose (Avstralija) : Ismail Adel (Egipt) 6-2, 6-3, 6-3. gen. Eisenhotver izjavil, da je Po njegovem mnenju NATO e- dini organizem v vsem svebod-nfm svetu, k{ stalno zaseda in objektivno proučuje stvarna vprašanja, na katerih so vsi zainteresirani. «Viri svobodnega sveta«, je nadaljeval Eisenhotver, hrvaškega pern** mira N*tdrJ- ^7 Radij-ko drama bd ščini. Nastopili csia-lirat Ljubiša " ,\(t* vic, član narodu«* ni)5$ lišča v Becgradu* fjjst' član |USffi«da' Popovič, opere, člani iu8Wjj«(li skega dramskega *h0r šča, moški pevski rjr<7 m 8-'5 8.00 Jutranja 8la*°%diJc' :bo' čila. 8.30 Lahke Tv-.- /T — — — 1 - ! —, liji J'*1 - flV' 4. Dve francoski suiti-9 _ove Choraners. S.45 Brst. ^ ^ be. 10.00 Predavanje-^ be za harmoniko. nsid £4 ve skladbe. 10.45 M s* a vi. 11.00 Musorgskt- crKeUr spevov za scpvao i 2.0°-JmN ■u, um 'Vgbmjgj šalo — malo glasba. 18.15 IlaMP^ krogi trdijo, da ni računati s I simfonični pie*1- rcv-U- ^ cert violinista LJuu^L^eaa nyja. 12.20 Savn • sJ v j klavir in orkester. 13.00.«) glasba. 12.45 P°rolJ?ov Pol i]^ ■r.l govori predstavo IaSjja. i s.r,ink; naio lahka -- ^ gj Pestra oporna £las^f: peMJ danski koncert; n® mična glasba. K volilnih shodih; nii: C*. A glasba. 15.00 Ma««* j na rusticana, Mier* orrf. l’ 16.15 Parada lahk,7oC NjjV 16.45 Razni aollstlj^ spremembo dosedanje politike. Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plasllkl. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. tlvi. 19.0 Glasba £oročU*t,'K Znani pevci, t9-45^,avitfOf' Volilni govori pre“u r>č mičnih Strank: na» ggjS V 20.30 Okno v S'e . pB0t lS> glasba. 21-00 Jalen’veierh* 4 dejanjih; ,na ,3 32 23.15 poročila- Sprejema od 15. do 20. ure. tekmi: R. Kramer burg), Kollar Kramer (F. (Austria • Salz-(Hohenau), T T, Salzburg), V zaključnem sprintu četrte etape je v Rimu Keteleer za pol kolesne dolžine prehitel Rasot-HJ* to 1 tem dosegel prvi uspeh tujcev na letošnjem Glru. Sohm (Dornbirm), Feldlnger (Austria . Salzburg), Fendler (V. S. V.), Volkar (Seegraben). Hochleitner (Sak), Theuer-weekl (Ortmann), Sandtner (Schwarz - Welss, Bregenz), Gollnhuber (Kapfenberg), TRST - Ul. Torrebianca št. (vogal Ul. Carducci) 43 Tl ZDRAVNIK ordinira v Ul. S. Cilino 107. trst »* glasba. »i »-* __ . 10*5* j.30 "uli5 cert. n.oo ork^;l3 0 iz filmov. 12'50,.n volih13 13,0 14.15 zborovanjih .„r nja. 13.40 Orkcs^ - ^ o kolesarski d-g • u-orak. ^' Gledališke novo^n ^ g I6/‘5 °rk,f3fz*av^m koncert, l9-35 .ieStii, 20.10 9 U® 19.50 Športe* ssTfe ssa- ’ £.!‘S ETAŽNA STA hovan^ add* (CONDOMINIU) 3 DO 4 S°fi^do »rao kopalnica, dvigalo in druge prltllcllne. ^lDIS1 * , »a. Ul. R. Sanzio (plačilne olajša Informacije pri artm 1 n. MICHELUZZyre Tel. 93050 od 17- do Glavni urednik BRANKO «A HI C. - Odg. ur«d"lk - UKEUNlbTVO UUCA MONTECCH! *t 6. tli nad. - Telefon SUv. UJ-aug In 94-638. - Po#tnl predal 902 - UPRAVA U1.ICA SV FRANČIŠKA St 26. - Telefonska St 73-3* - OGLASI, od 8.J0 12 ln od 15 18 - Tel 73-38 - Cene ogiaaov: za vaak mm vlSme v (irinl I stolpca tefovaki 60, fmančno-upravni 100, oemrtnlce 90 lir - Za FLRJ za vsak mir. Urine l stolpca ta vse vrste oglasov po to din - Tlaka Tiskarski savod FTT - Podru* Gorica Ul s Pelilro t-II., Tel It 32. Koper. Ul Battlstl SOla-I Tel 70 NAHOCNINA: «ioi.a A: ■eaetoa^50, Četrtletna uoo polletna 1700 celoletna 3200 tir. Ved. ljud. repub. Jugoslavija: uvod einu f|,K» Postni tekoči račun za STO ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374 - Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana Tyrševa 34 • tel 2009 tekoči račun orl Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7 - Izdaja Založništvo tržaškega liska Z»z