NACISTI NA DELU
"Pravica je spregovorila." Tako se glasi naslov vesti v današnjem KLICU TRI L-LAVA, da je vrhovno sodišče Avstrije odločilo, da sta v sodnih in upravnih kra= Jih^Koroške, Štajerske in Gradiščanske, kjer prebivajo Slovenci ali Hrvatje, slo ženščina in hrvaščina, poleg nemščine, uradna jezika. S tem bi izgledalo, da so
Pomeni spomladi. Kljub temu, da bi moglo biti avstrijskim državljanom nemškega po rokla tako sožitje v veliko korist in da. bi to moglo dvigniti ugled Avstrije na evr°Pskem in svetovnem političnem področju na zavidljivo višino,’ avstrijske obla sti omahujejo z ukrepi, ki bi jih lahko druge srednjeevropske države jemale za Vzgled.
Pred dobrim mesecem je z dovoljenjem oblasti ponovno zaživela v Celovcu ek= stremistična Heimatdienst, ki je bila pred vojno poznana kot Haimatbund. Ta orga Alzacija je sistematično nastopala proti kakršnimkoli pravicam koroških Sloven = Cev in predstavljala pravo gnezdo avstrijskih nacistov, ki se niso v svojem delo ^anju niti najmanj ozirali na'določbe državne ustave. Ta Heimatdienst se niti se ^j ni za dlako izpremenila od Heimatbunda in čim je "pravica spregovorila", je Poslala vsem avstrijskim listom v objavo protest proti razsodbi vrhovnega sodi = ®ca. a da bi svoj protest podkrepili, so "neznanci" potrgali dvojezične napise v oelovcu^, Pliberku in Železni Kapli. Policija storilcev "ni mogla" izslediti...
Država, ki se proglaša za nevtralno in ki se za svojo svobodo more zahvali= i samo uvidevnosti in naporom demokratskega Zapada, je v tesni nevarnosti, da z ^ovolitvijo takih dogodkov zapravi zaupanje, ki jo vanj polagajo zapadne sile.O= ^ividno ni avstrijskim oblastem dovolj, da je Avstrija za las ušla razkosanju in 2gubi Koroške in Gradiščanske, ki ju je obdržala predvsem zaradi obstoječega ko hnističnega režima v Jugoslaviji - kot se je tudi zgodilo s Trstom in Gorico,Wa 2esto, da bi se trudile, da bi ob meji komunističnega bloka ustvarile državo z ^Slednim demokratskim redom, katere bi ji druge večnarodne države v Evropi mogle da^e^° potuho nacističnim elementom, ki so že enkrat izkopali Avstriji
2,	Je dober nauk tudi za one Slovence, ki razširjajo po Koroškem propagando
u samostojno slovensko državo in skušajo naše ljudi še bolj zmesti ter s tem iz Postaviti nacistični nevarnosti, kateri se lahko postavi po robu samo tako veli= Zajednica kot je Jugoslavija, Nerojene samostojne slovenske države se niti na lsti niti ostali šovinistični Avstrijci ne bodo ustrašili, j. KLIC TRIGLAVA ima topot priliko objaviti mišljenje uglednega slovenskega jav ^oga delavca v Djeršah, poslednji slovenski fari na skrajni severni slovenski na Vai 1	?a Kor°škem, ki je ob^priliki koroškega plebiscita leta 1920. glaso =
L 1 za združitev z Jugoslavijo. Čeprav njegovega imena ne morem priobčiti, menim, j 30 njegove misli dovolj močan memento vsem, ki se nerealistično zaletavajo v L goslavijo in slabijo slovenske pozicije v zamejstvu. Kakršnokoli že naj bo mi= Jenje med nami o bodočih odnosih med Slovenci in ostalimi jugoslovanskimi naro ’ mi si ne moremo privoščiti lagodnega igranja z narodovo usodo, zlasti pa še toiS!da^! k°.9e JugoslaviJa Pod komunističnim režimom in je njena akcija že zato lko šibkejša. Dopis, ki je objavljen na drugi strani, sem namerno pustil nedo £	av)e11» ker je na koncu koncev vazna vsebina ne pa način prednašanja. Upam, da
0 he bo nikogar motilo.	y '
koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati dosegli priznanje v skladu z avstrijsko državno pogodbo in da bo odslej vladalo med njimi in ostalimi avstrijskimi držav •Nani prijateljsko in demokratično sožitje. Toda, kot vedno, ena lastavica še ne
•'■Jani prijateljsko in demokratično sožitj
Urednik
"CE BO SLOŠEN Z BRATI"
V Finžgarjevem romanu "Pod svobodnim soncem" stoje besede: "Velik bo Sloven, mirno bo živel v svojih hišah, svobodno sonce mu bo svetilo leto in dan, čeboslo žen z brati. Inače pride tujec, postavi mu nogo na tilnik in svoboden narod po = stane rob." - Besede vredne, da si jih Slovenci in sploh Slovani zapišemo v spo= min in v srce. Sloga jači, nesloga tlači, pravi star pregovor.
Zgodovina nam priča: Kadar so bili Slovani nesložni med seboj, zmeraj je bi
10	to v njihovo škodo in pogubo. Kako smo se leta 1912. veselili vsi Slovenci zmag balkanskih kristjanov nad Turki! Nemško avstrijsko časopisje pa je pisalo druga= če. Avstrijskim Nemce tedaj zmage balkanskih junakov nad Turki niso bile po vo= Iji. Govoril sem tedaj z nekim akademično izobraženim krščanskim Nemcem, ki je stal pod vtisom pisanja nemških avstrijskih časopisov in sem mu rekel: "Cas je že, da napodijo Turke iz Evrope." On pa mi je odgovoril: "Srbe je treba napoditi iz Evrope!" Z začudenjem sem ga gledal. Vedno smo smatrali Turke za sovražnike kr = ščanstva, tu pa se je krščanski Nemec potegnil za Turke proti Srbom, ki so ven = dar kristjani. A zgornje besede so bile samo izraz mišljenja, ki ga je tedaj za= govarjalo in širilo nemško avstrijsko časopisje.
