Inski dom
Preb - cena - prana L 0.50
Ufo Vlil.
SchriftleMei. uradnik, redettoie: Mirko Javornik. — Marausgabot. izda-ialall, odnora: Ing Sod|a — fUi ljudska tiskamo, ta ljudsko tiskamo,
Dar la Stamparla popolara: Jota KiamaiK — IJubilana, Koplteilev* 4.
— Tal. <001—Z00S. — Aponnemani. naročnina abOoaamanto: L It.
Ljubljana, četrtek, dne 7. oktobra 1943 • št. 225
Vergebliche sovvjetische Durchbruchsver-suche sildlich Gomel und westiich Smolensk
Hohe Verluste alliierter Streitkrafte in harten Kampfen mit deuischen Nachhuten — Umfangreiche Beute bel Sauberungskampfen in Istrlen
Au« dem Filhrerbanptquartler. I. Okt. Dan Oberkommando der TVehrmacht glbt
bekannt:
Im Nordtelle der Tamanhalblp. a e 1 herrschte nur hrtllche Kampftfitlgkelt. IVestllcb der Kuhanmiinduni? nelan. dete telndllcbe Gruppen wurden In er. blttcrten Nahkainpfen Ternlchtet.
An mlttleren D n J e p r achelterten fetadllche Angrlffe. Uurch elgene Gegen. angrlffe vvurden dle sosvjetlachen Brljeken. kdpfe velter verengt.
Beldereelts der Prlpjetratindung dauern dle harten KHtnpfe an. Slidlleh Gomel and sreatltch S mol e ne k bile-ben vvlederholte Durchbruchsvernuche des Fclndes obne Erfolg.
An verscbledenen Stellen der e ii d. ltallenl.chen Front stlens der Felnd ln harten Kiiiupfen gegen uneere Nach. hnten vor und wnrde Uberall mit Verlu-sten nbgevvlesen. Dle Kilmpfe mit der bel Te r m o 11 gelandeten felndllcben Kampi, gruppe dnd noch Im Gange.
Schnelle denteehe Kampfflngzeuge be. kampftcn wlrkungSTOlI Panzer. und Fahr-zeuganeammlungen und versenkten * gros. se Landungsbooto mit tlber 5.000 BRT.
Bel den Sauberungaklimpfen ln le tri. e n vvurden zablrelehe Uefangene und um. (angrelche Beute etngebracht. Dle Bandi.
ten erlltten darilber hlnaus hobe blutlge
Verluste.
Bel dem gemeldeten Angrlfl gegen elnen felndllcben Geleltzug vor der nordafrl-kanlsehen K (ls te erztelten nacli ab-sclillcssenden Meldungen VorbHnde der Luftvvaffe Bomben, und Torpedotreffer auf Insgesamt 10 Sehlffe mit 130.000 BRT. Eln Tell der Scblffe kann als vernlebtet gelten.
Starke VerbSnde der Luftvvaffe grl!/*® elnen Stlltzpunkt des Felndee Im B.tll-cben Mltlelm.tr an und warfen In der Aegels elnen Frachter mlttlerer Grbnse In Brand-
Der Felnd verlor gestern In. M 111 e 1 -■neerraum uud Uber den besetzten TVest-gebleten 21 Flugzeuge. melst schwere vlcr. motorlge Bomber.
Bel den KSmpfen auf der Insej Koral-k a hat alch elne SS.Sturmbrlgadc bcaon. dere auagezelchnet.
Dal Ouartier generale del FBhrer, ( ottobre. II Comando Supremo tedeaco co-munlca:
Sovjetski poskusi za prodor južno od Gomela in zahodno od Smolenska zavrnjeni
Hude izgube zavezniških sil v trdih bojih z nemškimi zaščitnicami — Velik plen pri čiščenju v Istri
Hitlerjev glavni itan. (. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na aevernem delu Tamaneke-g a polotoka je bilo tamo krajevno bojno delovanje. Zahodno od Izliva K u b a n j a Izkrcane sovražne skupine so bile v ogorčenih borbah Iz bližine uničene.
Ob srednjem Dnjepru eo ae Izjalovili sovražni napadi. Z lastninil protinapadi so bila sovjetska mostišča še bolj zoiens.
Na obeh straneh Izliva P r 1 p j e t a trajajo hude borbe dalje. Južno od Gomela ln' iahodno od Smolenska so bili po. novnl sovražnikovi poskusi za prodor brezuspešni.
Na raznih mestih Južnoltalljan-akega bojliča je sovražnik v hudih borbah z našimi zaščitnicami prodiral in bil povsod z Izgubami zavrnjen. Borbe s I sovražno bojno skupino, ki se Je Izkrcala pr| T e r m o I 1 J u , že trajajo.
Hitra nemška bojna letala so uspelno obstreljevala zbirališča oklepnikov ln vozil
ter potopila tri velika izkrcevalne čolne z nad 5.000 tonami.
V očiščevalnih borbah v Istri ja bilo privedenih mnogo ujetnikov In obsežen plen. Banditi so razen tega utrpeli visoke krvave Izgube.
Pri že javljenem napada na sovražni la. dljskl sprevod pred severno afriško obalo so dosegli po zaključnih poročilih le. talskl oddelki bombno ln torpedne zadetke na 10 ladjah s 130.000 tonami. Del ladij se lahko smatra kot uničen.
Močni oddelki lotalstva so napadli sovražnikovo oporišče v vzhodnem Sredozemskem morju In zažgali v Egejskem morja prevozni parnik srednje velikosti.
Sovražnik je Izgubil včeraj v Sredo-z e m 1 J u In nad zasedenimi zahodnim) ozemlji 21 letaj, večinoma težke štlrlmotor. ne bombnike.
V bojih na otoku Korziki se je posebno odlikovala neka napadalna SS.brl. gada.
TEHTATIVI SOVIETICI PRESSO GOMEL E SMOLENSK FALLITI CON GRAVI PERDITE
Nella zona settentrlonale della peul.ola dl Taman eoltanto combattlmentl locall-Gruppl nemlcl abarcatl ad ovest della foce del Cuban sono etati annlentatl in esaspe-ratl combattlmentl da viclno.
Sul Nlpro centrale falllvano attaccht nemlcl. In segulto al nostrl contrattaccbt, le teste dl poute aovletlche dovevano ancor pid restrlngersl.
Da ambo | lati della foce del Prlpjct eontlnuano aocanlt! combattlmentl.
Rlpetutl tentatlvl dTnflltrazlone neml-ea a sod dl Gomel e ad ovest dl Smolensk restavano senza suceesso.
In dlversl punti del fronte mcrldlonale Itallano U nemlco ohe attaccava In asprl combattlmentl le nostre retroguardle, veniva dapertutto reeplnt© con perdlte. Sono tuttora ln corso I combattlmentl con 11 gruppn nemlro 6barcato presso Termoli.
Aerel velocl da combattlmento tedescbl bombardavano con suceesso parchl dl earrl
armati a dl velcoli ed affondavano tre grandl nav) da sbarco dl oltre 5.000 ton.
Nelle lotte dl raatrellamento neiristrla venlvano catturatl molil prlglonlerl e fatto grande bottlno. I banditi sublvano lnollre gravl perdlte sangulnoee.
