14<>. številka. Trst, v srnin, 10. avgusta 1 SOS. —_______ .... - - L .. Tečaj XXIII. (Večerno izdanje) Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Novejše vesti. I nI i). Minister za vnanje stvari grof Golu-chowski, došel semkaj z Dunaja, je poročni cesarju o konferencah zadnjih dni med grofom Thunom in baronom Banttvjem ozfrom na vprašanje o pogodbi z ()gersko. Isl 0. Minister /a vnanje stvari, grof Golu-eho\vski, je šel ol> 11. uri pred Njcg. Veličanstvo, da predloži svoje poročilo. Popoludne se udeleži obeda v Najviši družini. Otlllje Na včerajšnjem sijajnem obedu na čast knezu Bolgarskemu je pozdravil knez Nikolaj svojega gosta kakor zastopnika naroda, ki je zaveznik po ukupnih interesih. Knez Ferdinand je odgovoril, da le tesno prijateljstvo more koristiti ukupnemu delu obeh narodov. Danes je bila vojaška revija. Na obedu častnikov, ki jo sledil potem, je nazdravil knez Nikolaj carju in knezu Bolgarskemu, knez Ferdinand pa knezu Nikolaju in slavi vojske črnogorske. KHigrati i). Minister za notranje stvari je praškim »Narodnim listom« odtegnil poštni debit. To se je zgodilo radi vedenja tega lista, sovražnega Srbiji. Khll Vse časopisje se bavi z eneikliko papeževo. 1'alcrnio 0. Sodišče jo danes izreklo razsodbo proti soeijalistiški zvezi v Piana de G reci. Doktor Itarbato in Hf) soobtožencev so bili rešeni obtožbe. Parls »Tomps« javlja, da je prokurator spoznal, naj se zaustavi postopanje proti majorju Estorliazvju in madami Pav«. (Major Esterhazv je oni častnik, kateremu bi mednarodno židovstvo po vsej sili hotelo pritisniti pečat izdajstva in da bi P O D L I S T E K, M Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov. »Ne plašimo se tega, moj Sabieno! Mendozza je ohol norec, ki brblja na svojo roko; on mora pasti. Rabata je strog, mrk, brezobziren, da peki krut vojak, »condotticre,« ki bi na zapoved obesil celo svojega očeta. On nam bodo proti Senjanom meč, a mi roka in glava, ker ima malo v možganih.« »Rabata?« se je začudil senator. »On, da. Ti veš predobro, koliko sem se trudil na pražkem in graškom dvoru, da sklonim l skokom vrat, dil, celo preveč, preživo sem snoval, da so me začeli moji protivniki sumničiti pred ee-sirjem in nadvojvodo, da mi odvzamejo senjsko škofijo. A to ni težko. Rudolf ni cesar, državnik, on je astrolog, sumničiv človek, čuden, a njegovi ministri, osobito Cehi, zvite lisice, ki se srdijo še zdaj, odkar so se razbili pražki dogovori med cesarjem in republiko. V Gradcu vedo za moje osnovo protestantski ministri, a na Hrvaškem mrzijo Benečane ban in general Lenkovič ■ torej tudi mene. Vidiš torej, dragi sorodnik, da moram biti oprezen, da ne smem prednjačiti povsodi. Naj delajo drugi, ne vedoči, da je vse to moja osnova. Pregledajmo malo svojo vojsko. Evo ti cesarskega poslanca Ros-sija. On je pravi gizdalin, dovolj top, pa za nas s tem osvobilo »vojen Drovfusa. Ta ne le osvobodilo ampak še obdalo sijajem mučeništva. V ta namen se pletejo razne intrige zares fenomenalnim sodelovanjem židovskega časopisja vsega sveta; v ta namen se ovajajo razne osebe in se silijo oblasti, da uvajajo preiskave proti istim. Tako je bilo zopet z Esterhazijem). Parls {>. List »Soir« trdi, da je preiskovalni sodnik podpisal dekret, katerim se stavljata pod obtožbo Esterhazv in madania Pav«. Ker pa ta odlok nasprotuje predlogom prokuratorja, utegne nastati nov spor med sodnikom ilertulusom in s< >d iščem. KHi&rari i>. Dvanajst bolgarskih častnikov je u bežalo na srbska tla, ker so baje močno kom-promitovani v političnem pogledu, (tovori se, da je prišlo na dnu, da so bili ti častniki načelniki neke zarote. Lino 5'. Nadvojvoda Fran Salvator je imenovan poveljnikom (i. dragonskega polka. DllliaJ t'. Ministerstvo za notranje stvari je odobrilo pravila, izdelana od občinskega zastopa dunajskega za osnutje občinske zavarovalnice na življenje in rente. Loiulon Reuterjeva pisarna javlja iz Manile: Tri tisoč Špancev jo dno .'11. julija napadlo amerikanski tabor pri Manili, a so bili odbiti velikimi zgubami. Po poročilih »Nc\v-York-Journala« so imeli Spanci o tem napadu 200 mrtvih in 300 ranjenih, Amerikam pa D mrtvih in 44 ranjenih. »Ne\v-York Herald« trdi, da, ako bi odgovor Špancev ne zadovoljil, dobi admiral Sampson povelje, naj svojim brodovjem odplove na Špansko. (Bum!!) bolje; ponorel je za žarkimi očmi Marijete, žene