Poštnina platana v ootnilnl	Cena	Din	!•-
ilnrmskl (umi
Stev. I4S
V	ljubijo ni, sobota 3. (ulila 193F
leto II.
Poziv vsemu slovenskemu narodu
Zazvenele bodo lopate, da posteljejo zadnjo posteljo v sveti slovenski zemlji možu, kakor jih našemu malemu narodu le skopo naklanjajo stoletja. Kneza-vladike-nadškofa doktorja Antona Bonaventure Jegliča ni več. Da, kneza! Slovenskemu narodu je zatrl in uničil narodne kneze tuji meč. Zato si je narod sam rodil pod kmečkimi krovi svoje kneze — duševne vodnike, ne iz plemenite grajske krvi, a zato iz tem bolj plemenite svoje duše. Tak knez slovenskemu narodu, rojen pod kmečko streho leži na mrtvaškem odru. Sekularen mož, ves knežji, ves vladarski, a ob tem preprost, kot narod, ki ga je dal, dober kot utelešeno slovensko srce, pa klen in neupogljiv, kadar je šel v boj za pravice svojega naroda; za svoj narod ni tehtal nobenih žrtev, nobenih naporov in skrbi, da, tudi knežjo krono je vrgel pogumno na tehtnico za svoje narodno prepričanje.
Ko vsa slovenska delegacija ni mogla leta in leta izvojevati niti ene čisto slovenske gimnazije, jo je Jeglič ustvaril sam iz svojega narodnega prepričanja s pomočjo ljudstva, ki si ga je rodilo za kneza. Žrtev za žrtvijo je pokladal na ta domovinski oltar: duševni delavci so mu ustvarjali slovenske učne knjige, on jih je plačeval. Revni dijaki so prosili v njegov zavod, on jih je vzdrževal. Izčrpal si je zadnji vir ob I. zvezku velikanskega Wiesthalerjevega slovarja — in umrl kot vsi slovenski veliki možje — reven kot je prišel iz revne kmečke hiše. — In ob zlomu svetovne vojske! Sovražne sile so mu trgale iz rok knežje žezlo in sklepale, kako bi ga odtrgale od slovenskega naroda in ga pahnile v samostansko celico. Za vse naklepe in kovarske trude je vedel. Ni omahnil, za trenutek ni okleval. Z odločno roko je prvi podpisal zgodovinski dokument našega zedinjenja v. jugoslovansko narodno državo — tvegal vse in vprav s tem prešinil ves slovenski narod z duhom tiste skupnosti, ki jo mora imeti vsak narod ob trenutkih, ko mu gre za biti ali ne biti. Kot vladika in videc je v hipu spoznal usodo svojega naroda; kot plehko snetje so mu bile vse bridkosti, ki jih vsak tak mož doživlja v borbah za svoja načela. Odločevala je usoda vsega naroda; zato je f
Tak je njegov obraz v poslednjem, večnem snu Foto J. Šmuc
šel v tvegani boj in zmagal.
Slovenci! Strnimo se vsi ob Jegličevem pogrebu z globoko resnobnostjo. Jegličev odprti grob nam bodi nemi klicar tesne skupnosti in povezanosti vselej, kadar bi se bila borba za osnovne biti in pravdo našega naroda. Klicarje topli ljubezni do vseh onih naših bratov in sester, ki so razkropljeni po svetu, za katerimi je ljubezen
gnala vladiko Jegliča v vestfalske rudnike in ameriške tovarne, kliear k jasnemu spoznanju kaj se pravi biti svoboden državljan med brati, a ne podanik tuje, sovražne gospode!
Jeglič nam je kazal pot. Pojdimo za njim!
ODBOR ZA POGREB NADŠKOFA DR. A. B. JEGLIČA.
Nadškof v svoji Ljubljani
Ljubljana, 3. julija.
