IDVfcHtfilPBIMOBK
UPEDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 58 — Cena oglasom po dogovoru.
KATOLIŠKI TEDNIK
I Z I D E'V S A K ČETRTEK
Poštni čekovni račun št. 11/5092
Leto II. Štev. 5
GORICA DNE 31. JANUARJA 1946.
Cena L. 4.
Blagoslovljena sveča Beri In premisli...
Xa svečnico ali darovanje Gospo dovo se spominjamo, kako sta Jo žtf in Marija 40 dni po rojstvu darovala Jezusa v temlju. Ob tej pri liki je starček Simeon povedal tem Detetu zelo velike reči. Med drugim ga je v preroškem duliu imenoval Luč v razsvetljenje narodov. \ spomin na te besede se na ta dan v naših cerkvah blagoslavljajo sveče. Pozneje se je tudi Jezus sam večkrat imenoval luč in ,] *. dejal, da kdor hodi za njim, hodi v svetlobi, dočliu zajde v temo vsakdo, ki beži pred to lučjo. Enako pravi tudi ljubljenec Jezusov sv. Janez na začetku svojega evangelija, da je učlovečena Beseda božja luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na ta svet.
Jezus je Luč. Zato obdaja Cerkev Jezusa vedno z lučjo. Večna lučka gori pred tabernaklji,' sveče gore, ko se daruje sv. maša, številne sveče krase oltarje, kjer je izpostavljeno Najsvetejše. Luči spremljajo Jezusa, ko ga nosijo k bolnikom, in nebrc-j luči gori ob evharističnih procesijah in kongresih. Vse te luči neprestano govore vernikom, da je Jezus Luč sveta.
Alj se katoličani še vedno prav živo zavedamo, da je samo Jezus prava luč sveta, ki mora razsvetljevati vsa pota pravega otroka božjega?
Ali se zavedamo, da dandanes potrebujemo Kristusove luči bolj kot kdaj koli prej?
Neka stara prerokba pravi, da bo nekoč nastopila po vsem svetu za nekaj časa popolna tema. V tistem času ne bo dajalo nobene svetlobe sonce, pa tudi nobena zemska svetloba ne bo nudila ljudem luči. Samo ena luč bo še gorela: blagoslovljena sveča. V preteklih letih so mnogi z dneva v dan pričakovali, da napoči ta skrivnostna tema. Najbolj lahkoverni so že kupovali v ta namen sveče in jih nosili duhovnikom blagoslavljat.
Na take napovedbe prihodnosti se ne razumemo in se z njimi tudi ne maramo ukvarjati, ker je za vsakega vernika dovolj, da veruje v od Boga razodete resnice. Pri vsem tem pa se nam zdi, da je že napočila napovedana tema, ki krije skoraj ves svet. Odkar so ljudje zavrgli sveto vero, se pogrezajo v vedno bolj gosto duhovno temo. Mnoge je ta tema že tako zajela, da ne vSdijo prav nič več; postali so duhovno pa-polnoma slepi.
1 a slepota se javlja posebno v teh rečeh: tistim, ki neprestano lažejo, verjamejo vse; tistim, ki niso še nikdar lagali, ne verjamejo nič.
Tiste, ki so jim vedno delali le dobro in nikdar nič hudega, imenujejo svoje sovražnike; tiste pa, ki so jim pripravili že neizmerno veliko gorja, imenujejo svoje naj večje dobrotnike. Svetnike imenujejo zločince: brezvestneže poveličujejo kot odrešenike. Boga preklinjajo; hudiču se klanjajo. Božjih namestnikov ne spoštujejo niti kot božje namestnike; sovražnike božje pa stavijo na božji prestol.
In ta slepota traja po raznih deželah že nekaj desetletij. Zdaj je zajela tudi nas narod.
Ali je kje kaka luč, ki bi vrnila narodom ] travo spoznanje in bi razsvetlila temine človeškega duha?
Ena sama luč nas more spet razsvetliti. To je blagoslovljena sveča naše svete vere.
Svete vene pa nima tisti, ki samo moli, in ne tisti, ki veruje samo kako versko resnico, ki mu baš prija, ampak sveto vero ima samo tisti, ki svoj razum popolnoma podredi božjemu umu in veruje vse resnice,
re-
le
„ Komunizem se je predstavil izpočetka tak, kakršen je v snici, namreč skrajno zločest.
Ko pa je spoznal, da se mu ljudje odtujujejo, je spremenil taktiko in se prizadeva množice pridobiti z raznovrstnimi prevarami ter skriva svoje zle namene za ideje, ki so same na sebi prave in lepe.
Tako na primer, ko so voditelji komunizma opazili, da vse hrepeni po miru, so se začeli delati za najbolj vnete zagovornike splošnega svetovnega miru, obenem pa hujskajo množice za razredni boj, ki je kriv toliko prelite krvi.
Ker pa čutijo, da mir ni zagotovljen, se obenem silno oborožu-
jejo.
Prav tako snujejo organizacije in liste pod raznimi imeni, nič ne spominjajo na komunizem, imajo pa samo ta namen, širiti njim komunistične zmote med ljudi, med katere bi jih na drugi na čin ne mogli širiti. Da, skušajo se vtihotapiti celo v katoliške in ver ske organizacije.......
Drugod celo hinavsko zatrjujejo, da bo komunizem v krajih, ki so bolj	globoko verni ali na	višji stopnji kulture, nastapol	na milejše načine, da	bo pustil vsem	svobodo verovati v Boga ali kakor	ko-
li misliti o verskih rečeh.
So celo nekateri, ki mislijo, ker je boljševizem v sovjetski Rusiji zadnji čas nekoliko spremenil zakone, da bo komunizem sploh o pustil boj proti Bogu.......
Častiti bratje, prizadevajte si kar najbolj, da se bodo verniki varovali teh zank.
Komunizem je nekaj bistveno slabega, zato prav v nobeni reči ne bo z	njim	sodeloval, komur je mar krščanske kulture.
Če	bi se	dali nekateri v	zmoto zavesti in bi v svojem	kraju	ko-
munizmu pomagali, da bi se utrdil, jih bo za to zmoto prve zadela kazen „
Tako govori Pii XI, v okrožnici o komunizmu, Ali se ne uresničuje tudi pri nas to, kar je on zapisal že 19.5. 1957? Odprimo oči in ne sodelujmo s komunizmom v nobeni stvari. Koliko ljudi ga je tudi med Slovenci podpiralo, koliko trgovcev je pomagalo, da si je utrl pot med naše ljudstvo. In zdaj, kaj so dobili za plačilo? Saj govorijo časopisi, kakšna je njihova usoda. Obdolženi so, da so vojni dobičkarji.... Preberimo še enkrat pazljivo zadnja dva odstavka zgoraj navedene papeževe okrožnice in se malo zamislimo...........
Iz življenja Cerkve
Združenje pravoslavnih cerkva
Cerkev in spremembe državnih oblik
Danes so na dnevnem redu spremembe državnih oblik. Kraljestva se spreminjajo v republike, kralji zgubljajo svoje krone in na njih mesto stopajo predsedniki. Vladarska oblast ne gre več iz roda v rod, voditelje držav volijo državljani sami.
Marsikoga bo zanimalo, kako gleda na te spremembe Cerkev, učiteljica resnice, ki mora posegati na vsa področja moralnega življenja. Odgovor na to vprašanje je zelo lahek. Cerkvi je vseeno, kako obliko ima država; zanjo ni važno, ali je monarhija (cesarstvo, kraljestvo) ali republika, njej je pri srcu le to, da državna oblast res skrbi za blagostanje državljanov, tako da ne ovira in zapostavlja skrbi za večnost.
V Franciji se je v preteklem stoletju o tem veliko razpravljalo. Katoličani so bili razdvojeni. Nekateri so se navduševali za monarhijo, češ da je le ta oblika prava, drugi pa za republiko s prepričanjem, da je treba za nove čase nove oblike. Vprašanje je rešil 1. 1892. papež Leon NIII. Izjavil je, da je vsaka oblika vlade dobra, le da vodi naravnost k cilju — to je k blagostanju države. Samo Cerkev ima to prednost, da ima po volji Kristusovi nespremenljivo ustavo. V zgolj človeških družbah pa, kot kaže zgo-
m spre
doviua, čas vse prenavlja min ja.
Cerkevr pušča državam glede vladnih oblik vso prostost, a mora zahtevati, da spoštujejo božje in naravne zakone ter da ne postavljajo strankarskih koristi nad skupno blaginjo. O tem pravi Bal-mes:	»Papež	ima za svojega sina
katoličana, ki živi v republiki, tako kot onega, ki je pod mogočnim kraljem. Cerkev vodi ljudi v nebo, uči resnico, daje nasvete v vseh stvareh, v podrobnostih jih pusti proste. Spominja človeka na zapovedi, opozarja ga, naj ne zaide s prave poti, drugače pa ga pusti, naj hodi kakor hoče.«
;i nam jih je Bog razodel ter nam po katoliški Cerkvi zapoveduje, jih verovati.
Lo v Kristusu, ki je popolna Luč katoliške Cerkve, je rešenje človeštva iz labirinta današnje popolne teme.
Nova papeška okrožnica
Sv. oče je izdal zopel novo okrožnico v spomin na -550 let nico združenja Ukrajincev kaioliško Cerkvijo. V njej opisuje delo Cerkve za zedinjenje, sadove, ki jih je prineslo, in omenja trpljenje katoliških Ukrajincev v sedanji dobi, ko so jim zaprli vse škofe in jih silijo, naj zopet odpadejo od Rima. Poziva jih, naj zvesto vztrajajo v zvestobi do prave Cerkve in naj bodo vredni potomci številnih mučencev, ki so dali rajši svoje življenje, kot pa da bi odpadli. V okrožnici poziva ves katoliški svet, naj moli za zedinjenje cerkva, da se uresničijo Kristusove želje o eni čredi pod enim pastirjem.
Pretekle dni je potoval skozi Trst ameriški škof msgr. Hurley, ki je bil imenovan za regenta vatikanskega poslaništva v Belgradu.