In potem so nahujskali Bolgare proti Srbom. In oni so bili res nespametni dovolj, da so se dali nahujskati. In prihodnje leto, 1913) so začeli vojsko s Sr bi. Bratomorna vojska. In kaj so imeli Bolgari od tega? Izgubili so Odrin in Ka= valo in Dobrudžo! Na vseh koncih in krajih so doživeli poraz.
En zgled iz zgodovine, da se Slovani ne smemo kavsati med seboj.
Nemški jezuit Vencel Lerch je nekoč rekel slovenskemu celovškemu profesorju Hutterju: "Sreča za nas Nemce, da Slovani niste edini med seboj."
Vzemimo naš, slovenski, odnos do Srbov.
Ko so leta 1913. Lahi prodirali proti Ljubljani, kdo jih je ustavil? Pri Vrh niki jih je ustavil srbski major Svabič.
In ko so Lahi hoteli tedaj imeti Bled, je neki ameriški Srb, osebni znanec predsednika Wilsona, prepričal prezidenta, da bi bilo to krivično in je res po = tem Wilson nastopil proti laški zahtevi.
In ko je šlo za Koroško, zopet so bili Srbi, ki so podprli slovenske upravi cene težnje in zahteve. Meseca novembra 1918. so v Beljaku nalepili lepake, naj prebivalstvo ostane mirno, ko bodo ukorakale jugoslovanske čete. Enako so priča= kovali v Celovcu. Po krivdi tedanje ljubljanske Narodne vlade se ni ničesar sto rilo. Nemci so se veselo oddahnili in so 5«decembra 1918. v koroškem deželnem zbo ru napravili sklep, da se bodo proti jugoslovanskim četam bojevali. Sredi decem= bra 1918. je prodirala proti Celovcu 240 mož broječa Četa s sedmimi častniki. Ce ti je poveljeval srbski stotnik Mislavljevič. Večina mož in oficirjev so bilibiv ši srbski vojni ujetniki. Nemci so četo z veliko premočjo v jutranjih urah 15«de cembra nenadoma napadli in jo ujeli.
In potem je prišla velika jugoslovanska ofenziva na Koroškem od 28.majnika do 6.junija 1919) ki se je končala z zasedbo Celovca po jugoslovanskih četah. To ofenzivo so vodili generali Smiljanič, Milenkovič, Majster, Marič. Srbi so ime=
11	že 6 let vojske za seboj. Kljub temu so šli na Koroško. Ofenziva se je popol= noma posrečila, le da je prišla za pol leta prepozno. Plebiscita ni več mogla pre prečiti. Pač pa je prišlo plebiscitno ozemlje pod jugoslovansko upravo. Brez te= ga bi bilo nedvomno pri plebiscitu 10.oktobra 1920. oddanih za Jugoslavijo še ne kaj tisoč glasov manj.
Slovenci (kot narod) imajo nedvomno dovolj razloga, da so Srbom globoko hva ležni. Niso Srbi krivi, če smo Koroško izgubili.
Nekateri so trdili, da so se srbske čete na Koroškem slabo obnašale.Renegat Sumi piše v svoji (nemško pisani) knjigi: Boj za enotnost in prostost Koroške : "Treba je ugotoviti, da so se obnašale srbske čete v Celovcu skozinskoz korektno." Podobno piše Nemec dr.Wutte v svoji knjigi Karc-ntens Freiheitskampf. In ectnglav nih bojevnikov za nemško zmago na Koroškem dr.Steinacher piše v svoji knjigi Feu erbrand in Kannten: "Na čelu svojih čet je korakal v mesto (Celove'c) redoljubni in pravični polkovnik Milenkovič." In v isti knjigi piše Steinacher o srbskih vo jaških vrlinah: "Srb je nenavadno hraber vojak. Živi več ko skromno, je kos naj = večjim štrapacom in je zelo, zelo hraber."
Slovenci imamo mogočne sovražnike. Od vseh strani nas ogrožajo in komaj Ča= kajo, da bi si razdelili našo zemljo. Storili so to v drugi svetovni vojni.In bi pri prvi priliki, ki bi se jim nudila, takoj isto zopet storili. Kaj bi bili da= nes Maribor, Celje in Ptuj, če bi ne bili prišli v Jugoslavijo, to se pravi:
(Konec na 4.stra)
SLOVENSKI ŠTUDENTJE
Dolgo je že tega, ko so v Ameriki napovedali "Visokošolski zbornik"; tako dolgo, da sem nanj zares pozabil. Zato sem bil nekoliko iznenaden, ko mi je po = star dostavil zajetno "razmnoženino"; in to iznenadenje se je kmalu spremenilo v občudovanje, da je peščica zlasti mladih ljudi, študentov, - na prste obeh rok Jih zlahka našteješ - izdala tako obsežno delo. Sto šestdeset drobno tipkanih str a ni quarto formata res niso mačkine solze, ne le kar zadeva vsebino ampak predvsem izdelavo, to je tipkanje, tisk, vezavo in podoOne tehnične reči.
