Poštnina pavsalirana. Današnja številka velja K 3*-— 75. it — S Set© Imm— i mim m n , , , Naročnina za kraljevino SHS M*seeno 4S K. Letno 57S K. Inozemstvo: Mesečno 63 K. Letno 81G K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za *nkrat 2'80 K, večkrat popust. Sela naroisie sltspšiieie« RAZPRAVE O INTERPELACIJAH. — IZENAČENJE CINA REZERVNIH ČASTNIKOV. Beograd, 30. marca, (fzv.) Današnja •cja narodne skupščine je bila otvorje-na ob desetih dopoldne. Zbornica je večinoma razpravljala o raznih interpela- ¥ LN»!|ani, w petek 31. marca 1922. f ,ačati0 Uredništvo: VVolfova ulica 1/1. Telefon 369. aVŠalni Irankn UPrava: trg S. Telefon 44- ;opisi se ne vračajo* ,,a- ,njena je priložiti juuuetae za odgovor. cijah. Socialist Divac interpeiira vlado Zaradi slučaja atentatorja Veljlcoviča, o Katerem so nekateri listi pisali, da so £a naše oblasti na grški meji prijele z obtožbo, da je svojčas napadel minica dr. Marinkoviča. Tega Veljkoviča f° aretirale grške oblasti in ga zaprle, •ter je prekoračil mejo brez potnega lista. Veljkovič pa se je medtem zdrav Povrnil v Beograd in je povedal, da so K* na Grškem trpinčili in da je ležal *n mesec v bolnici. Iz vsega se vidi, da ®aše oblasti pri celi stvari niso nič kri-Ve- Socialist Etbin Kristan, ki je tudi Podpisal to interpelacijo, izjavlja, da je stavil to interpelacijo zaradi tega, da obvesti Javnost o stvari. Na koncu nje-£°vega govora napada časopise, ki opravljajo take stvari v javnost in s *eni Škodujejo ugledu naše države. V “tem smislu odgovarja tudi ministor Marinkovič in pravi, da so listi odgovorni za razširjanje napačnih vesti. Kar se tiče političnih oblasti obljublja, da bo storil vse, da se razmere izboljšajo. — Nato pride na vrsto interpelacija poslanca Etbina Kristana glede izenačenja čina rezervnih častnikov, ki so bili prevzeti v aktivno službo. Vojni minister general Vasič razlaga tozadevne zakone in dokazuje, da, mora vsak častnik nekaj časa čakati, preden ga povišajo. Posl. Kristan Odgovarja na ta izvajanja ministra in navaja slučaje, da so v naši vojski polkovniki s 30 leti in poročniki, ki so stari 30 do 32 let in vseeno ne napredujejo. V istem smislu govorita tudi poslanca Deržič (NSS) in Vidakovič (zemljoradnik). — Zbornica preide nato na dnevni red, in razpravlja o predlogu, naj se izvoli parlamentarna komisija, ki naj preišče vse pritožbe, ki se predložijo v tej stvari. Vojni minister general Vasič izjavlja, da se s tem strinja. — Seja se zaključi ob 12.30. Prihodnja seja jutri ob štirih popoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o obtožnici proti bivšemu vojnemu ministru generalu Zečeviču. Izvedba rapalskega riegesora. SESTANEK NAŠIH DELEGATOV Z Beograd, 30. marca. (Izv.) Iz politič-3**1 diplomatskih krogov se doznaVa, ®a bo naša delegacija, ki potuje na Mednarodno gospodarsko konferenco * Genovi, porabila to priliko in se sedala z zastopniki italijanske vlade, da *® definitivno določijo smernice za izvedbo rapallskega dogovora in za evakuacijo tretjega pasu, ki ga imajo Itali- 1TALI J ANI V RIMU ALI RAPALLU jani še zasedenega v Dalmaciji. V tem pogledu so se baje že storili potrebni koraki. Po gotovih informacijah se ne bo naša delegacija peljala direktno v Genovo, ampak najprej v Rim. Naši delegati v tej zadevi še niso dobili potrebnih navodil. Z druge strani pa se doznava, da se bodo jugoslovanski in italijanski v državniki sestali v Rapallu. Grško - turški spssr« POSLANICA MINISTROV VELIKE ANTANTE. — REVIZIJA MIROVNIH POGODB. Pariz, 30. marca. (Izv.) V Parizu ®brani zunanji ministri velike antante Angleški, francoski in italijanski) so ®?slali atenski, angorski in carigrajski pdi sledečo poslanico: Mi, zunanji mi-p^tri treh aliiranih držav: Britanije, 'rancije in Italije smo se sešli v Pari-22., 23., 24., 25. in 26. marca 1922. ‘er smo premotrili položaj na bližnjem Vzhodu v iskreni in goreči želji, da bi zopet zavladal red in mir. V pri-Sibu Vam sporočamo popolen ekspoze Predlogov, na katere smo se zedinili po tem treznem prevdarjanju z obrazložitvijo motivov, ki utemeljujejo te predloge. Želimo, da bi se Vaši zastopniki Sestali čimpreja v mestu, ki se bo določilo, m da bi skupno razmotrivali o Cenjenih predlogih. Sploh smo pripravljeni, da delegiramo visoke komi- sarje: britanskega, francoskega in italijanskega v Carigrad, ki naj bi bili v pomoč zastopnikom visokih interesira-nih strank. Ker je v splošnem interesu, da se ta sestanek uresniči brez odloga, želimo, da bi določili naj se te konference prično tri tedne po datumu tega pisma. (Kakor smo že svoječasno v našem listu poročali, se bo Turčiji gotovo posrečilo revidirati mirovno pogodbo in s tem bo zadan tudi najtežji udarec mirovnim pogodbam sploh. Najnovejši govor nemškega kancelarja Wir-tha kaže prav ostro, da se tudi Nemčija izredno briga za vsak prccedcns revizija mirovne pogodbe in izgleda vsa stvar tako, da stojimo pred velevažni-mi političnimi dogodki. Pismo zunanjh ministrov velike antante je pravzaprav prvi takt k temu preobratu. Op. ur.) VELIKE POVODNJI V SRBIJI. _ Beograd, 30. marca. (Izv.) Po zadnjih vesteh so reke v Srbiji zelo narast-te- Obstoja nevarnost, da izstopi reka Jerina. V Mitroviči je Ljusta poplavila bregove, pol mesta je pod vodo. Škode |e že sedaj približno 10 milijonov dinarjev. V vodi je poginilo mnogo živine in več hiš se je podrlo. Človeških žrtev doslej ni obžalovati. Vse vasi v okolici so pod vodo. Skupna škoda se ceni na kakih 20 milijonov dinarjev. Doslej se ne ve, ali je kdo utonil. Tudi reka Di-bar je narastla. Oblasti so poslale na lice mesta orožnike in vojake, da pomagajo reševati. DRAGINJSKE DOKLADE SS IZPLAČAJO. Ljubljana, 30. marca. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je dobila brzojavno pritrdilo finančnega ministra, da se prvega aprila izplačajo že nakazane draginjske doklade javnim nameščencem za 75 dni. Demokrat, finančni minister Kurnanudi se je zbal splošnega odpora vseh javnih nameščencev in preklical svojo prvotno naredbo, da se draginjske doklade ne izplačajo, ZAKLJUČEK ŠOL. Beograd, 30. marca. (Izv.) Minister za prosveto je odredil, da se imajo do 25. maja t.. L končati predavanja na vseli šolah v državi. To velja tudi za vseučilišča. Minister za prosveto je to odredil na prošnjo odbora za priprave za svečanosti povodom poroke kralja Aleksandra s princezinjo Marijo. Izpiti bodo na šolah šele po končanih slavnostih. RAZKOL V MUSLIMANSKEM KLUBU. Beograd, 30. marca. (Izv.) Govori se, da namerava prevzeti poslanec dr. Hrasnica ulogo posredovalca med obema nastalima skupinama v muslimanskem klubu. Ne zdi se pa preveč verjetno, da bo njegovo posredovanje imelo mnogo uspeha. Kakor vse kaže, se bo spor v klubu razčistil šele na zborovanju muslimanske stranko, ki Je sklicano za 14. april v Sarajevem. DVE MILIJARDI FRANKOV DOLGA. Beograd, 30. marca. (Izv.) Prva sek-cija finančnega odbora je zahtevala, da se izvoli parlamentarni odsek petih članov, to pa zaradi tega, ker se v nekih krajih države baje dohodki ne stekajo v državno blagajno, ampak se porabljajo za razne izdatke. — Sekcija je tudi ugotovila, da dolguje naša država zaveznikom za razne podpore med vojno okroglo vsoto dveh milijard frankov. KRIZA V BOLGARSKI VLADI. Sofija, 30. marca. (Izv.) V kab’netu Stambolijski je izbruhnila kriza, ki se je sicer enkrat mirno poravnala, vendar pa ugotavljajo listi, da pomenja začetek konca vlade Stambolijskega in bolgarske kmetske zveze. Kakor piše »Pravda«, se je vršil boj v glavnem med finančnim ministrom Turlakovom in njegovimi pristaši na eni In ministrskim predsednikom Stambolij.-kim na drugi strani. S Turlakovom držijo tudi ministri Amarčevsld, Janev in Radalov. Parlamentarni klub kmetske zveze se je razcepil v dve skupini. BOLEZEN KARLA HABSBURGA. Funchal, 30. marca. (Izv.) Zdravstveno stanje bivšega cesarja Karla se je izboljšalo. Zdravniki upajo, da okreva. Pariz, 30. marca. (Izv.) Associated Press javlja iz Lizbone: Zelo malo upanja je, da bivši cesar Karl preživi pljučnico, ki se je poslabšala. B všemu cesarju se je omračil um. Vdihavati mora kisik. Izvršil je že oporoko. Funchal, 30. marca. (Izv.) Zdravstveno stanje bivšega cesarja Karla, ki se je snoči nekoliko izboljšalo, se je danes zopet poslabšalo. Sklenjen pakt. Razbitja je popolno, razpad je že pri zadnjih okrajkih JDS. To je edina ugotovitev, ki jo morjmo zapisati po notici, ki jo je nutisnil sinočnji »Slovenski Narod« na prvem mestu med dnevnimi vestmi pod nusl«- \um »Sklenjen pakte. Kdor »Slovenskega Naroda*, odkar se ne ve, če je centralističen ali revi-zionističen v našem ustavnem vprašanju, ne čita več, temu naj povemo na kratko, da piše v omenjeni notici ta najstarejši naš list o volilni pogodbi, id so jo baje podpisali na skrivnem NSS, SLS, Kocmurjeva skupina in komunisti. Slovenski narod ima res ogleduhe po božji volji. Tak tič vam vidi narodnega socijalista Juvana, ko kupuje podraženi tobak in ko vprašuje v traliki, odkdaj sc je tobak podražil, da vam takoj sklepa, da je Juvan v zvezi z nebodi-sijihlreba —- klerikalci; tak tič vam vidi, da je stopil nevarni komunist m četrt vina v unionsko klet in evo ti ga zaveznika vseh prevratnih elementov in ljudi, ki nimajo pod božjim solncem drugega posla, kot pa tega, da krav atir aja proti JDS. No pa še malo drugačna je stvar. Ogleduh sam tega vsega ne vidi, ker videti ne more in je plačan zalo, da vidi tako, kakor to hoče njegov političnC šef. Recimo torej kar na kratko, da je ta pakt »Slovenski Narod« zagledat v svojem smrtnem strahu kot zadnjo rešilno bilko, na kateri naj bi priplaval«, JDS na varno obalo. »Slovenski Narod«, je spustil ta poskusni balon v nadi, da se bo zagrabila NSS za to njegovo neumnost ter se začela zagovarjati in dokazovati, da ni v zvezi ne s klerikalci, ne s komunisti. Povejmo torej starini našega dnevnega papirja kar naravnost, da je n$ idejno močne stranke, ki bi se za obrabljene fraze o klerikalizmu in liberalizmu sploh še brigala. Prepričani smo, da se pakti ne bodo več sklepali v navdušenem solzavem rodoljubarstvu — saj je za nami krvava svetovna vojna — ampak po realnih potrebah. Ker pa te potrebe danes najmanj razume stranka^ »Slovenskega Naroda«, je jasno, da je ona zadnja, ki prihaja v našem udejstvovanju v račun. Mislimo pa, da stranki, r.aj si bo ta ali ona, nikakor ni potreben pakt, ki bii jo, utesnjeval v prvotni njeni ideji. S kom bo pa kdo hodil v korist svoje rodne grude, danes po tolikih žalostnih izkušnjah, o tem seveda ne bo več odločala stranka JDS, ki si jc prilastila pri nas vso sedanjo oblast s policijo in sedanjo vladno protekcijo. NaRašiSa mora pSačafi. IZJAVA FRANCOSKEGA FINANČNEGA MINISTRA O REPARACIJ-SKEMU VPRAŠANJU. — ZAUPNICA NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA VLADI. Pariz, 30. marca. (Izv.) Tekom debate o proračunu je izjavil finančni minister De Lasteyrie: Francija se nika- kor ne namerava vmešavati v nemško upravo, a nadzorovanje zaveznikov v gotovih bistvenih točkah je absolutno potrebno in neizogibno. Šele tedaj bo možno misliti na mednarodno posojilo, toda v sporazumu z drugimi narodi in brez kakršnegakoli znižanja francoskih zahtev. Tudi Nemčija bo s svoje strani mogla najeti notranje posojilo, kakor je to storila Francija leta 1871. Francoska vlada je odločena, sprejeti dajatve v naravi pod pogojem, da s tem njena narodna industrija ne bo oškodovana. Minister je opozarjal na nemške kršitve obnovitev, ki bi mogle onemogočiti, da ne bi Francija mogla najeti posojila v svrho konsolidacije svojih še nepo- ravnanih dolgov. S tega stališča Je tr$* ba rešiti problem reparacij. »Nemčija je vzkliknil minister, mora plačati. Alut noče plačati, jo bomo k temu prisllilli Reparacijsko vprašanje se mora rešiti, preden pričnemo z obnovitvijo Evr^n pe.