Nad 30 dolgih let je pokojni nadškof stoloval na ljubljanski škofijski stolici, skoraj pol stoletja je bil tako tesno zvezan z našo belo Ljubljano, da nam je postal tako domač, tako v resnici ljubljanski, kakor da bi vse svoje dni živel in delal v Ljubljani. Saj pa je njegovo smrt Ljubljana tudi občutila, kakor da je izgubila svojega rojenega sina. Že včeraj, ko je naš list naznanil prvi v Ljubljani, da bodo pokojnika pripeljali iz Stične v Ljubljano v škofijski dvorec okrog poldneva, so se že pred poldnem začele zbirati pred škofijo skupine vernikov, da bi mogle prisostvovati, ko se bo veliki naš mož vrnil v svojo belo Ljubljano. Prihod velikega pokojnika pa se je seveda zelo zakasnil, ker so avtofurgon pogrebnega zavoda, ki je vozil truplo pokojnega nadškofa iz Stične v Ljubljano, vso pot ustavljali verniki po svojih vaseh in farah, ko se je vozil mimo. Saj so tudi deželani enako bridko kakor vsi Slovenci sploh, takoj prvi hip občutili ves ogromni pomen, ki ga je nadškof dr. Anton R- Jeglič zavzemal med nami. Zato niso mogli zamuditi, da se ne bi vsaj to zadnjo pot še po-
•	'°V'kv. OC? sl°venskega kneza, ki je bil znan in je obhodil sleherno slovensko vas.
Avtomobil s krsto in truplom pokojnika je zato prišel' z veliko zamudo v Ljubl jano. Pred škofijo se ie Pojavil avtomobil šele ob treh popoldne. Tam je bilo ta čas zbranih mnogo vernikov, ki so po cele ure čakali, kdaj bodo mogli še enkrat videti svojega priljubljenega pastirja. Cim je avtomobil s pokojnikovim truplom zavozil čez mejo bele Ljubljane, so ganljivo zazvonili vsi zvonovi ljubljanskih cerkva. Vsi Ljubljančani so hkrati čutili, da je ta trenutek prišel zopet med nas mož, ki je s svojim velikim srcem in ljubeznijo objel ves slovenski narod.
Spredem pred stolnico
Pred škofijskim dvorcem so se ljudje spoštljivo razjnaknili, ko je tja privozil avtomobil s truplom pokojnega nadškofa. V veži škofijskega dvorca pa je pričakal svojega velikega prednika škof dr. Gregorij Rožman z vsemi člani stolnega kapitlja, prisotni pa so bili tudi številni drugi ljubljanski in podeželski duhovniki, ki so na prvo v^st o smrti velikega kneza prihiteli v Ljubljano. Truplo pokojnika so z avtomobila prenesli v vežo škofijskega dvorca, kjer ga je škof dr. Rožman blagoslovil. Potem so krsto s truplom prenesli v drugo nadstropje, kjer so uslužbenci pogrebnega zavoda že dopoldne pripravili v veliki sprejemni dvorani velik oder, na katerega so zdaj položili krsto s pokojnikom. Vsa duhovščina s škofom dr. Rožmanom na čelu se je zdaj zbrala v tej sobi, ki je vsa odeta v črnino.
Na mrtvaškem odru
V	tej sobi. kjer je veliki pokojnik dolga leta sprejemal mnogokrat in neštevilne svoje vernike in druge visoke goste, ki so ga hodili obiskovat,
leži naš veliki cerkveni knez. Ko so ga položili na mrtvaški oder, so raz krsto vzeli pokrov in pred očmi prisotnih je spet vstal naš ne-I pozabni nadškof dr. A. B. Jeglič... Njegov častitljivi obraz, njegove trde, izrazite poteze, ves njegov izraz je izpričeval isto tako znano njegovo podobo, kakor smo jo videli in z njo skozi toliko let čutili vsi Slovenci. Nič se skoraj ni spremenilo na tem obrazu, vse je bilo videti, kakor nekoč in še včeraj... le da naš-vodnik ni več živ prisoten med nami.