Duša tega zbornika je Edi Gobec, ne le po prispevkih in glavni ureditvi, am , pak tudi v sami zamisli in izvedbi.'Njegova prizadevanja segajo več let nazaj,zla sti pri takozvani "narodno obrambni" akciji, čije zamisel je poskušal popularizi rati po raznih begunsko-izseljenskih listih in revijah. Pri tem je kaj kmalu na= letel na tipično slovensko majhnost, ki ga ni pobijala z argumenti in ni konstruk tivno kritizirala njegovih idej, (ki so potrebne kritike,) ampak se je zaletava vanj kot človeka, ga sramotila, mu podtikala vse mogoče, lagala - z edinim na ■tenom, da bi ga zlomila. Toda zlomila ga ni. Kajti človeka, ki je že v svoji ra= ni mladosti - zdaj je star dobrih trideset let - toliko prestal in se lotil toli kih podjetij in zamisli, je težko zlomiti. Tak je moj vtis, ko sem prebral nje = gov curriculum vitae, kakor ga je v letošnjem argentinskem Koledarju objavil pro fesor-Janko Sever. Brez. dvoma ni majhen uspeh, delati po tovarnah, izdajati in u = rejati list, dopisovati v vse mogoče časopise, voditi obširno korespondenco, - ä 0 h ehe m 'doktorirati "summa cum laude" iz sociologije.
Pričujoči "Slovenski visokošolski zbornik 1956" je nekako nadaljevanje prej 5hjega lista "Akademik", ki ga je Gobec izdajal. Kakor je oil ta list bolj oseb= hi kot pa skupinski objekt, je s tem Zbornikom že podana osnova za globlje zdru= zevanje slovenskih študentov širom sveta. Verjetno je, da bo letošnji, napoveda= hi drugi letnik širši in tehnično boljši, čeprav pričujoči razmnoženini reš ni kaj, da bi jo kritiziral.
Zbornik začenja z uvodno besedo osemdesetletnega Rev.Antona Merkuna sloven= skim študentom na pot. Potem•sledi goriškega Breganta "Človek'ih'umetnost v pra= zgodovinski dobi". Pistivšek iz Monakovega opisuje zgodovino slovensko-ukrajin = skih odnosov in kasneje kratko zgodovino albanske književnosti. Njegov svak Po = ■'■jak Lubienicki govori o tristoletnici obrambe Čenstohove, njegova sestra, gospa Pistivškova; pa jc orisila poljske božične običaje. Nato sledijo članki o ohrid= ®kih ikonah in "Misli o moderni filozofiji", pa o zdravilih proti blaznosti in o= broški ohromelosti. Za temi sledi Gobčev "Bog in. razum" in 25 strani dolga raz = P^ava "0 soodločanju in sodelovanju" ali, kot jo avtor označi, "kratka apologija krščanske demokracije", ki pa nima nič skupnega s političnim pojmom Krščanske de ®okracije. V tem delu se nam Gobec pokaže kot sociolog. Sledi ponatis krajšega clanka o univerzi in razprava o "Instrumentalizmu - razkrajalcu Zapada". Potem se 2bornik spomni osemdesetletnice Rev.Merkuna.
In že smo pri poročilih študentov in o študentih iz Gorice, Trsta, Avstrije' ^h Madrida pa- Združenih držav. Izredno zanimiv je prikaz nastanka "Straže" ter nje hih razlik s Katoliško akcijo. Za krajšim prikazom knjig in listov pridemo do dru Se Gpbčeve trideset strani obsegajoče razprave o narodno obrambni ideji. Ta raz= Phava in prej omenjena "0 soodločanja ih sodelovanju" sta vsekakor osrednji toč= ki celega zbornika- (zavzemata -eno tr-fetjino obsega), ki terjata skrben študij in ^služita, da se nanju Klic Triglava kasneje povrne. Poleg nekaj vmesnih pesmi bi i°‘ bila vsa vsebina.
Kaj je bil namen tega zbornika? Tu pogrešam popolno jasnost, čeprav uredni= kov uvod nakaže, da naj bi šlo predvsem za izmenjavo misli in prispevkov med vse ®i slovenskimi študenti izven domovine. Toda nič ni točnega, česa naj bi se pi = Sci vse lotevali. Že ta prvi zbornik kaže silno raznovrstnost snovi, ki se pone= kod kaj malo ali nič ne dotika slovenske problematike. Govora je o več urednikih, vsake organizirane študentske skupnosti. Zdi se mi, da bo njihova na ex&i.u tehnična, kajti dvomim, če bo mogoče doseči neko skupno smer, ki bo u= snierjala skupne napore proti (kateremu?) cilju.
Šibkost te akcije utegne ležati prav v pomanjkanju organizacije. To najbrž ho bo nikjer bolj občutljivo kot prav pri denarju, razen če misli Edi Gobec še haprej nositi levji delež stroškov. Toda po drugi strani je tak miselni forum mo sen verjetno prav zato, ker ni vezan na nobeno staro ali novo nastajajočo organi 2acijo, ki poleg vseh dobrih strani lahko kaj kmalu žrtvuje mladostno navdušenje’ "'■h idealizem neizogibnemu organizacijskemu formalizmu in zavisti. Tudi bi bilo takšno organiziranje vseh študentov tehnično neizvedljivo, ker resnično obstoja
zastopnikih
med njimi "nekrščanska džungla*' idej, kot je te nerazumljive razlike pred časom v širšem smislu označil nek dopisnik v Klicu. Dokler namreč organiziraš študente čisto strokovno, bi še šlo, čeprav menda na kaj takega pri Slovencih sploh nik = dar ni bilo moč misliti. Kakor hitro pa seveda ta "poklic" vežeš na ideologijo in to ideologijo na džunglo sekt, potem organizirana povezava ni le nemogoča ampak tudi brez smisla, ker vendar prvotni namen - povezati študente zaradi obrambe štu dentskih koristi - izgubi svoj pomen. Da je takšen namen v obstoječih razmerah nepotreben in nemogoč - saj so na vsaki univerzi strokovne študentske organizaci je - je jasno. Potemtakem tudi odpade’potreba po skupni organizaciji, v kolikor ta ne bi bila ideološka, - a ta - kot sem rekel - ni možna. Vsekakor začarani krog...