našega prijatelja Quirmin. A zaljubljen državnik, tudi če bi bil pameten še od narave, je neškodljiv. Šepnil sem Marijetincmu možu, kako mora ona preskrbeti od Avstrijca, da postane Rabata komisar v Senju. Ti so čudiš, smeješ ? Dil, prav Rabata. Ta strašni vojak brez lastne misli in lastnega čuta, se ravna že sedaj po mojom migljaju, a nadvojvodi Ferdinandu, gorečemu katoliku, se je omilil zelo, ker udriha na Kranjskem z železno šibo po Lu-trovih pristaših. Pomisli še to, sorodnik, da se je ta nepremišljeni vojak predvčerajšnjim vjel, govoreči živo za svojega vladarja, ter ga vsakdo smatra protivnikom republike; tem manjša bode sumnja, tem lažje njegovo imenovanje, in ako dobim to vojaško punico v Senj, bode sekal in obešal Uskoke vse po moji volji. Na morju preži na njihove Indije vaš general Pnskvaligo, železen bat, u turško poveljnike treba opomniti, nuj ne puščajo razbojnikov na svoje zemljišče. Niso-li tako zapleteni v pajkovo mrežo od vseh strani ? »Da, ali potem ni še vse Primorje in Senj beneška zemlja?« »To so mi rekli tudi dože Griinani in njegovi svetniki, nasmejal se je de Dominis, »ali jaz se vam čudim v resnici. Da protivniku izbiješ meč, ui treba udarjati po sablji, ampak raniti ga v roko. Počasi ali varno. Senjani niso vsi jednaki. Plemiči naj ostanejo patriciji, samo se mora izmed njih iztrebiti plevel: Daničiče, Hreljanoviče, a zlasti Po-sedariče. Najljutejše vojvodo treba uničiti; oni, ki dobivajo cesarsko plačo, oni se pomirijo; najemnik Bratski odziv. V dotičnom članku smo rekli te dni, da s«i bile besede dra. Ferjančiča, ki jih je izustil ta gospod na banketu učiteljev v Ljubljani na adreso zastopnikov naroda češkega, le opozorjenjc na naš tužni in opasni položaj ter obupen klie do onih, ki so nam prijatelji in bratje. In tir. Forjančič je imel polnoveljaven naslov za tak vsklik, kakor ima narod slovenski naslov za zahtevanje vsestranske podpore od strani naroda češkega -naslov, katerega hočemo čuvati in hraniti kakor talisman, naslov, ki sta si ga ustvarila naroda češki in slovenski! Ta naslov, iz katerega izvajamo mi Slovenci pravo do pomoči od strani naroda češkega, je dana bratska prisega, da si hočemo stati ob boku v dnevih žalosti in veselja! Ta prisega se je slovesno obnovila na slavnostih v Pragi, obnovila opetovano iti pred očmi takorekoč vsega slovanskega sveta, obnovila še posebno v onem nepozabnem trenotku, ko smo izročali vence za spomenik Pnlaekega! Takrat se nismo mogli vzdržati solz tudi mi, ko sta se župana ljubljanski in praški, torej zastopnika mater-občin obeh bratskih narodov, oklenila v objemu in je vskliknil dr. Podlipnv : »Mi Cehi in vi Slovenci smo v jednakom polo-ženji. Skrajni zapadni veji slovanstva smo: ni na severu, vi na jugu. Vaše veselje, naše veselje, vaša žalost, naša žalost!« V tisti hip se nam je zdelo, kakor da je pred našimi očmi hkratu vzrnstel močan, nepo-rušen jez našemu narodnemu obstanku, naši bodočnosti. To jo bila prisega jedinstva! Vsaka prisega je sveta — iz človeške družbe je izobčen oni, ki se ne vznemirja silno. Ti ljudje bodo sčasoma tr-govei, obrtniki. Najhujše, ki no dobivajo plačo, moramo odstraniti; ti žive od ropa, plovejo po morju, ker drugače ne morejo živeti. Sežgi jim barko, premesti jih v trdnjave Otočac, Brinje iti Prozor, pošlji jih globoko na Hrvatsko na Turčina, tajili alt po-tolče, ali pa bodo oni branili krščansko, torej tudi beneško mejo. Sonj je važno h ran išče avstrijske vlade, ali samo, dokler so I skoki v njem, ker samo ti vragi umejo skakati in plezati po pečinah ; Nemei pa, Boga mi, ui najmanje. Pa pomisli potem : Sonj brez obrane, Avstrija brez mornarice! Meneška mornarica posode jadransko morje; Krankopani so že tako iz trošili, a pomorska mesta bodo pristajala vedno bolj k Benetkam, ker som vleče vsa trgovina. Tako pade zrelo jabolko samo v krilo prejusne republike. Seveda, tega nisem rekel cesarju in nadvojvodi, ali oni mi odobravajo osnovo, ne misleči na posledice. Se več. Zavil sem svojo osnovo v lepo obliko. Avstrijci nimajo denarja, a senjsko Sume so lepe. Beneški trgovci morejo pod roko pokupiti šume zelo po ceni; l'skoki izgube potem svoje glavno zavetje - šume, a Avstrijci odstranijo Uskoke s tem denarjem. Kaj praviš Sabicuo«. »Pravim Ti, da mi je sedaj vse jasno, in da se čudim tvojemu divnomu umu, sorodnik, in ako pojde