« Berlin, 30. marca. (!zvj Državni* zbor je sprejel zaupnico, fcj jo je pred*-, lagal centrum z 248 proti 81 glasovom. 83 poslancev se je vzdrževalo glasovanja. Resolucija, s katero se izreka vla« di zaupanje, ima tole besedilo: »Držaja ni zbor se zavaruje proti neznosnim, zahtevam, ki jih reparacijska komisija stavlja v svoji noti od 21. marca 1922» do nemškega naroda in odobrava izjave, ki jih je podala vlada v tem vpra* šanju«. Curih, 30. marca. (Izv.) Berlin 1.55, New York 515, London 22.51, Pariz 46.35, Milan 26.20, Praga 9.45. Budimpešta 0.55, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.0674, avstrijske krone 0.07. Pra^a, 30. marca, (Izv.) Ditnai 0.615, Berlin 16.55, Rim 275.75, Budimpešta 5.825, Pariz 490, London 237.50, New York 53.95, Curih 1058, avstrijske krone 0.615, italijanske lire 272.75. Berlin, 30. marca. (Izv.) Dunaj 4.33, Budimpešta 36.61, Milan 164S.35, Praga 601.33, Pariz 2917.05, London 1419.55, New, York 324.17, Curih 6303.65. Zagreb, 30. marca. (Izv.) Devize. Berlin 100—103, Bukarešta 240—245, Milan 1655—1665, London 1425—1435, New York 320—324, Pariz 2900—3000, Praga 605— 610, Švica 6100—6200, Dunaj 4.35—4.40, Budimpešta 37.50—38.50. Valute: Ameri- ški dolarji 31S—322, avstrijske krone 4.50— 5, češkoslovaške krone 570—595, francoski franki 2825—2875, napoldonaori 1000—0, nemške marke 109—0, rumunski leji 0-— 240, italijanske lire 1630—1640. LiubSjanskl ebfln. svet Izredna seja dne 30. marca 1922. * J^bljanski občinski svet proti ministru žerjavu. Občina brani soglasno ljubljansko univerzo. . Vsled članka dr. Žerjava, ki ga je obe-°danil v »Slov. Narodu« in »Jutru«, se je * napetostjo pričakovalo izredno sejo obč. ®Veta, na kateri je imel župan dr. Perič ^jasniti skrajno nerodna zavijanja aii-®1*tra c!r. Žerjava. Še enkrat besede dr. Žerjava. Koj začetkom seje je župan dr, Perič Poročal o dejanskem stanu razgovora z ^•nistrom dr. Žerjavom. Ivajal je na-®‘°Pno: k' *Po svojem povratku iz Beograda, Jer sem interveniral v raznih občinskih a&evah, sem bil v občinski seji dne 14, ^arca 1922 vprašan, kaj sem opravil v pogradu. Odgovarjajoč sem podal krat-y°. Ppročilo, v katerem sem omenil, da je |j .* Pripravljenost vlade, pomagati Ljub-J ni ter da sem dobil mnogo obljub. Iine-. Jma sem navedel g. ministra Puclja, ki je Pridržkov obliubil v stvareh svojega orta ugoditi našim opravičenim zahte-jjj11. ter me je tudi sicer podpiral pri moje ‘Htervencijah, dalje sem omenil, da mi izyg' ?1‘n‘ster Pribičevič zagotovil člmpreje , 'st. Plavljenje mestnega liceja in kor Ci . vprašan, kaj sem dosegel pri g. o^’?tru. Žerjavu, sem povedal, da mi je tu „ v* izjavi!, da dokler bo na magistra-ai«!! nia več‘na, ne moremo računati na 2,vo pomoč. p0 Poročilo je v bistvu točno. Na to ši čl 1 Pojavil minister dr. Žerjav dalj- Oito 3. ’ .kjer s'cer dejansko potrjuje isti- 1 Eiojcga poročila, vendar pa trdi, da je bil pogovor privaten in da v tej obliki ne odgovarja resnici. Ugotavljam samo, da sem šel h gospodu ministru Žerjavu edinole kot ministru, kot članu sedanje vlade, v svoji funkciji kot župan mesta Ljubljane, da interveniram v zadevah, ki se tičejo občine, pa nikakor ne z namenom, da se ž njim pii-vatno raztovarjam. Moje poročilo občinskemu svetu jc popolnoma resnično. ?. nj;m nisem objavil nikacega privatm-.ga razgovora, nego le povedal, da sedanja večina občinskega sveta po lastni izjavi gospoda ministra Žerjava ne more računati na njegovo podporo. Jasno je, da drugače nisem mogel in smel poročati in da ima občinski svet pravico, zahtevati od mene čisto resnico. Povdnrjam h koncu, da sem vršil le svojo dolžnost, ('a nisem govoril neresnice jn prosim občinski svet, da vzame to mojo izjavo na znanje.« 2e sedaj se izgovarjajo z bolnikom. Dr. Ravniharju se zadeva ne vidi okusna, ker se je napadlo težko bolnega, ki se kot tak ne. more zadostno braniti. Bolnik ne more postaviti vsrdce besede na lekarniško tehtnico. Prei nismo mngli ugotoviti dejanrkega stanu. Sedaj pa vidimo iz objave dr. Žerjava, da je bilo enostavno ne-sporazumljenje. Dr. Perič pravi, da je Šel k dr. Žerjavu kot župan k ministru. Dr. Žerjav pa odgovarja, da je sprejel kot strankar zasebnika dr. Periča, v zasebnem stanovanju, težko bolan. Dr. Žerjav je z boleznijo odložil svojo funkcijo in dobil namestnika. Drugače bi bilo smatrati razgovor, ako bi se bil vršil v uradnih p:o-storih. Kot strankar pa je dr. Žerjav smel odreči pomoč. Cela zadeva se mu vidi naročena in z izrazito politično ostjo. Politika pa ne spada v to mestno zbornico. "Zavlekla pa sc je vanjo že tedaj, ko sp je izključilo relativno večino od aktivnega občinskega dela. (Medklici: Saj ste sami izjavili, da hočete le nadzirati!) Kajti dem. obč. svetniki se niso mosli združti s strankami. ki nastopajo direktno proti državi. (Burna ugovarjanja) Čitajte vaše časopisje! Zaključuje, da ceni intelekt dr. Žerjava previsoko, da ne bi vedel kaj govori kot minister in kaj kot strankar. (Pri teh besedah je izbruhnil vihar nasprotuiočih medklicev. Iz razburkane zbornice se je čulo obč. sv. Turnška, ki je zaklical dr. Periču: Sram naj ga božu pana, ki ga jc seveda moral pozvati k redu s pripombo obračuna pri sodišču. Zupan dr. Perič zavrača dr. Ravniharja, da ga je dr. Žerjav sprejel kot zasebnika, ker je celo neko zadevo odklonil, češ, da ne spada v njegov resort. Tedaj je dr. Žerjav pridno uradoval sprejemajoč načelnike svojega ministrstva. Dr. Stanovnik zanika, da je bilo vprašanje^ o resničnosti besed župana Periča naročeno. V imenu prebivalstva, ki ga je odposlalo v mestno zastopstvo, je hotel zvedeti, zakaj odreka vlada pomoč sedanjemu občinskemu svetu. Dr. Žerjav je odkritosrčno izpovedal, kako on pojmuje ministrovanje v jugoslovenski državi. Pač pa je obrana dT. Ravniharja bila naročena, kajti v svoji notranjščini je gotovo tudi g. dr. Ravnihar prepričan, da je župan govoril resnico. Protestira proti temu, da so ministri eksponenti strank, ne pa vrhovni državni uradniki, ki morajo nepristransko podpirati potreb? vsega prebivalstva. Pri prihodnjih volitvah pa bo meščanstvo temeljito obračunalo s koruptno JDS. Dr. Pucu se zdi afera priskutna. Zlasti ne vidi nobenega nečastnega dejanja. Žerjav je po njegovem mnenju zavrnil koalicijo, dasi je za občino ravno v poslednjem času storil, kakor je v izjavi sam našteval, obilo dobrega. Besede ministra pa so bile povsem na mestu, ker so se obračale do strank, ki so proti državi. Zupan odvzame govorniku besedo, zopet nastane bu^en vihar, ki se poleže, ko vstane dr. Triller, pomiri obč. zbornico z jedkim ovinkom starina: Besede dr. Stanovnika so bile namenjene bolj skozi okno. Govorniki pa se niso doteknili bistva stvari. Uvideva. da se je zdelo SLS potrebno zlasati dr. Žerjava. Pravi pa, da bi se v bodoče moralo porabiti načelo prejšnjega obč. sveta, ki je pri intervencijah sestavljal zastopnike vseh strank, kajti le na ta način se bo moglo delovati v korist gospodarskega položaja ljubljanskega mesia. Tudi obč. sv. Kocmur graja ministra dr. Žerjava, ki se ne more opravičiti z boleznijo, ko je vendar z vnemo uradoval in ki je prisegel kralju na ustavo, da bo nepristransko izvrševal zakone. Imenom NSS kluba je obč. svetovalec Ivan Tavčar izjavil: Narodno-socijalistični klub odobruje postopanje tr. župana. Razumljivo je, da je tudi v naših vrstah nastalo veliko ogorčenje, da je pravica odvisna od politične pripadnosti. To tembolj, ker se je Sto za gospodarski interes celokupnega ljubljanskega prebivalstva. Naj bo stvar taka ali toka, brez vsega lahko izjavljam, da se JDS nikdar ne bo posrečilo, da bi se ogromno večino ljublianskega prebivalstva z izstradnlnimi metodami prisililo, poklekati pred JDS. Svoje državljanske svobod-ščine bomo znali tudi proti slučaino vladajoči JDS odločno in uspešno braniti. Imenom^ svoje stranke moram končno najodločneje ugovarjati demokratskim klevetam, da se zbirajo v NSS protidržav-ni elementi. Najmanj pa je dopusten očitek s strani Jugoskiv. dem. stranke, ki s svo- jim brezglavnim centralizmom zavira državno konsolidacijo in ss tem uganja politiko proti državnim interesom. V najtežjih časih so ravno narodni socijalisti dokazali, kaj je državotvornost, dočim je večina »državotvornih« demokratov ostajala vt varnih in udobnih zavetjih, gledajoč, kako se drugi Izpostavljajo v službi za držav«*. S tem je bila debata o famoznem dfr Žerjavu zaključena. Obč. svet enoglasno za UublJ. univerzo. Dr. Stanovnik prečita in utemeljuje resolucijo glede ljubljanske univerze, ki je zopet v nevarnosti ukinjenja in r*niesU><, tve. Izjava se glasi: Občinski svet deželnega stolnega mresta Ljubljana pozlvlje vlado, da opusti jo namero, okrniti ljubljansko univerz ker bi slovenski narod smatral ukinjen,, medicinske