Škof dr. Rožman je potem s svojo duhovščino pred mrtvaškim odrom opravil molitve, medtem pa je ravnatelj škofijske pisarne na glavo pokojnika položil škofovsko mitro. Tako leži zdaj dr. A. B. Jeglič v svoji sprejemnici in zadnjikrat sprejema svoje vernike... Okrog mrtvaškega odra stoje visoke sveče, ki počasi dogorevajo za pokojnika; kakor je pokojnik počasi dogoreval za svoj narod. Med ognjem mrtvaških sveč je njegovo svečeniško obličje še dostojanstvenejše, v gozdu zelenja, ki obkroža celotni mrtvaški oder, je njegova podoba še pristnejša, še bolj naša in domača.
Procesife vernikov prihafajo
Zdaj so začele v škofijski dvorec prihajati neštevilne vrste ljubljanskih vernikov. Uslužbenci pogrebnega zavoda dajejo te dni tej hiši svoj Izraz. Že na pragu, ko prestopite vrata škofijske palače, stoji črno oblečen mož z veliko srebrno palico, pod prvim stopniščem stoji drugi črni mož, enako opremljen, prav tako stoji uslužbenec pogrebnega zavoda pri vhodu v prave škofijske prostore pod drugim stopniščem. Tudi pred vrati v sprejemnico, kjer leži truplo pokojnika, stoji mrtva straža pogrebnega zavoda, enako stoje možje v črnini okrog samega mrtvaškega odra. Tudi zunanjost škofijske palače se je spremenila v hišo žalovanja. Velika vhodna vrata so vsa zastrta v črnino, enako potem vrata pod drugim stopniščem ter vrata pred sobo, kjer je nameščen mrtvaški oder. Vsa dvorana sama, kjer leži med cvetjem in svečami veliki naš pokojnik, pa je en sam črn prostor, kjer izžarevajo tihotno svetlobo zgolj številne sveče ter dve s črnino zastrti žarnici na obeh koncih sobe.
Sv. mafa ob odru pokojnika
Snoči so postavili ob odru, kjer leži truplo pokojnika tnal oltarček, kjer so se danes zjutraj ob 7 zbrali pokojnikovi sorodniki ter drugi verniki k sv. maši, ki jo je za pokojnika daroval ravnatelj škofijskih pisarn g. Jagodic. Med sveto mašo je bila vsa dvorana in okolica mrtvaškega odra napolnjena z množico vernikov, ki so vsak hip prihajali kropit in molit za dragega pokojnika. Enako bo sv. maša ob mrtvaškem odru tudi jutri zjutraj ob sedmih ter jo bo enako darovnj ravnatelj g. Jagodic,
Doslej 14 000 kropilcev
Množice vernikov k mrtvaškemu odru neprestano prihajajo. Skozi vežo in stopnišče škofijskega dvorca se vrsti nepretrgana procesija mož in fantov, ženž in deklet, ki s solzami v očeh trpko hodijo skozi tihotno prostorno črno sobo mimo obličja našega narodnega očeta. Včeraj od štirih popoldne do 11 ponoči,, ko so pretrgali to procesijo, pa danes od pol šestih zjutraj dalje, ko so se vrata škofijskega dvorca zopet odprla, se je do opoldneva pred odrom velikega pokojnika zvrstilo že nad 14.000 ljubljanskih in okoliških vernikov. Uslužbenci pogrebnega zavoda niso bil več sami kos ogromnemu navalu ter je morala pristopiti na pomoč tudi policija, ki s svojimi stražniki skrbi za red v veži škofijske palače.
Posebno danes dopoldne je bil naval vernikov v škofijski dvorec ogromen. Sobotni tržni dan, ko v Ljubljano pride še več ljudi, kakor sicer, je okrog škofijskega dvorca združil skoraj vse okoličane ljubljanske. Prihajale so k mrtvaškemu odru mamice s svojimi otroci, ki so vso pot pripovedovale malim svojim o velikem očetu in škofu, ki je otroke tako rad imel vse svoje življenje. Prihajali so delavci s trdimi delavnimi rokami, za hip so zapustili svoje delo, morali so priti k svojemu škofu, ki je žanje vse svoje življenje mislil, delal in žrtvoval. Prihajati so začeli z dežele naši učitelji, ki jih je pokojnik tako spoštoval in jim tolikokrat na srce polagal svoje lepe misli o pravi vzgoji mladine. Prihajali so deželani z vseh strani, župani naših občin, zastopniki oblasti in ustanov, prihajajo še kar naprej duhovniki in verniki vseh stanov in poklicev.