vse posreči, ui zaslužil nihče večo časti od beneške republike, ucgo-li senjski škof Marko An-tonio do Dominis . (Pride še). j** prelomil prisegu, ki jo prisegel krivem! Ali kolik ) »vetejšo so prisege, dane prod narodi v imenu narodov !! To jo bila torej sveta podlaga, na katero je dr. Kerjančič smel in moral oprti svoj obupni klic v imenu naroda slovenskega do naroda češkega ! Po tem vskliku je zašmnclo po vsem politiškcm »vetu — a odmev je bil različen. Nam je bilo seveda glavno do tega, kakov bode odmev med onimi, ki so naši, ki so spojeni z nami po svetosti prisege. Narod češki je narod poštenjakov a na-rod-poštenjak ne prelamlja bratske prisege. \* tem zmislu zveni odziv glavnega glasila sedanje češko delegacije na apostrotb Kerjančičevo. Narodni listvi pišejo: Ako bi nam vlada ponudila osnovo češke države pod tem pogojem, da morajo drugi Slovani Avstrije ostati pod nemško hegemonijo, dobila bi odklonitev, slično oni, ki smo jd dali leta ISTO. ministru (iiskru, ko nam je ponujal samostojno češko kraljestvo, ako prepustimo nemškemu gospodstvu Moravsko in »ležijo. Naš odgovor bi ne glasil: Nikdar! Ali vsi svobodni, ali pademo vsi !« Naši slovanski bratje se boje, kakor je razvidno iz njih glasil, proganjanja od strani vlade Tlimmve. Vedo naj, da bodemo mi Cehi stali žnjimi skupno proti vsaki krivičnog ti in nezakonitosti. V naši ukupni adresi smo določili tudi nastopni postulat: Nov, novim odnošnjem odgovarjajoč in narodne manjšine postavajoč volilni red! In pri tem ostanemo! Bratje Slovenci! V tem pogledu se še ni spregovorila zadnja beseda.« Takov jo torej odziv iz merodajnili čeških krogov mi govor dra. Kerjančiča! Bratski odziv! In uverjcui smo, da govori iz sro vsega naroda češkega ! DOPISI. Iz okraja Koperskega. (Ljudska veselica na P1 a vijah). (Izv. dop.) Veselica, ki jo jo priredilo pevsko in bralno društvo »Straža« na IMavijah dne .'H. julija pod milim nebom, je izpala tako sijajno, če jemljemo v poštev različne težkoče, s katerimi seje morala boriti, da ni prenapeta nobena hvala o izvrstnem vspehii in se je kazalo, splošno navdušenje občinstva. Že vnanja priredba je morala navdušiti rodoljuba. Mična vasica, raztresena med zelenim drevjem in krasnimi vrti, bila je ta dan odičena praznično. Vihrale so trobojnice vsake mere. Nekatere njih so dičili primerni napisi, kakor: > Živela Istra, naša domovina«, »Živela Spinoie in Laginja« i. d. Od vseli stran ij so vreli ljudje skupaj, da so udeleže te slavnosti na domačih tleh. Raznovrstna društva prihajala so pevaje na Plavije, kjer so bila vsprejeta prav po slovensko — prisrčno. Jenkov Naprej« je otvori 1 veselieo. Godba je prijela za prave strune sv i raje ta toliko znani, udomačeni a vedno divni komad. Kako jo delovala ta naša himna na ljudstvo, o tem je pričalo splošno ploskanje. Hubadovo »Svarjenjo je pel mešani zbor iz Plavij. Pero mije preokorno, da bi primerno izrazil ono, kar som čutil o tej pesmi. V prvi vrsti so stala dekleta iz Plavij, za njimi pa močen mož k i zbor. Narodna noša, odičena slovenskimi trakovi čez prsa in pas, telesna lepota v cvetu let, zdrav in čil duh, jasen, bister in vendar tako mil pogled, neprisiljeno priprosto vedenje: vse jo harmonično izražalo blago urav hčerk matere Slave! In potem milodoneči glasovi, kjer jo bil vsaki »pianissimo«, »crescendo«, morendo« in »fortissimo spoznati natanko! To je bilo videti mladim in starini, da so v rajskem veselju. Pozdrav č. g. predsednika je bil tako primeren, tako jedrnat in (kar jo vredno največ) tako prisrčen, da si ga pozdravljeni gostjo gotovo ohranijo v živem spominu. Enake kratke, a vendar tako vspešne in za take priložnosti take primerne govore priporočamo vsem g. predsednikom na kmetih. Ca-stitamo g. predsedniku! Cesarska lunina je pričala, da naše ljudstvo ljubi razven vere, te prve podlage vsako prosvoto, in mile matere Slave, tudi našega presvetlega vladarja F. J. I. Ko se je odpela cesarska pesem, sledili so živio-kliei na Njegovo Veličanstvo. K. Vilharjevo »Spljetu« je pelo pevsko društvo Slava« tako izborno, precizno, da •mo se kar čudili. Seveda so morali ponavljati. Nato je svirala godba »Koračnico«. F. Vil- harjev Slovenac i Hrvat«, katerega je pel moiki zbor iz Pobegov, je donel tako milo in blagodejno, da je vidno deloval na srca poslušalcev. — Za tem jo godba svirala vedno lepi Zajčov »l