fakultete na ljubljanski univers*, za nečuveno krivico ki se hoče prizadejati s tem ne samo slovenskim medicincetn, ampak vsemu slovenskemu ljudstvu. Utjfr. verza z vsemi fakultetami j« neobhodflg;i življenska potreba slov. naroda. Skozt desetletja se je naš narod boril za svoj najvišji kulturni zavod. Ker so mu ga po krivici odrekali tujci v bivši državi, zato je uverjen, da mu ga za seda} lastni brattoe v lastni državi ne bodo okrnili. Z univerzo, je neločljivo zvezana tudi usoda našega prestolnega mesta kot kulturnega središča. Slovenije. Zato občinski svet ljubljanski z vso odločnostjo protestira proti namer«* vani opustitvi, odnosno premestitvi medli cinske fakultete in pozivlje vlado, da naS«*. mu narodu ne krati pravic. Za izjavo so glasovali dem. obč. sve? tovalci soglasno z ostalo zbornico »z ves**, ljem«, kakor se je izjavil gov. dr. PestotnllR? Nato preide občinski svet na objavljenih dnevni red. Poročilo objavimo JutrL V stvarno pojasnilo. Pod zgorajšnjim naslovom odgovarja v »Slovencu« dekan ljubljanske medicinske fakultete dr. Alfred Serko aa »Jutro v« napad v daljšem članku, katerega vsled značilnosti za »Jutro-ve« metode napadanja ponatiskujemo v celoti Članek glasi: »K izvajanjem »Jutra« z dne 28. t m. v zadevi protesta akademske mladine proti nameravanemu ukinjenju medicinske fakultete v Ljubija n} pripominjam sledeče: S tem, da sem se kot član medicinske fakultete udeležil v petek dne 24. marca protestnega shoda na univerzi, se nisem »identificiral z onimi temnimi elementi, ki neprestano rujejo na naši univerzi«, tudi se nisem »pridružil političnim intrigam, ki jih skušajo kovati razni^ politični koristolovci«, pač pa sem izrazil le svojo iskreno solidarnost z akademsko mladino, s katero me vežejo kot univerzitetnega profesorja naj-oije vezi akademične skupnosti. Shoda se torej nisem udeležil ne kot detektiv In ne kot denuncijant, zato tudi nisem čutil potrebe se vmešavati na policij-*ki način v debato dijaštva, proizvedeno v obrambo ljubljanske univerze. Protestiram proti insinuaciji, da so pokazali razni govorniki - dijaki na shodu, da jim ni za stvar, temveč za dosego gotovih političnih in partizanskih ciljev, kajti vsi govorniki brez iz« leme in brez ozira na njih politično pripadnost so se zavzeli z isto odločnostjo in iskrenostjo za medicinsko fa-Kulteto in resolucija je bila sprejeta soglasno. Vseskozi neresnična je tudi trditev »Jutra« z dne 25. t. m., da ie di-teltvo psovalo na vlado in njene zastopnike. Kritika, in naj bo še tako /temperamentna, še daleko ni istovetna l psovanjem. Toliko v obrambo pošteni« dijaštva. Resnici na ljubo pa konstatiram sledeče: »Dolgotrajna posvetovanja naših prvih učenjakov o organizaciji naših visokih šol«, katerim posvetovanjem iva Imela čast prisostvovati kot redna tttiiverzitetna profesorja tudi moj kolera dr. Plečnik in jaz na sejah v Bel-rradu in Zagrebu, so imela za uspeh soglasen sklep, da naj obstoja ljubljanska univerza iz 5 popolnih fakultet, torej tudi iz popolne medicinske fakultete. Članov prosvetnega saveta v Bel-Kradu, ki sklepa in odločuje brez vednosti sodelovanja ljubljanske univerze o »jeni usodi, ne poznam, zato tudi ne OOrem izreči sodbe o njih učenjaštvu aH njih kompetenci odločevati o naših kulturnih vprašanjih. Kar se pa tiče mojih izvajanj glede kvalitete ljubljanskih medicinskih institutov kot učnih zavodov, sem mnenja, da sem kot dekan fakultete in predsednic rigoroznih izpitov najbolj kompetenten soditi o učnih uspehih na naši fakulteti. Na podlagi svojih tozadevnih Izkušenj ponavljam na nevarnost, da se la enkrat osmešim pred gospodi, ki BCeJo v meni le političnega intriganta In posebno temen element, da zna me-fllclnec v Ljubljani koncem IV. seme-rtra več anatomije in fiziologije, kemije in biologije nego dijak dunajske fakultete. Nikdar se pa nisem dotaknil vi-Boke kvalitete dunajskih institutov kot tnanstvenlh zavodov, pripomnil sera PB, da imajo ti zavodi pomen le za ab-fcdviranega medicinca. Ljubljana, dne 28. marca 1922. i Dr. Alfr. Serko.« W iz ponijih ijaiv. (Dalje.) »A kje je knjiga?« je vprašal detel, ti v kakor tjavendan . »Zaklenil sem jo v svojo pisalno mizo.« »Izvrstno. Kaj se je zgodilo nadalje?« »Dva dni potem sem imel rano zjutraj v Perlitzu majhno pot: treba je bilo prijaviti županstvu napravo strelovoda, ki ga hočem postaviti na svojo hišo. Grem in se vrnem naglo, čez pičle pol ure. Mali Puk, psiček moje žene, Je bil z menoj. Ba§ ko zavijem v našo ulico, se mahoma tačudim vedenju živalice; začela je lajali na vso moč in divjati, kakor drugače sploh nima navade, nazadnje pa je stekla naprej kakor obsedena. Jaz sledim psičku z očmi, in zdajci vidim, kaj je povod njegovega razburjenja: pred mrežnimi vrati moje hiše stoji krošnjar. To se ve, da sem pospešil korake. Pes se zakadi kakor besen v tujca, ki se boječe umakne nekaj korakov. Žival čuti do tega človeka prav tisto skrivnostno nezaupanje kakor jaz sam. „. Nu, baš se bližam hiši, ko vidim, kako prihiti zena v naglici po vrtni stezi. Se korak, pa sem na licu mesta. Muslimani. L Spor v muslimanskem klubu. Važen političen dogodek zadnjih dni Je razkol muslimanskega parlamentarnega kluba ob načelnem vprašanju ali centralizem ali avtonomija. Dve struji si stojita nasproti v Jugoslovanski muslimanski organizaciji. Na eni strani struja Karamehmedoviča, kateri je oportunizem politično načelo, na drugi strani struja dr. Spahe, ki zapušča oportunizem. Spaho ima na svoji strani 10 poslancev, Karamehmedovič 8, nevtralni so še trije. Spor, ld je nastal v muslimanskem klubu, je tako globok, da sta podala ostavko oba muslimanska ministra, ki pa je g. Pašič ni sprejel. Spor, ki Je izbruhnil te dni v musli-slancev iz kluba in se pridružil hrvat-muslimanski organizaciji se že vleče precej časa. 2e poleti lanskega leta je izstopil eden izmed muslimanskih poslancev iz kluba n se pridružil hrvat-skemu bloku. Mlajša struja v stranki se nagiblje k hrvatskemu bloku in izdaja tudi svoj list. 2e pred zadnjim strankinim zborom je vodila mlajša struja ostro borbo proti parlamentarni politiki, zlasti proti centralizmu. Vendar je prišlo končno do sporazuma. Toda predsednik stranke je postal eksponent mlade struje ln opozicije dr. Spaho In iz strankinga glasila »Pravde« se je moral umakniti centralistično oriientirani Sakiba Korkut. Vendar s tem kriza ni bila odpravljena. Od časa do časa je butnila na dan, ali vedno se je še posrečilo voditeljem pomiriti duhove, izrabljajoč oportunistično nagnenje v muslimanski politiki. S tako silo in tako očitno, kakor zadnje dni, pa se kriza dosedaj še ni pokazala. Cisto javno na parlamentarni tribuni in ne več v klubovih lokalih sta si stopili nasproti obe struji, vsaka s svojo izjavo ter tako očitno dokumentirali spor in si vrgli rokavico. Ali pomeni zadnji nastop v parlamentu končni prelom? Morda? Gotovo to še vedno ni. Pri presojanju muslimanske politike mora biti človek skrajno previden, ker muslimansko politiko ne vodijo načela, marveč skrajna oportuniteta. Zadnja poročila pravijo, da ostaneta obe struji še v enotnem klubu in da bo v sporu in nadaljni taktiki odločal predsednik in vodja opozicije dr. Spaho. Zanimiva je vsebina izjave, ki jo je podal zastopnik opozicije v parlamentu. Muslimani so prišli v konstituanto z avtonomistično orijentacijo in so stali na stališču, da ostane Bosna in Hercegovina enotna fn nedeljena. Muslimani so pristali na centralistično ustavo, ker so bili deloma optimisti in so verovali zagovornikom centralizma, da bo po sprejetju ustave bolje, deloma pa se jim je zahotelo vladnih jasli Njihovo stremljenje je šlo pred vsem za tem, da se državi postavi zakonita podlaga, ker Muslimani so stali že dve leti izven zakona. Upali so, da napravi ustava konec temu neznosnemu stanju. Izkušnje so izkazale, da so se motili Razmere so sedal še mnogo slabše, gospodarsko stanje je naravnost obupno, sporazum med vsemi tremi plemeni se ni dose-geL Za centralistično ustavo se Je skrivalo velikosrbsko imperialistično stremljenje. Treba doseči sporazum med Srbi Hrvati in Slovenci in likvidirati centralizem. Bodoči tedni bodo pokazali, kako se bo razvijal spor v muslimanski organizaciji. Mislimo, da se bo razvijal čisto mirno, odgovarjajoč muslimanski mentaliteti PoIIfiin X »Ce to ni korupcija!« Pod tem naslovom odgovarja včerajšnji »Slovenec« na »Jutrov« zagovor dr. Žerjava, ki je, kakor znano, zahteval, da se državna podpora za prehrano pasivnih krajev, namenjena za Slovenijo, razdeli samo med demokratske in socialnodemokratske oraginzacije. Med drugim pravi »Slovenec«: »Značilno za »Jutro« in demokratske metode je, da izkušajo odvrniti pozornost od neljubih jim afer z napadi na tretje, ki nimajo z zadevo popolnoma nobene zveze. Dr. Kukovec in minister Pucelj imata torej veliko »zaupanje« v »Ekonoma«! Kdo bi ga ne imel! Saj je dobil ravnokar od poljedelskega ministrstva na razpolago 25 vagonov galice po 16 kron, ki jo prodaja svojim političnim pristašem po 22 kron, neprista-šem pa po 28 kron, tako da bo zaslužjl od samih svojih pristašev milijon in pol kron. Ako mu daste sedaj še kredita za prehrano Slovenije, bo Vaše zaupanje lahko še veliko večje. Kakšno pa bo zaupanje davkoplačevalcev, na katerih račun bo šla cela stvar, je seveda drugo vprašanje. Naša dolžnost bo, da posvetimo z bengalično lučjo v vso to temo korupcije, ki se uvaja v naše narodno gospodarstvo, in se ne bomo dali odvrniti od nikakega zavijanja »Jutra«, ki je prevzel žalostno nalogo pri nas, da še zagovarja take stvari, in jih skuša zakriti z napadi na zavode, ki imajo največ zasluge, da uživamo Slovenci toliko dobrega glasu v gospodarskem življenju, kolikor ga imamo.