Neli attacco gib anuunclato contro un convogllo nemlco davantl alla eosta nord-afrlcana, zecondo le ultlme notlzle, rcpartl della Luftvvaffe colplvano con bombe e con sllurl 1* navl dl eomplesslve 130.000 ton. Parte delle navl sl pu6 eonslderare dl-strutta.
Fortl repartl della Luftvvaffe attaccava-no una base pernica nel Medlterraneo orlen-tale e lncendlavano nelTEgeo un vapore da trasporto dl medla grandezza.
II nemlco perdeva lerl nel Medlterraneo e sopra I terrltorl occupatl ad occldente 21 aerel, In gran parte ouadrlmotorl pesantl. Nel conihattlmentl suH'laola dl Corslca sl dlstlngucva partlcolarmente una brigata d assalto delle SS.
'H-------
Ameriške skrbi z brodovjem in prehrano
Lizbona, 7. okt. DNB. Poveljnik Gaud, član ameriškega vrhovnega poveljstva, je na zborovanju industrijcev in delavcev govoril o resnem položaju zavezniškega bro. dovja ter o težavah pri pošiljanju blaga po zakonskem uačrtu o najemanju in posojanju. Gaud je nakazal, da bodo dogovorjeno blago Angliji. Sovjetski zvezi ter čungklnški Kitajski komaj mogli poslati. Sleer bodo poskušali zamudo v prihodnjem letu popraviti. Iz govornikovih besedi lahko razberemo, da so ameriške težave glede brodovja v tesni zvezi z Izgubami na Sredozemskem morju ter s prehudo obremenitvijo razpoložljivih ladij za prevoz
čet in oskrbe. Gaud je tudi poudaril, da imajo ameriške čete, ki se borijo v Evropi, pr.'. P^NJkab prednost pred vzorni zavez, nilci. Združene države ne morejo ustreči vsoid zahtevam po izdelavi.
Poleg takih poročil iz Washingtona je dospela tudi novica iz Londona, da bodo Združene države poslej omejile pošiljanje živil v Anglijo. Nedavno se je iz Amevike vrnil tajnik prehranjevalnega ministrstva, ki je v članku, objavljenem v »Daily Mai-lu«. napisal, da so tudi v Ameriki že za-čeli čutiti težave s prehrano. Vzrok* pa je treba poiskati v prevozu, v pomanjkanju delavcev in v velikih zahtevah vojske.
Bolgarija v dobrih odnošajih s Turčijo
Sofija* 7. okt. DNB. Zaman so sovjetske in angleške poročevalske agencijo poskušale skaliti bolggrsko-turške ortnošaje. Izjave ministrov ^ obeh strani meja so jasno poudarile, da bosta obe državi nadaljevali s politiko dobre aosc-ičine kakor doslej.
Postavitev blvSega bolgarskega poslanika v Ankari za zunanjega ministra je pokazala, kolikšno vrednost polaga Bolgarija na to, da •voje dobre odnošuje do sosedov, posebno pa do vzhodnih, vestno varuje. V uvodniku je list >Zora< razpravljal o bolgarsko turških odno-
šajih in dejal, da si vsakdo želi dobrih odno-šajev tudi iz višjih razlogov, namreč zaradi miru na Balkanu. In te politike Bolgarija, tako poudarja sofijski list, ves čas sedanje vojni ni nikdar izgubila izpred oči. Ta smer politike sc vsiljuje sama po sebi, ako pomislimo, da more Bolgarija svojo pomirjevalno vlogo odigrati tem prej, čim toplejši so stiki in sodelovanje z Ankaro. »Zora« izreka upanje, da so bodo poglobili tudi gospodarski od noša ji med obema državama. Na tem torišču se podobno kakor v vseh drugih državah kažejo sicer nekatere pomanjkljivosti, tako da sc zde razne možnosti za iz-
Sovjetske politične zahteve glede vzhodne in jugovzhodne Evrope
Stockholm, 7. okt. DNB. Tri teJno so sovjetski zastopniki, ki so sodelovali na angleškem delavskem zborovanju v Southpor-tu, postopali križem po Angliji. Obiskovali so po vrsti angleška Industrijska podjetja ln naslavljali na velikih zborovanjih na angleško delavstvo plamteče oklice. Britanski listi poročajo, da so bili tl sovjetski zastopniki povsod navdušeno sprejeti ln da je bil stik med sovjetskimi delavskimi strokovnimi organizacijami in angleškimi Industrijskimi delavci zelo topel. Kjer koli so se pokazali, so jih lepo sprejeli in pogostili delavski klubi ln tovarnarji sami.
Voditelj sovjetskega zastopstva Sverntk se Je v torek zglasil pri Churchillu ln se mu zahvalil za ugodno priliko, da so sovjetski zastopniki lahko obiskali Anglijo ter pri tem razložili svoje stališče do vojne in pokazali moč sovjetske Rusije. Churchill je prosil Svernika, naj Stalinu sporoči njegove naj-toplejše pozdrave, brž ko se bo vrnil v Rusijo.
Sicer pa Je imel Churchill sovjetskim zastopnikom malo povedati. Opravka ima s težkimi posvetovanji ln ima polne roke dela, da bi razgnal oblake, ki so mu Jih na glavo nagrmadili Sovjeti. Moskovski napadi na begunske skupine v Londonu ter sovjetske pohlepne zahteve do Sredozemskega morja so čedalje očitnejše, a navzočnost tovariža Višinskega v Alžlrju še bolj zapleta težavnt položaj. Cim bolj se vojska zavlačuje, toliko jasneje Je, da stalno narašča sovjetski vpliv na vojne cilje zaveznikov. Naj se v Londonu in Washlngtonu poslužujejo še tako spretnih zvijač, zmerom se na ovinku pokaže bo.*j-ševlk z rdečo zastavo in vstopi v vlak.
Posebno sl politiki zahodnih velesil J>e-lijo glave zaradi tega, ker Sovjeti docela jasno oznanjajo boljševiške vojne cilje ln jih prikazujejo kot nekaj takega, kar Je razumljivo samo po sebi in o njih sploh ne dopušča nobene razprave. Kako slino so se doslej britanski politiki trudili, da bi Sovjete narisali kot miroljubno državo, ki ne terja nič drugega kakor izpolnitev docela razumljivih narodnih zahtev. Toda vselej se je oglasila Moskva in postavila zahteve, katerih niti krotki britanski politiki pri najboljši volji niso mogli označiti za vojne cilje miroljubne države. Tako je bila zdaj s sovjetske strani v Washingtonu vnovič ln prav na dan, ko Je nastopil službo nov sovjetski veleposlanik, objavljena izjava, katero vsi označujejo kot najmanjši sovjetski politični program.