boj«. — Na to je nastopil (prvič javno) novi pevski zbor ^Primorsko iz Mačkol. Reči moramo odkrito, da smo so bali nekoliko, kaj bo — a nad vse iznenadilo nas je ubrano in sigurno petje. »Popotnica N. Jurišiea se je proizvela prav dobro. Na obče ploskanje zapel nam jo zbor še »Istrsko koračnico«, tudi to prav dobro. (Zvršetek pride). Politični pregled. K položaju. Beležimo dalje. Zopet jedno ugibanje in to-le: Ako ne pride do sporazumi jenja med avstrijsko in ogersko vlado, potem ne preostaje druge poti, nego da odloči krona. V tem slučaju bi nastala ministarska kriza, ali na Dunaju ali v Budimpešti. Ako bi krona odločila v zmislu Bantfv-a, odstopil bi Tliun in naslednika bi mu bila Schon-bo m - bo b ko vic in sprememba ustavo bi bila neizogibna. Ako pa se cesar odloči v Thunovem zmislu, kar je verjetneje, potem bi odstopil BanftV, da bi ga madjarska klika rešila dane besede — da ne pride namreč več pred ogerski parlament s provizorijem —- ali pa bi prišla na Ogerskem na krmilo vlada, ki bi se odločno izrekla za provizorij. Značilno za resnost sedanje krize je tudi dejstvo, da ogerski listi neverjetno razdraženo pišejo proti nemškim obstrukcijonistom. Misliti trebn namreč, da so Madjari še ne dolgo temu prav ljubko koketovali z nemško obstrukeijo. Sedaj pa, koslutč, da obstrukcija spravlja v nevarnost gospodarsko ukupnost mej obema polovicama države, seda j jim je jelo prihajati vroče! I11 to je zopet dokaz, komu je najbolj ležeče na tem, da se obnovi pogodba, oziroma: kdo so je dobro imel ob dosedanji pogodbi, sloneči na razmerju 70°/0 pravice in 30°/0 dolžnosti na ogerski in 30°/0 pravice in 70"/,, dolžnosti na avstrijski strani. Združenje litre ■ Tratom? Na članek »Naše Sloge«, katerega smo priobčili tudi nji pod gorenj im naslovom in ki je bil nekoliko polemične nravi proti zagrebškemu »Obzoru«, reagujc ta poslednji list v svoji zadnji številki. »Obzor« je tega mononja, da so nam ni bati spojenja Istre s Trstom. Istre ne bi zgubili, a za našo stvar treba, da osvojimo tudi Trst. Kar so dostaje graje v »Naši Slogi« na adreso Dalmatincev, povdarja »Obzor«, da je ravno on že mnogokrat pisal v istem zmislu. Zagrebški list hoče zagovarjati vsaki proces jedinstva, a spojenje Istro s Trstom bil bi še le početak daljnjega procesa. Trstu se ne odrečemo nikdar in oni dan, ko se bode v zbornici tržaški prvikrat govorilo slovanski — in če tudi ob protestih in kriku galerije — bode to dan sijajnega vspeha za našo stvar. Italijanski značaj uradov ne sme plašiti — saj ta značaj se mora premeniti. Združenje Istre s Trstom — tako zaključuje »Obzor« — bi bilo samo novim razlogom, da se ta sprememba izvedo čim prej in čim radikal noje. Obisk biskupa Strossmayerja pri banu hrvatskem, grofu Khucnu-Hcdervarvju, je dobil sedaj svoje pojašnjenje. Ta obisk je dal povoda izvestnim krogom na Hrvatskem; da so začeli sumničiti biskupa politično poštenje. Seveda se morajo ob svitlom ščitu Strossmarverjevem razbiti taka nizka sumničenja, ali poskusilo se je vendar, kar jo zopet dokazom, kako strastni smo mi Slovani, kadar so borimo —- mod seboj ! Madjarski listi pa so šli celo tako daleč, da so sumničili živemu človeku se vse more pripetiti — Kimona, da jo postal »Obzoraš«, somišljenik Strossma-verjev. Ta izmišljotina je ravno zadostno bedasta, da jo verujejo bedaki! »Agramer Tagblatt« pa je o omenjenem obisku podal to-le pojasnilo, daje bil S t r o sa m a v e r p o z v a n n a vlado v Z a-grebu, ker so mu imeli izročiti neko n a j v i š e p o v e 1 j e iz d v o r 11 o g a u r a d a ! Ker pa je biskup tajni svčtnik, ne more se izvedeti, kaj jo bilo v onem nalogu. Domače vesti. Imenovanje. Poštnimi ve/.beniki SO imenovani absolvirani srednješolci Anafesto Kabro iz Poroča, Oskar Sollinger iz Trsta in Loonhard Ijo-datti iz Gorico. Kratkotrajna slava. V Cresu so imeli župana, ki je cul na ime Coglicvina. Mož je postal slaven ob zadnjih državnozborskih volitvah s tem, da je nastopil kakor kandidat ca vztočno Istro proti — Vekoslavu Spinčicu. Ta kandidatura je bila sicer mrtvorojeno dete, ali gosp. Coglicvina je bil vendar kandidat in sicer drzen kandidat — zato tudi slaven. Kakor slaven mož je kar pošiljal okrožnice drugim županom, kako naj volijo njega! Takrat se je mislilo, da mož, ki ukazuje tako daleč na okrog in čegar ime jo zaslovelo tja čez hribe in doline, da