« X Za »narodne socijalce* se boje! Gospodje okolu »Jutra« so zadnji čas v silnih skrbeh, da bi se »narodnim soci-jalcem« ne pripetila kakšna nesreča, da bi jih na primer ne požrl klerikalni zmaj. Tako jim je izstop »Zveze jugo-slov. železničarjev« iz železničarske koalicije dal povod za globoko premišljevanje, katerega zaključek je, da s klerikalci ni dobro češenj zobati ter da so »narodnim socijalcem« in socialdemokratom ostale le peške. Odkod ta nenadna skrb za narodne socijaliste? Ali so gospodje prišli že res do tolike uvidevnosti, da so spoznali, da Jim za lastne vrste ni potrebno več skrbeti, ker jih več ni? Potem seveda gratuli-ramo, toda mislimo, da bodo narodni socijalisti vkljub temu odklonili tutor-stvo generalov, ki so izgubili svojo lastno armado in da se bodo klerikalnega zmaja znali že sami obraniti in z njim po svoje obračunati Sicer pa, saj narodni socijalisti gospodom demokratom niso bili vedno tako pri srcu! X Uradniški 1. april. Kakor znano bi se morale nove uradniške draginjske doklade za april, Januar in polovico februarja izplačati po določilih zakona o dvanajstinah 1. aprila. Polno je bilo demokratsko časopisje samohvale in junaškega trkanja na prsa. Prvi april pa je dan, na katerega se navadno koga ima za norca. In tudi naš dični Ku-manudi se ni mogel odtegniti čaru tega dneva in pošteno je potegnil — uradnlštvo. Brzojavno je ukinil izplačilo draginjskih doklad. Finančni delegat za Slovenijo dr. Savnik, ki slovi kot eden najboljših finančnih uradnikov, pa je že do 27. t. m. ukrenil vse potrebno za izplačilo draginjskih doklad in je o tem takoj brzojavil fin. ministrstvu ter po-vdarjal da do 1. aprila nikakor ne more spremeniti svojih ukrepov, ker bi nastala v upravi zmeda in bi uradniki niti svojih plač ne dobili. Ta nastop dr. Savnika pa je hudo razburil Kumanudi-Ja in demokrate. Disciplinarno kazen zahtevajo za dr. Savnika, menda zato, ker bi se tudi v Ljubljani moralo ura- @ vesti. dovati po beograjskem receptu; ima < vremena. X Radič se izroči sodišču. Imunitetni odbor je v sredo sklenil, da se zahtevi ministra pravde ugodi ter Radič izroči sodišču. X Ljenin je zdrav. Dunajsko zastopstvo sovjetske Rusije izjavlja, da so vse vesti o Ljeninovi smrti oziroma bolezni izmišljene. Ljeninovo zdravstveno stanje je povsem zadovoljivo. Ravnotako poročajo tudi vesti, ki so dospele iz Moskve v Berlin, ki povedo, da je Ljenin 27. t. m. otvoril IX. vseruski kongres komunistične stranke z dveurnim govorom. Pri volitvah v strankino predsedstvo je bil izvoljen tudi Ljenin in med drugimi tudi Trocki, Zinovjev in Kamenjev. X Sklenjen pakt. Detektiv od »Sl. Naroda« je pod hipnotičnim vplivom bližajočih se volitev zašel v neko ljubljansko oštarijo, kjer je videl žuliti »fir-keljčke« pristaše, različnih strank. V meglenem stanju je mislil, da sedi v ljubljanski obč. zbornici in tako danes »Slov. Narod« pripoveduje urbi et or-bi, da so zastopniki večine v »občinskem svetu ljubljanskem te dni sklenili in podpisali med seboj silno tajen pakt za bodoče volitve« po katerem bo premoč klerikalcev zasigurana. »Najslabša pozicija v zvezi, da je bila priznana in odkazana Kocmurju in socialnim demokratom, ker zastopajo narodni so-cialci mnenje, da bodo pri bodočih volitvah Kocmurjevci razpolagali z najmanjšim številom glasov. To svoje mišljenje utemeljuje s tem, da bodo komunisti šli kot en mož z narodnimi so-cialcl« Nadalje ve »Narod« poročati, da zatrjujejo klerikalci z največjim po-vdarkom, da je postalo v zadnjem času razmerje med njimi in Juvanovo strujo tako intimno, da se lahko že upravičeno govori o eni enotni stranki, češ, da soglašajo pod Juvanovo komando stoječi narodni socialci s klerikalci v vseh podrobnostih, tako glede taktike, kakor tudi vseh političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih. »SL Narod« naj nam le verjame, da smo o paktih, strujah in takih čudnih rečeh nekoliko bolje poučeni in da ga njegov detektiv ne bo nikdar tako dobro obvestil kot mi. In mi pravimo: Pakt ne obstoja in v narodno socialistični stranki ni struj. V ostalem pa nismo »Narodovih« vrstic, katerih tendenca je tako jasno prozorna ponatisnili v svrho polemike, temveč samo, da pred javnost pribijemo »Narodovo« oštarijsko politiko, ki je tako bedasta, da ne bomo nanjo nadalje odgovarjali. X Karl Habsburg nevarno obolel. Iz Funchala je dospela na Dunaj vest, da se je bolezen razkralja Karla, ki je obolel na španski influenci tako poslabšala, da ni izključena katastrofa. Karla so že prevideli. Na Zitino prošnjo odpotuje na Madeiro bivši Karlov osebni zdravnik, vladni svetnik dr. Delu. Tudi londonski listi poročajo, da je Karlovo stanje skrajno nevarno. X Češki minister za prosveto odstopi? Kakor doznava »Češke Slovo«, namerava minister za prosveto šrobar (slovaška ljudska stranka) te dni odstopiti, Za njegovega naslednika se imenuje poslanec Hodža. X Nemčija proti pretiranim repara-skim zahtevam. Državni zbor je v sredo nadaljeval razpravo o vladni izjavi. Minister za zunanje stvari dr. Rathenau je med drugim izvajal: Končna odločitev reparacijske komisije je ves svet razočarala. Polncarejeva politika je imela povsod uspeh. Najmočnejšo silo na svetu, Francijo, je strah pred napadom Nemčije, ki Je tako po- polnoma razo rože na, da ne more V2drJ#<> vati miru v lastni državi Vedno &o*J se ugotavlja, da je vedno slabše stanje naše valute pripisati neprestanemu tiskanju bankovcev. Poživljam vsakega poznavalca gospodarstva, naj mi pove pot, kako naj država s pasivno plačil:no bilanco mora trajno plačevati v zlatu brez tujega posojila, pri tem pa n« ostane njeno gospodarstvo nedotaknjeno. Nadalnja zmota v naziranju inozemstva tiči v vprašanju naših davčntt bremen. Tretja zmota je, da natn vedno zatrjujejo, da je naše gospodarstvo polno zaposleno in da nimamo brezposelnih. Odgovor na to sem podal Cannesu in ponavljam: Do sedaj smo plačali nad poldrugo milijardo zlatih mark vojne odškodnine. To odgovarja delu, ki ga vrši en milijon nemških delavce* na leto. Še nevarnejše so zmote na litičnem polju, od katerih hočem nave* sti samo dve: Nemčija ni plačala in DO* če plačati in Nemčija ni razorožila 1° ne mara razorožiti. Približna cenitev poda neizpodbitno sliko o celotni ysoti» ki jo je Nemčija doslej plačala. Naše dajatve znašajo od prevrata sem do danes 45.7 milijard zlatih mark K te’ vsoti pride še izguba Zapadne Prusije in Gornje Šlezije, vsled česar znašajo naše dajatve nad 100 milijard zlatih mark. Nemčija je dala take dajatve, kakor doslej noben narod v zgodovini V torek že pa Je podal na seji nemškega parlamenta državni kancler dr* Wirth izjavo o stališču nemške vlade glede zahtev reparacijske komisije po uvedbi novih davkov v Nemčiji in po medzavezniški kontroli nemških financ, v kateri je pred polnoštevilno zbornic® odbil zahteve reparacijske komisije * motivacijo, da bi njihovo izpolnjeni« popolnoma miniralo nemško valuto io nemško industrijo. Wirth je zaključil svoj govor z izjavo, da ima nemška vlada za seboj ves nemški narod. Časopisni glasovi. »Slovenec« piše na uvodnem mesta o monarhističnem gibanju ter pravi, da 90 nesoglasja med Anglijo in Francijo, ki »® se vsled militarizma Francije porodila na razorožitveni konferenci v VVashingtontt narastla na konferenci v Cannesu do od-kritega nasprotstva. Vsled tega j* padel Briand, kateremu so Francozi silno zamerili, da se je glede vprašanja nemške vojne odškodnine in glede priznanja rusk« sovjetske države preveč približal angleškemu stališču. Poincare je začel ljut boj proti Lloyd Georgu in to ne samo doma na Francoskem, temveč tudi v Angliji. Toda Lloyd George je spretno odbil napad ta stogi za njim danes pretežna večina angleškega naroda. Nemci ta spor pazno zasledujejo. ker gotovo še vedno mislijo na revanžo, do katere jim lahko pomore samo militarističen monarh. Zato naj bo bodoči predsednik nemške republike slamnat mož, ki bi se takoj umaknil fIohenzoll*r-jem. Ravnotako se pa tudi gibljejo ruski monarhisti, lei imajo svoje organizacije po vseh evropskih državah. Ni dvoma, da aloje vsa gibanja za obnovo monarhije T Nemčiji in Ru9iji med seboj v najtesnejši zvezi in da računajo vsi na angleško-francosko neslogo, ki bi omogočila novo politično orijentacijo, eventuelno tudi n®* vo vojno, katere posledice bi brezdvomn« čutili tudi mi. »Naprej« prinaša na uvodnem m*®, proglas stavkajočega delavstva pri tvrdki A. Westen iz katerega p os namerno _ sled** če: Vsled vedno rastoče draginje je bil« delavstvo prisiljeno zahtevati _ zvišanje mezd. Na to zahtevo pa je podjetje odgovorilo tako ponižujoče, da »e je delavstvo obrnilo na pokr. upravo, da razpis« tozadevno razpravo ter prisili podjetnika, da se teh pogajanj udeleži. Ko je dobu podjetnik tozadevni dopis v roke, je T avf-ho povzročitve stavk/e odpustil delavske zaupnike brez vsakega vzroka. Delavstvo se je še enkrat obrnilo na podjetje z zahtevo. da se po krivici odpuščene zaupnike sprejme zopet na delo ter delavstvo zviša plače. Podjetje pa je odgovorilo, <** bo zvišalo plačo le onim delavcem, kat*-rim bo to samo hotelo. Delavci irjavljaj©* da ne bodo rabili nasilja in da upajo, <1* srca vseh tistih poštenjakov, ki trpo za »vfl* kruh na njihovi strani. Krošnjar izvleče majhen bel ovoj in pravi smehljaje moji ženi: .Nocoj nisem prišel prodajat, gospa; za;j pa bi vam rad nekaj podaril..* Osuplo ga premerim od glave do nog. On pa vzame iz ovoja dva po* dolgasta listka. ,Evo vam dveh vstopnic za Kino-Palast’, veli, kakor bi se mudilo. .Veljavni sta le za dievi. Izvolite, gospa../ To rekšl preda vstopnici moji ženi, ki ju obotavljaje vzame. ,In — prosim vas, poidite tjal’ Ves začuden nad nenavadnim poudarkom, s katerim je rekel te besede, pogledam ženo, ki strmi na vstopnici, kakor bi bila z duhom bogve kje. Ali hočeš, da se popeljeva?’ izpregovorlm. Odkrito ti povem, da me prav nič ne mlče.’ To rekši se hočem obrniti h krošnjarju. V svoje iznenadenje vidim šeie zdaj, da je izginil. Molče gledam po ulici. Cez neka? časa se okrenem k ženi ter pravim: JDajl’ in iztegnem roko po list-k«h. — Toda sunkoma umakne Fanny svojo desnico. Ne privošči ml videti njene vsebine. In s tako odločnim.. ne... tako sovražnim glasom, kakor ga še nisem slišal iž njenih ust, ml reče: ,V kino se peljem, pa naj bo tebi prav ali ne. Ako me ti n« spremiš, pojdem sama.’ To rekši mi obrne h^t in odide s čudno težkimi ko-rJ'i v hišo. Kaj sem hotel? Še nikoli je nisem pustil same z doma. Zato sera se preoblekel, rad ali nerad, in sem jo spremil v kino. Ostalo, Mr. Jenklns, vam je znano. Prvo, kar sva videla, je bil šaljiv otroški film. Sledila je .Mumija’, velika drama. Nato je prišel tedenski pregled... in tedaj... sredi neke slike... priznati moram, da sploh ne pomnim več, kaj se je godilo na platnu, ko je moja žena zdajci zavpila kakor vnaihujši grozi ter pknila s sedeža in trepetaje pokazal* z roko na sliko, ki je trepetala pred najinimi očmi...