Iz časopisov smo zvedeli, da so se v septembru 1944 združile vse pravoslavne cerkve v “vsc-pravoslavno unijo" pod načel stvom moskovskega patriarha.
K tej zvezi so že pristopile grška, romunska in srbska cerkev.
V preteklem poletju tudi ruska cerkev v Franciji in prav zadnje dni je zaprosila tudi češka pravoslavna cerkev, da bi jo sprejel moskovski patriarh pod svojo oblast.
V Moskvi bi zelo radi videli, Izopet uvede“ v da bi pristopil k tej zvezi tudi I i*redmet. carigrajski patriarh Focij II. in priznal nadoblast moskovskega patriarha. Tega si ne žele zato,
•da bi bilo število vernikov večje, saj ima carigrajski patriarhat komaj 80.000 duš, temvreč zaradi ugleda, ki ga cerigrajska cerkev uživa na Vzhodu. Saj je bila nekoč za Rimom najvažnejša cerkev v krščanskem svetu. Focij II. pa se pomišlja, da bi bil podlo žen moskovskemu patriarhu, ko njegov prednik Focij I. ni hotel biti rimskemu papežu.
Druženje z rusko cerkvijo pa ima za posledico močno rusko in komunistično navdahnjenost pravoslavne duhovščine. Trdijo, da je večina grških, srbskih in romunskih popov zelo okužena komunizmom. To izvira tudi od tod, ker oni istovetijo rimsko cerkev s fašistično Italijo. Zato se zlasti v Grčiji ves srd na ita ijanske napadalce zliva tudi na <atoliško Cerkev. Tako je pre-ekla vojna pri pravoslavnih še )olj poglobila sovraštvo do naše | ral Cerkve.
Kljub temu moremo ugotoviti, da so se posamezna spreobrnje njai in posamezni prestopi v katoliško Cerkev zelo pomnožili Tisti, ki so med vojno sami prišli v Rim in tu imeli priliko, od )Iizu spoznali delo kat. .Cerkve in sv. očeta, so se laže otresli
JAPONSKA
Zavezniki so ukazali, naj se odprejo zopet vsi katoliški zavodi in šole na Japonskem in naj nadaljujejo z delom. Med vojno so vse te u-stanove imele veliko težav od strani vlade.
BAVARSKA
Bavarska vlada je objavila zakon o razmerju med Cerkvijo iu državo. Zakon pravi, da je zopet vzpostavljena popolna prostost vere. Starši lahko pošiljajo otroke v državne ali katoliške šole. Krščanski nauk bo šole kot. obvezen
AVSTRALIJA
Avstralski ministrski predsednik se je zahvalil sv. očetu za vse delo, ki ga je med svetovno vojno vršila sv. stolica v prid vojnim ujetnikom vseh držav. Prav posebno se ie zahvalil sv. očetu za pomoč avstralskim vojnim ujetnikom in njihovim družinam.
V ■
rzi
Bog je ustvaril človeka po svoji podobi in mu vdihnil neumrljivo dušo. Toda v svoji neizmerni ljubezni ga je ustvaril tudi z možnostjo, da bi mu ne bilo treba umreti. Človek bi se; selil iz tega sveta v boljši svet brez bolezni, brez smrti. Kako malo premišljujejo ljudje te božje namene s človekom. To so verske, povsem zanesljive resnice, nikakor ne bajke ali pripovedke.
Za to odlično predpravico je 1110-človek prestati neko primerno, ne pretežko preizkušnjo. Prepovedal mu je Bog užiti sad enega samega drevesa in mu zagrozil s smrtjo, ako bi to prepoved prelomil.
Po satanu zapeljana prva žena in lio nji prvi mož sta prepoved res prelomila in napovedana smrt se uresničuje nad vsakim zemljanom.
Smrt je torej kazen za prvi greh,
starih predsodkov. Težko pa gre ki jo je Bog določil prVim staršem
pravoslavnih deželah, posebno še, ker so po večini zasedene od sovjetske vojske.
Sveti oče za zapuščene otroke
Na svete I ri kralje je sv. oče zdal posebno encikliko, kjer poziva vse, naj pomagajo zapuščenim otrokom. Veliko je že stori-I tudi sam ne sme vzeti. Prepovedan sv. Cerkev zanje v komaj je vsak samomor. Ker pa tudi nih-<ončani vojni, toda vse je šel če ni dal življenja svojemu bližnje-^ premalo. Treba je storiti še več, mu, ga tudi njemu ne sme vzeti. <er so lačni, strgani in izpostav-I Prepovedan je torej umor, vsak ra-jeni vsemu slabemu. Zato po- dovoljni uboj. Izjemoma sme člo-ziva sv. oče vse škofe, naj se s vek nepravičnega napadalca ubiti posebno skrbjo zavzamejo za v trenutku napada v obrambo svoje-osirofelo deco in naj v ta namen ga lastnega življenja, če nima za to
in vsem njihovim potomcem. Posledice izvirnega greha so mnogovrstne, a najbolj občutljiva iu otipljiva je smrt. Smrtna kosa ne izbira, le pobira, kar prihaja v njeno območje — in to so vsi ljudje.
Vendar si je Bog pridržal pravico, da jo pošlje, ko je njemu prav. Ker si nihče sam ni dal življenja, si ga
organizirajo poseben dan molitve in zbiranja prispevkov za take otroke.
PodkarpatskalRusija
Sovjetski komisar za cerkvene zadeve v Podkarpajski Rusiji (ta je bila prej del Češkoslovaške države, sedaj pa so jo dobili Sovjeti) prof. Lintar je vzel katoličanom 70 cerkva in jih zaprl ali pa dal pravoslavnim. Škof v Mukačevu mons. Remza je zaprt. Tako se vrši likvidacija katoliške Cerkve v tistih krajih.
Poljski duhovniki sv. očetu
Poljski duhovniki, ki bivajo v Franciji, so poslali sv. očetu zalivalo, ker je med svetovno vojno tako neustrašeno branil pravice poljskega naroda.
drugega izhoda. Isto pravilo velja tudi v obrambo vsakega drugega življenja-. To je pravilo, ki velja za podlago opravičene, pravično vojske.
Za prav hude zločine ima tudi vrhovna svetna oblast (od Boga pooblaščena) pravico, obsoditi koga na smrt in ,io nad njim tudi za splošno dobrobit in v svarilo drugim izvršita. Za tako obsodbo morajo biti zločini veliki iu njih resnična krivda izpričana potom zakonitega sodišča. Dana mora biti tudi priložnost obrambe in upoštevati se morajo olajševalne okoliščine. Na vsak način mora biti vse jasno in nepristransko dokazano, preden se izreče obsodba. V tem slučaju mora hiti dana priložnost, da/»e obsojenec, če je kristjan, spravi z Bogom (spoved, obhajilo).
Ji kniiln ni tl legi ni"
M dr. Srebroič - setteidesetletoik
Pod tem naslovom je objavil »Soški tednik« 12. L t 1. uvodnik, ki po navadi tega nepoboljšljivega lista sramoti duhovnike kot ljudi, ki jim ni do resničnih koristi ljudstva, ampak proti volji Kristusovi iščejo le posvetnega premoženja in oblasti. Po mnenju pisca so duhovniki »pretvorili prižnice v agita-torske tribune, besedo tolažbe in dobrote so zamenjali z izbruhi hujskanja in sovraštva... in jim je le za cerkvena posestva, za ukazovanje v šoli, občini in državi.« Najhujše je pa to, da naši duhovniki in gotovo tudi naš list po mnenju elan-arja »zagovarjajo ponovno zasuž-njenje naše zemlje«, ker pač na povabilo jugoslovanske vlade kritizirajo, novo usavo FLRJ, v kolikor ta dela krivico Cerkvi ne le v zadevah njenega pravično pridobljenega premoženja, ampak predvsem zato. ker hi rada prav tisto »Kristusovo kraljestvo, ki ni od tega sveta«, po zgledu mogotcev prejšnjih temnih vekov vklenila v državne okove ni ga tako polagoma vrgla I udi iz tega sveta.
Duhovniki so seveda radi tega, ker se drznejo braniti Kristusa in njegove pravice tudi na slovenskih tleh, »narodni izdajalci«, katerim b;> moral po 1900 letih šele »Soški tednik« povedati, »kaj spada v cerkev in kaj ne«.
Kaj pomenijo Kristusove besede: »Moje kraljestvo ni od tega ' sveta?«
Plankarju, ki se spušča na polje, ki mu je popolnoma tuje, in njegovim bralcem, ki so v nevarnosti, da postanejo enaki slepcu, ki se da od slepca voditi in potem oba v jamo padeta, moramo najprej pojasniti, ko j pomenijo Kristusove besede, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Te besede pomenijo, da Kristusov prihod ne ogroža ne Herodove-'ga ne cesarjevega in ne nobenega drugega posvetnega prestola, ker je prišel iz nebes le s tem namenom, da ljudi posveti in privede v nebesa. Kristus pa je resnično kralj, ker hoče s svojo resnico, pravico, ljubeznijo in milostjo vladati vsem ljudem z njihovimi kralji vred in
Sv. krst
V neki vipavski vasi je partizanski propagandist — aktivist — zbranim vaščanom razlagal ustavo. Pri govoru o ločitvi Cerkve od države se je povzpel do trditve, da sv. krst sploh ni potreben, ker tudi brez krsta človek doseže visoko starost, n kdo drug bo umrl mlad, četudi ga je sam papež krstil.
Evangelij pa ima pisane Jezusove besede apostolom: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo veroval in ho krščen, bo'zveličati, kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen«. — Cerkveni zakonik pa pravi: »Krst, ki tvori vrata in podlago za vse zakramente, jr vsem ljudem potreben zn zveličanje.«.
Sat. zakon
Dalje je govornik razlagal člen o zakonu in je razglasil, da je nova ustava zelo širokogrudna:	»Damo
p-ravico poročencema, da se smeta ločiti, ako se ne razumeta«.