ta mož mora biti vsega-mogočen — doma in da mu jo v lastni občini zagotovljena slava za pozne čase. No, prišlo je drugače : sedaj ni več druzega, nego spomin na nekdanjo slavo. Prišlo pa jo tako-lc: Bile so nove občinsko volitve, katere jo vodil seveda visokolastnoročno sam gospod župan Ooglievina. A vedi ga vrag, kako so je motalo to : po zvršonih volitvah sta bila gospod župan in njegova stranka odslovljena iz občinsko hišo! Po taki nezgodi je seveda prvo zdravilo — rekurz! Tudi gospod Coglicvina jo uložil rekurz proti volitvam, katere je vodil on sam! In ne brez vspeha! Temu se ni čuditi, saj je gospod Coglicvina vedel najbolje, na čem da so šepale volitve. Vlada je torej uničila volitve in je imenovala — v sporazumljonju z deželnim odborom istrskim — upravni svet. Ali glej jo novo smolo! Koga ni med členi upravnega sveta! Gospoda — Cogljcvine, bivšega župana in slavnega kandidata državnozborskega. Sie transit gloria mundi! V pojasnilo. Iz Materije nam pišejo: Kar se tiče »nestvarnega* popravka (ovitega v obliko dopisa) na naš sestavek »Pet let brez šolskega poiika« v cenj. »Edinosti« od dne 2. t. m. št. 139 v večernem izdanju, ne bi nam trebalo govoriti več. Saj smo dobili po opombi uredništva popolno zadoščenje. Vendar se čutimo izzvani toliko po vsebini, kolikor po'obliki »popravka« — in prisiljeni smo, da govorimo še enkrat in zadnjikrat o tej stvari. Najprej moramo konštatovati, da res nismo bili dobro poučeni glede razpisa učiteljske službo. Toda, kakor smo izvedeli potem, ni se čuditi temu, da nekateri niso znali ničesar o tem. Služba je bila res razpisana vsako leto; pa gospodje na upravi-teljstvu občine so se brigali tako malo za stvar, da je stvar nekako zaspala. To je bila torej le pomota in ne laž, kakor bi hoteli dokazovati oni; a »Er-rare humanu m ost«. Pa radi toga ni treba napadati osebe. Sedaj pa pročitajmo pazljivo še enkrat popravek in kdor zna čitati izmed vrst, ta razvidi, da dopis ni bil poslan radi stvarnega popravka; ampak prvič, da bi gospodje na obe. upraviteljstvu uverili svet, da v tej občini jo vse v najlepšem redu, v drugo pa, da so ponašajo stvarmi — tako izgotovljenjcm novega šolskega poslopja — katerih izpolnjevanje jo njih sveta dolžnost. In v toliko je opravičen naš izraz o »nestvarnem« popravku. (»ospodje menijo, da poučevanje v šoli po č. g. Počivalniku se lahko smatra rednim šolskim poukom. Kdo no ve, da temu ni tako, zlasti pa oni, ki pozna razmere, v katerih mora živeti duhoven v Brezovici. In tako ostajamo pri trditvi, da pot let ni bilo šolskega pouka. Čuditi pa se moramo, da gospodje niso znali, kaj smo hoteli reči s tistimi šolskimi taksami. Da, zares čudno. Oni so menili, da govorimo tako nekako o lokalnih taksah v tej občini, (ločim je bilo jasno kakor beli dan, da smo mislili na deželni zakon istrski, katerim so se uvedle šolske takse. Ali gospodje res ne vedo, kaj so godi v deželnem zboru istrskem? Sicer pa naj si zapomnijo gospodje, da ni prav, ako je uprava brez kontrole in da pravico do kontrole ima — vsakdo! Isti. Trma našega magistrata. Konsumno društvo v Lonjeru jo prosilo za dovoljenje, da bi dne 14. t. m. smelo držati svojo gostilno odprto preko navadne ure, to je o priliki veselice tamošnjega pevskega m bralnega društva. Prošnja za to, ki so jo napravili na namestništveno poverjeništvo za okolico, je bila odobrena. To dovoljenje bi bil moral vidimirati tudi magistrat. Ni pa hotel tega storiti, češ, da itolten uradnik magistrata no ume slovenščine. Na ta odgovor se je podal včeraj g. predsednik konsumncga društva na namestništvo, kjer je naznanil vse. < tnsp. poveijenik Fabrizzi je vzel dotično dovoljenje, rekši : »Pošljem že jaz na magistrat in preskrbi m, da isti vsprejmc to«. Jasno je torej, da je naš magistrat še vedno stari hrast. Okoličani in Slovenei pa naj ne bodo več stari po-trpcžljivei, liki mehka lipa, marveč naj nastopajo bolj odločno in vse poj de potem. Le uklanjati se ne nikdar in nikomur, ko vemo, da je pravo na naši strani! Napis na spomeniku I fhovlnem v Braniei bode slovenski in nemški. Tako zatrja »Soča« na dotično vprašanje naše. Še enkrat S 19. tisk. zak. Pišejo nam: Čudim s«', da do dandanes, ko že ni nol>eden predmet preslab ali prenizek, da ne bi služil za snov kaki razpraviei, ni napisal še nikdo kako daljšo črtieo o Sj 14*. tisk. zak. oziroma o