Ljublfana v črnih zastavah
Tudi Ljubljana sama se je te dni odela v črno. Mestna občina je raz svoje hiše razobesila žalne zastave, enako so razobesila črn$ zastave vsa javna poslopja v Ljubljani, tako banovina, sodišče, OUZD. glavna pošta in poštno ravnateljstvo, železniško ravnateljstvo, glavni kolodvor, tudi z ljubljanskega gradu vihra črna žalna zastava. Enako so tudi številni drugi Ljubljančani razobesili raz svoje hiše žalne zastave, mnoge trgovine in izložbe pa so izložile sliko velikega pokojnika, ovito v črni flor.
Tudi dežela žaluje
Ejiako kakor Ljubljana se je sleherna slovenska župnija zavedla velike izgube, ki nam je vsem Slovencem prizadejana s smrtjo velikega nadškofa dr. A. B. Jegliča. Skozi vso Slovenijo je šel včeraj kakor iskra glas, da je umrl veliki narodni vodnik, po vseh župnijah so se oglasili mrtvaški zvonovi in ljudje so sami od sebe zaslutili, da se je zgodilo nekaj velikega: ali je umrl papež ali pa škof!
In so tudi po deželi razobesila vsa javna poslopja žalne zastave, zlasti naše občine in šole. Saj je bil pokojni A. B. Jeglič tako znan in priljubljen med vsemi plastmi našega naroda, da za njim v resnici žaluje ves narod.
Sožalne brzojavke
Knez namestnik Pavle
Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je poslal naslednjo brzojavko: »Prevzvišenemu gospoda škofu Rožmana ▼ Ljubljani I Prosim, da sprejmete skupno s klerom moie iskreno sožalje o priliki smrti kneza-nadškoia Jegliča, velikega duhovnika in prvoboritelja za ustvaritev narodnih idealov. — Pavle,
Predsednik vlade
Prosim, da sprejmete moje iskreno sožalje ob smrti velikega duhovnika in javnega delavca dr. Antona Jegliča. Dr. Milan Stojadinovič, predsednik ministrskega sveta.
Minfster dr. A. Korošec
Notranji minister g. dr. Korošec pa je poslal škofijskemu ordinariata v Ljubljani naslednje brzojavno sožalje: Vest o nenadni smrti velikega nadškofa dr. Jegliča me je globoko zadela. Njega smo izgubili, naj njegov duh večno ostane med nami, njegovo ime pa je globoko vrezano v srcih katoliških Slovencev b vseh Jugoslovanov.
Minšster dr. M. Krek
Ob težki izgubi nadškofa dr. A. B. Jegliča Vas prosim, Prevzvišeni, da sprejmete moje iskreno sožalje. Miha Krek.
Ljubljanski divrzifonar
Med prvimi je v Ljubljani izrekel sožalje poveljnik dravske divizije general Tonič.
Predsednik skupščine
Ob smrti prevzvišenega nadškofa dr. Jegliča
g rosim, da sprejmete moje iskreno in toplo sožalje, tevan Čirič, predsednik Narodne skupščine.
Slovenski poslanci
Ob smrti g. nadškofa dr. Ant. Bonaventure Je« gliča, Vašega velikega prednika na ljubljanski stolici in neustrašenega voditelja, Vam izražamo podpisani narodni poslanci v Belgradu svoje iskreno in globoko sožalje. Dr. Andrej Veble, dr. Jure Koce, dr. Franc Šemrov, Miha Brenčič, Karel Gajšek, Anton Kersnik, Rudolf Pevec in Josip Benko.
Skof. ordinariat objavlja
Danes, 2. julija 1937 ob petih zjutraj, je ▼ Stični umrl prevzvišeni gospod nadškof dr. Anton Bonaven . r a Jeglič. Po* greb bo v ponedeljek, 5. julija ob 9. iz stolnice v Ljubljani
V vseh kuratnih in samostanskih cerkvah naj se zvoni kakor običajno za rajne.