Evangelij pa pove, kaj je Jezus rekel:	»Mož bo zapustil očeta in
mater in se bo pridružil svoji ženi in bosta oba eno telo. Zatorej nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bor/ združil, fena naj človek ne loči... Kdor koli so od svoje žene loči in se oženi z drugo, prešuštvuje, in kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje«. — Cerkveni zakonik po-ve v kan. 1012., da je Kristus Gospod povzdignil zakonsko vez v zakrament, in kanon 1110. uči, da je veljavni zakon med krščenimi po svojem bistvu herazdružljiva vez.
Volk v ovčji koži
Katerega nauka so bo naše ljudstvo držalo — propagandistovega ali Kristusovega in cerkvenega? Oba nfe moreta biti resnična. — Še
■ga so ustvarjeni. S tem pa ni rečeno,.da njegovo kraljestvo ni na tem svetu in da ne potrebuje za svoje nadnaravne namene tudi naravnih sredstev. Jezus sam jih je potreboval, dokler je bil na zemlji, in v še večji meri jih potrebujejo tisti, ki njegovo delo nadaljujejo v dobi, ko je iz gorčičnega zrna njegovega kraljestva nastalo že tako mogočno drevo. To, da Kristusovo kraljestvo ni od tega sveta, tudi ne pomeni, cla niso dolžni tudi narodi in države kot take spoštovati ustavo kraljestva, katero je Gospod u-stanovil prav s tem namenom, da posveti vsega človeka v vseh njegovih odnošajih: zasebnih, družinskih, državnih, narodnih in mednarodnih.
Kdo zagovarja Kristusov nauk?
Čudno je, da se poteguje za duhovnost Kristusovega kraljestva list, ki je vsaj sotrudnik tistih krivih prerokov našega ljudstva, ki mu pripovedujejo, da je> človek iz opice in da Boga sploh ni. Prav ti krivi preroki pravijo tudi to, da je vsaka vera le opij za ljudske množice.
Čudna slika
Ko smo brali omenjeni članek, nam je prišla na misel sledeča slika:	člankar	»Soškega	tednika«
študira bogoslovje, moli in premišljuje »kraljestvo božje, ki ni od tega sveta«; duhovniki pa študirajo, kako bi lagali, ljudstvo zavajali, denar kopičili in prišli na ministrske stolčke. Ubogo ljudstvo, ki mu duhovnike v taki luči prikazujejo!
Kdo škoduje Jugoslaviji in Primorcem?
Pa še to! Če na poziv jugoslovanske vlade same duhovniki ocenjujejo z vso dostojnostjo tiste odlomke nove ustave, ki delajo Cerkvi in Bogu ter vernemu ljudstvu krivico, s tem ne škodujejo Jugoslaviji in njenim mejam.
Resnično pa škodujejo jugoslovanskim interesom doma in v tujini tisti ljudje, ki se nikakor nočejo ločiti od totalitarnih zmot in hočejo eno nasilje zamenjati z drugim še hujšim.
ni mnogo let, ko so premeteni propagandisti molili rožni venec po skritih gorskih hišah. In ljudje so jili hvalili, češ da so partizani dobri kristjani, ki molijo, kletvino pa celo kaznujejo — a imeli so le rožičke skrite, ki se jih zdaj ne sramujejo več pokazati. Saj so dobili s pomočjo preslepljenega ljudstva o-blast v roke; zdaj učijo javno odpad od Kristusa. Kako je že napisala »Ameriška domovina«? Takole: Za katoličana ni prostora med komunisti, kot ga ni za komunista med katoličani. Treba se bo odločiti za eno ali drugo. Za kaj se bo odločilo naše ljudstvo? Bo li šlo še enkrat na led?
Posledice zmot
Ko je naše ljudstvo leta 1942. verjelo volkovom, ki so nosili med kremplji rožni venec, je to zmoto drago plačalo. Ozreti se je treba le po vaseh in prešteti požgane hiše in pomorjene vaščane, razrvano družinsko življenje, sovraštvo in gnev med vaškimi družinami. To je posledica prve zmote. Čohi, ki so trpeli pod Nemci tako kot mi, a so mnogo pametnejši in računajo s stvarnostjo, so se vsemu temu modro izognili — in so danes z NAJMANJŠIMI ŽRTVAMI že popolnoma osvobojeni.
Ako pojde naš narod še enkrat na led ter prostovoljno z ljudskim glasovanjem sprejme nove nauke o nepotrebnosti sv. krsta, o razdražljivosti sv. zakona, o nepotrebnosti verouka za otroke i. t. d. — bodo učinki te nove zmote še mnogo porazne jši; rod, ki bo prišel, bo popolnoma odtujen Bogu. Kaj pa se to pravi, bo spoznalo naše ljudstvo šele čez 10 in 20 let.
Svarili smo — in izpolnili svojo dolžnost.
To je že stara taktika, ki se je poslužujejo diktatorski mogotci, da s propagando po časnikih in shodih dvignejo gonjo in očrnijo neljube osebnosti pred javnostjo. Tako pripravijo sovražno razpoloženje množic proti svojim žrtvam, ki se jih mislijo iznebiti. — Ker te žrtve ni-najo nikake možnosti, da bi se branile, so na milost in nemilost izročene takemu »javnemu mnenju« in nazadnje se glasi razsodba:	»ljud-
stvo« je zahtevalo njih izločitev Taka gonja se razvija danes v Jugoslaviji proti krškemu škofu mons. dr. Srebemiču; na vidiku je gonja proti zagrebškemu nadškofu dr. Stepincu, da o gonji proti dragim duhovnikom ne govorimo. Oni se ne morejo v javnosti braniti, ker tam ni sploh nobenega časnika, ki hi smel v njih zagovor odpreti svoje predale. Zato je naša sveta dolžnost, da spregovorimo od tu tja resno besedo. Msgr. dr. Srebernič je u.š goriški rojak, doma iz Solkana. Med nami je deloval kot mlad profesor, nato kot duhovnik. Tu ima svoje prijatelje, ki ga po 40 in večletnem občevanju z njim tako dobro poznamo, da bomo pač mogli krškega biskupa pravilno oceniti, dosti pravilneje kot tisti, ki danes kričijo proti njemu: Križaj ga!
Krški škof bo imel letos o svečnici 70 let. Kje so bili tisti, ki danes hujskajo proti njemu, ko je mladi profesor dr. Srebernič pred 40 leti v Gorici narodno deloval, zbiral dijake, ustanavljal tiskovno društvo, knjigarno, tiskarno, vodil v družbi s pok. dr. Brecljem katoliško gibanje med goriškimi Slovenci?
Kje so bili takrat, ko je kot novo-došli krški škof moral poslušati popevke Italijanov po mestu Krku: »Va fuori stranier!« Kdo izmed njih je imel pogum, postaviti se po robu diktatorskemu režimu v prejšnji Jugoslaviji, kakor se je po-' ■stavil dr. Srebernič? Ali vedo, kake demonstracije so bile proti temu slovanskemu biskupu v letu 1941., ko je Italija zopet zasedla Krk? Ali ne vedo nič o njegovih protestih in intervencijah v korist desettisoeev slovenskih internirancev na Rabu, ko se je zanje potegoval pri italijanski vladi, vojaških oblasteh in uri Vatikanu? Morda so kateri njegovi današnji klevetniki bili sami deležni njegove očetovske skrbi kot nekdanji preganjanci ali interniranci.
Ali so pozabili, kako je zaradi teh • i škili in neustrašenih nastopov dr. Sreberniča v letih 1942. in 1943. londonski radio imenoval ponovno »najnačionalniji biskup Jugoslavi-
Za dolgo , in srečno življenje
Celila zapoved je edina, ki ima za pobudo izpolnitve dodano izrečno obljubo božjo za dolgo in srečno življenje.
Ako pomislimo, kako starši svoje otroke ljubijo in se zanje žrtvujejo, je čisto naravno, da otroci svoje starše ljubijo, jih spoštujejo in ubogajo. Toda starši so tudi dolžni, svoje otroke za ljubezen, spoštovanje in pokorščino vzgajati."Večkrat so namreč starši sami krivi, da otroci kršijo 4. zapoved, ako namreč svoje dolžnosii do otrok zanemarjajo, jim potuho dajejo in njih versko vzgojo omalovažujejo.
Toda ne le z besedo, tudi z zgledom morajo skrbeli starši za versko vzgojo svojih otrok, in sicer že od najnežnejše njihove dobe. Najboljša zaveznica staršev je sveta Cerkev, ki pomaga pri vzgoji z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Ta sredstva so naravna in nadnaravna. Blagor družini, ki jih uporablja. V taki družini se naseli mir in ljubezen, spoštovanje in hvaležnost, veselje in zadovoljstvo.
Domača vzgoja v prvi dobi se ne da nadomestiti z drugo, ki ne sloni na verski podlagi.
Kdor kakor koli ruši 4. zapoved božjo in zlasti tisti, ki vzgajajo otroke k nepokorščini do staršev in Cerkve, naj si ne obetajo ne dolgega ne srečnega življenja.
je«? — Cehi — letoviščarji — so ga pred vojno pogostoma obiskovali in ga nazivali »najdemokratičnejši škof«.
Ker pa .je biskup želel ne samo večno srečo svojih ovčic, ampak tudi časno in je svaril ljudstvo, naj se ne spušča v prenagljene akcije proti okupatorjem — saj je vsakega med nas bolela tista slepa in nepremišljena zaletelost majhnih guerillskih skupin proti močnemu, do zob oboroženemu sovražniku, ki je v povračilo malega napada kruto požigal'vasi in moril ljudi — zato jo danes razkričan kot izdajalec, kolaboracionist, reakcionar, belogardist.