frazi: »V smislu ^ 1 D. tisk. zak......., tolikrat porabljeni in — zlorabljeni, ki vegetira kakor parasit po časopisih ter visi kakor Damoklejev meč na lasi nad uredniško glavo. — A brez zamere, gospod urednik! Kakor je najbrže večkrat neprijetno tudi Vam, ko dobivate pisma, ki začenjajo z vedno isto bombastično donečo in večkrat morda nerazumljeno frazo, vendar so nekateri popravki paznemu čitatelju hvaležna duševna paša. Cesto se dogaja namreč, da je še le po popravku prav za prav ponatnnčneje pojašnjenu stvnr in sicer v zmislu, potrjiijočem popolnoma ali deloma, resničnost prve notice, ki se popravlja. O tem en izgled. Notiea v neki številki »Edinosti« pod znamko »Psiljivost« me je sicer zbodla nekaj v oči, toda mislil sem si, da so že bili knki, več ali manje važrti vzroki, dn so Tolminski tamburaši o poznani priliki izpustili nekaj komadov. Še-le iz popravku pa sem u videl vso resnico: Gosp. okrajni plnvar je želel, da se izpustijo »dolgočasne« točke! Seveda se mi je ne-knj zasvitalo v glavi, čuvši, da je »želel« gospod okrajni glavar, ker dobro vem, kaj pomenjnjo na deželi »želje« takih gospodov. Sicer pa : čo žo narodno društvo, katerega namen je, vzbujevati nn-rodno zavest in povspoševati narodno prolmjo, udarja med kosilom kaki e. kr. gospodi, sme pa tudi imeti pravico, da si samo »i zbira svoje komade. Posebno pa moje osupnilo, da so se spoznale za »dolgočasne« in se izpustile ravno divne narodne popevke hrvntske. Tudi jaz umem nekaj malega o tamburnnju — gospod urednik, ne štejte mi v zlo te samohvale! —, in vedno sem bil te vere, da je ni glasbe na svetu, za katero bi bila naša tamburica tako prikladna, kakor so ravno jugoslovanske popevke. Tu je efekt popolen in gotov; utis tako nepremagljiv, da se moro »dolgočasiti« le oni, ki no ve, kaj je lepo. Torej ravno te popevke, ki so pravi zaklad za vse tamburaške zbore, ki dičijo vsporede na veselicah in koncertih, naj bi bile dolgočasne, če se udarjajo komu — mod kosilom! Vidite g. urednik, v tem slučaju mi je še le popravek prinesel pravo pojasnilo. Sieer pa zadosti o tem, da Vam ne provzročim še jaz kakov popravek »v zmislu i; 19. tisk. zak......« T a m b u r a š. Umesten nasvet. Nekdo piše v »Sočo«, da naj bi slovenski županje povodom svojega shoda v Ljubljani zasnovali svoje posebno glasilo. Dopisnik pravi: »Da je tak list neobhodno potreben, no more prigovarjati nihče, kajti sedaj se za pouk županski ne briga nikdo. Par knjig je vse, iz česar naj se župan izobrazi. Kes je, da se voli županom vselej razumen mož v občini, vendar se ne da tajiti, da tudi tak potrebuje poučila. Svoje liste in glasilu imajo vsi omikani stanovi, le slovenski županje prepuščen tnkorekoČ sam sebi. Se-li ne da zamašiti ta vrzel ? List naj bi že izhajal kjerkoli, uredovan pa naj bi bil tako, da bi se iz njega učili uradovati naši župani. Krepil in spodbujal naj bi narodno zavest med njimi. Pripoznati mi mora vsakdo, da je sedaj marsikateri župan odvisen od okrajnega glavarstva in njegovih činiteljev; da to ni na korist slovenskemu nradovanju, ume se samo, ker ni potreba povdarjati, da celo na okrajnih glavarstvih na Kranjskem se pridno nemškuturi, kaj pa še na Koroškem, Štajerskem in Primorskem? List, kateremu ime naj bi bil .Slovenski župan«, bi pomagal z svetom marsikje, razkladal bi novi županijski delokrog, zadevajoče zakone itd.« Sama, gola, krvava resnica. ('e kje, vemo mi po [stri, koliko ran seče naši narodni stvari ravno zavisnost županov od okrajnih glavarjev povsod tam, kjer župan ne ume braniti svojega prava, ker ga — sam ne ume! In tu treba pouka, pouka in zopet pouka. Najobčutljlveja stran. Zadnja »Soča« je bila zaplenjena. In sieer se je gospod eenzor spod-taknil ob oni odstavek v uvodnem članku, ki je govoril o širjenju irredente na Primorskem. »Soča meni, da gosp. državni pravdnik zaplenjenih stavkov niti razumel ni, sieer da si ne more tolmačiti te zaplembe. Mi si pa stvar tolmačimo drugače. Cim si začel govoriti o irrcdcnti na Primorskem, zadel si na najobčutljivejo stran izvestne gospodo. Na to stran jo kmalo zadosti za jedno konfiskacijo. Slovenski ne znajo! Pišejo nam: Minolo nedeljo sem imel srečo«, da sem naletel na prijatelja, ki se je bil ravnokar namenil na tukajšnji finančni urad. Ne bodi len, podal sem se žnjim, da vidim, da-li se na tem slavnem e. k. uradu govori »tudi« slovenski! Ivo sva došla v tretje nadstropje, poiskala sva s prijateljem uradno sobo nekega višega e. k. finančnega uradnika, toda ni ga bilo še v uradu, ker je bilo prezgodaj. Na hodniku je bila gruča štirih gospodov uradnikov, katerim pa se je poznalo že na obrazu, da — niso naši! V menenju, da vsaj eden od onih štirih zna vsaj za silo slovenski, vprašal je moj prijatelj, kje da je urad, v katerem je imel posla. Gospoda so se spogledali, eden njih pa je rekel: »Mi no kapišo sta lingun« (jaz ne umom tega jezika). Dali so nama nekega gospoda, ki naju je sprovel v sobo do nekega gospoda, ki je govoril čisto, pravilno slovenščino. Isti je posredoval, dn jo mogel moj spemljevalee zavrniti neke laške uloge, doposlane mu na slovensko pismeno izjavo! Potem sva odšla zopet svojim, poprej »prido-deljenim« nama spremljevalcem. Mejpotom po hodniku je pozval neki gospod tega poslednjega ter ga je vprnšnl, kaj da hočeva? A' oni je odgovoril porogljivo: »Tu sta dva gospoda, ki nočeta — pardon, ki ne umota italijanski!< Midva sva seveda molčala, ker nisva tunela laški (!), toda sedaj sva izvedela, kaj je gosp. govoril in zato vprašava : Je-li dostojno gospodn uradnika, ki no pozna deželnih jezikov, katere bi moral poznati, da brije norce z strankami, ki so prišle zahtevat svoja prava od c. k. uradnikov?! Sieer pa: »Zora puca« — in ako Bog dade, kmalo bode dan! Pride pa tudi, in prav gotovo pride, oni črni petek tudi za Vas, gospoda uradniki, ki Vam javi, da kdor no zna jezika onih, ki ga plačujejo, naj — gre z Bogom! A r r i v c d e r e i. Za zastavo pevskega d rastra „Kolo" sti nabrali gospiei Bolo in Šemo dne 31. julija v krčmi gosp. Babiča pri sv. Jakobu K. 4 st.; v isti krčmi je nabrala gospiea Terezija Trpin 7 K. 34 st., ter gosp. K. Sveč 2 K. 4 st. V krčmi gosp. Ccrkvonika sti nabrali gospiei Lulek in Trčel 'J K. ."$4 st. Martin Furlan je daroval 1 K. Skupaj kron 1 ").?(>. Poprej jo bilo izkazanih kron 1 (53.88. Vsega skupaj je torej kron 171H54. Prisrčna hvala vsem dnrovaleem in nabiralcem. Promet »Tržaške posojilnice in hranilnice, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, do konca JJl. julija tek. 1. znaša gold. 520.500*30; lansko leto.......gold. 439*015'10 naraščaj........gold. 87.491*20 Ob enem naznanjamo, da se zavod ta mesce preseli v ulico S. Franeesco 2 (Slovanska Čitalnica). V poročilo o izletu „Slovanskega pevskega društva44 v Divačo urinila se je pomota proti koncu, kjer naj se glasi namesto drugikrat g. Obersnelu« — »gosp. Magajni«. Objednem smo nnprošeni objaviti, da je gospa M aga j nova prigodom veselice podarila »Slovanskemu pevskemu društvu« f> gld. ter se upisala kakor podpornica istega društva. Istotako jo podaril g. Kariž 40 kr. Hvala! Vabilo. Podpisani vabi gg. nadzornike in nadzornice Delniškega podpornega društva«, da pridejo gotovo v sejo, ki bode v nedeljo dne 14. t. m. ob 5. uri popolndne v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je zelo važna točka. Ivan Hvastja. načelnik nadzornikov. ..Bralno društvo" v Vel. /ahljah priredi dne t. in. v proslavo 50-lotnice vladanja Njega Veličanstva se svojimi lastnimi močmi veliko veselico s petjem, deklamaciji), govorom, igro, tombolo in plesom. Vspored se priobči kasneje. »Hrvatska čitaonica« v Pazinu priredi dne 14. avgusta velik koncert na društvenem vrtu. Začetek oh H. uri zvečer. Iz-pred sodišča. Včeraj se je vršila razprava proti 40-letni Antoniji Lukas iz Milj, ker je bila pustila svoje dete ostavivša hišo — brez nadzorstva in jo isto utonilo v neki kadi. V svojo obrambo jo rekla Lukas, da jej je mala ušla iz hiše, med tem, ko je ona opravljala domača dela. Sodišče jo obsodilo obtoženko na :"> dni zapora. 00-lotna Ivana Havalieo je šla dne 14. julija po tdiei v Piranu. Nasproti jej je prišel neki Domenili Pctronio, ki pa ni videl Ivano in jej je prišel prav blizu. Ona, da se mu izogne, ga je sunila nekoliko, a on je vsled tega padel tako nesrečno, da si je zlomil tri rebra in naslednjega dne umrl. Vsled tega dogodka jo državno pravdništvo tožilo Ivano ltnvalieo radi prestopka proti varnosti življenja. Včeraj se je vršila razprava. Havalieo je pripoznala vse, povdarjala je pa, da je Pctronio pal, ker je bil sleb in bolan, česar ona ui mogla vedeti. Sodišče jo je spoznalo krivo in jej prisodilo 4 tedne zapora. 