V	petih točkah te Izjave so razloženi sovjetski načrti za vzhodno Evropo, ki so sicer poznani vsemu svetu, toda angleškim In ameriškim politikom niso povšeC, ker vse preveč jasno razkrlnkujejo prave namene Rusije, Sovjeti y teh točkah zahtevajo priključitev baltiških držav ter tiste dele poljskega ozemlja, ki segajo do tako Imenovane Curzonove črte (polovica bivše Poljske). Zahtevajo zase Besarabijo, vse finsko ozemlje, za katero se puli Moskva, ln končno vposta-vitev Sovjetom prijaznih vlad v sosednih državah, posebno pa v Romuniji, Bolgariji, Srbiji, Hrvatskl ln celo v Perziji. Jasno Jc, da bi tedaj, ako bi sc te sovjetske zahteve Izpolnile, prišlo do novega prodiranja boljševizma, katerega ne bi mogli zavreti niti Angleži niti Amerikancl, kakor se vidi lz pogajanj za Sredozemsko morje. Sedaj So-
Vojaški in gospodarski neuspeh sovjetskega napredovanja v letošnji poletni ofenzivi
Ženeva, 7. okt. DNB. Vrsta angleških in ameriških časnikarjev v Moskvi je sestavila pregled, v katerem govori o vojaškem in vojnogOspodarskem pomenu predelov, ki so jih Sovjeti na Vzhodu spet osvojili. V njem se časnikarji pritožujejo nad tem, da la ozemlja ne pomenijo prav ničesar, tudi če človek ni ravno popoln črnogled. Nemci so pri svojih odmikalnih premikih načrtno uničevali vse, kar bi Sovjetom utegnilo pri njihovih bodočih vojaških nastopih kakor koli koristiti. Ka osrednjem delu bojišča je na primer ostal nedotaknjen koinaj še kateri most izmed neštetith tistih, ki drže čez številne reke in potoke.
•Todobno prav! tudi poročilo v glasilu boljševiške vojske »Rdeča zvezda«. To ugotavlja, da so Nemci prav vsa vojaško važna oporišča v opuščenem ozemlju načrtno podrli do tal. Vasi, ki so jih Sovjeti znova zasedli, so docela uničene. Tudi vse moške, sposobno za vojaško službo, so Nemci iz teh predelov odpoljali v pokrajine, ki leže bolj proti zahodu, da bi jih od oddod znova uporabili. Nemške čete so v teh predelih pospravile celo žetev.
Ob konou tretjega meeeoa velike sovjetske poletne ofenzive jo zdaj nedvomno nastopil na važnejših odsekih oddih. Sovražnik je seveda sledil nemškim odmikom ln je na mnogih mestih prtspel do Dnjepra ter tudi poskušal to široko ln čeato zamo-
čvirjeno reko prekoračiti. Ukazano pa je bilo ta prizadevanja ustaviti. Na področju ob Izlivu Prlpjeta ter na prostoru zahodno od Smolenska so Sovjeti še poskušali s prodori, toda če vzamemo na splošno, se je Dnje-por pokazal kot močan branik, ki je od so vražnika zahteval, da jo na novo razmestil in preuredil svoje čete. Tako bo Sovjeti zdaj spet na začetku svojih trimesečnih prizadevanj, ne da bi bili izvedli kak opera tivni prodor alt dobtll eno samo odločilno bitko,
fte bi sovražnik zdaj naredil obračun dobička In izgube, bi bilo na strani dobička napisanega le malo. Sovjeti so sicer mogli poročati, da so zavzeli nazaj nekaj ducatov mest In nekaj sto vasi, v resnici pa njihove čete nastopajo, kakor je dejat nek angleški radijski napovedovaleo. »po puščavi, ki so Jo ustvarili Nemci«. Na drugi strani obračuna pa stoje ogromne sovjetske Izgube v moštvu ter vojnem blagu vseh vrst. Nemško vojaško poveljstvo Je širni vzhodni prostor z vso doslednostjo naredilo za orodje izčrpovalnega vojskovanja ter tako vojakom vzhodne vojsko dalo možnost, da s prožno obrambo odbijejo napad sovražnikovih mno-žio in sovražnikovega orožja Zdaj še ni mogoče reči, kako dolgo bo trajal oddih pri Dnjepru, toda vsako obotavljanje med ofenzivo lahko v določenih okoliščinah privede do potrebe, da se sleherni nadaljnji napad opustil.
Podrobnosti o zopetni zasedbi otoka Koosa po nemških oddelkih
Berlin, 7. okt. DNB. Vrhovno poveljstvo je k bojem na dodekaneškem otoku Koosu objavilo sledeče podrobnosti:	Nastop proti
otoku se je začel v nedeljo ob sodelovanju med enotami vojske, letalstva in mornarice. Napad na otok. ki meri 283 četvernih kilometrov, je bil izpeljan bliskovito. Angležem in Amerikancem ee ves čas ni posrečilo niti za trenutek, da bi iztrgali pobudo iz nemških rok.
Na otoku je bilo okrog 3000 Badoglijev-eev, ki *o po izdaji ostali na otoku in so se jim pridružili še Angleži, po številu okrog jooo. Nemška bombniška in sirmo-glavtka letala eo že prejšnji dan hudo napadala pristanišče, letališče, postojanke topništva in protiletalskega topulštv* ter ladje v pristanišču. Hkratu eo letala napadala pristanišče v Leroau, kjer je bilo voč britanskih vojnih ladij. Potopila so dva rušilo*, enega in eno ladjo pa poškodovala. Tako je bilo Angležem onemogočeno, da bi Koosu priskočili z morske etranl na pomoč. Ponoči so nemške ladje pripeljale vojsko, ki se je takoj začela izkrcavati. Naaprotnik je bil presenečen. Msio za tem so sc začeli iz letal spuščati padalci, ki so zmedo v so. sovražnikovem taboru še povečali. Izkrcani grenadirji so takoj prešli v napad in v kratkih bojih povsod strli odpor. Kasneje so se Britanci zbrali in se skušali postaviti v bran. Toda uspeha niso imeli. Potem so je del nasprotnikov Umaknil v hribe, toda v ponedeljek so bili vsi prisiljeni k vdaji. Vsega je bilo ujetih Slflo mož, med njimi 600 Britancev. Nemške izgube «0 silno majhne, in sicer 15 padlih in 70 ranjenih.
menjavo dobrin zelo važne, ko se poprej nihče zenje ni zmenil.
Vzlic številnim motnjam n n svetovnih trgih pa se listu zdi docela nujno, da se Izpopolni trgovinska izmenjava med obema državama, ki iraala poleg železnic na razpolago za izmenjavo blaga tudi dve pomorski poti.
Med vojnimi nastopi na otoku so prevozna letala stalno dovažala ojačenja in preskrbo, a lovska letala so preprečila množične nastope britanskega lotalstva. Ko je bil na otoku vpostavljen red. so nemške pomorske enote nemoteno odplule v svoja oporišča, čeprav so se v bližini prikazale angleške vojne ladje.
Mirno in redno življenje v dalmatinskem Primorju
Berlin, 5. okt. DNB. V dalmatinskem Primorju je po nekaj dneh nemirov, do katerih je prišlo po Badoglijevi izdaji, zdaj spot nastopilo redno In'mirno življenje. V Dubrovniku na primer teče življenje spet v starem tiru. Vse trgovine so odprte, prometna vozila so v teku ln prebivalstvo gre za svojimi posli. 2e Ig. septembra Je oddelek nemške- vojske pred cerkvijo sv. Blaža priredil prvi javni koncert, ki ga Je prišla z zanimanjem poslušat velika množica ljudstva. 26. septembra eo na Istem trgu pred cerkvijo slovesno razobesili nemško in hrvaško zastavo.