Vse, kar je dobrega storil kot vest sin naroda in višji pastir Cerkve, skrben oče svoje škofije,
Glas Zaveznikov je prinesel dne 17. I. sledečo novico iz Slovenije: Neki ljubljanski dopisnik je poslal ..Ljudski -pravici" dopis. v katerem pravi, da je ljubljansko prebivalstvo prulskega okraja med razpravljanjem o u-stavi obtožilo šentjakobskega župnika dr. Arnejca, da je bil vso dobo okupacije odločen nasprotnik O. -F. in da še sedaj zagovarja ljubljanskega škofa dr. Rožmana. Ker župnik zagovarja zločinca, je sam zločinec, so sklenili zborovalci ter sestavili resolucijo, da bodo .protiljudskc-ga župnika postavili pred ljudsko sodišče. Takoj po tem so 'zborovalci odšli pred šentjakobsko župnišče, kjer,so poklicali župnika, mu predložili ljudsko obtožbo ter ga odpeljali na poveljstvo Narodne milice (ta beseda nas spominja na fašistično milico nesrečnega spomina - naša prip.) in tako izločili izdajalca iz svoje srede, zaključuje dopisnik ,,Ljudske pravice".
To je eden izmed neštetih slučajev, ki nam kaže, kako se v Jugoslaviji sodijo pošteni ljudje na tako zvanih ,,ljudskih sodiščih". Ljudstvo gotovi ljudje na koga nahujskajo in zapeljano ljudstvo ga obsodi, kakor so hujskači vnaprej določili. Tako nekako, kakor je „ljudsfvo“ obsodilo Kristpsa. Pri takih krivičnih odsodbah zadene seveda glavna krivda hujskače, a tudi ljudstvo ni brez odgovornosti, kajti Bog mu je vendar dal pamet, da ob primerjanju življenja in del hujskačev z življenjem in deli tistih, proti katerim ga hujskajo, brez težav lahko razsodi, kako krivično jc njegovo početje.
Da ne bo tudi naše ljudstvo hodilo po tej pogubni, vnebovpi-joči poti, ki le njemu samemu pripravlja vsakršno gorje, moramo to zadevo kratko pojasniti.
Torej po ,,ljudski" sodbi je župnik dr. Arnejc izdajalec in zločinec, ker je bil nasprotnik O. F. in ker zagovarja svojega škofa ,,zločinca" dr, Rožmana.
Tudi če bi bila O. F. docela neoporečna organizacija za osvo-bojenje naroda in bi se pri svoji osvobodilni borbi ne posluževala nobenih moralno dvomljivih in nemoralnih sredstev, bi noben njen nasprotnik ne bil ne izdajalec in ne zločinec, ako bi nikomur ne delal krivice, ampak bi bil samo tega mnenja, da vodi do osvobojcnja naroda druga, za narod manj nevarna pot. Hudobija bi bila očitali zločinstvo človeku, ki bi rad svoj narod obvaroval velikih bridkosti in žrtev, ako te niso neobhodno potrebne za dosego višjih dobrin.
Toda zgodovina je že jasno pokazala, da O.F. nikakor ni bila in ni moralno neoporečna. Danes ve že vsak pameten človek, da je bil glavni namen te organizacije, uvesti med Slovence komunizem, ki je nekai povsem drugega, kakor osvobajanje naroda. Vsi kulturni narodi vedo danes prav dobro, da so osvo-
neustrašen zagovornik pravičnosti, resnice in ljubezni med ljudmi — vse to naj nič ne velja, naj bo danes pozabljeno, ker je tako sklenila sovražna mu propaganda? Kdor pozna zagrebškega nadškofa tako dobro, kot poznamo mi krškega bi--kupa, bi znal o njem istotako zapisati njegove zasluge za hrvatski narod.
Vemo — en »greh« imata nad seboj, katerega nosimo vsi katoliški duhovniki:	komunizem	obsojata,
ker ga obsoja Cerkev. Glede tega pa ni drugega zdravila kot to, da Jugoslavija ali vse katoliške duhovnike pomori — ali pa da proglasi, če hoče sama sebi in svojim narodom dobro, da je v njenem okrilju prostora za vse ljudi vseh svetovnih nazorov, ki naj se med seboj poštujejo, se mirno in svobodno trug poleg drugega razvijajo in z združenimi močmi delujejo za skup-li blagor Jugoslavije.
bojenja najbolj potrebni tisti narodi, ki so zapadli .komunistični diktaturi. Poleg tega pa pomeni komunizem zanikanje vseh verskih in nravstvenih vrednot in ni le kriva vera, ampak je popoln odpad od krščanstva. Vero- nosi v ustih samo še komunist, ki ljudi namenoma zavaja ali pa sam ne ve, kaj je komunizem. Med le zadnje „komuniste" spadajo tisti naši pobožni ljudje, ki se navdušujejo za komunizem, ker mislijo, da tu gre samo za kako zboljšanje gospodarskih razmer.
Če je bil škof Rožman in z njim dr. Arnefjc proti O. F., ker jc ta komunistična, sta oba vršila samo svojo versko in narodno j dolžnost in izdajalca naroda in zločinca nista onadva, ampak so listi, ki ju kot taka obrekujejo in ljudske množice proti njima hujskajo.
Vsak tak surov napad na škofe in duhovnike pomenja za samostojno misleče ljudi nov dokaz, da je O.F. komunistična in da jc komunizem vedno enako sovražen napram sveti veri. Kdor ni proti veri, ne bo nikdar tako krivično ravnal s tistimi, ki vero med ljudstvom gojijo in ohranjujejo.
Bogu, kar je božjega!
(31 o vek potrebuje po napornem delu med tednom, bodisi telesnem ali duševnem, dneva oddiha. Ta dan je vedno nedelja. Poleg nedelje pa ja še nekaj važnih zapovedanih praznikov, ki nam tudi služijo za počitek. Vendar ni počitek edini namen nedelj in praznikov.
Poglavitni namen teh dni je bogočastje, V Novi Zavezi je najpopolnejše delo bogočastja sveta maša, nekrvava daritev, ki jo ponavlja sam božji Zveličar v spomin svoje krvave daritve na križu. Sveta Cerkev je določila strogo postavo, da se morajo verniki udeležiti sv. maše vsako nedeljo in praznik. Kdor brez tehtnega vzroka to zamudi, napravi smrtni greh in se oropa mnogih milosti.
Nič ni čudnega, če imajo ljudje, ki to važno zapoved kršijo, tako malo sreče. Pri službi božji pa se je treba pobožno vesti. Ni sramotno, temveč častno jo, če imajo mladeniči in možje pri sebi molitvenike iz iz njih molijo. Hvalevreden je tudi rožni venec.
Javna služba božja je družabna stvar, v kateri si morajo udje biti drag drugemu v spodbudo.
Popolnoma naravno je, če pošteni verniki tako cenijo sv. mašo, da ob nedeljah in praznikih ne morejo biti brez nje in da tudi ob delavnikih k njej radi prihajajo.
Dušno pastirje je treba vprašati, kdaj lahko brez krivde od sv. maše izostanemo.
Kdor brez nujnosti opravlja ob nedeljah in praznikih »hlapčevska dela«, skruni Gospodove dni in se izpostavlja pravični božji kazni. Star pregovor pravi:	»Kdor dela
vse nedelje, se sreča mimo pelje.«
jih tako privesti do cilja, za kate-
Tako razlagajo novo ustavo
OKNO
NEMČIJA. V Niirnbergu, kjer so-Hitlerjeve diplomate in gene-i inč. so se pojavili po hišah in ruševinah napisi »88«. Tudi so zavezniški ljudje slišali, kako so nekateri Nemci pozdravljajo na cesti z besedo »achtundaehtzig« (osem in osemdeset). Kaj naj to pomeni? No, iznajdljive glave so tudi to uganko rešile. II je v abecedi osma črka in H H sta dve osmici 88, kar naj zna-Či Heil Hitler. To so torej spomini nacistov na njih Fuhrerja. S tem pozdravom se med seboj spoznavajo. Zavezniki so za eno spoznanje bogatejši. Spoznali so, da nacistični duh še ni umrl.
RUSIJA hiti preurejevati svojo industrijo za mirovno delo. Tovarne oklopnih vozov, izdelujejo zdaj lokomotive, tovarne možnarjev proizvajajo traktorje, pluge, semenske stroje, tovarne topov vlivajo zdaj stroje za črpaje in snažeuje petroleja.
Večjo težavo predstavlja za Rusijo obnovitev uničenega južnega dola evropske Rusije, kjer je prebivalo pred vojno 88 milijonov ljudi in se je nahajala ena tretjina vse ruske industrije. Rusi cenijo škodo na (179 milijard rubljev.
ZDRUŽENI NARODI. Na seji v Londonu je kitajski odposlanec predlagal, naj bi socialni odsek v prvi vrsti obravnaval vprašanje, o človekovih pravicah in o svobodi Vseh ljudi brez razlike rase, -spola, jezika in vere. Akp bo svet hotel i-imti mir, bo moralo biti zajamčeno dostojanstvo človekovo kot podlaga novemu redu.
GRČIJA bo imela/volitve 31. marca, Ameriški, angleški in froncoski opazovalci in nadzorniki volitev in njih priprav so že na potu v Grčije.
FRANCIJA. 'Tudi tam pripravljajo novo ustavo. Komisija se je izrekla za svobodo tiska in vesti, za ločitev Cerkve od države in javne šele, za tajnost pisemske pošte, nedotakljivost zasebnega stonovanja.
De Gaulle je kot predsednik odstopil, ker se je naveličal intrig.
JUGOSLAVIJA. Maršal Tito je g< voril ob sprejemu zastopnikov mladinskih orgauizicij. Rekel je, da ne more vlada dovoliti, da bi se mladina vzgajala v duhu, v kate-lom je bila dosedaj vzgajana. En d ' katoliške duhovščine bi rad mladini vcepil napačne pojme o Jugoslaviji. A mladina se mora proti temu postaviti v bran. Ne rabimo v pivi vrsti klasičnih srednjih šol kol pripravo za vseučilišča, rabimo predvsem strokovne in tehnične šolo. ker rabimo tehnikov za proizvodnji materialnega blagostanja. V smernicah je izraženo prav de-U-lo materialistično naziranje. Zelo dvomimo, da bo Jugoslaviji v ko-
Msgr Jožef Kerec :
S pastirskih vizitacij
LOPU.