19-letni težak Avgust Tonza je bil obsojen na mesece zapora radi javnega nasilstva. Nekega dne jo udri v stanovanje neke \Vagnor, ter jo je silama držal nekoliko časa, tako, da se niti ganiti ni mogla. Le skrajnim naporom se je mogla rešiti iz njegovih rok in /.bežati. Nesreča. 33-lctni Ivan Cergol iz Dolenje Škofije je na delu v zavodu pri sv. Marku. Včeraj zjutraj se je trudil z nekoliko tovariši, da bi premaknili nekoliko debelih hlodov. Hkratu je jeden hlodov zdrsnil doli in je zajel Cer gola pod*se. Ponesrečenca so prenesli v bližnjo sobo. Pregledali so ga, a niso opazili nikakega poškodovanju. Ker pa je vendar tožil o hudih bolečinah, sproveli so ga v bolnico. Zdravniki menijo, da ni izključeno, da se je poškodoval v notranjem. Kadi ljubosumnosti. Sinoči zvečer jo prišla na zdravniško postajo 19-letna Josipina M. Njeno levo oko bilo jo vse krvavo, zatečeno, sploh grozno pokvarjeno. Ko je hotel zdravnik, da jej stori potrebno na očesu, ni dovolila ona nikakošnega tikanja ter je odšla. Kakor se govori, ji* bila ranjena s kozarcem, zalučanem od prijateljice iz ljubosumnosti. Nagle smrti je umrl včeraj zjutraj 721etni uradnik južno železnice Josip \Vihrer bivajoči v tdiei Caserma št. 11. Po zajuterku se je zgrudil s stolice. Domačini so poklicali zdravnika z zdravniško postaje. Ko je došel ta, je bil starček že mrtev. Zgubljeno — najdeno. V ulici Ponzianu je našel nekdo v ponedeljek pet omotov, v katerih so bili uzorci manifakturuega blaga. V ulici Sette Fontano jo bila najdena zlata zaponka z hrilanti. Te reči se morejo dobiti na policiji. Koledar. Danes v sredo ll). avgusta: Lavreneij, m.; Hugon, šk. Jutri v četrtek ll. avgusta: Suzana, d. m.; Tiburcij, ni. Holnčni: 1 Lunin: Izhod ol> 4. uri min. Izhod ob 10. uri 32) min. Zahod „ 7. „ <):) „ | Zahod „ 3. „ t> „ Tu je 33. teden. Danes je 221. dan tega leta, imaoio torej 5e 141 dni. Zadnje vesti. Madrid 10. Kraljica-regentinja je podpisala dekret, katerim se kroženje not španske banke povišuje na 2f)00 milijonov pezot in se pooblašča banka v pomuoženje rezervnih fondov. Was|ihigton 10. Včeraj jo bila konferenca meti predsednikom Mac Kinlovem in frnncozkim poslanikom Cambonom. Konferenca je trajala nad jedno uro. O vspeliu tega pogovora ni znano ničesar. London 10. »Times« javljajo: V Ca v i te jo došlo več transportnih parnikov z amerikanskim vojaštvom, katerega pa ni bilo možno izkrcati radi slabega vremena. Pričakuje se skorajšnjega napada na Manilo. Ihlliaj 10. Minister za vnanje stvari, grof . Oven za spomlad -•-. (»ves za september :»•;!» do r>\'$7. Koruza: 5-— do 5-10. i. i Pomulbe piecejSnje. Povpraševanja omejena. I rodaja 15000 met. stot. Vreme : dež. Hamburg. Snntos good average za september 31-50 za december 32—, za marc 3260 za nmj 32-75. H »vre. Kava Santo« good average za avgust 38-50, za december 39 — frankov za 50 klg. Pnura. Surovi sladkor I. produkt, 88°,0 Rendement franco \ussig. Mirno. Takoj —--do Oktober- ueeember —■— do —•—. Dunajska borza 10. avgusta 1898. Državni dolg v papirju......101-80 10V .*;...» v Hrel,ru......101.4l»r>-07 Reserva na razpolaganje ... „ 500.000*— Kese rva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (A) . . „ 383.822*42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju ktirzov, bilanca (R) . . „ 24!).331'83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje ... „ 500.000'— Občna reserva dobičkov ... „ 1,187.H54'8I> l rad ravnateljstva : Via Valdirivo »t. 2, (v lastni hlil). CASSA Dl RISPARMIO TRIESTINA (Tržaška hranilnica) Sprcjemlje denarno ulog« v bankovcih od 50 nvč. do vsaccga zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od !l—12. ure opo-ludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure opo- hidne. Obresti na knjižice......3°/0 Flaćuje vsak dan od SI—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 moril se odpovedati U dni in zneske preko 1000 gld. pa 5 dni. Eakomptujo menjioe domicilirane 1111 tržaškem trgu po..........S'/j Posojuje na drž. papirje avstro-ogerske do 1000 gld. po .... ........4u/0 Višje zneske od 1000 do f>000 gld. po . 5V/0 Dajo denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru. Gostilna I. vrste na Bledu, ležeča na najpripravnejšem kraju ob cesti z velikim prometom se odda v najem ali na račun. Pisma je pošiljati pod naslovom: JW~ A. B. štv. 111. Bled, poste restante. 'V V^^VV^^^fV^^v^vvvvvvvvvvvvvvvvvvvv