Izredno odlikovanje romunskega častnika
Bukareita, 4. okt. DNB. Romunski major Cornellu Feodorini je bil zaradi svojega izrednega junaštva ua K uhanu odlikovan z viteškim križcem železnega križa, zraven pa tudi z naj višjim romunskim odllkovsnjom. redom sv. Mihaela. Obenem je bil zaradi Izrednih vojnih zaslug od majorja povišan v čin brigadnega generala.
A'eiu York, B. okt. DNB. Predsednik Roosevelt je imenoval za svojega zastopnika pri trojni konferenci v Moskvi zunanjega ministra Cordella Ilulla. Angleško vlado bo zastopal zunanji minister Eden.
vjeti soodločajo o politični usodi Sredozemskega morja, katero so osvojile angleiko-amerlške vojske. To je razvoj.pred katerim stojijo ljudjo, kakor sta Churchill in Roosevelt, ki očitno nimata pri roki sredstev, da bi ga preprečila ali onemogočila.
Zelo uspešen dan nemškega letalstva
Berlin, 7, okt. DNB. Torek Je bil posebno uspešen dan aemškea letalstva na vseh bojiščih. Na vzhodnem bojišču je bilo ob izgubi 2 lovcev zbitih 42 sovjetskih letal. Na zahodu je bilo le manjše število zavezniških letal in od teh so Jih Nemci zbi-
li	6. Prt Termollju, kjer so «0 Izkrcali Angleži, so letala uničila 3 velika Izkrceval-na vozila, 2 pa hudo poškodovala. Vrh tega so letala razdejala 6 oklepnih vozil In veliko avtomobilov. - Blizu grške obale so nemški lovol nad F.gejskim morjem prestregli skupino ameriških večmotornlh bomb. nlkov. Sestrelili so Jih 8. da so padli go. reči v morje ali na skalne pečine ohals. V torek sta bila zbtta tudi nad Italijo 2 štlrl-motornika. V celoti je bilo ta dan zbitih 10 večmotornih bombnikov.
Vesti 7. oktobra
Japonci Imajo docela v oblasti vsa zvezna pota na Tihem morju in lahko prevažajo čete in preskrbo na vse svoje razprostranjene postojanke ob tem morju. Zato je vojna proti njim težka in trda, je povedal nižji ameriški častnik. Mussolini je Imenoval za ministra javnih del bivšega državnega podtajnika dr. Ruggera Romana, za pooblaščenega ministra za tisk pa Luiglja Moliua . Španski polleljl se Je posrečilo, da je po napornem Iskanju, trajajočem od konca državljanske vojne, iztaknila komunističnega zločinca Kornelija Urudla, ki je sam umoril ali pa ukazal umoriti premnogo nacionalističnih Spancev, Poslušanje tujih radijskih postaj je z od. lokom, ki ga je izdal maršal Kessolrlng preteklo- nedeljo, prepovedano. Maršal zlasti svari pred poslušanjem hujskarij, ki izhajajo od izdajalca Bndoglla. Maršal Badogllo je bi) še pred svojo vdajo v glavnem stanu generala Eis*nhowarJa ter tam dal Angležem dragocene podat, ke za bombardiranje italijanskih mest, so povedali v vojaških krogih v Aliiru. Razstavo pod geslom: »Boljševizem, sovražnik Evrope« so le dni priredili v Mar-seilleu. Razstavo so odprli oh navzočnosti številnih nemških In francoskih vplivnih osebnosti.
»Nemške podmornic« so se umaknile Iz Atlantika le zaradi novo oborožitvo. Jasno je, da je ta nova oborožitev dobra.« piše »New york Herald Tribune«, ko razpravlja o pomorski vojui.
Gandi Je obhajal svojo 74 letnico v zaporu v Pooni. Demonstracije, ki so jih na-meruvali prirediti za to priliko v Mu. drasu, Bombayu in po drugih indijskih mestih, so bile prepovedane.
»Stečaj državniške modrosti« Imenuje ameriška časnikarka Dorothy Thompson an-gleško.amerlško politiko v Italiji. Njen članek, v katerem je omenjena časni, karka izrekla to sodbo o angleško-amo-rlškl politiki v Italiji, je izšel v več ko 100 ameriških časopisih v večmilijonski nakladi.
Na Egejskem morju so nemški letalci 26. in 27. septembra dosegli velik uspeh. Potopili so dvs angleška rušilca, in ne samo enega, kakor pravi prvo poročilo o tem uspešnem napada na zavezniško ladje v Egejskem morju.
Nova skupina valonskih prostovoljcev sc je te
dni priglasila valonskim SS oddelkom. Ti prostovoljci so so pretekli petek odpeljali iz Namurja v Belgiji v Nemčijo.
«42 sovražnikovih letal in 125 vojnih ladij »o uničiti ali vsej poškodovali Japonci v avgustu in septembru na področju Salomonskih otokov, kakor poroča uradna juponskn agencij u Domel.
Stavka »HOD delavcev v jeklarnah »Vickars-Arm-strong« so nadaljuje, ker pri zadnjih pogajanjih med delavci in delodajalci ni prišlo do »porazoma. Pretekli Četrtek pa so začeli stavkati »udi delavci v premogu« uiku v Durbanu.
Amerikanskl finančni minister Morgcnthau jc povedal, da bo zvezna vlada povišala davke zaradi pokritja izredno visokih stroškov za vojno.
5*9 lir zn 1 funt morajo plačati Italijani s Sicilije angleškim zasedbenim oblastem pri zamenjavanju denarja. V Libiji p* so po angleški zasedbi te dežele Angleži zuhtevali za en lunt 420 lir.
20 milijard dolarjev so Amorikonci Izdali samo za vojsko do konca prvega četrtletja sever-no-amerlškego proračunskega leta. t. j. do 30. septembra. Amerika ima zdaj 161 milijard državnih dolgov, poroča dopisnik United Prcssa iz Washingtona.
Za novega ameriškega veleposlanika v Moskvi Jo bil imenovan Harriman, so uradno sporočili v VVashiugtonu. Marrininn jc bil d os e j pooblaščenec za izvajanje določb zakona o posojanju in unjemodoji.
Prodaja mesa v Španiji je zdaj spot prosta. Ta odlok je vlada izdala spričo zboljšanja položaja pri oskrbovanju z mesom.
Nemški veleposlanik v Tokio dr. Stahmer in japonski zunanji minister Sigemicu sta imela preteklo soboto razgovor, na katerem stu razpravljala o zadnjih mednarodnih dogodkih
Hran 2.
»SLOVENSKI DOM«, 8ne 7. oktobra 1943.
Štev. 226.