Iz Ti teke smo se odpravili proti Lepuju, zadnji misijonski postojanki, ki sem jo želel pregledati v tein okraju. Okolica je bila sumljiva zaradi roparskih tolp. Komaj smo pa stopili v lopuško okrožje, nam je prišlo naproti kakšnih 80 mož, oboroženih s puškami. Ko so nas zagledali, so v znak spoštovanji). ustrelili. Z gričev so nam doneli možnarji v pozdrav. Polagoma so se nam pridružili še drugi Spremljevalci. V tein okraju je dosti že starih kristjanov.
Prehodili smo več hribov; zadnji je bil posebno visok in strm. Megla se je tako zgostila, da nismo iz nje nič videli. Ko smo se pa začeli spuščati po pobočju navzdol, se nam je zopet zasmejalo sonce. Že nas je bil cel sprevod iz več sto ljudi, moški, ženske in otroci. To so sami M<inci, ki so bili nekdaj divji in neugnani, sedaj so pa krotki kristjani. Vsak od njih ima vedno pri sebi orožje, če že ne puške ali samokresa, pa vsaj eno ali več bodal. Tu-
V SVET
rist mladina, ki bo znala samo z rokami delati in malo ali nič misliti. To pa ravno posredujejo mladini klasične srednje šole. Brez globokih mislecev "pa ni kulturnega napredka v narodu.
ITALIJA. Prebivalstvo provinc Tientd in Bočna na Tirolskem je izročilo prefektom zahtevo po avtonomiji teh provinc v sklopu italijanske države.
Na KOROŠKEM izdaja zavezniška obveščevalna služba list »Koroška kronika«. — Ta piše, da politika ne spada v šolo, ker ne more biti stvar otrok, marveč odraslih ljudi. Kdor bi šolsko mladino vpregal v politični voz, bi bil velik škodljivec naroda, ker bi zlorabljal mladino za naloge, ki so pridržane odraslim.
Tudi mi se s tem popolnoma strinjamo. Naša mladina naj se zaveda, da je po rodu slovenska, po duši pa božja. — Zato je v interesu narodu, da je v naših šolah poduk slovenski in na temelju katoliškega nauka. Vse drugo diši le preveč po nekdanji vzgoji balilčkov in piccole italiane.
V SKUPŠČINI ZDRUŽENIH NARODOV nastopajo narodni odposlanci zaporedoma na govorniškem odru ter razlagajo, kaj njih vlade mislijo, oziroma pričakujejo od nove svetovne organizacije. Za Jugoslavijo je govoril v slovenščini minister Kardelj, za Rusijo v ruščini Gromyko. Perzijski zastopnik namerava prinesti na dnevni red vprašanje severne Perzije, ker so s6 sovjetsko-perzijska tozadevna pogajanja razbila. Angleški minister Be\vin je' začel svoj govor z naznanilom, da se je Anglija odločila, izročiti pod zaupno upravo Združenih narodov neke dežele v Afriki.
Zastopniki svetovne organizacije delavcev so stavili zahtevo, da bi Hudi tg organizacija imela svoj sedež med Združenimi narodi.
V GRČIJI je bil napaden in u-streljen voditelj monarhistov, dan pozneje pa ranjen bivši minister in član glavnega odbora komunistične stranke.
V BELGIJI so socialisti sklenili, d;i odklonijo predlog komunistične stranke za volivno sodelovanje.
Ob luninem svitu...
Poleg sonca, ki nam sije podnevi, je Bog ustvaril tudi luno ki nam sveti ponoči. Koliko nesreč bi se zgodilo, ako bi ne bilo te luči v temnih nočeh!
Toda »tiha luna«, ki »jasno sije«, je včasih psom zelo nadležna.
Zato lajajo nanjo tako hudo, da popotnike vznemirjajo in spečim zemljanom motijo spanje.
A »po nebu ščip plava« — mirno dalje, sveti in molči..)
di ob postelji imajo orožje. Ker smo imeli tako oboroženo spremstvo, se seveda nismo več bali roparjev.
Spotoma sem vprašal patra Čen-ga, zakaj so prišli misijonarji v te tako težko dostopne, kraje; zakaj niso šli rajši v mesta, kakor v Kiao-kijo ali v Lutien? Pa mi je odgovoril, da so predniki teh Mancev nekoč bivali prav v Kiaokiju in Lu-tienu; v boksarskem preganjanju so pa kot kristjani zbešali v te nedostopne hribe, da si rešijo življenje. Polagoma so se privadili tej divji pokrajini in ostali v njej.
Pred Lopujem so se zopet oglašali možnarji, zagorevale in pokale so rakete. Čakala nas je cela procesija, ki jo je vodilo dekle Marta Jang, ki poučuje otroke. Šli smo proti cerkvici, ki se pa že podira, dočim se je misijonarjeva stanovanjska hiša že popolnoma sesula. Misijonska učiteljica Marta Jang stanuje pri neki družini. Naš prihod je povzročil splošno veselje. Nekoč je tu misijonar stalno bival, sedaj pa prihaja pater Čeng iz Lakuja le dvakrat ali trikrat na leto. Misijonska hiša ima pa še vedno precej zemljišča.
S patrom Čengom sva spovedovala pozno v noč, drugi dan sem pa in.e' sv. birmo. Ostala sva tukaj tri
Ur H iri
Žef si je v Vrtovinu najel voznika za nazaj. Urh se je poslužil prilike in je prijatelja spremil do meje. Med potjo sta se ustavila v Šempasu, da zadovoljita razvajeni Želov želodec in da obenem obiščeta ljubega znanca gospoda Štefco. — Ko sta vstopila v kaplanijo, ju je gospod prav prijazno pogledal iznad naočnikov in jima odkazal stolici za mizo, rekoč; »Tu lepo sedita :n dovolita mi nekoliko trenutkov, da končam svoj »berevir«. Tako je g. Štefca spoštljivo imenoval svojo stanovska molitev.
Žef je bil nestrpen človek in je kar sam naročil Nanci, naj prinese liter vina. Gospod je prikimal in Nanca je prinesla literček dobrega vipavea, ki sta ga gosta začela kar sttma nalivati in prazniti kozarce, da se je gospod skoraj sramoval, da se njegova gosta lepše pogovarjata z vinskim, kakor on z božjim duhom. Kmalu je odložil molitvenik.
»Gospod Štefca«, je začel Žef, »tudi za vas se bliža Svoboda. Kmalu pride čas, ko vam ne bo treba več moliti iz tistih debelih knjig. To mora biti res težko breme. 'Vsaj zame je prava muka že en sam oče-aaš.«
»Moški ste res čudni .Prav hudiček vas je popačil, da ne cenite več molitve in da rajši preklinjate kot svojega duha v ljubezni k Bogu povzdigujete. Vsako razumno bitje bi moralo razumeti, da je molitev najimenitnejše človeško opravilo, saj z njeno pomočjo občujemo s samim Stvarnikom, dočim se pri vsakem drugem opravilu, pa naj bo še tako imenitno, pečamo le z njegovimi stvarmi. Toda. kdo Vam je spet zabil v glavo tisto o svobodi in duhovnikovem »herevirju«?«
Urh: »To bo spet ena izmed tistih čenč, ki jih prodajajo po mitingih.«
Žef: »In prav na mitingih se našemu ljudstvu odpirajo očLna čudovite načine. Česar se prej ljudje v dolgoletnih šolah niso naučili, se zdaj naučijo kar v par urah. Tako je bil zadnjič pri nas učen mož iz Solkana. Imenujejo ga »jurista«, pa je bolj učen kot vsi goriški doktorji. Slišim, da ga silno občudujejo in mu kot krotke ovčice dobremu pastirju sledijo vsi učeni ljudje njegove vasi.«
Žef je občudoval sam sebe in svojo govorniško silo, katero je dobil na mitingih in v obilni meri vipav. ca. Ni pustil drugih do besede, ampak po naglem požirku je nadaljeval:
»No, in ta učeni jurist in z njim vsi prosvetitelji našega osvobojenega naroda učijo ob splošnem o-dobravanju ljudskih množic, da vera sicer mora biti, a da jo bo treba v marsičem reformirati. Zlasti bo treba duhovnike malo drugače za-
dni, poučevala vernike in katehu-mene ter obiskovala družine. Zaklali &o nam dva prešiča, da je imela prvi dan vsa krščanska srenja skupno kosilo in večerjo. Za naslednja dva dni je župan daroval tri kozličke; tudi drugi so nekaj prispevali.
Prosili so me, naj jim postavim večjo cerkev, šolo in misijonsko hišo. Gradbeni material hočejo sami pripeljati in tudi dati delavce, le zidanje naj jaz plačam. Obljubil sem jim, pa obljube žalibog še do danes nisem mogel izpolniti. Osrednja postaja, zlasti semenišče, mi je požrla vse dohodke. In vendar so v Lopuju goreči kristjani in jih je tudi že precej. Tako malokdaj pride misijonar k njim, pa so vendar dobri in zvesti. Dekle Marta Jang zelo dobro opravlja svoj posel. Vsako nedeljo jih zbere, moli z njimi, jim razlaga krščanski nauk in jih navaja k dobremu. Hodi tudi po bližnjih vaseh in dobiva nove ka-tehumene. Za v Lopu moram čim-prej dobiti misijonarja in jim postaviti potrebne zgradbe, ker je lipan je, da se polagoma spreobrnejo vsi Manci. Ker je namreč v tej dolini tržišče za vso okolico, prihajajo vsak teden Manci iz vseh hribov semkaj in se polagoma seznanjajo z našo sv. vero. Pa kaj, ko imam zn vso apostolsko prefekturo samo
Žef
poslati, da bodo bplje razumeli ljudstvo in da si bodo s svojimi rokami služili vsakdanji kruh. Duhovniki bodo smeli zjutraj maševati, potem po pojdejo nekateri v delavnice in tovarne, drugi v vinograde in gozdove, tretji na njive in pašnike i. t. d. Tako bodo postali koristni človeški družbi in bodo pomagali graditi naše gospodarstvo.«
Urh: »Še eno tako mi, zini in najinega prijateljstva bo za vedno konec. Ali je tudi tebe obsenčila tista tema, o kateri so napovedali, da bo v naših časih legla na ves svet? In tisti, ki take oslarije učijo, niso proti veri? Lepo bi bilo s kmetijo, ako bi kmet delal le pol ure. Lepo bi bilo v bolnišnicah in uradih in v šolah, ako bi se vsak človek ukvarjal s svojim poklicem le pol ure in bi ves ostali čas zgubljal z drugimi rečmi, ki ne spadajo v njegov poklic. Kmetija, katero bi kmet obdeloval le pol lire na dan, bi morala propasti. In božja njiva, ki bi jo obdeloval duhovnik le pol ure na dan, bi moral hudič pobrati z vsemi zeljnatimi glavami na njej. Da mi molčiš o tej stvari, drugače ti razbijem steklenico na /lebeli glavi, ki sem mislil, da je vendar več možganov v njej. Kdor pravi, da naj huhovnik le mašo opravlja in potem kmetuje, je sovražnik vere in to drži kot amen v očenašu.«
Žef: »Potolaži se, Urh, potolaži se. Gospod Štefca je priča, da ljubim vero in naše duhovnike«.