« »Bil je film ,Sven Hedin v Berlinu*,« Je mirno pripomnil Joe Jen-I Kns.------- Voz je počasi drdral po nočni cesti ki se je izrubljala v brezkončnem enoličju tja med zadnje raz-rastke temnih borovih lesov. Joe Jenklns je zrl molče v to gluho noč. »Ali se vam zdi mogoče,« je povzel po dolgem premolku, »da bi bila vaša žena poznala katero izmed oseb na Sven-Hedinovem filmu?« Rezbar se je nasmehnil In zmajal z glavo. »To je Izključeno, Mr. Jenkins.« »Mm... Prošlost vaše žene vam je tedaj natanko znana?« »Povsem natanko. Bila je spletična v nekaterih imenitnih hišah. Njena izpričevala so uprav zgledna; povsod so bili jako zadovoljni ž njc.t »In v njenih listinah ni vrzeli?« »Nikake! Vsa štiri leta ni bila niti ep dan brez službe.« Jenkins je pogledal na uro. »Zdi se. da nama prihaja naproti avtomobil, Ako je prost... bi mogel dospeti še o pravem času..,« Kliknil je Šoferju; avto je brne obstal vštric z izvoščkom. Detektiv je dal rezbarju posetnico. »Evo vam mojega nasicva — ako bi se zgodilo kaj novega... Prepričan sem, da bo kmalu kaj... V takem slučaju mi | telefonirajte v hotel.« pVsekako, Mr. Jenkins... Skoda je, da ne utegnete 6 menoj...« Toda avto se je že premeknil. »Kam?« je ustrežljivo Vprašal šofer, ves vesel, da je našel v tem odljudnem kraju pasažirja. Detektiv se je ozrl po širni pokrajini. Tam spredaj, na iztoku, je preprezala obzorje ognjenordečka-sta proga: nočni Berlin, ki je metal svoje nepokojne odseve tja gori do oblakov neba! Jenkins je za hipec prisluhnil k enakomernemu drdraniu oddaljujočega se izvoščka, nato P® Se velel tiho: »V. ,Kino -Palast’1«. * * % Telefon na svetlem zastorne® pisalnlku je pozvonil. Mr. Jenktn** ki se je pravkar vrnil od prveg* zajtrka v svojo sobo, je prijel za sl*’ ^alo. Razburjen moški glas ga je B** govoril hlastno in zasoplo: »Jaz sem, Mr. Jenkins... chaelis... Nekaj neverjetnega se J zgrdilo... prosim vas, ostanite ma... takoj pridem k vam.. •« Jenkins je pogledal na uro: P®* desetih. »Kdaj morete biti v kotel«* gospod Michaelis?« »Cez dobro uro.« AVell. Pričakujem vas.« t'v je vzel s kaminovega 0<oien;e ve« stotin vojakov vsled poklice rekrutov, ko zanje ni bilo še ničesar pripravljenega. Pravi sicer, da je bil 2ecevic «*b mmister, toda vlada je moško pre-oagovornost za njegovo dejanje, vcitka pa da se ni pobrigal, da bi bili *nvci ze davno kaznovani in da bi bila nreava storila napram žrtvam odnosno Ojcem žrtev lahkomiselnosti in nemarnosti svojo dolžnost ter skušala vsaj v »»terijelnem oziru popraviti škodo, pa ga M more niče oprostiti. It ^as* Pravi, da so razmere v na- držsm postale take, da sklicujejo proti Oragmji in neredu v državi protestne sho- & že pridobitni krogi, obrtniki in trgovci. J i*.n . Protesta bodo vsi ljubljanski pridobitni krogi v pondeljek 3. aprila zaprli »voje lokale. Ta protest je sicer oster, to-■j*. Beograd ima kosmata ušesa in zato ™di to ne bo zaleglo ničesar. Edino pra-a v? • usPc5en protest je, da se tudi pridobitni krogi pri prihodnjih volitvah izrečejo proti sedaj vladajočim strankam, ki jBPropaičajo državo. Gospodarstvo. v H* Zdekauerjeve tvornlce za Izdelovanje porcelana na Češkem. Češka gkomptna banka in kreditni zavod v Pr®8i pripravljata skupaj s sedanjimi wtniki znanih Zdekauerjevih tvornic f* Porcelan v Stari Roli pri Karlovih N*rih novo delniško družbo, ki bo pre-gj*°vala Zdekauerjevo tvornico v no-"J moderno velepodjetje, imenovano ■Starorolske tvornice za porcelan, del-Plka družba v Karlovih Varih.* Delni-■** kapital znaša 15 milijonov 5 K. + Zastoj steklarske Industrije na Ker je državna konferenca Jeklarjev odklonila zopet jutri povzeti gjjo pod novimi pogoji, ki so jih dolo-delodajalci, je zveza delodajalcev v Steklarski industriji sklenila, da se ima-jj^ steklarnah ugasniti vse pedi za L Sp Zagrebačkl velesajam. Ovih se ^Počelo razdjeljivanjem izlož-mjesta medju prijavljene tvrtke Proljetni sajam uzoraka. Buduči, da £ 6r°i prijava do sada nadmašio sva-® oJekivanje, te su se neke skupine Jalovo do zadnjega poduzeča prijavi-" bila je uprava Zagrebačkog Zbora “ukana, da uzme u izgled izgradnju ilih paviljona. Isprvice se računalo, velika industrijska palača dostajatl, *e n nju smjesti bar glavni dio do-Iče proizvodnje. Medjutim, odaziv je KO veJik, da če se tek po prilici jedna F®2ina u glavnu zgradu moči smjestiti, BOk če ostale skupine izložiti u paviljona oko glavne zgrade. Svaka tvrtka, se prijavila dobiti če izravne rije-tJe od uprave Zagrebačkog Zbora, opagandistični dio Zbora več je za-rJeo razašiljanjem glavnoga plakata, 6e biti afiširan po svira večim mje-u zemlji i inozemstvu. k > Carinske pogodnostl zagreba velesajmu. Ministar financija odo-2® ie odluku Carinskog savjeta, da se gkagrebački sajam u pogledu uvoza Egonih uzoraka, dadu iste polakšice **ko 5to je to bilo za sajam u Ljublja-P- Te se polakšice sastoje u slijede-1. Pri privremenom uvozu predata odredjenih za izložbu ne naplaču-5 se propisne uvozne dače, več če se Boezbijediti garantnim pismom, koje če ~*8rebački Zbor položiti 2. Nadležna jjrinarnica smatra ove pošiljke kao i odmah vrši uvozne uslovnje eks-jjdicije. 3. Garantna se pisma povratki u roku od 6 mjeseci na temelju čl. jjjtočke 5 zakona o opčoj carinskoj ta-bez naročite dozvole Generalne ®*ekciJe carina. Za predmete, koji se J® Izvezu u odredjenom roku od 6 jjjteseci, ima se platiti propisana uvoz-g dača. 4. Izvoz se vrši po postoje-Dropisima za izvoz bez osiguranja Pjbite, ako je izvršena propisana us-®Vna ekspedicija na povratak. 5. Za-**«bački Zbor ima od svoje strane oba-Jw*titj uvoznike, da predmete odredje-",*a izložbu uvoze po mogučnosti za-“o u cijelim vagonima, kako bi se brže mogle vršiti carinske ekspedi-Sto se tiče spomenutoga garant-S®** pisma, uprava če Zagrebačkog ™®°ra, naravno, tražiti opeta od dotič-uvažača odgovarajuče pokriče za “°tični iznos carine. Gospodarska situacija češkoslo-™®5ke republike se Izboljšuje. Izkaz P*fiČnega urada navaja kroženje ban-*®Vcev v znesku 10.155 mil 5 K, t. j. F* 233 mil. č K manj nego v prvem £®iu meseca marca. Proti najvišji po r*«onu pripustni meji Je današnja cir-5“>aci]a bankovcev za 818 mil manjša, nizkega stanja kroženja bankov-ni bilo že od leta 1920. — Davčna FJaCIla od posestev izkazujejo od 8. do marca naraščaj 30 mil. č K, tako da *®ašajo vsega vkup 1 milijardo 58 miL . K. Tudi zaloga deviz se je pomnožila r* mil.) kakor tudi nakup dragih r^n (za 8 miL č K). Dnevne vesti. Izjava. — Cenj. občinstvu ijaznanja »Zvezna knjigarna«; da je zgodovinski roman »Kraljevi vitez«, za katerega je v _ podlistku »Jugoslavije« vladalo silno zanimanje, izšel v dveh delih in se dobi v »Zvezni knjigarni* v Ljubljani, Marijin trg 3. . Cena vsakemu delu broi. 15 Din. Vezani izvodi bodo kmalu tudi na razpolago. — Danes prilagamo vsem našim cenj. naročnikom, ki ie nimajo poravnane naročnine za marc in za april v svrho obnovitve naročnine položnice, katere naj izvolijo takoj izpolniti in odposlati. Uver-jeni smo, da bodo cenj. naročniki vkljub malenkostnemu povišku ostali zvesti listu, ki se odločno, stvarno in resno trudi za napredek in blaginjo naroda in države. — Na one pa, ki smo jim vsled neplačila morali list ustaviti, apeliramo, da stote svojo moralno dolžnost in poravnajo svoje obveznosti do lista. — Prosimo, da se nam poravna naročnina redno v naprej, ker moramo tudi mi vsa naročila povečini plačevati v naprej, osobito pa papir. Naše zveste čitatelje prosimo, da naš list pridno razširjajo in nam pridobivajo novih naročnikov, kakor so to delali z velikim uspehom tudi doslej 1 , — Finančna delegadja objavlja uradno: Na osnovi naknadno došlega pooblastila gospoda finančnega ministra se bodo izplačale v Sloveniji povišane _ draginjske dnevnice i. dne aprila s polnim prvotno nakazanim zneskom, t. j. za ves april in polovica diference za dobo od januatja do incl. marca t. 1. ali za 45 dni. Protivna odredba od 29. t. m. je preklicana. — Iz orožniških krogov dobivamo vsaki dan toliko bridkih, a resničnih pritožb, da pri najboljši volji ne moremo vseh priobčiti. Za naš list je le laskavo, da se ti trpini zaupno obračajo na nas, kakor je list sploh naklonjen vsem slojem, ki trpe krivice in zapostavljanja. V ostalih dnevnikih ne čitamo takih pritožb, bodisi da jim trpini ne zaupajo, alip a pritožb ne sprejemajo iz strahu pred gromovniki v Beogradu. K vsem tem utemeljenim kritikam pripomnimo na naslov merodajnim činiteljem: Za orožništvo se bo moralo nekaj temeljitega ukreniti, a to hitro, ako vam je sploh pri srcu obstoj in dobrobit države. Ali se res ne zavedate, kaj pomeni na tako važni točki, kot jo zastopa orožništvo, imeti fizično in duševno izstradane in vsled tega do skrajnosti nezadovoljne elemente. Po toči zvoniti bo prepozno. — Poslance vseh strank opozarjamo na tporodiški« škandal, da je postal načelnik sekvestracijskega oddelka v Sloveniji neki Kosta Ristič, ki ga celjsko državno pravdništvo preganja zaradi delikatnega zločina v Petrovčah, Ko je došla iz Beograda prva vest o tem imenovanju, smo jo smatrali za hudomušno zafrkacijo, toda mož je res prispel v Ljubljano ter prevzel svoje posle. Vinteresu javne morale je, da vsi naši poslanci zahtevajo revizijo in raz-čiščenja mučne afere. — PodaljSanje dolenjskih železnic. Odbor za zvezo železnic iz Kočevja in Črnomlja preko Severina z reško progo je dobil predlconcesijo. — V Brežicah otvori lekarno kot drugo v mestu, g. Mihelič, sin pok. sodnika. , , — V Dol. Lendavi je umrl nadučitelju g. Golobu 9inček Bogdanček. Sožalje! _ —- Madžarska stranka se je ustanovila zadnjo nedeljo v Zomboru. Na zborovanje je prišlo tudi nekaj dobrovoljcev, ki so hoteli demonstrirati proti madžarski prepotenci, a Madžari so jim klicali El j en Magyaroszag!