»Svoboda« med potoki krvi in moritvami
Na Velikem Osolniku so komunisti na Dakijev ukaz pobili s streljanjem v 24 fantov s Sv. Gregorja, Ortneka, Vel. Lašč in Sodražice
tilnik
Nemška vojna sila 1939 in danes
Tehtne besede ameriškega vojaškega strokovnjaka
Načrtni pokolj Slovencev, ki ne mislijo tako kot komunisti, je bil zadnji dve leti očitni in edini resni cilj slovenske komunistične stranke in njenoga vodstva. Krvi-žcjjnl, v tujini vzgojeni poklicni revolucionarji se v svojem podivjanem besu niso zadovoljili le z umori tisočev najboljših slovenskih mož in fantov, duhovnikov in aka demikov ter političnih osebnosti, ki bo jim bili zaradi jasnega in odločnega nastopa proti komunizmu v napotje. Smisel slovenske komunistične revoluoije so sami kmalu razgalili v vsej strahoti, ko so začeli s pobijanjem žena, otrok in celo pohabljencev ter vseh Slovencev, ki niso sledili komunističnim ciljem, skritim pod krinko narodno, osvobodilnega boja. Narod ni klonil. Po tolikih zločinih so ga prisilili, da je v silobranu segel po orožju in branil svoje domove.
Za nami sta že dve leti razvoja komunistične revolucije. Njeni rezultati so naše. mu narodu znani. Prebridko jih je občutil. Komunizem tudi pri nas ni izbiral načinov za zavajanje ljudstva in tako smo doživeli, o čemer nsmo dve loti prav nič dvomili in ogibali, da so komunistične tolpe skupno z Badoglijevo kliko načrtno pobijale ljudstvo in zažigale slovenske vasi ter jih ropale, da so se končno združile z njimi ter z vsem orožjem udarile po slovenskem narodu.
Komunizem in njeni voditelji pa tndi tokrat niso prizanesli narodu. S svojo preizkušeno peklensko taktiko zavajanja so v teh nesrečnih dneh po padou Izdajalske Ba-doglijeve tolpe, s katero so se združili, udarili po narodu in vseh tistih, ki so jim bili v napotje. Ljudstvo jim je verjelo, ker Je upalo, da bodo njihova zagotovila vsaj v teh najnesrofinejSih urah držala. Grozna poročila iz vseh krajev pa nam odkrivajo v vsej goloti podlost komunističnih voditeljev in njihovih pajdašev ter odkrivajo slovenskemu narodu v vsej luči peklenski načrt komunističnih zarotnikov, ki so s svojimi zadnjimi dejanji znova dokazali, kaj bodo naredili z vsemi Slovenci, ki ne marajo na komunistično pot.
Tako stopa pred slovenski narod danes očividec groznih dogodkov na Vel. Osolniku nad Vel. Laščami Ljubljančan D. L., živa priča pokolja 24 nafilh fantov pri tej lepi cerkvi. Sledimo njegovemu žalostnr-mu pripovedovanju in sl sami ustvarimo sodbo.
Očividec pripoveduje
»V torek, 14. septembra, so ee Gregor-čani in fantje lz D. M. v Polju morali zaradi skupnega nastopa Badoglijevih izdajalcev in slovenskih komunistov umakniti na Veliki Osolnik. 2e med pohodom so komunisti streljali iz Laz na fante, tako da so se morali umakniti na položaje Laze— Bob. S treh strani so komunisti začeli obkoljevati to skupino, ki so je nato srečno prebila na Vel. Osolnik, zasedla položaje in se utrdila. Komunistični napad se je pričel ob 1 ponoči In je trajal do 0 zjutraj. Komu-jiistl;«o streljali z vso silo. vendar junaški fantje kljub hudemu ognju niso niti najmanj popustili. Tudi tu so komunistični lažniki skušali že v začetku premotiti fante _ z zvijačo, da b| se predali. Kričali so: »No streljajte, smo belogardisti,« takoj nato pa zapovedali juriš in še eilovlteje napadali.
Ljubljana
Koledar
Četrtek. 1. vinotoka: Kraljica rožnega venca; Marko, papež; Sergij, mučeneo.
Petek, 8. vinotoka: Brigita Švedska, vdova in ustanoviteljica reda: Simeon, starček.
Obvestila
Poziv hrvatskim državljanom. Vsi hr-vatskl državljani, pristojni na zgodovinskem ozemlju NDH, so dolžni prijaviti sc zaradi evidence v konzulatu NDH v dneh 8. in 9. t. m. od 8 do 12, in sicer 8. t. m. z začetnico A do M, fl. t. m N do 2.
— Osebne Izkaznice. Mestno poglavarstvo opominja vse one moške in ženske osebe, ki «o vložile prošnje za nove osebne izkaznico, naj *ame pridejo čimprej po izkaznico v predsobo št. 44 na magistrat v I. nadstropje nad trgovino mestne elektrarno. Vse osebne izkaznice, ki so bile prošnje zanje vložene, so že pripravljene in čakajo na prosilce.
— Licitacija zapadlih predmetov bo v torek, 12. oktobra t. 1„ ob 15 v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15.
— Večjo množino ogorkov ima centrala mestne elektrarne v Slomškovi ulici. Ti ogorki, ki jlb Ljubljančani po domačo imenujejo »lcš«. so vsakomur brezplačno na razpolago ter je treba poskrbeti samo še za prevoz, nalože mu jih pa delavci mestne elektrarne.
Izšel je »IVANHOE«
svetovno znani roman v slikah
Knjiga velja: broširana 35 lir, * polplatno vezana «5 lir, v celo platno vezana na naj-tlnej&em papirju 80 lir.
Broširani ln vezant Izvodi to na razpolago v veži Ljudske tiskarne ln v knjigarnah. Naročila .prejema uredništvo »Slovenca«
Prijave inventarja za tekstilne, oblačilne predmete ter obutev se morajo vložiti najkasneje do sobote, 9. t. m., pri Pokrajinskem svetu korporacij. Predpisane tiskovin-naj prizadeti trgovci, industrijci ter obrtniki takoj dvignejo v Trgovskem domu.
Bveio deteljo kupuje »Zegozav Gallusovo nabrežje 33.
Zclczostrugarje sprejme železniška kurilnica v Ljubljani in naj se reflektanti zglaso osebno tamkaj (vhod iz Vilharjeve ceste).
Državno gledališče
Drama:
Sobota, S. oktobra, ob 16.30: »Nevesta s krono«. Izven. Znižano ceno od 16 lir navzdol Opera:
Sobota, 9. oktobra, ob 16: »Madame Buttcr-fljr«. Izven. Cene od 32 lir navzdol.
Fantje eo bili popolnoma obkoljeni. Poveljnik je ukazal izpad skozi obroč. Izpad se je posrečil le eni skupini, drugi pa so bili prisiljeni boriti so naprej. Danilo ee je že, ko je fantom zmanjkovalo streliva in so je partizanski obroč vedno bolj zoževal. Komunisti bo «e po trebuhu plazili in se bližali fantovskim položajem ter jim vpili: »Prodajte se, garantiramo vam življenje.« Bilo je to v sredo, 15. septembra, ob pol 9 dopoldne. Fantjo so prenohali s treljanjom in spustili v zrak svetlobno raketo, znamenje, da prosijo pomoči. Slišal sem še udarce cerkvene ure, ki je odbila 9 in klicanje na pomoč. Kmalu zatem pa klice naših fantov: »Pridite gor!«
Kmalu zatem smo slišali trikratno zvenenje. Tovariši, ki s0 so rešili iz tega pekla, so mi pripovedovali, kako so komunisti pokopali Habiča Ivana iz D. M. v Polju ter še nekega drugega fanta. Bila sta ranjena. V skladu a komunistično častjo ju je Daki dal ustreliti. Umrla sta kot mučenca. Očividec pripoveduje, da je Habič prod smrtjo vzdihoval: »Jezus, Marija!«
Pokolj 24 fantov
Komunisti so nato takoj razvrstili vse fante in pozabili na svojo obljubo. Okrog enih popoldne So jih od te skupine štiri in dvajset ločili, jih slekli. Pustili so jih v eamih srajcah. Drugi očividldec L. I., ki jo bil le 50 metrov od tega groznega kraja, pripoveduje, kako so jih zvezane peljali na njivo za cerkev, kamor je prišel krvoločni Daki in dal ukaz za pokolj. 24 so jih postavili v vrsto in nato s streli v tilnik pobijali. Padali so drug na drugega. Eden izmed njih, gimnazijski abiturient Oblak Stanko, je pri vsom tem od groze padel v nezavest in ga niso ubili.