Ne'vem, če se je Edi Gobec vsega tega zavedal. Je prav mogoče, da ga je le= pa ideja zanesla in zdaj plava z njo. Toda slejkoprej bo naletel na težkoče, če si ne bo on sam in peščica njegovih začetnih sodelavcev o vsem tem na jasnem. Za četna improvizacija v glavnem ni bila težka - razen da je izpraznila njegov žep-in je morda uspela prav tako, ker je bila improvizacija. Toda pri tem ne bo mo = glo obstati. Težave pridejo, ko gre za sistematično nadaljevanje, ko je trebagra diti na temelju. Bojim se, da je tu celo temelj celotne akcije neizdelan.
Sicer pa idealnemu izdajatelju - najboljše želje, da bi uspel.
P.
"ČE BO -SLOŽEN Z BRATI! "(Konec z 2.strani)
če bi bili ostali pod tujo nadoblastjo? Bili bi isto kot so Beljak in Celovec in Velikovec in Pliberk. Štajerska Slovenka je rekla: "Če bi mi Štajerci ne bili pri šli v Jugoslavijo, bi bili danes isti re veži, kakor so koroški Slovenci!"
In kaj bi bilo n.pr. s Prekmurjem, če bi bilo ostalo pod Madžari? Bilo bi zapi sano narodni smrti.
In kaj se dogaja na Koroškem? Kar gre v mesta, se skoro vse ponemči, pa tudi na deželi slovenstvo propada in umira.
Eden, ki je 10.okt.1920. glasoval belo (*)
(*) Glasovnice za Avstrijo so bile zele= ne, one za Jugoslavijo pa bele.
JUGOSLAVIJA IN NJENI ODNOSI
26.februarja je govoril v jugoslovan= ski skupščini zunanji minister Koča Po= povief, odn. kot se uradno naziva: sekre tar za zunanje zadeve. Ob tej priliki je obrazložil jugoslovanske odnose napram Vzhodu in Zapadu. Zagovarjal je stališče nepripadanja kateremukoli bloku in s te ga vidika obtožil Sovjetsko zvezo, da dela Jugoslaviji neprilike, ker se noče pridružiti "socialističnemu taboru" in vzdržuje lastne zveze z Zapadom. A to kljub temu, da podobno politiko "koeksi stence" z drugimi državami - vključno ka pitalističnimi - vodi Sovjetska zveza sa ma. Kot primer je navedel Bulganinovo pi smo Adenauerju, v katerem se zavzema za dobre stike med Zapadno Nemčijo in SSSR, A kar se tiče "socialističnega tabora", je Popovič izjavil, da ni moč z nobenimi ideološkimi argumenti dokazati, da je "tabor" nujna oblika sodelovanja, v ka=
teri morajo sodelovati vse socialistične dežele. "Glede na vpliv SSSR in njeno de jansko vodilno mesto v Vzhodni Evropi sp od dejanskih odnošaje.v, SSSR napram Jugo slaviji v marsičem odvisni tudi položa= ji oetalih vzhodnoevropskih dežel z na= ' šo_ deželo," je dejal'Popovič. Poudaril je dobre odnose s Poljsko in slabe o,dno se z Albanijo.
Govoreč o odnosih z Rusijo, se je Po povic pritožil, da delajo sedaj Sovjeti ovire pri trgovinskih odnosih in da -so nastale težave tudi s kreditom, ki so ga Rusi obljubili za izgraditev prvega kom binata aluminija. Kredit hočejo sedaj od ložiti za tako dolgo dobo, da je za Ju= goslavijo postal brez pomena.
Glede- odnosov z zapadnimi državami,ob stojajo tudi tu gotove težave "največ = krat v zvezi z nerazumevanjem položaja naše dežele izven blokov". Druga težava pa "izhaja iz očitkov nekaterih zahodnih krogov do naše družbene in politične u= reditve". Pri tem je poudaril, da "mitu ne moremo dopustiti nobenega vmešavanja v naše notranje zadeve".
Odnosi z Grčijo, Italijo, Avstrijo, An glijo in Francijo so se ugodno razvijali. Enako tudi z Združenimi državami, "ki nam je tudi letos nudila dragoceno po = moč v potrošnik predmetih". Jugoslavija je zainteresirana na dolgoročnih ekonom skih dogovorih. Popovič je izrazil obža lovanje, da ni prišlo do Titovega obi = ska Združenim državam "iz znanih razlo= gov, ki niso Dili odvisni od nas".
Kot so jugoslovanski časopisi poroča= li, je skupš.čina sprejela Popovičev go= vor z "navdušenim aplauzom". Tako pa ga ni sprejela moskovska PRAVDA, ki je že odprla svoj napad v trenutku, ko to po= ročam. BORBA in POLITIKA ji tudi topot nista ostali dolžni.
(ds)
štev.209. ---------
ŠOLA V HIŠI ZAROTNIKOV
((Prva dva predavanja na seminarju, ki ga je priredila FABIAN SOCIETY pod na slovom "The new look in Eastern Europe"(Nova smer v Vzhodni Evropi) , sta 'bila ob Javljena v pretekli številki.)
HUGH SETON-WATSON, profesor ruske zgodovine in pisec številnih knjig o Vzhod ai Evropi, je predaval o izpreraembah, ki so postale zadnje čase vidne v Sovjetski zvezi. Da bi bolje razumeli te pojave', je v glavnih črtah orisal notranji ustroj in razvoj Sovjetske zveze ter naštel šest faktorjev, ki igrajo pri tem bislveno vlogo: 1) n.metjej 2) Ne-ruske narodnosti; J>) Delavski razred; 4) Visoki sloji; 5) llIladu generacija v visokih slojih; in 6) Gospodovalni.
