ZDRAVLJENJE JETIKE
(Nadaljcvanje in kontc)
Dancs je zdravljenje jetikc us-posnoinkn>jšc, kot jebiloprcd 15 ieti. Tra ja le leto dni. Tudi bolniš-nično zdravljenje se je skrajšalo. Z jemanjem novejših zdravil — antituberkulotikov postune btil-nik kmalu abacilen. Ne izloča vcč bacilov tuberkuloze in ni nevarcn okolici. Tudi skromni bolczenski znaki hitro ugasnejo. Bolnik sc lahko vkl^uči v dclovni prnces kmalu po končancm bolnišnič-ncm zdravljenju. Zdraviln pa more jcmati redno do entga lcia.
Uspcšnost zdruvljcnja zavisi torcj <xi sodelovanja bolnikov pri •/.dravljenju ii) redncga preiema-i) ja zciravil iudi potcni. ki> ,sc bol-niki dobro počutijo in žc redno dclajd. Vzrok ncsodclovanja je odpor bolnikov do zdravil jaiadi' ni?kc zdravsivcne kulture in ne-prosvctljcnosti ali pa zaradi sirahu picd stranskimj učinki. Posledica ncrcdncga jemanja zdravil je ncuspešno zdravljenje in bolczen lahko pnnovno v^planili.
Najresnejša komplikacija, ki se
jo še danes boji zdravstvena služ-ba, je razvijanje bacilov, ki sood-porni proti najuspešnejšim zdra-vilom, kot sta Eutizon in Rifanpi-cin. Tcj ncvarnosti so izpostav-ljeni bolniki, ki zdravila nercdno uživajo ali jih predčasno nehajo jcniati. Med nesodelujočimi bol-niki jc \cliko kroničnih alkoholi-knv. Zaio je zdravstvena služba tivedli ktintrolirano prejemanje zdravil. Studijc v svetu so namreč p ikazale. da je enako učinkovito 2-krat tcdensko jemanje naju-činkovitejših zdravil v zvišani dczi kot vsakodnevno.
S tuberkulozo torej še ni pre-mirja. Nikakor ne smemo na to kronično infekcijsko b«lezen gledati z vidika umrl jivosti, ki je v Sloveni ji zelo nizka. temvcč tako kot v vseh napre-dnih dežclah z vidika obolovnosti. Odkrivanje neznanih bolnikov z mnivično tldurografi jo sc jc zdaj v Slovcni ji usmerilo na skupine prcbivaiccv, ki pogosteje zbolevajo za jctiko.
S problcmom obolcvnosti mora biti seznanjcna vsa zdrav-•itvena služba in vsi družbcnopoli-tični dcjavniki. Glavni odbnr RK
Slovenije je letošnji teden boja proti pljučnim b<ileznim posvetil tudi problemu tubcrkuloze. Ta »tedcn« nikakor ni namcnjen samo počastitvi UKI-Ietnice ge-nialnega odkrilja povzročitelja te množične bolezni, tem1 ?č — kot .priporoča SZO — tudi kritični presoji epidemiologije te boleziii v posameznih deželah.
V Sloveniji lahko ugotovimo, da smo v boju proti luberkulozi dosegli zelo velike uspehe, ven-dar bolezen še ni in najbrž še ne bo kmalu izkoreninjena.
Poleg zdravstvenega prosvet-Ijevanja prcbivalcev za zdrav način življenja mora biti za pro-bieni tuberkuloze zainteresiiana vsa družba. V naši stvarnosti na-predne zdravsivene zakonodaje sc zdosežcnimi uspehi nikakor nt; smemo uspavati.
dr. MAJDA
USTAR-LATKOVlC
SPECIALISTKA
ZA PLJUCNE
BOLEZNl IN TBC
ZDRAVSTVHNI DOM
LJUBLJANA