narodskih řečí Odgovorni vrednik Dr. *Mane& lile ite eis. Tečaj VIII. V sredo 8. velikiga travna (maja) 1850 List Poterjeni pomoéek zoper smolíko v dobro gioboki, gnojni zemlji ; si zredi debel in dolg ko sađnih ďrerés• ren in gost kos ; je prav cverste rasti in je za travno klajo nar boljši zeliše, zató ker se lahno na vsake tri AiUJ \J 11U1 WUlJ^l ^V/llOL/^ ZiUlU AVI PV lUilil U 1144, V OUAV 11 Smoliki (Gummifluss), pri kteri dervó po koži čem- alj štiri tedne kosi; že v pervim letu proti jeseni se da kasto prihaja in muzga iz njega solzi, ktera se kakor dvakrat kositi. Ji pravijo nekteri tudi ne m ska de smola sterdi in grampasto bunko naredi, je košično telja, nekteri pa večna detelja, kér brez vse do sadje podverženo, posebno marelice, breskve in češnje. seje 15 do 20 let raste, ne pozebe Drevje, ki v mokri ali mastni zemlji stoji, dobi to y y ne moca ne susa bolezin, ktera v tem obstojí, de muzga lesne žilice je ne pomori Ena njiva treh cetert posetva da dovelj travne preobilno napolni, de se zagostí in skazí. Tudi včasih klaje clo zraven nar slabši paše za eno kravo čez celo mraz to bolezin napravi, če spomlad naglo že muževno poletje. Na ta prostor tréh četert žita ni potreba več drévje napade, lesne žilice odpró. ali 5 ce se drevó poleti rani, de se ko tri maslice semena metelke. Seje se, kakor na Pomoček prost in gotov je tale: Drevésu narpo pred smolikasto gumbo odrezi noter do zdraviga in rano dergni prav čversto s perjem kislice (Sauerampfer) vadna detelja. To vam iz lastne skušnje zagotovim, in vas pova-bim k meni se zastran te posebne dobrote prepričat priti. y V • « • de se to perje dobro zmeckà in se njega sok v žilice izrezaniga lesa prav dobro vri ne. i j t opis iz Marburga Kmalo potem se začne rana z novo kožo obraso-vati in se zacelí, de nikdar več smolika iz nje ne teče. Nek vertnar, Krist of Herwey po iménu, ki je 40 v U> d ej Ze davnej se nisim v Novicah nic oglasil; cas je 1 lét v enim nar večih sadnih vertov v Parizu sluzil, je Marb de Vam spet kaj iz nasiga kraja pišem. % mesca se je kmetijska podi dan teg znajdel ta pomocek. (Leipz. Handelsz.) snidila, svitli nadvojvoda J zbora predsednik. Mnogo koristnih reci smo mica v so bili posve- Pomenki in sklepi kmetijske po Svèt đmznice v Planini gospod Planinskiga fajmoštra M. Šmieda y tovali; nadvojvoda so bili posebno dobre volje; mende de jih veselí, de so spet med svojimi Stajarci, ki so Jim iz serea udani. Med mnogimi rečmí so bili posebno naslednji važni predlogi v zboru storjeni: 1) naj bi dosedanji nemški letopis Štajarske kmetijske družbe (Verhandlungen und kakó naj bi se poskusilo, večkratna povodinj od Planinske doline od ver nit i, je zbranim možém tako Aufsatze) ne hal, in namést njega časopis v nem dopadel, de so sklenili, to poskušnjo berz storiti, kobo skim in slovenskim jeziku vsaki teden na svitlo vreme pripravno. Na prošnjo g. predsednika se je gosp. hodil, ki naj zraven kmetijskih reci tudi vse kmeta zadevajoče postave ob kratkim obseže. Po mojih mi-slih bi bilo prav, ako bi se v njem nektere bolj potrebne po- fajmošter dovoljniga storil, vodstvo teh del prevzeti veliki župan Aleks. Wither pa y gosp z gruntnimi posest niki, ktere ta naredba dotika, zastran delà in potrebnih stave tudi razlagale in razjasnovale , po izg ledu ;?No stroskov se pogovoriti. Gosp. predsednik je obljubil pri vic", ktere so ze veliko bolj imenitnih postav prav po vsim pripomočljiv biti in tudi kantonsko gosposko za pod- domaće razložile, de jih vsak člověk lahko razume. daj dober Rodoljubov, ki bojo to radi storili, se ne bo manjkalo, temu naménu rad poro tega koristniga početja naprositi. Bog tek in zaželjeni izid ti celi soseski dobrotljivi napravi ! in tudi jez se bom po svoji moči Gosp. Aleks. W il her je priporočil metelko