«, vsled česar je prišlo do spopadov. Značilno za Nemce je, da se v svojih časopisih postavljajo na stran Madžarov, ki so bili do naše osvoboditve, nijhovi najhujši tlačitelji. — Meščnska šola v Tržiču otvori v s^ boto dne i. aprila ob 20. svoj gledališki odet »Vesna« s predstavo »Krojacek-ju-naček«. Igra se ponovi v nedeljo dne 2. aprila ob 16. Cisti dobiček je namenjen za kritje stroškov, ki jih je imela sola pri novozgrajenem odru.. Preplačila se hvalež-do sprejemajo. K obiltu udeležbi vabi rav-nateljstvo. — Zakonske zveze med Belgijo in Italijo. V Rim je prispela belgijska kraljeva dvojica s sinom in hčerko. Sprejem je bil izredno slovesen. Zatrjuje se, da se ^izvrši pri tej priliki dvojna zaroka, namreč med belgijskim prestolonaslednikom kraljevičem Leopoldom in najstarejšo hčerko italijanske kraljeve dvojice princesinjo Jolando, dočim bi se italijanski prestolonaslednik kraljevič Umberto zaročil z mladostno belgijsko princezinjo Marijo Jose. V vatikanskih krogih si obetajo od teh zvez zboljšanje odnošajev s JCvirinalom, ker je belgijski dvor zelo veren ter sta kralj in kraljica obiskala tudi papeža. — Izenačenje plač muslimanskih s ostalimi duhovniki. Na intervencijo muslimanskih ministrov se je odredila, da se muslimanski duhovniki in učitelji onjen-talskih predmetov izenačijo z ostalimi duhovniki in učitelji v državi, kar se .tiče njihovih prejemkov in pravic. — Razne nesreče. Hči rudarja Olga Pernovšek iz Trbovelj je padla po stopnicah in dobila pri padcu občutne poškodbe po glavi. — Ko je Franja Žagar iz Iške vasi nabirala cvetice je prihitel k njej IX letni Tone Kramar in jo iz nagajivosti tako močno sunil, da je padla in si 2lomila desno roko. — Janez Kunstič v Rogaški Slatini je zlezel na drevo, da bi odžagal neko vejo. Ko je bila veja že napol odžagana, se je nenadoma odlomila in pritisnila Kunstiča s tako silo na drugo vejo, da je bil na mestu mrtev. — Smrtna nesreča. V Platu pri Rogaški Slatini je ubilo pri podiranju bukve 32 letnega Janeza Kunstiča, ki se je šele pred kratkim vrnil iz ruskega vjetništva. — Dunajski velesejem je končal jako nepovoljno. Vzrok je ta, ker je produkcija v Avstriji danes že za EO odstotkov dražja, kakor v Nemčiji. — Rusija preplavljena a papirnatim denarjem. Od. I. do 10. marca je ruska vlada izdala 14 milijard rubljev. Vsega skupaj kroži sedaj v Rusiji 90 trilijonov rab-ljev. , _ — Tramvaj v Zagrebu stoji, ker uslužbenci štrajkajo zaradi dveh kontrolorjev, ki jih uprava noče odpustiti. — Na gradu Konopište, ki je bil last bivšega prestolonaslednika Franca nanda, se otvori prihodnjo jesen poljedelska vrtnarska in sadjarska šola. H gradu spada 70. ha parka. » Javno predavanje Zvonimira Ber-nota, glavnega urednika »Naprej a«: »O svetovnem nazoru«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek. 31. marca 1922. Velika dvorana »Mestnega .doma« v Ljubljani. Začetek točno ob 20. uri, konec najpozneje ob 22. uri. — Sedeži v 1. vrsti po 5 Din, v 2. do 10. vrsti po 2 Din, v zadnjih vrstah po I D. Stojišče 50 par. = V Ljubljani manjka stavbišč, tako se izgovarjajo razni zavodi, katerih dolžnost bi bila zidati. Resnica pa je, da je v Ljubljani najmanj še dobra petina mestnega pomerija nezazidana. Poglejmo le Simon Gregorčičevo ulico, razne podrtije ob koncu Gosposke ulice in Valvazorjevega trga, Mirje, Prule, svet proti Rožniku in Rožni dolini, pred glavnim kolodvorom, za Bežigradom. Seveda po 10 K se stav-bišča ne dobe več. Z energično razlastitvijo in napovedanim davkom na nezazidana stavbišča bi se prisililo k odstopu tudi tiste lastnike stavbišč, ki drže svet v špekulativne svrhe. Svoječasno so_ sj pridobili stavbišča po 10 K za in’ ali še ceneje, danes pa ga niti za 300 K še nočejo prodati. =: Odbor ruskih beguncev v Ljubljani priredi v petek dne 31. marca 1922 ob pol 6. uri popoldne v veliki dvorani (zbornici) deželnega dvorca javno predavanje v slovenskem jeziku v korist stradajočim roia" kom v domovini. Predava g, dr. N. Pre-obraženskij, lektor na univerzi v Ljubljani o lakoti v Rusiji. Vstopnina poljubna. Dohodek se i2roči »America Relief Admi-ni9tration« v pomoč bednemu ruskemu narodu. Odbor ruskih beguncev prosi za sigurno udeležitev. s« Zupančičev večer. V soboto dne 1. aprila bo predaval v društvu »Soča« (hotel Lloyd) g. Ivo Peruzzi o našem najboljšem, Sedaj živečem pesniku Zupančiču. Obenem se bodo recitirale nekatere njegovih pesmi. Pevske točke bo pa proizvajal nalašč za ta večer sestavljen kvartet najboljših pevcev. Začetek ob osmih in pol. Vstopnina prosta. Prijatelji in znanci dobrodošli. *= Protestni shod sklicuje v nedeljo, dne 2. aprila t L ob pol 10. uri dop. v »Mestnem domu« v Ljubljani. Splošna organizacija vojnih invalidov vdov in nsirot proti nameravanem razpustu invalidskih domov in proti ukinjenju pokojninske likvidature ter važnih drugih vprašanj ti-čoč se vojnih žrtev. Udeležba je dolžnost za vsakega člana. = Protesno zborovanje gospodarskih organizacij. Trgovska in obrtniška zbornica, Zveza industrijcev, Zveza trgovskih gremljev in zadrug, ter pokrajinska zveza obrtn. 2adrug sklicujejo na pondeljek, dne 3. aprila 1922 ob pol 11. uri dopoldan v Mestn. domu v Ljubljani prot zborovanje vseh pridobitnih slojev. Na shodu se bo protestiralo proti neznosnim davčnim bremenom in težkočam, ki se povzročajo naši trgovini, industriji in obrti v zadnjem času v vedno rastoči meri. Po splepu delegatov iz cele Slovenije na predposveto-vanju v nedeljo, dne 26. marca ostanejo v ponedeljek celi dan trgovine po celi Sloveniji zaprte v znak protesta proti krivični odmeri bremen in šikaniranju pridobitnih slojev. Trgovci, obrtniki in lndustrijcl se poživljajo, da se protestnega zborovanja zanesljivo in polnoštevilno udeleže. =s Nehvaležnost je plačilo sveta... V torek zvečer je neki F. P pogostil z jedjo in pijačo 7 visokošolcev. Za zahvalo so ga pa pogoščenci na šentjakobskem mostu napadli. Napadeni F. P. pa ni karsibodi in je napad tako sijajno odbil, da so, ko je prihitel na lice mesta stražnik, le trije^še pete v zrak moleli, vsi drugi nehvaležni napadalci so se pa ie razkropili na vse vetrove. = Razne tatvine. Dne 18. t. m. je bila na Pogačarjevem trgu v Ljubljani ukradena Mariji Ketkovšek listnica z vsebino 330 kron. — Dne 23. t. m. je bil mesarju Adolfu Zabjaku na Poljanski cesti ukraden iz dvorišča velik pes sive tigraste barve, vreden 1500 kron. = Neznan utopljenec. Dne 23. t. m je učiteljica v Mostah videla plavati po strugi Gruberjevega kanala mrtvo truplo. Ker je bila voda kalna, ni mogla razločiti, je-li bilo truplo moškega ali ženskega sP°la- . „ . = Tatvina ali izguba? Ko je trgovski potnik Jagodič Janko, stanujoč na Gosposvetski cesti št. 10 dne 18. t. m. izstopil iz večernega osebnega vlaka, ki prihaja Iz Zidanega mosta v Ljubljano, je zapazil, da mu manjka denarnica z 18.000 kronami. Izključeno ni, da bi bil Jagodič listnico izgubil. — Tatvina obleke. Trgovcu Francu Derend! je neznan uzmovič ukradel pet deških oblek v skupni vrednosti 3000 K. =Nagla smrt. Včeraj zjutraj je umrla nagle smrti stara oskrbnica javnega stranišča na Krekovem trgu. Zadela jo je kap. Služkinja neke celjske rodbine se je v nedeljo zvečer vračala od DreŠinje vasi proti Celju. Med potjo se ji je pridružila neka ženska ter ji iztrgala z rok torbico z denarjem in zbežala. Dekle je teklo za •napadalko in ko jo je dohitelo, ji je po dol-ruvanju zopet iztrgalo torbico, ženska pa le zginila. Toča je vsredo okrog 4. ure popoldne padala okrog Celja. Vsekakor čudno vreme za pomladanski čas. Celjsko godbeno društvo, katerega orkester se je po novem letu pod vodstvom kapelnika g. Huba organiziral in izvežbal, prired' v soboto 1. aprila ob pol 9 url zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v Celju svoj prvi koncert (pri pogrnjenih mizah). Spored vsebuje med drugim: Jones: The Oeisha. (Japonski potpouri.) Offenbach: Lepa Helena. B. Smetana: Ouver-tura k operi »Hubička«, kakor tudi dve orkestralni deli kapelnika g. Huba a) Razposajeni otroci (koncertni valček), in »Svatbeno fantazijo«. Vstopnina: Sedež v dvorani in na galeriji po 8 D, stojišče na galeriji 4 D. Po koncertu prosta zabava in ples. Stavkati so pričeli v sredo 29. marca delavci v tovarni posode Westen v Gaberju. Delavstvo zahteva da Westen sprejme na delo zopet vse delavce, katere je zadnje dni odpustil in 50 odstotkov povišanja plače brez razlike vsemu delavstvu. Ker Westen teh zahtev delavstva n! sprejel, so priredili delavci shod, na katerem so sklenili stopiti v stavko. Pogrešanega dečka našli. Pred kratkim smo poročali, da je 25. februarja neznano-kam izginil 8 letni Bruno Leskovšek, sin čevljarja na Ljubljanski cesti. Te dni so našli truplo na levem bregu Savinjo med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom. Kako je deček zašel v Savinjo, ni znano. Sokolstvo. Seja žletaega finančnega odseka J. S. S. se vrši v petek dne 31. t. m. točno ob 8. zvečer v Saveznih prostorih. Finančni odsek dništva za zgradbo Sokola L vabi vljudno vse brate in sestre, da prejete »Bloke« in »Nabiralne pole« v teku 14 dni z nabranimi zneski oddajo v društveni pisarni na trgu Tabor, št. 13. Sokolsko društvo na Jesenicah ponovi v nedeljo dne 2. aprila točno ob 16. uri »Naraščajsko akademijo« v Sokolski telovadnici na Jesenicah. Izvajale se bodo vse vaje ki so obvezne za I. Jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani in telovadna skladba brata Pleničarja iz Litije. Na nastop opozarjamo vsa bližnja Sokolska društva z ozirom na ugodnost vlakov. Cisti dobiček je namenjen za zletni sklad. Maribor. Kdo bo mariborski škof? V cerkvenih krogih se splošno zatrjuje, da bo naslednik pokojnemu Napotniku bivši tržaški škof dr. Karlin, ki je moral pobegniti pred italijanskim nasilstvom ter živi v Škofovih zavodih v St Vidu nad Ljubljano. Ceiie. L ^Izjavljam, da ni s člankom »Slika k r^eram v okr. boln. blag.