Fantje si niso pustili zavezati oči in so pred ustrelitvijo vzklikali Bogu in domovini.
Od 24 fantov so do sodaj znana naslednja imena: Rigler Anton, Praproče, Oblak Ivan iz Rigla, Marolt Ivan Iz Maršlčev, Klun Matevž s Pustega hriba, Marolt Jožo s Pustega hriba, Lovšin Jože lz Gašplno-vega, Adamič Jože iz Hudega konca, Levstik Jože iz Črnca, Levstik Ivan iz Brino-šice. Pust Ivan iz Sodražice, Prijatelj Peter iz Sodražice (županov sin), SkulJ Lojze iz Sodražice, Bavdek Lojze iz Velikih Poljan, Adamič Lojze iz Velikih Poljan, Intihar Stanko iz Ortneka, Tomažič I. iz Ortneka, Bot Tone iz Ortneka p. d. Kovačev.
Hijene planejo na trupla
Očividec nadalje pripoveduje, kako so komunisti kot hijene planili na okrvavlje-
na trupla in jih slekli do golega. Fantje so pred smrtjo kljub mučenju in zmerjanju, ki ga jo vodil Daki, molčali in niti najmanj niso mislili, da bi bo s kakršno koli izdajo rešili življenje. Padli so kot junaki.
Pri tem krvoločnem delu je bila prisotna tudi Hočevar Tončka p. d. Segova. Tej krvolokinji so ubili bratranca Riglerja. Ko jo njegov brat Matija potožil svoji sestrični o bratovi smrti ln ji očital, zakaj mu ni rešila življenja, mu ja odgovorila: »Prav mu jel Sama sem ga hotela ubiti, pa so'ml prepovedali!«
Vse ostale fante so komunisti odpeljali s soboj In jih vtaknili v prve vrste. Šil eo čez Kurešček r Zelimlje in na Pijavo gorico. Popoldne v petek so odšli v Zapotok, v soboto zjutraj pa proti Cerknici, kjer so v nedeljo zjutraj doživeli nemški napad. Fantje so morali v prvo vrsto in so bili določeni za najnevarnejše delo in za pobiranje ranjenoev s cest. Tako so bili po vseh teh strašnih dneh rešeni komunističnega pekla. Zanesljivo so se rešili trije So-dražanje, 10 Gregorčanov ln eden lz Malih Lašč.
Razpelo so poteptali
Na poti skozi Rob so naši faentje doživeli pretresljivo onečažčenje. V Jiobu so komunisti z našimi fanti srečali pogrebni sprevod. Ko je partijeo videl na čelu spre. voda križ, je stopil predenj in dejal moškemu, ki jo nosil križ in lobanjo: »Spet belogardistični in četniški znak«. Ko mu jo priletni moški dejal, da je vendar to božje znamenje, je zločinec prijel križ, ga zlomil ter treščil na tla, nat" pa dejal: »Pa mi sedaj povej, kje je Bog.«
Žalostna pogreba pri Sv. Gregorju in v Sodražici
Umorjene fante je ljudstvo kljub komunističnim grožnjam odkopalo in jih prepeljalo k Sv. Gregorju in v Sodražico, kjer so jih v nedeljo pokopali na domačem pokopališču. Je bil to najbolj žalosten dan gregorske In sodraške fare v vsej zgodovini.
Dogodek na Velikem Osolniku je prepričljiv dokaz, da komunisti niso niti malo odstopili od svojega programa in da naš narod ne sme verjeti več njihovim zagotovilom, četudi bi bila tako sveto zatrjevana. 24 novih slovenskih mučencev na Velikem Osolniku kliče 8 tisoči komunističnimi žrtvami v nebo po maščevanju in to mora priti, da opere našo zemljo vso strahoto naj-ostudnejbih zločinov.
Stockholm, 4. okt. DNB. Zavezniškim državam se nikakor ni posrečilo uničiti udarne sile in moči trojne zveze. To jo povedal podtajnik amorlškega vojnega ministrstva Patterson na sestanku z zastopniki ameriške vojne industrije, tiska in obrti, katerega je sklicalo vojno ministrstvo. Na zborovanju so skušali pridobiti ameriške delavec za bolj vneto delo. Na zborovanju, ki mu je predsedoval Patterson, jo po švedskih poročilih tudi vodja obveščevalne službo v ameriškem vrhovnem poveljstvu general Strong resno posvaril vse tisto, ki so zadovoljni z dosedanjim potekom vojne. Po poročilu, ki ga prinaša iz New Torka list »Stockholma Tldningem, je Strong med drugim dejal, da ni nobenega povoda za sklepanje, da bi bila Nomčija v nevarnosti zaradi pomanjkanja moralne ali gospodarske odpornosti. Mnogo pametneje bi bilo misliti o nasprotnem. Navzlic izgubam so nemške in japonske letalske sile danes mnogo močnejše kakor v začetku vojno. Nemčija ima poleg tega danes več ko trikrat
toliko za boj sposobnih divizij kakor v začetku vojne leta 1939. Japonsko letalstvo stalno narašča ter bo številčno in kakovost, no Dedno močnejše. Lclalski napadi na Nemčijo nikakor niso zmanjšali vojnoga duha pri nemškem ljudstvu.
Zastopnik načelnika ameriškega vrhovnega poveljstva Mc. Narney, ki se je tudi oglasil k besedi, je med drugim dejal: »Boji, ki nas čakajo, bodp mnogo hujši in bolj polni izgub kakor vse to, kar smo doslej poznali, kajti zdaj smo prišli v neposredni stik z evropsko trdnjavo. Na Sicilljil je bilo le malo nemških divizij, pa je bil vendar potreben nastop obeh najboljših ameriških in angleških armad. Danes pa so zavezniki v še težavnejšem položaju. 2e v Italiji bodo imeli opravka z večjim številom nemških di. vizij in Nemčija jo danes vsekakor sposobna poslati proti vsakemu napadu zahodnih sil na življenjske dele evropske obrambe vsaj desetkrat tako močne Bile, kakor jih je poslala na Sicilijo.