1)	Kmetje. Kmetje predstavljajo 55 odstotkov prebivalstva, od katerih jih je okrog 40 odstotkov zaposlenih v poljedeljstvu, pri tem 37 odstotkov v zadrugah. Cilj komunistične vlade je vedno bil izpreobrnitev kmetov v delavce, kajti v skla in s komunističnim naukom kmetje nimajo mesta v komunistični družbi. Da bi to do Segli, komunisti stalno vsiljujejo industrializacijo, kar pa nujno predstavlja i°lg proces. Med tem pa je treba pritiskati kmete k tlom in ravnati z njimi kot z drugorazrednimi državljani. V Rusiji so ta pritisk izvajali z deportacijami, niz Eiffli odkupnimi cenami poljedeljskih proizvodov in z omejitvijo lastnine privatne gn kmeta na minimum. Istočasno so ustanovili kmečke delovne zadruge, ki pa so od Povedale, ker kmetje enostavno niso dali od sebe istega kot bi dali, če bi dela= li na svojem in zase. Vse bolj je zato nastajal problem, kako doseči večjo proiz v°dnjo v. zadrugah, toda šele po Stalinovi smrti se je odnos do kmetov nekoliko iz Prememnil. Cene. poljedeljskih izdelkov so dvignili, tako. da se ni več izplačalo obdelovati samo zasebne vrtove in' je delo ir' zadrugah prinašalo gotov dobičdk. To
komunisti še'vedno ne smatrajo' kmetov za del "h'ovfc. družbe". 'Zadrug namre;c ne' Nadzorujejo kmetje sami, ampak partija, ki zagotavlja sprovajanje vladine politi ko* Cilj partije pa je ustvaritev novega agrarnega razreda, kar sedaj poskušajo v praksi v Sibiriji in Kazakstanu, kjer na surovi ledini organizirajo državne far > na katere prihajajo predvsem ljudje iz mesta. Kampanja za pridobivanje prosto v°ljcev, ki bi odšli na te farme, je v polnem teku in človek bi sodil, da je ta P°skus poljedeljske proizvodnje precej uspešen.
2)	Ne-ruske narodnosti. Ne-ruske narodnosti,■vključno Ukrajinci, predstavlja ^0 do 45 odstotkov vsega prebivalstva. Za časa Stalina se je vršilo načrtno po
Nhsovanje in deportacije celih narodov so predstavljale sestavni del te politike. Zgodovina ne-ruskih narodov je bila na novo napisana, tako da so v njej igrali Fu vodilno vlogo, zlasti kar se tiče "osvoboditve" teh narodov. Po Stulinoyi smr , pa je prišlo tudi tu do izpremembe. Ukrajinci so naenkrat postali "drugi naj ^Nžnejši narod za ruskimi brati" in politika porusovunja se je ustavila. To ve = tudi za haitijske narode. Veliko število deportirancev se sedaj želi vrniti v *'odne kraje - kolikor jih je še ostalo.
Kazakstan in Georgija sta najboljša primera tega porusovanja. Zlasti v Kazak ^tanu so Kozaki v manjšini zaradi svoječasnega priseljevanja Rusov in Ukrajincev. °znano je, da je prišlo lani do demonstracij v Georgiji, katerih vzrok je bil v ^ßhju med domačini in priseljenci. Politika zlivanja narodnosti - kot jo n.pr. ^ziiamo v Združenih državah - se v Sovjetski zvezi ni obnesla zaradi kompaktnosti Narodnih skupin. Toda kljub temu ni verjetno, da bi ta faktor lahko sam odloČil= a° vplival na zrušitev komunističnega režima, ker so Rusi še vedno v premoči.
3) Delavski razred.Delavci predstavljajo 32 odstotkov prebivalstva. Medtem je število prebivalstva naraščalo pred vojno za okroglo tri milijone na leto, vojna ta proces tako vznemirila, da predstavlja pomanjkanje delovne sile sd = a0 že pravi problem. Medtem ko so pred vojno uporabljali mase delavcev za dose= C0 gotovih ciljev, morajo sedaj podvzemati mere, da dvignejo produktivnost vsake posameznika, kar pomeni, da morajo dajati delavcem gotove ugodnosti, da bi iz nJih izvlekli čim večji delovni učinek. A to pomeni, da režim sedaj ne mohe več mimo delavcev in jih uporabljati kot figure na šahovski deski, kot se je to S°dilo pred vojno.
Visoki sloji. Pod tem komunisti razumejo "delovno inteligenco", kar v pre Prostem jeziku pomeni umske delavce, katerih je v SSSR okrog J>0 milijonov. Delijo na tri skupine: višje državne uradnike, direktorje in intelektualce. Vse tri ^Upino imajo približno enak pogled na življenje in predstavljajo nekako "držav= 110 buržuazijo" - kar pa ni istovetno z vladajočo kasto, ki je utelešena v parti= Med enimi in drugimi vlada gotov prepad: medtem ko vplivajo na "državno bur=; ^ije" predvsem funkcije in z njimi povezane naloge, igra pri partiji najvaž = °0so vlogo "ideološka čistost". A ker vlada ta razdor pri vrhu - blizu osrednje
oblasti ga je tudi lahko bolje zaznati in občutiti.
5)	Mlada generacija v visokih slojih. Ljudje, ki danes drže oblast v SSSR, so prišli na položaje pred okroglo tridesetimi leti. Med njimi in njihovimi otro ci, katerim pot do položajev ni tako lahka, vlada gotovo nesoglasje. Ti otroci vi dijo, kaj se dogaja in smatrajo, da za to ne nosijo nobene odgovornosti. Izrazi nezadovoljstva med študenti, ki smo jim bili nedavno priča v raznih sovjetskih me stih, govorijo zelo zgovorno o tem nesoglasju.