« v predvčerajš-J' »Jugoslaviji« g. dr. Demšar v nobeni fi^°*redp, niti posredni zvezi; Objav-«,*** je bil brez njegove vednosti. Isto vc-* ** vs* moje tozadevne članke. Dragotin Kosem. Ljubljana. = Danes važna seja pripravljalnega odbora narodno socijalistične omladine ob 4. popoldne. Dnevni red: pokrajinsko zborovanje v Celju in slučajnosti. — Pripr. odbor. V mestnem gledališču celjskem se v torek 4. aprila ponavlja burka z godbo In petjem »On in njegova sestra«. Muzejsko društvo v Celju Je Imelo v torek 28. marca svoj redni občni zbor, katerega ie sporazumno z bivšim odborom sklical kurator društva g. profesor Fran Mravljak. Na zboru, ki Je bil dobro obiskan, se je razpravljalo o bodočih nalogah društva, ki ne obstojajo samo v tem, da se ohrani, kar 2e obstoja, ampak, da se delo vodi tudi naprej in Izpopolnjuje naš muzej. Splošno se je povdarjalo, da se muzej čimprej uredi in prenese v drugo poslopje, ker tam, kjer je sedaj, ne more dalje ostati vsled vojnih razmer. Prezidana je bila namreč med vojno dvorana in zbirka potisnjena skupaj. Pri volitvah se je izvolil sledeči odbor: predsednik proi. Mravljak, podpredsednik gim. ravnatelj Jeršinovič .tajnik prof. Zontar, blagajnik Zorko, arhivar prof. Mastnak, odbornika Prekoršek in dr. Kalan; namestnika dr. Laznik in ravnatelj Bizjak, preglednika Gobec in Gruden. Nogometna tekma med Ilirijo ln SK Celje vprid Jug. Matice, katera je bila minulo nedeljo preložena, se pri lepem vremenu vrši v nedeljo, dne 2. aprila na glaziji v Celju. Obrtno zadrugo sedlarjev, Jermenar-Jev ln tapetarjev v Celju« nameravajo x kratkem ustanoviti. Zadeva Adamič Casagrande. V včerajšnjem »Slovencu« objavlja dr. Anton Brecelj nekaj podatkov o svojem svaku Casagrande, ki se je kakor znano pred nekaj dnevi ustrelil, kateri so v popolnem nasprotju z težkimi očitki, ki jih je izrekel napram pokojnemu Casagiandi g. Adamič. Iz objave povzemamo najvažnejše, ker hočemo, da naše občinstvo sliši tudi drugo plat zvona v zadevi, ki se bo po našem mnenju morala konečno izkristalizirati pred sodiščem, kjer se Jpo dokazalo, ali je bil Casagrande res zločinec, kot ga je naslikal g. Adamič, ali ga je slednji obrekoval. Dr. Brecelj pravi med drugim; Ko so Adamičeve obtožbe prišle v javnost, se je Casagrande nahajal na kupčijskih potovanjih v Srbiji. Jaz sem ga takoj o stvari obvestil ter mu nasvetoval, da naj se na pristojnem mestu opere ali pa zapusti Jugoslavijo. Ko je prišel v Beograd in zaznal za Adamičev napad je takoj tclegra-firal okrajnemu glavarstvu v Kamniku, kjer je optiral za Jugoslavijo, da se v najkrajšem času Oglasi pri omenjenem obla-stvu. Dospel je iz Beograda v soboto 25. marca silno potrt, češ da se mu je kot zavednemu Slovencu zgodila velika krivica z očitanjem grozodejstev, ki jih nikdar ni storil. Rekel je, da je bil kot vojaški poveljnik napram svojim podrejenim vedno dober ter posebno naklonjen Slovencem; tudi Adamiču je storil veliko uslugo. Zelo ga je težila misel, da bo k,ot r.apoltujcc težko našel pravno varstvo proti uglednemu domačinu. Glede dogodkov na transportu Trst — Premisi, katere mu očita g. Adamič, je rekel, da se je med potjo moštvo obstoječe po večini iz tržaške sodrge uprlo ter navalilo z orožjem nanj, kot poveljnika. Upor je bil ndušen s _ pomočjo orožnikov, pri čemur je bilo ubitih 9 moz, katerih pa nobeden ni bil Slovenec niti Slovan, temveč so bili vsi Italijani. Pred vojnim sodiščem je bil vsled tega dogodka na podlagi izjav in zapisnika, podpisanega tudi od g. Adamiča oproščen, kar se bo lahko dokazalo tudi^po spisih, ki se nahajajo v arhivih bivšega vojnega ministrstva. Casagrande se je oglasil pri okr. glavarstvu v Kamniku, kjer je podal izjavo, ki popolnoma nasprotuje obdolžitvam g. Adamiča in kjer izrečno pristavi, da si bo poiskal zadoščenja pred sodnijo.^ Ko 9e je v nedeljo 26. marca vračal iz Kamnika v Ljubljano so ga ljudje v vlaku spoznali in ga na podlagi v časopisa objavljenih Adamičevih obdolžitev psovali z morilcem, svinjo itd. Vsled tega je proti svoji nameri izstopil v Domžalah ter se zatekel k svojemu prijatelju g. S. Pri njem je izvedel, da je tudi tržaška »Edinost« ponatisnila Narodov napad in tako raznesla sramotenje po njegovi ožji domovini. Nesrečni Casagrande je bil izredno rahločuten in tega ni mogel prenesti. Napisal je nekaj pisem trgovskim tvrdkam in vojaškim osebam na Dunaj, eno svoji sestri v Ljubljani in eno svojemu gostitelju g. S. Potem je odšel na vrt, kjer se je ustrelil. Značilen je odstavek v pismu na g. S.: »Moji živci 90 tako razburjeni, da se bojim najhujših posledic. — Ker nisem nikdar poznal hudobije in maščevanja, hočem tudi po tem načelu umreti in odpustim Adamiču zločin.« Dr, Brecelj zaključuje da trezno in pravično misleči ljudje ne bodo metali kamenja na grob možu, ki mu je vojna uničila ugodno eksistenco in zdravje ter ga pregnala iz ljube domovine, dokler ne bo na podlagi verodostojnih virov dognana vsa resnica o očitanem dogodku. kakor ga Je priredil R. Tagore sam. Tak* bo po jeziku, kakor po vseolni ta knjiga zelo obogatila naš književni trg. Da pa bo tudi po obliki in opremi knjiga nekaj prvovrstnega, se je tiskalo 200 izvodov na posebno finem papirju^ la bodo ti izvodi opremljeni s tekočimi številkami od 1 do 200. Teh 200 izvodov bo luksurijozno vezanih v naj finejšem usnju rdeče, modre, rjave in svetle barve z zlato obrezo, tako da bo knjiga res nekaj izrednega v vsakem oziru ter bo nedvomno najlepša na slov. književnem trgu. Risbo naslovnega lista je izdelal akad. slikar g. I Vavpotič. Luksuzna izdaja bo stala ca 50 Din. komad. Ker je število omejeno, sprejema naročila že sedaj »Zvezna knji« gama« v Ljubljani, Mar. trg 8. »Vrtnar« izide okrog io. aprila. Naročila se sprejemajo seveda tudi za broširane m vezane izvode običajne izdaje. SporS in t&sdstika. Turlstovskl klub »Skala« v Ljubljani poravnati do 15. apr. Članarino se lanito plača v ponedeljek dne 3. In 10. apr. mea 18. in 20. uro v pisarni Športne zveze, kjer se dobijo tudi izkaznice. Do 3- aprila Je vložiti tudi osnutke za klubov znak. Vse člane opozarjamo na objave v »Športu«. »Gradjanskl« v Španiji. 2e iz brzojavno javljenih izidov prve in druge tekme Gradjanskega v Barceloni je bilo razvidno da so se obe tekmi morale vršiti pott napetimi okolnostmi. Razmerje goalov prvega in drugega dneva, 5 :3 in 3 to, v mi z najmočnejšim nogometnim klubom evropskega kontinenta so dopuščala uo^ umevanje o izredni dobri formi, v kateri so se morali nahajati naši igralet. V smeri tudi izpopolnjujejo najnovejsa PO« ročila potek tekme. Se 5 minut pred Zkl«* pom prve tekme je Gradjanskl vztrajal 1.3:3 napram S. K. Barceloni. V tetr* su pa so Spanci z enim lastnim goalom Gradjanskega in z žogo, ki so jo pripeljau neposredno iz outa nezasluženo ©“j0*" igro v svoj prid. V drugi polovici J* Gradjanskl dejansko prevladoval igrišča zato se je pa moral boriti proti pristranosti sodnika. Poslednje velja v posebni niert v drugi tekmi. V tej je Spancem priznal goal iz očftnega off side položaja 10 prP-zrl dve enajstmetrovki. Pri drugi tekmi J* Gradjanski v prvi polovici vodil igro, Vi drugi pa je nagajal orkanski veter. Igram je prisostvovalo nad 20.000 gledalcev. Ra^ dovedni smo na barcelonsko športno časopisje, ki baje prinaša laskave ocene jugoslovanskega moštva. Glavna skupščina Športne zveze se vrši nepreklicno v pondeljek dne 3. apr. t 1. ob 7. uri zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu v Ljubljani. Dnevni red obsega: 1. Otvoritev skupščine. 2. Poročilo tajništva. 3. poročila načel« nikov odsekov. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo gospodarja. 6. Poročilo o zvezinem glasilu. 7. Poročilo revizorjev in 8. samostojni predlogi. Delegati klubov se opozarjajo, da prineso zanesljivo s seboj poverilnice kluba, ki jih pooblaščajo za glasovanje. Zborovanja odposlancev klubov se vrši v nedeljo dopoldne ob 10. uri v pisarni Sportnr Zveze, Narodni dom. Gledališče in glasba. Od danes naprej se prodajajo v pisar« ni Glasbene Matice v Gosposki ulici S*, deži za vijolinski koncert, katerega prlra« dita vijolinski virtuoz in profesor tultaja* njega konservatorija g. Jan Slais in gospa Ruža 5lais-Deylova. Koncert se vrši z zas nimivim sporedom v soboto, dne I. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonio* ne družbe. Občinstvo vabimo, da v obilnem številu poseti to umetniško prireditev. Na koncertu, katerega priredi vijolinski virtuoz prof. Jan šlais v soboto dne V aprila v dvorani Filharmonične družbe )• nekako glavna točka sporeda velika sona« ta za gosli in klavir francoskega skladu telja Cezar Franka. Skladatelj. Je živel X Prizu ter ga glasbena zgodovina pnštev« med ustanovitelje in voditelje novo-fran-coske inštrumentalne glasbe, ki se posebno odlikuje vsled svoje izrazite čuvstv*« nosti. Skladba je pisana v običajni sonat, ni obliki, a vodena popolnoma v modernem Stilu ter je izredno zanimiva tako r melodiškem, kakor tudi v barmomikem oziru. Najboljši in tudi najlepši del te sonate je III. stavek Recitativo-Fantazij*. Skladba je posvečena slovečemu francoskemu virtuozu Isay. Vstopnice za ta koncert so v predprodaji od danes naprej T pisarni Glasbene Matice. KRASNO DARILO ZA VEL1KONOC. pripravlja »Zvezna knjigarna« v Ljubljani v obliki dr. Gradnikovega prevoda R. Tagore-jeve pesniške zbirke »Vrtnar«. Zbirko je dr. Gradnik — priznani naš prevajalec — preložil iz angleškega originala. Društvene vest! Šoferske zveze mesečni sestanek se vrši v soboto dne 1. aprila ob 8. uri zve^ čer v restavraciji pri »Zlatorogu«, rrosi se polnoštevilne udeležbe tudi za šoferje, ki še niso člani zveze. Bratstvo. Seja glavnega odbora bo danes zvečer ob 8. uri v restavraciji pri »Zlatorogu«. Na sejo so vabljeni tudi vsi člani pripravljalnega odbora mlad, organizacije. Na dnevnem redu je manifestacijsko zborovanje v Celju. Zato je udeležba vseh članov dolžnosti Predsednik. Bratstvo. Vsi oni somišljeniki iz Ljubljane, ki se nameravajo udeležiti prvega pokrajinskega zborovanja narodne socijalistične mladine, ki se vrši v nedeljo v Celju, naj se javUjo danes, v petek med 7. in 8. uro v restavraciji »pri Zlatorogu«, da se dožene število udeležencev z ozirom na znižano vožnjo in glede skupnih obedov v Celju. Pokrajinski zbor nar. soc. mladina. V nedeljo, dne 2. aprila se vrši prvo zborovanje narodne socijalistiope mladine v Celju. Bo to prva manSestacija mladega zavednega proletarijata, na katero pridejo tudi delegati iz bratske Hrvatske. V splošnem se pričakuje vo-lika udeležba iz vseh krajev Slovenijo. Ustanovni občni zbor čevljarsko gospodarske zadruge za Križ In Kovor se vrši v nedeljo 2. aprila ob 10. dopoldne v Križah v stari šoli. Obrtniki čevljarji se vabijo, da se polnoštevilno udeleže ustanovnega občnega zbora. — Pripravljalni odbor. Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po šilili!®! Ustanovljen septembra 1919. Podružnica v Murski Soboti. _ čistih brez odbitka rentnega ' H davka S^fff Neposredno pod državnim nadzorstvom. C. N. in A. M. VVilliamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) »Vsekako je bolj mogoče, nego da bi bil gospod Sands zamenjal ovoja. Mari ne?