■II*
S Spod. Štajerskega
Padli bo: Rudolf Jilger na Kubanskem mostišču; Elmar Hans Oollfi je pokopan nu vojaškem pokopališču v Zamoscu; Kuno An-ders v Severni Finski: Kamlllo Tisch ob limonskem jezeru; Pg. Karel Rudolf v Ku-banu; Pg. Karel Suleer. — Umrli so: Franc Sohmid, Olga Sussitz, Jožef Kozoroch.
Nesreče. 47 letna Marija Ivančič jo padla s podstrehe in si poškodovala prsni koš. —
12	letni Edvard Kosteuz iz Gornjo Bistrice pri Slov. Bistrici je dobil težke poškodbe, ko je prišel med voz ln zid. — 67 letna Te-rozija Pajngartnik si je pri padcu zlomila desno roko. — Pri padcu s kozolca je dobil poškodbe na glavi in si je zlomil desno nogo viničar Franc Hadner. — Pri vožnji gramoza je prišel med kolesje voza 61 letni dninar Leopold Dusche in dobil poškodbe na desni nogi.
Zborovanje županov v Ptuju. Pred kratkim so zborovali v Ptuju župani. Tega zborovanja sta se udoležila okrajni vodja dr. Muller-Haccius in višji vladni svetnik dr. W61ilor. Najprej je govoril okrajni vodja in opisal delo vseh občin skupaj. Nato mu je moral vsak posamezen župan poročati o svojem delu. Potem jo vse župane pohvalil In jim priporočal nadaljnje vestno izvrševanje službe.
Spodnještajerski kulturni teden. V Mariboru je otvoril dr. Ulberreiter v mariborskem gradu kulturni teden Štajerske domovinske zvezo. Pri otvoritvi je sodelovala godba železničarjev iz Maribora pod vodstvom Maksa Schonhorrja.
Opozorilo
Z odredbo od danes je propovedano vsako odobravanje višjih cen ln odškodnin za proizvodnjo in prodajo blaga, za poslufjo in za robokupe.
Zato se opozarjajo vsi prizadeti, da no vlagajo takih prošenj.
V	Ljubljani, 5. oktobra 1943.
Predsednik: RUPNIK, s. r.
Obvestilo šefa pokrajinske uprave v Ljubljani
Interniranci, ki so se vrnili iz koncentracijskih taborišč in ki posedujejo denarne bone, katere so izdala omenjena taborišča, ali ki imajo kakršne koli terjatve napram upravam dotičnih taborišč, gmejo prijaviti svoje terjatve ravnateljstvu računovodstva pokrajinske uprave v Ljubljani.
Prijave se morajo predložiti do 31. oktobra 1943.
Predsednik: RUPNIK, s. r.
Obvestilo šefa pokrajinske uprave v Ljubljani
One osebe, javni in pravitni zavodi ter podjetja, ki imajo kako terjatev napram ita-lijansikm oboroženim silam, morejo predložiti tozadevno prijavo, opremljeno 8 potrebnimi dokazili, na ravnateljstvo računovodstva pokrajinske uprave v Ljubljani.
Prijavo se morajo predložiti do 31. oktobra 1943.
Predsednik: RUPNIK, «. z.
Dve, tri iz lokalne kronike
Črnoborzijanski krogi pomenljivo ln živahno razpravljajo o sleparski aferi, ko je nek veleposlovni verižnik opeharil drugega za 100.000 lir. Afera se zagonetno razvija.
Ali je umestna ljudska sodbat Na no-kem prometnem dvorišču je pred dnevi prodajala neka prekupčevalka jajca po 12 lir. Grabežljivi ljudje so jih kupovali, a prišel je nek zastaven možakar, ki jo napravil kratek proces temu nesramnemu navijanju cen življenjskih potrebščin. Mož jo brezvestno in brezsrčno ženšče pošteno oklofutal. Opogumili so ee še drugi. Vsak je ženski prlsolil oeniku. Gospod je dečka pretepel.
Povsem podoben primer je bil na živilskem trgu, toda žrtev je postal revon fantič, ki je prodajal gobe-jurčke kot drugi po 20 lir kilogram. Nek gospod je Pa zahteval, da jih prodaja po 6 lir, kakor naj bi bila to maksimalna cena gobam po tržnem ceniku. Gospod je dečka tepel.
Nekateri gobarji so zadnje dni imeli srečo. Nabrali bo veliko lepih in mladih jurčkov, posebno ob zgodnjih jutranjih urah, ko je padla rosa. Kraji, kjer so gobe. so vsak dan temeljito preiskani. Pravi gobarji skrbno in dosledno varujejo svojo gobarske tajnosti in nočejo nikomur, niti svojemu najboljšemu prijatelju, Izdati kraja, kjer rasto v večjem številu jurčki, gobani čeliularjl in druge gobe. V srodo so nekatero okollčanke prinesle nekaj gob na trg. Bile so takoj pokupljene.
Tudi mladi kostanjarji imajo letos svoje veliko veselje. Mnogi pa zelo kvarijo kostanjevo drevje. Lomijo kar cele veje. Marsikateri je nabral že več kilogramov kostanja, ga prodal in spravil čedne denarčke.
Mi stari radi zabavljamo čez mladi rod. To popolnoma neupravičeno in po krivici. Kdor opazuje mladino, kdor ima priliko vsaj malce pogledati v murljlvo ln mirno snovanje Šolske mladine, ne more nlknkot Obupati nad bodočnostjo naroda,--Mladina je zelo Iznajdljiva in mnogo bolj praktična. Te dni so trije dijaki, mladi in podjetni, v zapadnem delu mesta, v tako zvani vilski četrti, priredili prav0 in lepo razstavo slik, razstavo mode, kar je mnoge presenetilo. Brez velike in bobneče reklamo je njih razstava dobro obiskana. Razstavljalci so Imeli uspeh in želi povsod pohvalo. Celo prodali so nekaj slik. O tem pride mogoče primerna reportaža.'
Ti dijaki pa imajo šo poseben načrt. Pričela se je gledališka sezona. Oni pa organizirajo lutkovno gledališče. Pripravili so si žo kuliso.
Naročite se čimprej na tretji letnik »Slovenčeve knjižnice«,
ki Je že začel Izhajati! Prva knjiga
»MLADA BREDA«
Je Izšla ob šestdesetletnici njenega pisatelja Dr. Ivana Preglja.
Druga knjiga bo Izšla čez par dni, ln sicer bo to eno najbolj slovitih del velikega francoskega pisatelja IIcnry Hordeaui-a
RAJMUNDA
«
ki je znano drugod pod naslovom »Volnena h a 1 J a«.
Naročite se na Slovenčevo knjižnico čimprej!