6)	Gospodovalci. Za časa Stalina je bila partija in njen aparat vsemočna.Po njegovi smrti in zlasti od 20.kongresa dalje pa je prišlo do gotovega slabljenja te moči. Predvsem je to vidno v pogledu tajne policije, ki nima več tako. prostih rok kot jih je imela pred likvidacijo Berie. Seveda, dejstvo, da je n.pr. gen.Se rov še vedno na svojem položaju, ne smemo izpregledati. Toda gotove stvari so se izpremenile, zlasti kar se tiče prisilnega dela, ki ga postopoma ukinjajo.
Odnosi med partijo in vojsko so nedvomno važni in zabeležiti je treba,da se di gen.Žukov v politbiroju in da je kandidat za prezidij. Nikdar poprej ni sedel na tako visokem partijskem položaju človek, ki je bil vojak vse svoje življenje. Toda težko je reči, da je bilo to storjeno samo zato, da.se da vojski večji pou= darek. Vojska nedvomno nasprotuje obstoju posebne partijske politične vojske,MVD, in sistemu protivohunske službe v vojski, ki jo ne nadzoruje vojska ampak MVD,to da zaenkrat ni znano, ali je prišlo v tem pogledu do kakih izprememb, niti ne,če je vojska tako izpremembo zahtevala. Ukinili pa so "karanteno" za vojake in ofi= cirje, ki se vračajo v Rusijo s službe v satelitskih deželah, kjer so jim poli = tični komisarji "pretolmačili" vse, kar so videli in slišali na tujem v luči "mark sizma-leninizma". To je tudi vzrok, da so se vesti o dogodkih na Poljskem in Ma= džarskem hitro razširile med sovjetskimi ljudmi in da je prišlo do tega, da n.pr. študentje niso verovali uradni razlagi teh dogodkov.
Prof .Seton-Watson je. na podlagi vsega tega zaključil, da obstojajo v Sovjet ski zvezi gotovi pogoji, ki diktirajo notranje izpremembe, čeprav bi bilo napač= no misliti, da predstavljajo kako osnovo za krvavo revolucijo.
Kakšen vpliv ima lahko vse to na sovjetsko zunanjo politiko? - Lahko bi re= kli, da se bo "državna buržuazija" na splošno zavzemala za normalne odnose s tu= jimi državami, medtem ko je partiji še vedno veliko na tem, da. razširi komunistič no področje in komunizem. Kar se tiče vojske, igrajo zanjo najvažnejšo vlogo etra teški pogoji. V tej luči je tudi treba gledati na sovjetske poteze v Evropi in A ziji. Medtem ko bi bila n.pr. vojska verjetno zadovoljna, da v svrho varnosti ob drži svoja oporišča v. vzhodno-evropskih deželah neglede na režime, ki jih te de= žele imajo, bi partija upostavitev nekomunističnih režimov nedvomno smatrala za ideološki ud.arec. Politični oziri igrajo pri sovjetskih voditeljih mnogo večjo vlogo kot pa vojaški. Vprašanje je zato, ali oi že iz t.ega razloga Sovjeti mogli dovoliti združitev vzhodne in zahodne Nemčije, ko pa je jasno, da bi sedanji re= žim v vzhodni Nemčiji ne mogel obstati? Mar morejo koncesije Zapada predstavlja= ti za Sovjete zadostno vabo, da prebolijo tak ideološki udarec?
Kar se tiče Azije, je precej jasno, da tu ne gre za zasledovanje strateških ciljev, ker bi vsake nadaljne obveze Rdeče Armade mogle negativno vplivati na go spodarsko stanje doma. Gre za čisto ideološko stvar - za posredno razširitev ko= munističnega vpliva. A kar se tiče odnosov med SSSR in Kitajsko, je prof.Seton -Watson menil, da ti zavisijo predvsem od obsega pomoči, ki jo morejo Rusi nuditi Kitajcem. Rusija je gospodarsko trpela že pred prvo svetovno vojno, nato v letih okrog 1930» ko je vladala velika lakota, in za tem v drugi svetovni vojni. Koli= ko gospodarske pomoči morejo Rusi zares nuditi Kitajski, je vprašanje, ki more pre je ali sleje predstavljati jedro nesporazuma. Pomoč je bila tudi največ v mislih Chu En Lai-a, ko je obiskal Moskvo in kot protiuslugo podprl sovjetsko akcijo na Madžarskem.
Vpliv komunizma kot politične vere je na državljane SSSR-a majhen, a na dr= žavljane satelitskih dežel enak ničli. V industrijsko razvitih deželah izven sov jetskega območja je ta vpliv reJativno majhen, medtem ko je sovjetski vpliv v go spodarsko nerazvitih deželah močan predvsem zaradi nerazpoloženja prebivalstva na pram kolonializmu in vplivu Evropejcev. Tega razpoloženja pa niso ustvarili komu nisti - torej ne gre za vpliv komunizma kot politične vere - marveč se ga komuni sti samo poslužujejo za dosego svojih ciljev.
Ivan Stanič
(Op.ur.: Zaradi pomanjkanja prostora bo vsebina predavanja diplomatskega dopisni= I ka RICHARDA L0WENTHALA o mednarodnih posledicah izprememb v Vzhodni Evropi objav= Ijena v prihodnji številki.)