Štefca: »Vidva sta danes že precej pila, kakor kaže, pa prepirali se radi tega ne bomo. Urh je v besedi preoster, a govori pametno; Vi Žef pa resnično premalo pomislite, kaj pomenijo nauki, ki ste jih zdaj o-meiiili. To govorjenje o duhovniku telesnem delavcu je znamenje do skrajnosti veri sovražnega duha. Nihče naj ne misli, da duhovnik ne ceni telesnega dela. Delavec in kmet imata v tesarju iz Nazareta in v njegovih duhovnikih od sv. Pavla do danes največje prijatelje. Ce bi vidva brala kdaj papeške socialni' okrožnice, vi vedela, da nihče ne more sploštljiveje in pravičneje govoriti v prilog delu in delavcu. Mnogi duhovniki tako cenijo telesno delo, da samo iz ljubezni do njega radi opravljajo tako delo. Še-brtdjski gospod n. pr. hodi v gozd sekat drva, popravlja, zida, tesari in kuje okrog požgane cerkve in jo kar sam obnavlja. Razume se tudi na elektrotehniko, na urarstvo in ne vem, na kaj še vse. Druge sobrate poznam, ki radi delajo v svojih vrtovih in vinogradih itd. Briški Klanjšček n. pr. se je celo tako pokmetil, da so mu verniki skoraj zamerili, ker ni mogel radi tega toliko skrbeti za duše.«
»Tako je«, je dejal razburjeni Urh. »Če duhovniku prepovedujejo
osem duhovnikov in te drugod še bolj nujno potrebujem! Kako željno pričakujem iz domovine kakšnega misijonarja!
Pregled misijonske postajo in birma v Lopu sta bila končana. Pater Čeng me je prosil, naj ga pustim tam, da bo uredil nekaj zadev s kmeti, ki obdelujejo našo zemljo, in da do bolje poučil nekaj prigla-šencev za krst; jaz pa se naj sam vrnem v Čaotung. Torej uaj grem sam, preko teh gora, polnih roparjev in morilcev? Kako si bom mogel rešiti življenje, če jim zopet padem v roke? Pa naj bo; odločil sem se, da grem z dvema fantoma, ki sta se mi ponudila, da gresta študirat v moje novo sempnišče. S seboj sem imel še dva druga moška, ki sta mi nosila prtljago in posteljnino. Če namreč gremo na misijonske obiske, moramo vzeti posteljnino s seboj, ker je ljudje še zase nimajo dovolj; potrebna pa je, ker bi drugače zmrznili v strupeno mrzlih nočeh. Verniki so mi dali na pot kos mesa in ajdovih cmokov, ker tukaj v tej višini riž ne raste. Čeng je tudi dal speči ovsen hlebček in mi ga je porinil v torbo. V božjem imenu smo se odpravili na pot.
Prvi dan smo šli nazaj proti Ti-teku in proti Tungčvanu, kajti naravnost itd se nam je zdelo nemogoče, ko so tako visoke in nepre-
politiko, češ da naj se ukvarja z dušami, ali naj mu bo dovoljen« zanemarjati svojo službo in riniti v poklice, kjer je že tako preveč ljudi in so si skoraj drug drugemu na poti. Le še brezposelnost naj nam Bog pošlje za kazen!«
Štefca: »No rabite takih besed. Je pa res, kar pravite. Prepričan sem, da je tudi Žef sedaj tega mnenja, saj je stvar le preveč jasna. Vsak naj bo na svojem mestu in naj svoje dolžnosti resno opravlja. Duhovnik moli, pridigaj, uči mladino in odrasle, učene in nevedne, visoke in nizke, kako naj žive, da se zveličajo. Za tako delo je treba celega človeka in vsega njegovega časa. Kmet kmetuj in minister vladaj. Ali naj bo kmet duhovnik? Žef bodi dober vinogradnik in njegov župnik bodi dober dušni pastir in tako bo za dušo in telo poskrbljeno. Kdor drugače misli in dela, ne mara dobrega svojemu ljudstvu ne za dušo ne za telo.«
Žef: »Prav za prav je vaša besedji pametna in ima noge in glavo. Škoda, da je' že pozno. Pa drugič še kaj. Pogovor z duhovnikom je tudi danes še koristen.«
Urh: »Amen.«
Za slovanski vzhod
Na spomin spreobrnjenja sv. Pavla je bil v goriški stolnici sklep molitvene osmine /.a zedinjenje cerkva. Ta zadnji dan jc bil posebno posvečen našim vzhodnim slovanskim bratom, ki so odtrgani od prave Kristusove Cerkve. Posebno lepa je bila večerna pobožnost. Prisostvoval ji je sam prevzv. g. knezonadškof ob asistenci stolnega župnika, slovenskih kanonikov in duhovnikov ter vseh slovenskih in hrvatskih bogoslovcev našega centralnega semenišča. Govoril je bogoslovni profesor g. dr. Alfonz Čuk o nadvse važnem vprašanju, zakaj in kako se moramo zanimati mi Slovenci za slovanske razkolne brale. Pokazal je, kaj nas s temi brati na verskem polju druži in kaj nas od njih loči in priporočil, da je treba za to veliko stvar vnele molitve, ker le Bog s svojo vsemogočnostjo lahko premosti prepad, ki nas loči, in le On združi, kar so .ljudje ločili. — P*o govoru so bile ljudske pete litanije M. B. z lepim odpevom :
O Mati svete ljubezni,
Ti vez edinosti si; o naj se bratje krščanski po Tebi zedinijo vsi!
Med pobožnostjo smo slišali tudi dve lepi staroslovenski pesmi, kot jih pojejo v vzhodnem bogoslužju. - Od pobožnosti smo se vračali hvaležni Bogu, da smo v pravi Cerkvi, in s sklepom, da se bomo bolj zavzeli za vrnitev slovanskih bratov v katoliško Cerkev.
hodue gore stale i>red nami. V TL-teku sem se pa premislil; sklenil sem, da ne bom hodil v Tungčvan, do koder je dva dni daleč, ampak da jo bom s spremljevalci udaril naravnost preko gora. Upal sem, da bom v dveh ai treh dneh v Čaotun-gu. Vsi so se čudili temu mojemu sklepu. Rekli so, da nas bodo Manci v teh gorah žive pojedli. Vendar smo jo udarili naravnost. Imel sam pri sebi kompas, in sem se ravnal po njem, kakor se mornarji na odprtem morju. Hodili smo preko gora, da so nam začele otekati noge. Kar smo imeli jedil s seboj, smo jih pospravili že prvi dan. Srečali smo več Mancev in kozjih pastirjev. Videli'smo dosti divjačine, zveri pa hvala Bogu nobene.
Zvečer smo prišli v mali kitajski trg Ičesun. šli smo v prenočišče in si postlali s slamo. Na trgu smo si kupili zeljnato glavo in kilogram koruze. Zmleli smo jo na kamnu. Dobra ženica nam je posodila sito, da smo jo dobro presejali, jaz sem se pa spravil na delo, da skuham žgance, kakor jih kuhajo po slovenskih krajih. Zeljnato glavo smo opražili v loju. Ostalo nam je bilo še nekaj mesa; tega smo, dobro prepražili za oevirčke in ga potresli po žgancih. Oba fanta in oba nosača so zelo hvalili slovensko Dalje na i. strani.
Stran 4
SLO VEN SK1 PRIM O PEC
Štev. 5
Domače novice
POSLANO Moj odgovor.
Prijatelji so me pozvali, naj na napad Primorskega dnevnika“ z dne 19. I. odgovorim. Da šelji ugodim, ugotavljam sledeče:
L. 1910. sem prevzel uredništvo „Straže“ v Mariboru. Štiri leta, do l. 1914., sem se bo/il na naši severni narodni meji s nemškimi nacionalci in velenemci - predhod niki nacizma. ,.Straža“ je bila neštetokrat zaplenjena, sam sem bil preganjan, napadan, tožen in obsojen. Malo pred izbruhom prve. svetovne vojne sem zaradi nemških porotnikov zapustil Maribor in izginil.
L. 1920. .sem bil v Trstu skupaj z večjim številom članov akademskega društva „Balkan“ aretiran, ker je bilo zborovanje od karabi-n ir jev proglašeno za .,slavokomu-nistično“.
L. 1924., nekaj dni pred volitvami v ital. parlament, sem bil od karabinirjev prejet- v Cepovanu, kamor sem bil odšel radi priprav za volitve; prepeljan v Gorico, sem bil obsojen na S dni zapora in ta koj pridržan v jeti.
L. 1925. sem bil v dveh procesih ,, Goriške straže“ od goriškega tribunala obsojen: prvič na 5, drugič na 5 in pol mesecev ječe.
'L. 1927. sem bil radi zaplembe „ Goriške Straže“ zaprt.