s pridruži!. Q sledečimi besedami Druga važna pomenba so bile dařila Metelka (LucernerkleeJ za učenike v ljudskih šolah, ki se za razširenje kmetijskiga poduka nar več zaslug pridobé. Te Mleko je izmed vsih živežev za kmeta skor v dařila naj se vzamejo iz tistih denarjev, ki so se dosih pervim redu. Gorje tištikmetíi, kjer mléka ni! Alj vpra- mal dělili za živinske dařila, in ki so zdej povsod sam: kakó posebno v naših krajih se pa krave in go- odpravljene, zató ker ta denar je bil popolnama za veja mladina vardevaj Koj ko se pašnja začne, veržen in za povzdigo živinoreje clo nobeniga do bodi dobra ali slaba, se jim nič več alj clo malo po- bička ni imel. Lastnik junčka je dopoldne dařilo do klaj a kaksno in koljkanj mléka zamore tedaj krava imeti bil popoldne je imel mesár živino že v mesnici! Posebno gotov pripomoček je travna klaj a: zató 9 vam priporocim y kdor le more , naj eno njivo y . i . V m Iz taciga ravnanja ni za plême noben dobicek izhajal, Tudi ne je in le za plême so dařila, ne pa za mesnico. zemlja zató, alj tudi snozet, ako se temu priliči blizo potrebujejo živinorejci zdej daríl v spodbado pridne v • zi svoje domačíje z deteljo oseje, ki se po nemško „Lucer- vinoréje: visoka cena lepe živine je sama po sebi nerklee imenuje y Slovenci jo zovejo 3? telk ker je njena rast metlaste podobě. Lastnost in obdelo-vanje metelke je pa ta lé: Metelka se nar bolj ponese poboljša!, de bi se zamôgli z veseljem in brez nar vabivnisi dařilo. Želeti je le, de bi se učenikam po deželi njih stan nadlog 78 pvojimu pokliču tudi v kmetijskim poduku udati. postave slovenskiga zakonika bolj pridno prebirali VJ' " ^ m» ^«V». f «m v V » J ^ «m * »M f f v UtUI VUUI&I^M «UHUUU1U JU 1U111/ piUUIlttll ^ U Želeti je, de bi šolmojster saj en kos zemlje v po- slovenski zakonik ne bo, kar mu naši protivniki oči de sest dobil, na kteri bi šolsko mladost v sadjo rej i in ■ ■ y H drugih kmetijskih vednostih vadil, in želeti je, debi uče le vaja posamesniga jezikoslovca, kakó bi se ta tajo, ali una postava posloveniti dala, temuč da bojo v njem nik ne pečal se z mežnarstvam, ki ni priličen njego- zapopadene postave v resnici kri vstavnih deržavljanov vimu stanu, — želeti je, de šolski učenik saj toliko do- postale. Zraven pa tudi prosimo vse ude slov. družtva, hodkov ima, de mu ni stradati treba. Le potem bomo da bi nam svoje želje in misli, svoje opombe v ti ali dobre šole dobili ^ ki so nam velika potreba — in scer šole uni reci derzavniga zakonika, ktere bi se morebiti y pridam saj sadjoreja učila. v kterih se bo, čeravno memo gredé, vunder s njih misli zboljšati dale, na znanje dali. Slovensko H družtvo bo te opazke učenih in rodoljubnih mož pre- stavljavcam na Dunaji na znanje dalo, in skerbelo , da se tudi v tem občnim željam Slovencov zadovoli." » Se več drugih reci smo se pogovarjali, pa ime novane se mi za bravce „Novic" nar važniši zdé. Serčni pozdrav iz Štajarskiga ! H. K. Odbor slovenskiga balanaDunaju nam je 50 gold. Mjětni zbor slovenskiga đruzlva v MjJubijani. podařil s tem naménam, da ce bi se slovensko glediše vstanovilo, in se nam ta naprava obstojná in važna zdela so naša lastnina, podpírali, scer pa y jo s 5 akcijami, ki to darilo za slovenski besednik obernili. Ker se kaže Drugi dan t. m. je bil po družbinih postavah létni da se bo ta mpnppmpi _______ippHpi naprava na noge spravila, je družtvo zbor slovenskiga družtva y kteriga namen je povzdiga domorodniga slovstva (literature). Družtva dozdanji predsednik je začel zbor z na-góvoram, v kterim je zbrane ude pozdravil in jih po-vabil, da naj odkritoserčno danes svoje misli razode-nejo in predloge storé , kterih dél naj bi se družtvo v prihodnje poprijelo, da bo svoj častni obstoj po koristni VI J « • « i V« i i delavnosti v prid slovensine