PISMA UREDNIKU
G.urednik!- Pet dolgih let do tega, kar sem v Vašem listu (KT 89) zapisal,da ni nikakršnega smisla v prizadevanjih za ^miganje in sodelovanje starih emigrant skih politikov in njihovih strank. Pisal sem,, da se je nezaupanje do starih poli tikov pri mnogih sprememnilo v obup in da zato mnogim osvoboditev domovine ni nič veo mar. Prazne besede in. zgovorni ®olk so pripeljale v nebrišnost. Doma se. ne bo nič spremenil:- mi se bomo pa na= vadili tujine; komu bo potem še mar,sem vprašal pred petimi leti.
Danes je le malokomu še mar. Zato je razveseljivo, da se je oglasil g.Lovrenc 2 "Ustavnimi vprašanji". A še zmeraj ti= Ši v- isti stari napaki, na katero sem ka zal pred petimi leti. Obdeluje formalna Vprašanja in veličastno razpravlja o toč hah ustave, kot da bi to moglo obuditi ^nnulčico naše emigracije k delovanju dn sodelovanju. A če se ponižamo iz oblakcv trdna tla, bomo ugotovili, da tako razpravlj anje nima smisla. Saj načelna ^nsprotstva še zdavnaj niso tako važna kot vprašanja življenja in smrti. Komu= aizem v Jugoslaviji je trenutno smrtni sovražnik vseh beguncev. Mnogi, ki trott= 116 v grobovih po Jugoslaviji, so priča, to ni prazna fraza. Tito je za vse na rode v Jugoslaviji eden in'isti. Proti skupnemu sovražniku je najbolj učinkov!
skupna borba. Svobodo v Jugoslaviji kodo dosegli vsi ali nobeden.
Kljub vsem tem očividnim resnicam so= delovanja- v emigraciji ni. Kot smo v dol Sih letih sprevideli, pri starih politi kih ni niti najmanjše volje do sodelova n0a. Stari voditelji so udarjeni ali s slepoto in omejenostjo ali pa z grozot= ho sebičnostjo. To sem ugotovil pred pe timi leti in leta so ugotovitev potrdi= ta. Razpravljanje o ustavnih vprašanjih ne bodo omajala.
Knajst, skoraj dvanajst let emigracije pokazalo, da pri voditeljih ni dobre v°lje. Kadar ni dobre volje, ne bo porna Salo še tako razpravljanje o tem, ali bo predsednik vlade voljen za dve ati štiri leta, ali naj ima pravoslavni Patriarh ekstrateritorialne pravice, in 'tsrda ali naj kralj nosi krono potegnje 110 na levo ali desno uho.	Ju.G.
G
„•urednik! Ne razumem se na ustavna vpra Sahja, a le bi rad pripomnil k članku g. 0vrenca (KT 203). On pravi, da je važ= Za demokratski razvoj vsake dežele, a družbene organizacije kot stranke in 'kavske zveze niso v celoti odvisne od zevnih oblasti, ampak da se lahko tu=
- Pogajajo z njimi. Po mojem je važno, u so te organizacije popolnoma neodvis =
ne od državnih oblasti. Vsakršna odvis= nost diši po totalitarizmu! Kako naj se stranke demokratično menjujejo na obla= sti, če je ena povezana z državno- obla= stjo? Kako naj delavske zveze zastopajo delavske koristi, če so tudi le nekoli= ko odvisne?	Š.T.
Novi ljudje!(KT 208-Razgledi).-G.ured = nik! G.Simonič očita uvodničarju v RAV= NOGORSKEM BORCU demagogijo in neznanje. Jaz bi raje rekel, da se je temu uvodni čarju šele sedaj posvetilo, v čem je ves problem delovanja.emigracije. A očitek "neznanja" velja še v večji meri g.Simo niču, ki je očividno vsa pretekla leta nižal in ni opazil, da so številni posku si sodelovanja med predvojnimi politiki in mlajšimi silami propadli zaradi domi šljavosti, očetovske trme in "ugleda" teh politikov. G.Simonič morda tega ne ve, pa mu ni zameriti, da naenkrat pla= ne pokoncu, ker je nekdo - morda.v zelo radikalni obliki - pokazal, kje smrdi v emigraciji. Toda naj ne očita podobnega neznanja drugim!	L.D.
G.urednik! Demokratičen duh nam je po = treben, pravi g.Simonič. Gotovo - toda od kod? Večina predvojnih politikov je zrasla v totalitarnem ali pol-totalitar nem duhu, kar ne gre skupaj z demokra = tičnim duhom, ki so se ga nalezli goto= vi mlajši ljudje na Zapadu. Pozivati na sodelovanje. med "mladimi" in "starimi" se je doslej izkazalo kot mešanje olja in vode. Najnovejši primer je potovanje g.dr.Kreka v Pariz in London. Kdo ga je videl v Londonu-, ne vem, toda- nikdar ni bilo objavljeno, da se bo nahajal v Lon donu in da ga je možno kje srečati. Mo= rebitni ugovor, da to tudi ni bilo po -trebno, ne drži, ker je dr.Krek baje tu di predsednik tkzv.Slovenskega narodne= ga odbora, pa bi bilo nujno, da na ta = kih potovanjih sreča čim več Slovencev in sliši njihovo mišljenje - če tudi ni samo iz vrst njegovih pristašev. Kaj je bil zato vzrok njegovega obiska in kak= šen je bil rezultat? Človek se ne izpre haja med Washingtonom, Parizom in Londo nom za prazen nič, ko pri tem troši tež ke dolarje. Ako bi kdo želel ugovarjati, da je to "zaupna stvar", potem lahko de lam vse mogoče neosnovane zaključke,kot n.pr., da je rezultat njegovega obiska v Londonu ustanovitev Slovenske Kredit= ne Zadruge, ki bo služila kot vir sred= stev za namene SLS-a. Kdo mi more tako spekulacijo, -ki ni tako nemogoča - o.po rekati? A sedaj se pojavi g.Simonič, in trdi, da je mišljenje onega, ki smatra, da je sodelovanje med "mladimi" in "sta
«
rimi" vsaj zelo težavno, če že ne sploh diščem je bilo tajno; javno je bila pre= nemogoče, totalitarno, fašistično in de brana le obtožnica in objavljena Jugoslo magoško!	S.A. vanom in svetu v pouk. Djilas je zagre=
šil zločin, ker je obsojal Titovo zuna= G.urednik! "Stari imajo ugled - mladi pa njo politiko in še posebej zadržanje ob voljo za delo", kakopak! Mladi naj dela= madžarski revoluciji. Njegovi advokati jo zato, da se bo večal ugled predvojnih so proti obsodbi vložili priziv, ki ga politikov, katerih večina je diskrediti= je višje republiško sodišče v januarju rana tako doma kot v tujini!	A baš to je	zavrnilo.	Priziv na višje	zvezno sodi =
edina, "koncesija" predvojnih	politikov	šče so mu	odsvetovali kot	nesmiseln. Po
mladim. Vi delajte - nam ni treba, mi že poročilu NEW YORK TIMES-a je bilo priča imamo svoje legitimacije! To je očividno kovati, da bo Djilas premeščen v zapore njihovo stališče, sicer ne bi gledali ta v Sremski Mitroviči.