« »To je edino, kar izključujem. A naj bo kakorkoli, najhujše ostane. Izgubila sem papirje! Ali jih ima O' ReiIIy ali kdo drug — jaz jih ne bom videla več. Brež njih pa sem izgubljena!« »Pojdite rajši domov, otročd,« JI je svetoval nato. Njegov glas je zvenel dobrohotno. »Ali naj vas spremim do vašega stanovanja, ali — « •Ne r< sla še imam,« je reklo dekl6 8 podčrtanim dostojanstvom. Bila je namenjena telefonirati iz »Westmo-relanda« k »Dietzu« in vprašati, ali je Justin O’ Rcilly doma; zdaj pa se je premislila. Bolj varno je bilo žrtvovati nekaj časa, nego da bi jo Peterson slišal, za kaj se zanima. Krenila je k izhodu ter poprosila dečka v hotelski livreji, naj ji pokliče avtomobil. »Ako me bo hotel podlasičnik zasledovati, ga speljem za nos,« je dejala sama pri sebi. Toda mož ji je očividno čital misel na obrazu ter je odnehal. »Do svidenja!« je zaklical. »Tudi jaz imam opravkov preko glave. Ob desetih sem spet tu in čakam sporočila.« To rekši ji je obrnil hrbet in od-šepal k dvigalu. Preden je avto pribi nel, ga je odneslo v zgornje prostore. »Tak to je v redu!« je zamrmrala Klo sama pri sebi, vozeč se proti Dietzu. Jedva pa je izrekla te besede, se je prašala, ali je res. Zakaj se je Peterson ves izpremenil, ko je slišal, da Sandsa nocoj ne bo doma? Ali ne bi rajša telefonirala Be- verleyi ter jo posvarila? Da, telefonirala bo od Dietza, ko bo čakala C) Reillyja. To lehko stori brez skrbi, saj Rogerja zdaj itak ni dom«. X. POOLAVJE. Bluff, ki se posreči. 'Justin O’ Reilly je imel ▼ krasnem »Dietzovem« hotelu skromno stanovanje. Ležalo je tik zraven razkošnjih prostorov gospoda in gospe John Heronove ter je sestojalo iz majhnega salončka, spalnice in kopalnice. Baš si je zadrgaval ovratnico, ko je pozvonil telefon Pograbil je slušalo, kakor bi hotel zadaviti kačo, in se odzval z nejevoljnim »Halo!« »Neka dama želi govoriti a vami,« je rekel glas. »Menda ji niste povedali, da sern doma? Lepa reč v urejenem hotelu, ako « »Ne; pravi pa, da je važno. Gospodična O’ Reillyjeva je.« Gospodična O’ Reillyjeva. Mož, ki se fe pisal tako, je osupnil. Edina gospodična O’ Reillyjeva, ki jo je poznal In bi ga bila mogla posetiti, je bila zadnja ženska na svetu, od katere se je nadejal te pozornosti. Upanje, da se sestane ž njo, je bilo izmed glavnih povodov njegovega prihoda v Noviyork; toda ona ga uiti ni hotela sprejeti. »Recite ji, da bom v treh minutah spodaj,« je odgovoril. »Izrečno je želela, da ne bi hodili doli. Rada bi vam povedala nekaj zasebnega in prosi, ako jo hočete sprejeti v svojem salonu.« »Prav,« je dejal O’ Reilly, trudeč se. da bi ohranil miren glas. »Pokažite dami k meni.« Planil je nazaj v svojo spalnico, da bi dovršil borbo s kravato. Moral je biti pripravljen sprejeti gdč. 0’Relllyjevo pri vratih, pri tern ni imel na sebi ne telovnika ne suknje. Toda šlo je. Stanovanje je bilo v petnajstem nadstropju, za staro damo, kakršna Je bila gospodična O’ Reillyjeva, malone celo minuto hoda od dvigala. Napravljale »e z največjo naglico, je ugibal, kaj bi neki utegnil pomeniti njen prihod. Sodil je, da se je morda premislila in mu je voljna prodati svojo hišo, tisto ljubo staro hišo, ki Je bil navezal nanjo svoje srce. Nemara bo zahtevala več, nego Je on ponudil. Magari, plačal bo že kako. Heron mu posodi denarja, toda ne, 0’Rell-ly je imel svoje razloge, da ni hotel »prejemati od Herona usluge, čeprav ga je ta obsipal z najzapeljivejšimi ponudbami. Ko je zdrknil v suknjič, je začul pričakovano trkanje na vrata in skočil odpirat. Po-rrkal je bil majhen sluga, ki je vodil dsrr.o »Gdč. 0’Reillyjeva h g. 0’Reilly-ju« je javil, Izgovarjaje irsko ime z irskim naglasom. Nato je izginil. O’ Reil!y je stal na pragu čakaje, da stopi predenj pričakovanka, zakaj pred seboj je videl majhno, drobno stvarco v beli obleki, ki se je bila bogve zakaj ustavila pri njegovih vratih. Stala je čisto mirno in zrla vanj z otroško nepremičnim pogledom. »Oprostite,« je dejal O’ Reilly, izkušaje se nasmehniti. »Pustite me venkaj, da se ogledam za neko damo, ki « »Tista dama sem jaz,« se Je oglasila bela Igrača. »Se pravi, ako ste vi gospod O’ Reilly.« 0’Reilly je moje ime,« je priznal. »Toda mislil sem — ali vas je mari pcslala moja sestrična?« (Dalje prih.) P. l iMitom našega lista! S 1. aprilom razširimo našo oglasno stran iz dceedanjih šest na osem kolon ter obenem vljudno naznanjamo, da stane od 1. aprila dalje mm. vrsta 2.— K petit vrsta 6— K. V malem oglasniku znaša najmanjša pristojbina 20.— K do 20 besed, vsaka nadaljna beseda pa 1.— K. V tertnem delu je oglas 50 % dražji. Popusti običajni, pri večjih odn. stalnih naročilih po dogovoru. Proda se: »BRECK« e streho in stranicami iz plohe aa 12 oseb, skoraj nor, se proda po primerni ceni. Naalor pove Anončni zarod Drago Be-seljak in drug. Ljubljana, Sodna ulica $. 566 GRAJSCINSKO POSESTVO, POSESTVA, GOSTILNA, TRGOVSKA ms*. VT» A. ms*. NA PRODAJ: GRAJSCINSKO POSESTVO. 137 oralov. pri Mariboru; POSESTVA do 150 oralov; GOSTILNA z 22 oralov zemlje; TRGOVSKA HIŠA s 7 trgovinam: VILA z velikim vrtom; HIŠA za vsako malo obrt, oziroma industrijo. proda ZAGORSKI, Maribor, Barvarska ulica 3. 531 DVONADSTROPNA HIŠA V SREDINI MESTA a električno razsvetljavo se proda. Stanovanje takoj na razpolago. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »210*. 586 Radi odpotovanja se proda popolnoma nova FINA ANGLEŠKA MOŠKA OBLEKA In CISTO NOV DAMSKI KOSTUM vse najnovejzšega kroja po nizki ceni. Potočnik, salon za dame in gospode, Še-lenburgova ulica 6/1. 585 ZELENE PALME IZ DALMACIJE naprodaj danes na trgu. Cene nizke. 584 PREMOG IN CEMENT prodaja najcenejše H. Petrič. Ljubljana, skladišče Balkan. 582 RAZNO POHIŠTVO dobro ohranjeno se proda. Naslov v upravi Usta. 581 ELEGANTNA OPRAVA za spalnico in jedilnico se po ugud proda. Naslov v upravi Usta ftupt se: STRUŽNA KLOP (EISENDREHBANK) za stružno dolgost do 2:50 m dobro o j njena se takoj kupi. Ponudbe » ceno u viti Ivan Pfeifer, Celje. Službe: UČENEC ZA KROJAŠKO OBRT se sprejme. Josip Kos, Kranj »32. 3*7 VEČ KLEPARSKIH POMOČNIKOV se sprejme takoj. Navesti je zahtevo P*, in pogoje. Poštni predal Ji, Celje, P _ »Kleparji*. ZANESLJIV TRGOVSKI POMOČNIK iiče službo na deželi ali v mestu, ba‘ takoj. Ponudbe se poiiljajo pod; Tre »ki pomočnik Stev. 10, postnol«*«če Br Ribnica. * OSKRBNIK . z večletno prakso išče službe pri v*č!c posestvu ali vinski trgovini. Naslov upravi lista. ENEGA PRIDNEGA, MLADEGA, POŠTENEGA MLINARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Dobra mesečna plača hrana in stanovanje prosto. Anton Polan°i valjčni mlin. Radeče pri Zidanemtnostu. 57* 23 LETEN KROJAŠKI POMOČNIK želi stopiti v službo s I. majem. Naslov V upravi »Jugoslavije*. POTNIKA samostojnega, izvežbanega v vinski^ str?' ki, iščemo. Veletrgovina vina in igaaj® Bolbchar i. dr., Novomesto. KONTORISTINJO v starosti 18—20 let z znanjem slovenskega, hrvntskeea In nemškesca lezika ter dobro računarico sprejme Ulja Predovič, Fram, Štajersko. Stanovanie In hrana V hiši, plača po dogovoru. Ponudbe ie poslati na lija Predovič, Varaždin. Mediimur« ska cesta broj 3 ali lija Predovič. Fran2 broj 10, Štajersko. 515 Razno: LOV IN POSESTVO na Dolenjskem pri Mokronogu »e odda pod jako ugodnimi pogoji v najem. P°* izve se Petkovšek, Pražakova ul. It. S74 Kostanjev les kupuje po dnevnih cenah NAJDRAŽJE izvozna trgovina ERNST MARINC, Celje Kapucinska ulica št. 3 enako tudi druge vrste lesa, posebno tesani les. Hajenei f ključavničarski, strugarski, livarski, zvonarski itd. = se sprejmejo. ===== Urejena je posebna šola za vajence, v kateri imajo oni, ki Imajo potrebno predizobrazbo, terretičen in praktičen poduk. Stroge tovarne In livarne d. dl. v LjubSfani J • m Uradnik z akademsko naobrazbo (jus in filologija) * S Išče mesta kot S | korespondent za angleški jezik. • » Eventualno prevzame tudi podučevanje tega jezika, • 9 kakor tudi francoskega jezika V govoru verziran J • v hrvatskem in italijanskem jeziku. — Ponudbe po • J „English correspondent* na upravo lista. 5 • • ••••••••••••••••••■•••••••••••••••••s ogoegoi ■cjoo-o ❖ o o o aeToa o o RUDARJE Izvežbane kopače sprejme pre-mogokop Ključarovd pri Ormožu. Sasr i dobe stanovanje in hrano. °o° o o 1OIO OIO o o med. trg. šp d. In sklad. d. d. podružnica!m,dn transporti, zbirni prom* J lubl.ana, *odna ulica št. 3j “M*®"«* •** ***** *| tel. Interurb. 463. lesnih Industrlicev. FR. GOVEKAR »SVITANJ E“ zgodovinski roman s šestimi ilustracijami se dobi v »Zvezni knjigarni" v Ljubljani. Cena broširana Din. 20, vezana Din. 25. Proda st 9UT0-DMHIBII5 16 sedežev, nova karoserija in eden TOVORNI -AUTO po zelo nizki ceni. Ponudbe na podružnico »Jugoslavije*, Ce je. Sokolske potrebščine za člane, članice in naiaščaj, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka UDBUHTIH MESTIH TRG 18:-: 5. i L m POZORI POZORI NA PRODAJ tovorni turlnskl AVTO 1 Up 15 ter v/a ton. teže, 2 tip 64 C/A 3 ton. teže. Prenovljeni k • p 11 a I n o popravljeni. Ponudbe: »Tovorni avto" na anončne družbo Aloma Compenv, Ljubljano, Kongresni trg 5. ■# ■■ IQ R RyR po naročilu posestvo In ves inventar sta-** A# Wr B I I rega evropejskega dvorca in sicer: sobno opremo, marmor, gobeline, preproge, bron, kamine, lesoreze, stopnjliča In ostale umetniške proizvode. Ponudbe prosim poslati na naslov stalnega bivanja: SOMBOR (Bačka), ulica kralja Aleksandra itev. 18, ali na kraj mojega začasnega bivališča: hotel ..SLON« Štev. 76. Razen tega imam zastopstvo za ceni FINSKI PAPIR. “ Diplomirani Inženjer SERGIJE D. OKULIČ. ===== Lisičje koie in kože divjačine sprejm,e v stroj, barvo in izdelavo krznarstvo ROT, Uubliana, Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Sp.ejem® moderniziranje. Bioll sredstvo mn umite in im mis ie „Morana.“ „MORANA“ temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. o°o Naroča se pri Mar. Škrinjar, Trst,Vla p-Castald> 4L Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat Išče se ZASTOPNIK za JUGOSLAVIJO. Ponudbe direktno na zgornji naslov. Pri naročilih se sklicujte na oglase v Jugoslaniji"! Glavni in odgovorni urednik Zorko fakm. Izdaja konzorcij dnevnika •Jugoslavija«. tičkama* V LW ibliani