Legenda o Jeleni in Jezusu
Magajna, »Oživeli obrazi«, z mojstrskimi ilustracijami Rika Debenjaka. Izšlo v založbi
»Klas«, (J. žužek), Ljubljana
Potom pa se je dvignilo sonce izza hrvaških ravnin. Priplavalo je pred okno in prebudilo z žrkom Jezusa in tudi Marijo. Marija se je dvignila, da bi potovala naprej. Jelena pa sc je razžalostila v svojem srcu. »Ostani, Marija, pri meni in pusti, da še naprej zibam in varujem tvoje dete Jezusa. Vzela sem ga v naročje ln zbežala jo črna žalost iz mojih misli. Ostani, Marija, pri meni, dokler Be ne vrneš domov. Cvetje na trtah je odcvetelo in kmalu bo .zorelo rdeče in rumeno grozdje. Doto bo Bhodilo, peljala sa bom med trte in mu trgala rdečih in rumenih grozdov. Odcvele so jablane ln hruške. Nabrala mu bom zlatega sadja... Po polju cvete sinji lan. Iz povešeni bom spredla nitk in iz njih mu naredila belo haljico. Na bregu raste bela breza. Izrezljala bom iz njenega lesa glavnik ln mu česala laske. Iz gore izvira Btudenec. Zajela bom z dlamni vode in mu umila obraz. Naročila bom pticam žita, da mu bodo prepevale. Govorila bom svojemu srcu, da bo vedno večja ljubezen v njem.« Jelena je prosila Marijo, ki ae je razveselila; oči so ji zagorele v globoki hvaležnosti. Prikimala je.
»Vzemi Bi hišo, tvoja jo, Marijal Vzemi sl vrt. tvoj je, Marija!« Jelena jo odnesla zibko pred hišo nu zeleno polje. Sedla je med cvetje, z levico je zibala, z desnico je božala dote. z usti pa prepevala, ko je potovalo sonce pod sinjim nebom.
Zlata je zibka škrabača, aja, 'aja, aja, aja. aja, aja,
Jelena ziblje Jezusa, aja. aja, aja, aja, aja, aja, na sredi polja ravnega.
Slišalo jo je poljsko cvetje in obrnilo cvetove proti njej. Slišale bo jo trte v vinogradu in zašepetale bo s širokimi listi. Slišali so jo pisani metulji in sedli Jezusu na krilce. Slišale so jo ptice, priplavale nad zibko in prepevale z Jeleno. Slišali so jo otroci, mladoi. mladenke, in pritekli hitro k Jeleni: »Jelena ziblje J.ezusa, na sredi polja ravnega; zlata je zibka škrabača.« Prijeli bo se za roke ln zaplesali okoli Jelene in Jezusa: »Aja, aja, aja, aja, aja, aja!«
Slišali pa bo jo tudi Židje.
Prišli so Iz globoke doline in »topili na zeleno poljo, nad katorim je plaval Jelenin glas. Prisluhnili so in se razveselili. Hoteli bo imeti dete Jezusa. Bali bo se otroka, ki bo zavladal nad svetom. S črnimi očmi 80 se spogledali, s črnimi bradami so pokimali. Tekli bo hitro k Jeleni. Oblečeni v rdeče halje »o se trikrat globoko priklonili: »Lepa mladenka,« bo rekli, »dajto nam Jezusa! Kupimo mu srebrn pas. Vam damo pa sto zlatih cokinov.« — »Ne da Jelena Jezusa,« je odgovorila, »ne dam vam najlepšega otroka, kakršnega še niso videle človeške oči.«
Začudili so se Židje in v rdeče halje oblečeni, so se zopet trikrat glpboko priklonili:	»Dajte,	Jelena, Jezusa! Kupirno mu
mehko, tople nogavioe. Vam pa dam« tiseč
zlatih cekinov.« Posmehnila se je Jelena, odkimala z lepo glavo, da so se potresle njeno težke kite. »Ne da Jelena Jezusa. Sama mu bo stkala srebrn pas, sama mu bo spletla mohke, tople nogavico.«
Začudili so se Židje v rdeče halje oblečeni in bo so zopet trkrat globoko priklonili. Spogledali so se med seboj in rekli: »Dajte, Jelena, Jezusa! Kupimo mu hišico. Vam pa damo sto tisoč zlatih oekinov.« Vedro se je zasmejala Jelena in zaklicala: »Sama mu hočem dati hišico. No da Jelena Jezusa.«
Spoglodali so se Židje, prijeli so se z desnicami za črne brade. Spogledali so sc zopet, potem pa so se v rdečih haijah globoko trikrat priklonili, obrnili se na svojih Bandalah in odkorakali molče čez široko poljo nazaj proti globlkl dolini. Mladoi In mladenke pa so zaplesali kolo okoli Jeleno ln okoli zibko škrabače ter veselo zapeli: Živela lepa Jelena!
Ni je htela prodati Jezusa.
Zlata jo zibka škrabača.
Jelena ziblje Jezusa na sredi polja ravnega.
Prišla je med mladce in mladenke tudi Marija in veselje je zaplavalo v njenem Brcu, ker so se Židje vrnili brez Jezusa. Tudi ona se je sklonila nad zibko in a Jeleno sta zapeli: »Ajaj, ajaj, aja j, ajaj, aja j. ajaj.«
Se dolgo je ostala Marija z Jezusom v Bell Krajini.
(Koneo.)
Javnosti sporočamo,
da je za prehrano Ljubljanske pokra, jine zdaj poskrbljeno! Zato naj ne bo nihče v strahu in naj ne naseda lažnivim in tendenčnim govoricam, da bomo kmalu izpostavljeni lakoti. Sleherna bojazen je odveč in v nekaj dneh bodo vse potrebne količine živil spet zagotovljene.
t?
Neznani starček je na prestrašene vzkli. ke, češ da je hostnik, prišel k njihovemu pastirskemu ognju ter zanikal:
»Jaz nisem hostnik! Sem le gradiški pastir kot ste menda vi vsi skupaj.«
Fastirji so se debelo spogledovali; končno jo pa najpogumnejši le zinil:
»Tl da si gradiški pastir? Kjo pa sl hodil, da te mi še nikdar nismo videli?«
»Tri dni sem bil v gosteh pri gradiškom zakladniku; pomagal sem mu topiti zlati prah iu kovati zlatnike. Zato mi Je podaril tole mošnjo samih zlatnikov! — Njegovo dušo sem pa rešil prekletstva,« je končal Btarl možak.
I
101.
Htinjski in turiški pastirji ter pasti-ričke so so čedalje bolj čudili njegovim nerazumljivim besedam ter strmeli v še vedno neznanega starca.
»Čigavi pastirji ste pa vi, da vas .ne poznam? In od kod ste?« je zdaj vprašal starček.
Najstarejši pastir se je opogumil in povedal:
»Mi smo htinjski pastirji, tile pa so turiški, nekaj nas ja domačih, nekaj p* jih služi! — Ne bodi hud, če te vpraiv.a to c: prejle si dejal, da si gradiški pasiir... (e si ros to, potem si v službi hudo ostarel, saj izgledaš kot stoletni dedec. Pri kom si pa ti služil, ker tu ni nobe io:,'B gradiflcegu kmeta več! Nekoč, tako stari ljudje pravijo, jc tu nokje res stala drvarska bajta...«
Šolska sporočila
Na II. Zenski realni gimnaziji v Ljubljani se ho pričel pouk v ponedeljek, 11. t. m., s službo božjo, ki se bo vršila v stolni cerkvi ob 8 zjutraj Pri službi božji so bo objavilo, kje se bo vršil pouk.
/. deška meščanska šola na Prulah in 1» dekliška meščanska šola pri, Sv. Jakobu v Ljubljani imata otvoritveno službo božjo v ponedeljek, dne 11. oktobra, ob 0 v cerkvi sv. Jakoba.