razodevalo. Potem je družtva odbornik in tajnik, gosp Dra gotin tega nisi reci znano a naznanila nektere važna znanje. „Kakor Vam je, častiti gospodje! govornik je zacel naš izverstni pisatelj in yy se je slovensko družtvo V ze v létu 1848 přestav ljanja avstrijanskih postavnih knjig lotilo. Dva odbora sta bila za to délo postavljena. Venim odboru je go spod Maž gon přestávek avstrijanske deržavljan ske pravde, v drugim pa gosp Cigale přestávek kaznovavne pravde vodil. Gospod Ma z gon je ravno polovico svojiga déla dokončal, kar ga je nemila smert iz naše srede pograbila. Naša dolžnost je tukaj , da ste slovenska dežela z rajnkim Maž- izreči gon a m gorečiga rodoljuba, naša družba pa neutrud ljivo delavniga uda in odbornika zgubile. Tudi drugi odbor je přestávek perviga déla kaznovavne pravde doveršil. Potem se je gosp. Cigale — od ministerstva na Dunaj poklican, de bi zanaprej tam deržavni zakonik vredoval — tje preselil, in mi smemo tudi za naprej od njegoviga rodoljubja pričakovati, da bo kakor do zdaj slovenščino zvesto podpiral. „Potem, Ci ko se je na Dunaju deržavni zakonik iz-dajati začel, se je odboru nepotrebno zdelo, se s prestavlja-njem postav dalje pečati, p er vi č zato, kér le to, kar je na Dunaju v deržavnim zakoniku izdano, postavno veljavnost ima y drugic, ker smo bili od gosp. prestavljavcov na Du naji naprošeni, jih pri njih delu z nabero pravdoznan skih in drugih nenavadnih besed in z drugi mi sveti zastran jezika ali slovstva podpirati. K temu ni bilo več posebniga odbora potrebno, in mi smo po svoji moci veckrat gospodam prestavljavcam na Dunaju vstreci skušali. To pa, kar se je od postavnih knjig v tem odboru přestavilo, je bilo v raznih listih „Slovenije" natisnjeno. Slovensko družtvo zamore reci, da se je za prestavljanje postav v slovenšino zvesto in krepko poganjalo. Zdaj ko je vlada to reč prevzela y in go reci m ter učenim možém y to délo izročila, znamo upati de se bo v ti zadevi veliko za omiko našiga jezika storilo. Le eno je y kar živo želimo , da bi se namreč naši rojaki in gospodje uradniki za te prestavke v slovenščino bolj kakor dozdaj pecali. Vsi gospodje udjc so de bojo naši kmetje V • naprošeni se z vso mocjo poganjati ? namenilo prejetih 50 gold, domorodnimu gledišu." » Častiti gospod Miroslav Vilhar, goreči slovenski rodoljub je našimu družtvu čast skazal. de mu Zrada mu če je svojo izvirno igro „Jamska Ivanka" posvětil, ven tega je pa tudi družtvu na znanje dal, 500 iztisov svoje „Jamske Ivanke" z napevi vred dariti s tem pogojem, da naj bo to, kar čez stroške za po natis teh knjig ostane, za dve darili porabljeno. Eno darilo bi bilo za nar boljši popis domaće zgodovine v Dežman naznanil opravila, ki jih je družtvo preteklo léto doveršilo. Da družtva udje in prijatli očitno zvedó, kaj je odbor po izročenim opravilstvu fmela. skozi léto počél, damo iz slov. jeziku, drugo pa za 2 nar boljši lirički pesmi Knji- 45 krajcarjev prodajati Družtvo bo po svoji moči podpíralo hvale vredne y ga z napevi vred bi se za načine castitiga rodoljuba. u „Za izdelovanje slovenskiga besednjaka smo ve lik pripomoček zadobili. Naš častiti odbornik g. baron Dra gotin Kodeli — kteriga smo le s težkim ser- cam iz svoje srede pustili zadobiti, da bi tudi si je prizadjal dovoljenje cr to* bogoslovci en oddelk našiga be sednjaka izdelovati smeli. Milostljivi cr to* knezoškof so gnal, dovolili to pripomoć. Zdaj to važno délo v dveh raz-delkih napreduje. En razdelek besede pervih čerk pre-tresuje in je svoje délo že do čerke K „Kanzelei" do- čerki Q začel V enim létu mislimo to délo končati. Zdaj imamo od besednjaka 900 pol čedno spisanih, in z imenitnimi opombami pregledovavcov pomnoženih. Vsi g. pregledovavci so drugi razdelk pa je svoje delo pri in bo skoraj nar obširniši