L. 1928. sem bil po treh zapovrstnih ukorih goriške kvesture odstavljen kot odgovorni urednik in list je bil ukinjen. Nekaj dni potem, 19. novembra, sem bil pri Sv. Luciji aretiran in obtožen, da sem prevažal orožje v Jugoslavijo. Bil sem zaprt več mesecev m prišel končno v .jiegina Coeli" v Rimu pred posebno sodišče.
L. 1932. sem skupaj s pokojnim Lojzetom Bratužem sedel 0 mesecev, osumljen vohunstva v prid Jugoslaviji. Izpuščen iz zapora, sem bil od deželne komisije amoniran, po domače-, konfiniran v Gorici.
L. 1934. sem bil zaprt pod obtožbo, da sem vdrl v stanovanje komisarja Trentadue.
L. 1935. sem bil 14 dni v ječi, osumljen raznih zarot.
V l. 1936. in 1937, sem bil 14 dni pod najstrožjim policijskim nadzorstvom: povsod me je spremljal policijski agent, ki je stražil tudi stanovanje.
L. 1941. sem bil v aprilu zaprt, osumljen špionaže.
L. 1942. sem prebil v zaporu 40 dni pod sumom vohunstva.
Vso dobo fašističnega režima sem bil pod policijskim nadzorstvom. Ustavljen sem bil pri izletih na Višarjah, v Logu pod Mangartom, v Idriji, v Podbrdu, ker sem se preveč približal državni meji. Ki let nisem dobil potnega lista v Ju goslavijo. Kolikokrat sem bil klican na policijo, zaslišan, prerešetkan in imel hišno preiskavo, ne vem.
L. 1943., v poletju, sem bil več dni zasliševan od zloglasne Collot-t ijeve družbe.
L. 1943.. 9. sept., sem pred Nemci, o katerih početju na Go fenjskem in štajerskem sem bil poučen, odšel v notranjost Italije. Od takrat se nisem več nastanil v Gorici. Do takrat ni bilo na Primorskem nobenega oboroženega protikomunista, ne domobranca in ne četnika.
Trst, 25. januarja 1940.
Polde Kempei ;
Gospod Kemperle uas je prosil, nuj objavimo ta njegov zagovor, ker nima nobenega drugega sredstva za samoobrambo. Za ta elauek odgovarja pa samo on.
Vzgojni sestanek
V sredo 6. febr. ob 5.45 zvečer se bo v stolnem župnišču (v prostorih župnega urada) vršil versko-vzgojni sestanek za slovenske učitelje in profesorje.
Duhovna obnova za dekleta
bo v zavodu No tre Dame v petek 8, febr. ob (i.15 zvečer in naslednji dan zjutraj ob 7. uri.
Listnica uredništva in uprave
Danes imate pred seboj lisi na štirih straneh. To se bo od časa do časa tudi v prihodnje zgodilo, če se razmere ne poslabšajo. Za tu veselo presenečenje se moramo zahvaliti mnogim dobrotnikom, ki so uas podprli s svojimi darovi. Gotovo nas ne bodo tudi v prihodnosti pozabili, ko gledajo zdaj pred seboj lep uspeh svoje dobrodelnosti.
Pridobitvene kroge opozarjamo, da z oglašanjem v našem listu koristijo sebi in nam.
Zvedeli smo, da nabavi neka dobra oseba več izvodov vsake številke takim, ki radi revščine ne morejo kupiti lista. Ta lepi zgled se bi dal tudi drugod posnemati.
Ob godu sv. Frančiška Šaleškega, zavetnika časnikarjev, bi radi zaprosili tudi za kak duhovni dar. Darujte sv. maše, obhajila, rožne vence in druge molitve v ta namen, da bi Bog podpiral urednika in so-'trudnike, upravo iu dobrotnike našega lista.
Darovi za list
N. N. iz A. 500 L, iz Šempetra T. Č. 150, N. N. 100, iz Štaudreža X. N. 272, N. X. "200 N. X. 100, iz Doruber-ga 1486, slovenski fant iz Afrike (Alžir) 100, iz Z. 500, iz Š. X. X. lfluu, iz B. 500.
Bog plačaj!
Oglas
Išče se izvežban vrtnar
za zelenjavo, starejši, brez družine.
Stanovanje, hrana in primerna plača.
Točni podatki pri upravi.
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem fl. 1.5.
Tisk. G. lucchi - Gorica
ŠEMPETER
Tudi pri nas smo govorili o ustava. Tudi pri nas se je našla žena, ki ni brala v »Slovenskem Primorcu«, kaj pomeni ločitev Cerkv§ od države, in se je iz te nevednosti izjavila zanjo.
Govorila je neka zunanja propa-gaudistinja, ki je med drugim vprašala zborovalke, kaj so delali duhovniki med fašistično strahovlado.
Ivo se se borili duhovniki za slovenske pravice in so v tej borbi osiveli, je bila vneta mladenka še prav majhna in zato o teh rečeh prav nič ne ve.
O delu slovenske duhovščine za pravice našega ljudstva jo bodo poučili partizanski listi iz tiste dobe, ko je O. P. še potrebovala opore duhovnikov in vernega ljudstva.
O delu in trpljenju slovenskih duhovnikov pod fašizmom se goreča propagandistka lahko pouči tudi iz dokumentov, ki so jih partizani zaplenili na goriški kvesturi.
Kdor resnico ljubi in je pošten, resnico lahko spozna —• in ne bo delal takih krivic duhovščini in Cerkvi.
Iv svobodi nam je pokazal pravo pot Gospod, ki je dejal:
»Držite s« resnice in- resnica vas bo osvobodila.« Laž pa vodi v suženjstvo vseh diktatur:	od	faši-
stične x»reko nacistične do komunistične!
S KKASA
Tudi pri nas smo imeli po raznih vaseh sestanke, kjer so nam razlagali novo ustavo. Ponekod so se zavedni katoliški možje in žene prav odločno izjavili zoper ločitev šole od cerkve in odpravo kršč. nauka iz šole,
IDRIJA
Zopet je zahteval rudnik žrtev Strupeni plini so zajeli skupino treh rudarjev. Dva so rešili, eden pa je umrl. To je že druga smrtna nesreča v par mesecih. Včasih so bile take nesi^eče zelo redke. Na ljudi je to napravilo mučen vtis. Mnenja so, da nedeljsko delo ne prinaša blagoslova.
SV. IVAN V TRSTU
Pri nas imamo vsako nedeljo in praznik ob 6.30 in ob 10. uri slovensko službo božjo s pridigo iu petjem. Popoldanska služba božja je ob 3.30. Pred prazniki in ob sobotah je tudi blagoslov ob 4. uri. Otroci imajo poleg verskega i»ouka v šoli vsako nedeljo ob 11. uri krščanski nauk v več skupinah v cerkvi. Tudi Marijina družba pridno deluje in goji poleg pobožnosti tudi petje in dramatiko. Dne 20. januarja je nastopila na našem odru rojanska Marijina družba. — Vse to je narodno delo v najlepšem pomenu te besede.
Svetoivanski Slovenci se udejstvujejo tudi v »Narodnem domu«, kjer pi'irejajo med drugim tudi italijanska predavanja, ki jih ni mo-
žgance in jih jedli z veliko slastjo.
Drugi dan smo potovali preko Kiangtija v Tušuičbt, kamor smo dospeli ponoči. En fant in en nosač sta od hoje skoraj omagala. Jaz sem jih tem bolj vzpodbujal in gnal, ker sem se silno bal, da bi ponoči ne padli roparjem v roke. Noge so me pa silno bolele. — V Ta-šuičinu je bil živilski trg prazen. Žena kmeta, pri katerem smo prenočili, je zakurila ogenj, da smo si iz ostale koruze zopet skuhali žgance. Prodala nam je eno kuro in nekaj jajc. Naredil sem dober kurji guljaž, pri katerem smo jedli žgance. Eden izmed obeh nosačev je šel kupit nekoliko žganja, s katerim smo pregnali vsaj del utrujenosti.
Želel sem že naslednji dan priti v Čaotung. Pa ali bom mogel, ko so moji spremljevalci že tako zdelani! Hodili smo in hodili, noge nam so bile vse ožuljene iu so nam zopet odpovedovale. Vendar smo bili zvečer v Čaotungu. Naše misijonske redovnice so se nas silno razveselile. Župnik in moj vikar (namestnik) sta vse pripravila za pregled misijonske postaje in za sv. birmo. Na vseh’ svetuikov dan sem še vse birmal, kar jih je bilo poučenih, in krstil vse katehumeue. Na vernih
goče vedno odobravati. Tako je neki predavatelj dokazoval, da je bil Kristus sicer občudovanja vreden človek, a ne Sin božji, da je papež fašist, da so duhovniki za versko udejstvovanje nepotrebni in da je spoved zloraba Cerkve. »Religione si, preti no!« Tako modrost razpečavajo v »narodnem« domu.
Ti ljudje pozabljajo, kako je celo radio iz Moskve med vojno govoril, da papež podpira zaveznike in obsoja fašiste in naciste.
Taki ljudje se norčujejo iz ljudskih množic ,ki iščejo resnice, pravice in prave svobode.
Vsi naši pametni ljudje radi berejo »Slovenskega Primorca« in pravijo, da je edini list, ki je vreden, da, ga pošten Slovenec bere.
TOMAJ
Pri nas je huda zima in poleg snega smo imeli tudi dokaj burje, ki je bila zlasti Angležem zelo nadležna.
Z zavezniki se kar dobro razumemo, zato nas imenujejo tisti, ki i-majo monopol za pravo narodnost, »reakcijo« in »belo gardo«. Ves svet pa ve, da smo dobri vinorejci, pevci, igralci — iu predvsem izvrstni naro'dujaki. Zavezniki so nam ponudili kamion, da se bomo vozili v Trst in nazaj. Ker ljubimo svoje ljudstvo in tudi vsak sam sebe, smo kamion hvaležno sprejeli. Drugi so nas spočetka grdo gledali kot kolaboracioniste z okupatorjem. Zdaj se pa tudi sami rajši vozijo, kakor da bi peš drsali v mesto. V neki sosednji vasi so ponudbo odklonili, a pozneje so se skesali, vendar je bil kes prepozen.