ko pomilovalno na "nepriznane" politično Kaznilnica v Sremski Mitroviči je sta misleče ljudi. Strinjam še z g.Simoničem, la že v starih slabih časih. Djilasova da vsa modrost hi nakopičena	v mladih	celica je	verjetno v drugem bloku, kjer
glavah, kot ni v starih, toda kje so do=	so zaprti	važni politični	ujetniki pod
kazi, da se tega naši predvojni politiki posebnim nadzorstvom podupravnika kazrul zavedajo? Samo enostranska dobra volja - niče, ki je obenem šef UDBe v zavodu. V in to je bil slučaj vsa ta leta - pa mo= betonskem bloku so celice samice. Pred.-ra nujno voditi do razočaranja in do do= vojni politični oddelek, kjer so bili za končnega preloma med "mladimi" in "stari prti mnogi sedanji komunistični ,vodite= mi". A to ni niti demagogija niti faši= Iji, je bil udobnejši. Minili so časimo stično mišljenje! To je realnost, ki jo narhističnega terorja, ko je Moša Pija= diktirajo sedanji pogoji.	D.Zvan de v zaporu udobno prevajal Marxov Kapi
_________________________________________ tal.
PRAVICA JE SPREGOVORILA
MOŠA PIJADE V ANGLIJI
Vrhovno sodišče Avstrije je z ozirom na avstrijsko državno pogodbo odločilo, da sta v sodnih in upravnih okrajih Ko= roške, Štajerske in Gradiščanske, kjer prebivajo Slovenci ali Hrvatje, sloven= ščina in hrvaščina (poleg nemščine) u = radna jezika.
Celo zadevo je nehote sprožil madžar= ski veleposestnik grof Esterhazy, ki je tožil gradiščanskega Hrvata Gregoriča. Obtoženi pa se je skliceval na državno pogodbo in zahteval takega sodnika, ki zna hrvatski. Prizivno višje sodišče na .Dunaju je bilo mnenja, naj potem pač ra bi tolmača. Toda Gregorič se je tudi pro ti temu pritožil in končno je Vrhovno so dišče Avstrije odločilo, da ima obtože= ni - in s tem kajpak vsak avstrijski dr žavljan slovenske ali hrvatske narodno= sti v zadevnih okrajih - pravico do ne= posrednega stika s sodiščem v lastnem je ziku brez posredovanja tolmača.
V ZAPORU
Milovan Djilas je po mnenju zapadnih dopisnikov v Beogradu nastopil svojo tro letno zaporno kazen. Obsojen je bil lan= skega decembra zaradi izpodkopavanja dr žavne oblasti s propagando v inozemskih časopisih. Sojenje pred beograjskim so=
Kot smo že objavili, je jugoslovanska parlamentarna delegacija pod vodstvomMo še Pijade obiskala Veliko Britanijo od 5. do 15.marca. Poleg ostalih je Pijade razgovarjai tudi z zunanjim ministrom Selwyn Lloydom o odnosih med obema deže lama. Delegacija je bila na večerji tu= di pri izvršnem odboru laburistične stan ke in predsedniku Spodnjega doma. BBC televizijska služba pa je morala odpove dati interview z Mošo, ker ni želel ocfc govoriti na gotova vprašanja - menda o Djilasu. Isto vprašanje se je nato poja vilo na večerji za tuje novinarje, kjer je prišlo do glasnih protestov, ko jePi jade izjavil, da tudi če bi mogel poma= gati Djilasu, tega ne bi napravil in da je docela upravičeno zapreti človeka,ki nasprotuje režimu. To je baje po njego= vem mišljenju pravilno v katerikoli dr= žavi, Bogsiguvedi, če Pijade smatra tu= di svoj zapor v predvojni Jugoslaviji za upravičeno dejanje? Raje bi rekli,da ga smatra za izraz fašističnega in kapita= lističnega terorja! Jugoslovanska parla mentarna delegacija se je na ta način odlično kompromitirala v očeh britanske javnosti - sicer pa drugega ni bilo pri čakovati.
Delegacija je biskala tudi Cambridge in Coventry.
KLIC TRIGLAVA izdaja SLOVENSKA PRAVDA. Njeno mišljenje predstavljajo samo oni pri spevki, ki so podpisani od Izvršnega odbora. - Naslov časopisa je: BM/TRIGLAV,Lon don, W.C.I.- Izhaja vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Naročnina znaša: 24/-letno, 6/- četrtletno odn. protivrednost v drugem denarju. ŠIRITE KLIC TRIGLAVA!