čerko S končal. cr pri tem délu prav pridni. Mi te rodoljube gospode prosimo, da bi tudi za naprej pri tem trudapolnim pa tako potrebnim opravilu si. družtva z vso svojo učenostjo podpírali, Vsa hvala in cast gre njim y to gospodam bo goslovcam za njih podporo. in drugim delavcam pri tem trudnim delu u „Še druziga delà moramo opomniti y kteriga se je slovensko družtvo lotilo. G. Dr. Kle em an, zacasni vodja c. k. Ljubljanskiga ? gimnazija je v dopisu od 27. listopada 1849 si. družtu razodel, slovensko berilo za pervi klas gimnazija zložiti, in se v tem délu po raznih predmetih razdeliti. Učeni g. Dr. Kle em an je prav pripraven načert napravil, po kterim naj bi se to važno délo izdelovala. Od štirih udov za to délo zbra-nih je vsak en oddelk prevzel. Skoraj vsi slovenski pisatelji so sostavke za berilo poslali, eni izvirne, raznih jezikov prestavljene. To delo bo ob eni iz kratkim ministerstvu položeno, in mi smemo upati y bojo njegovi mnogoverstni de sostavki razun učencov tudi drugih bravcov dokaj imeli. Hvala tištim gospodam, ki so nas v tem delu podpírali, pa tudi za naprej jih prosimo, če se bojo zaporedoma drugi zvezki berila izdelovali, nam svojiga peresa in svoje učenosti ne tegnuti." od v 3) Časti vredni cr to M. Kaste lie je družtvu isvojo lepo knjižnico s tem pogojem v rabo prepusti!, da si gospodje udje knjige v bravnici prebirati znajo, y a g i od slavjanskiga naroda poznali, kteri de je pisati; po besedi ga niso y in zraven tega jim tudi ni to „Tretji zvezik „slovenske gerlice", ktera si liko na njem ležece bilo, kot nam, de bi se bili po eebno trudili, ga iz starih pisanj spoznavati in pre • iskovati. Od Skytov ali Ćutov in Sarmatov ali Soro ni le na Slovenskim, temuc tudi v nemskih mestih do kaj prijatlov pridobila, bo kmalo gotov, in bo v krat kim v veči obliki kakor dozdaj na svitlo přišel. a yy Ker je nas sostavljanje berila nekoliko mudilo y ni bilo mogoce do zdaj letopis a slovenskiga družtva dogotoviti. Berž ko ne bomo mogli do konca velikiga madov je tu vse križem govorjenje, kakor od njih tudi nekdanji pisavci nerazločno govore; neznane ljudstva so jim bili, kakor naravnost povedó. Od Somoradov delice g. deleznikam serpana to pristavimo, de bi taj isti si. poslati, in le se prošnjo verju pisatelji, ki sen sostavek za letopis namenili, nam ga v kratkim pravijo, de njih meje v Azii, proti jutru in proti se- Ravno tako tudi ,v Evropi >, do klaj Soromadsko séga. niso bile odločene so morebiti kak- ni bilo natanjko odloč poslali. cc „Za spominek rajnkiga Prešerna smo dosihmal 190 goldinarjev nabrali. Nadjamo se veliko veči skup-šine. Vsi domorodci so tedaj prošeni, kolikor je mo goce y se kaj nabrati, de se y bo zamogel rajnkimu spominek staviti, ki bi bil živa priča, da slovenski narod svoje slavne možé ceni, in da ni bil pozabil na «»•robu neumerjočimu Prešernu vredin spominek svoje hvaležnost ipostaviti. u (Konec sledi.) Stari slétl s lu v jun štva iz slovenski ga prezira♦ Ime Skyth yy Skutjeu jim je pomenilo vse neznane ljudstva mnogih jezikov in odnost. Kj bile sta rim pisavnam ljudstva neznane, se vé de jim tudi njih meje niso bile znane. Se it o starih pisavcov der ta nj ko mejá teh ljud žaje tudi jez nisim mogel stev odločiti ali ljudstev samih po svojih željah po pisati sklene y „De je v tem sledu marsikaj popraviti De se pa vémo za nekdanje case, kraj y zgodbe 24. imenovane izpeljavne postave omenjena c. k. deželna komisija za izpeljavo postave zastran dohodkiniga davka v krajnski kronovini v djavnost, in ima svojiga naroda pecati, nam je treba vediti, kod so vse Slavjani bili. Torej nam je po starih bukvah oslediti, svoj sedež v glavnim méstu Ljubljani, kod in ktere so bile slavjanske ljudstva med mnogimi ptujci In ravno to je namén tega pisanja u Potem razla učeni