V teh časih bi morali imeti ku-irje, ki bi tekali od enega konca
naše dežele do drugega in bi na ves glas vpili: .»Ljudje, pamet velja več kot zamet!«
Zaveznikom smo iz hvaležnosti darovali za novo leto krasno torto, ki je spet mnoge razburila.
V tem daru vidijo nekak napad na svoje edino zveličavno narodno delo. Bojijo se, da bo fotografija te torte v Londonu odločala o usodi našega naroda.
Pamet, ljudje, pamet!
BORJANA
V nedeljo 13. t. m. so imeli naši najboljši fantje iu dekleta lepo uspelo prireditev. Od skupička so darovali .čedno vsoto L. 1.400 za oltar presv. Srca Jezusovega. V nedeljo 27. t. m. pa so priredili otroci lepo igro v dobrodelne namene.
Naši ljudje so zelo radodarni, ko gre zo dobre namene. Tako podpirajo tudi zidanje nove cerkve brezmadežnega Srca Marijinega v Kravarju.
Nekaj Kotarjev je pa tudi takih, ki se kar ue morejo otresti suženjskega duha, ki je vladal pod fašizmom. Zato ovirajo širjenje »Slovenskega Primorca«, ker govori resnico in vedno zagovarja res-
duš dan smo pa vsi šli na uaše pokopališče na Telongšanu. Tam smo po kitajsko molili za vse pokojne iz uaše apostolske prefekture.
En teden sem počival. Vmes sem pa razmišljal, kako naj opravim vizitacijo v Kokvuh in njihovi okolici. V dveh dneh bi prijezdil tja. Pater Ču me je s svojimi verniki že pričakoval. Tudi oblasti so želele, da naj pridem; nameravali so namreč zgraditi velik kameiiit most preko reke, pa so želeli, da naj jim pomagam napraviti načrt iu proračun.
KOK VE.
Sestre - redovnice so se zelo upirale mojemu zopetnemu odhodu, ker sem bil že iz prejšnjega potovanja ves premražen in prehlajen. Tudi me je mučil revmatizem v križu. Pa sem na vsak način želel obiskati Kok ve, predno pritisne zima iz Tibeta na našo visoko planoto. Rekel sem, da o mojih misijonskih obiskih vendar ne bodo odločale ženske, in sem se odločil, da takoj odidem. Imel sem dovolj živil. Dva nosača za posteljnino sta bila na uporabo, pa tudi dva hlapca za spremstvo konjičev-p6nijev. Prednica nam je dala na pot tudi eno
nično svobodo. — Nekateri ga niti ne pogledajo in zato se ni čuditi, da tavajo v temi in zgubljajo pravo spoznanje o tem, kaj je verska in narodna svoboda. Svobodo vidijo v tem, da svobodno delajo nasilje vsem, ki niso njih misli. Bog jih razsvetli!
KANALSKA ZADEVA
Iz Kanala smo dobili sledeči dopis, ki ga na željo priobčujemo, ker je značilen za naše splošne razmere.
»Primorski dnevnik« in »Soški tednik« sta dne 29. dec. 1945 vsak po svoje, prvi pod naslovom »Ali je tak nauk božji nauk«, drugi pod naslovom: »O kanalskem g. kaplanu« hotela pokazati primorskemu ljudstvu zopet enega duhovnika, ki je s.ovražen ljudstvu in ki zasluži, fla bi prišel pred ljudsko sodišče. Iz omenjenih člankov bi človek mislil, da je g', kaplan do skrajnosti osovražen pri svojih vernikih. Resnica pa je povsem drugačna. Delegacija, o kateri pripoveduje »Primorski dnevnik«, da je šla h g. kaplanu protestirat radi cerkvenega govora z dne. 16. dec. 1945, je prišla k njemu »v interni ljudstva«. Kakor se je pozneje izkazalo, pa najbrž ni zastopala niti ene tretjine. Ves ostali del ljudstva pa se je drugo jutro zgražal nad tem postopanjem. In to ljudstvo je tudi sprožilo misel, da bi očitno pokazalo svojo obsodbo.
Nabrati je hotelo nekaj denarja in ga darovati kanalski cerkvi. Na prihodnjo nedeljo naj bi v cerkvi oznanili, da se je nabrala ta vsota in zakaj. Naslednjo nedeljo je bilo na željo vernikov pri obeh mašah oznanjeno:	»Nabrala	se je vsota
4000.— lir, katero darujejo farani kanalski cerkvi kot zadoščenje za nastop proti g. kaplanu. Farani obenem izražajo željo, da bi se to ne ponavljalo več!«
Iz tega se vidi, da je »Primorski dnevnik« opisal le prvi del epizode, manjka pa ves drugi del. To je tudi dogodek, ki nam pojasnjuje kot mnogo drugih podobnih, da v »ljudski volji«, o kateri se danes toliko govori, še daleč ni zastopano vse ljudstvo, ampak prav za prav le prav majhen del. Ona skupina, ki je o sebi trdila, da izraža »mnenje ljudstva«, .ie poskusila še enkrat. Delala je propagando po župniji, da bi ljudstvo ne hotelo iti k ofru za g. kaplana, ki je bil določen za praznik sv. Treh kraljev. A dosegla je baš nasprotno. Po sosednih vaseh so izvedeli za to propagando in tako smo videli pri ofru ne le Kanalce, marveč še marsikoga iz Ročinja in Gorenjega polja. Tako je ofer g. kaplana znašal okroglo 10.500.— lir. To je nov dokaz, da je večina našega ljudstva že spoznala, ua kateri strani je vec pravice in resnice iu da se tudi g. kaplanu ne bo treba bati stopiti pred ljudsko sodišče, ako bo to sodišče zares ljudsko, to je tako, da bo svobodno sodilo vse ljudstvo, ne pa samo tista majhna skupina.
redovnico, s. Virginijo, ki nam bo kuhala, ker ue gre — tako je rekla —, da bi si monsinjor sam kuhal in samo žgance otepal. S. Virginija je tudi vzela s seboj konjička, ki ji je v spremstvu hlapca nosil posteljnino, živila in kuharske potrebščine.
Zajahali smo naše ponije in jo drobili proti Siaogai-kvanu. Opoldne smo v neki vasi počivali. Sestra se je dobro izkazala in nam je napravila dobro kosilo. Spekla nam je tudi dva fazana, ki smo ju bili spotoma ustrelili. Zvečer smo že bili v Siaogai-kvanu. Postlali smo si v preprostem prenočišču iu si skuhali večerjo. Dobro smo počivali, čeravno je mraz hudo pritiskal. — Zjutraj smo pa opazili na svoje veliko začudenje, da imajo naši konjički zelo tanke repe. Prebivalci so znani kot tatovi in roparji; porezali so našim konjem repe, razen majhnega čopa. Iz konjske žime delajo sita. Pritožili smo se pri lastniku prenočišča, pa nam je rekel, da o tatovih nič ne ve in da ne more vso noč stražiti hleva-Zaradi ljubega miru smo bili tiho in smo odjahali naprej proti visokim goram. Megla je bila gosta, da bi lahko vanjo zapičil dežnik. — Te
gore so poseljene z Miuoci, ki so zelo majhni, skoraj brez uosu kakor mačke ali opice, in porastli tudi po obrazu. Živijo le po gorah, ker se bojijo Kitajcev, da bi jih ne odpeljali v sužnost. Hranijo se s koruzo, krompirjem iu ajdo. Pridelujejo tudi zelje in repo. Stanujejo pa v brlogih ali pa v kočah, narejenih iz blata. Pasejo ovce, koze, osle in konje. V gorah izkopavajo premog, železo, baker iu tudi srebro; te rudnine nosijo ua konjih na trge in jih tam prodajajo. Papirnatega denarja ne sprejemajo radi, ker nimajo zaupanja v kitajske oblasti, ampak si sami delajo srbrn »denar«; v orehove luščine vlijejo srebro, po eno, po dve ali po deset unč. Oblačijo se v platno, ki ga sami pridelujejo, iu v kozje ter ovčje kožuhe. Vsakega sem na potu pozdravil; tudi oni so nam prijazno odzdravljali.
Opoldne smo dospeli na najvišjo točko, v FinšuUin. Daleč v daljini smo že zagledali Kokve. Potem smo morali iti 40 kitijskih mili ali 25 km navzdol. Pot je bila grozna, sami prepadi; včasih sem si mislil: če tukaj pridemo živi in coli, bo to pravi čudež. Čudil sem se pa s. Virginiji, ki je na konjičku brzela ob
teh prepadih, tudi tam, kjer sem jaz iz previdnosti razjahal in vodil v nja za uzdo. Skoraj me je bilo sram, da me je prekosila v jahalni spretnosti, v kateri se na Kitajskem vadim že 25 let. — Okrog šeste ure smo prijahali k veliki reki. Oranž iu drugega sadju je bilo v tem kraju na pretek; nakupili smo si ga in ga jedli.
Pater Ou nas je pričakoval z zastopniki oblasti pri reki. Komaj so zagledali naše konjičke, »o nam možnarji zagrmeli v pozdrav. Nas in naše konje so prepeljali v čolnih čez reko. Mandarin (župau), ki uas je pozdravil takoj za patron Čujem, je izrazil želji), da bi jim pomagal* zgraditi most čez to reko in z njim olajšati ljudstvu trgovanje. Vse sem mu obljubil. Nato smo zmagoslavno jahali skozi mesto, med pokanjem možnarjev in med bliski raket, kar znajo Kitajci posebno lepo narediti. Vse je klicalo: »Ki Čueao prihaja, apostolski preteki Kerec prihaja, ki nam bo naredil čez reko most.« Da, naredili bomo most preko reke, — pa še enega, proti pravemu Bogu in proti nebesom: tako sem si mislil v srcu.
(Dalje)