Na dan pogreba, v ponedeljek 5. julija, ob devetih, naj se zvoni kakor ob pogrebih.
V sredo, 7. julija, bodi t vseh kuratnih cerkvah slovesno pogrebno opravilo: maša (prima missa in Commemoratione omnium fi-delium cum oratione: pro defuneto episcopo), Reši me in, če mogoče, Officium defunetorum.
K temu opravila naj se v nedeljo povabijo verniki, da se z molitvijo za pokoj dnše nadškofa Jegliča zahvalijo Bogu za vse obili.-; milosti, ki so jih prejeli v 32. letih njegovega škofovanja.
V L j u b 1 j a n i, 2. julija 1937.
f Gregorij Rožman, škof.
M
Grobnica, kjer bo pokopan nadškof Jeglič
Polovična voznina za pogreb
Prometni minister dr. Spaho je dovolil za udeležence pogreba nadškofa dr. Jegliča po« lovično vožnjo iz vseh postaj v območju ljubljanske direkcije in iz vseh centrov y državi«
Vsa Stična ob krsti velikega slovenskega vladike
Stična, 2. julija.
Ni danes praznik, pa se je vendar ustavila delavna roka našega vaščana vsepovsod, doina in na polju, kakor da v veliki žalosti ne more več opravljati vsakodnevnega posla. Saj je to dan, ko se poslavljamo od mrtvega slovenskega vladike, ki mu je zastal ljubeči utrip srca. Umrl je mož, kdo tak je še med nami...
Vse se zbira okoli samostana, z venci najlepših rož, kar jih premorejo naši vrtovi, da z njimi okrasi krsto, v katero so položili neuklonljivo telo moža velikana, nadškofa dr. Antona B. Jegliča. Tolika je bila ljubezen do tega moža, da še vrtovi žalujejo, da niso mogli dati še več rož.
Še na mrtvaškem odru se smehlja veliki vladika, kakor da je neskončno vesel tolikšne ljubezni, ki mu jo je vedno, tudi na poslednji poti, vračala slovenska mladina, kjer je tudi sam vedno znova postajal in oslal mlad. Poslednji tihi, prisrčni razgovor telesno uklonjenega moža z njegovo mladino. Ves ta razgovor pa je ena sama globoka molitev, tako globoka, da je tolažba vsem, ki se vrstijo zadnjikrat ob velikem borcu, ki mu je telo omahnilo v smrt, duh pa se je še silnejše dvignil in živi...
Zadnji dnevi Jegličevega življenja
Zdi se kakor da je bila želja, ki naj mu jo Vsemogočni na tem svetu izpolni, da vidi po tolikih letih trpljenja in poniževanja spet slovenskega človeka, kako manifestira za svetle vzore, h katerim ga je dvigal s svojim neumornim duhom on sam. Ni hotel sebi triumfa, kljub temu, da ga zasluži med Slovenci bolj kot kdo drugi, hotel je biti le tako srečen, da bi videl svoj dragi slovenski narod na poti, ki edina vodi k njegovi srečnejši bodočnosti, na poti dela in molitve. Bog mu je uslišal njegovo poslednjo željo.
V	Celju, na veličastnem taboru mož in fantov, je našel spet mir...
Tam je govoril zbranim množicam mož in fantov iz svojega polnega srca. Čakal je samo še tega močnega utripa ljubezni do slovenskega
London, 31. julija, o. Zadnji dogodki v odboru za nevniešavanje in nesoglasja, ki so se pojavila v njem, kažejo, da bo ta ustanova morala nehati s svojim delom in da bodo vse države, ki so članice tega odbora in ki jih razvoj španskega vprašanja zanima, dobile glede Španije proste roke. To se pravi, da bi potem prišlo nujno do nesporazumov in do spopada med evropskimi zaščitniki ene in druge vojskujoče se stranke v Španiji.
Nesoglasja v odboru za nevniešavanje so izbruhnila zaradi tega, ker zahtevata Nemčija in Italija, naj vse države priznajo tako valencijsko, kakor burgoško vlado za vojskujočo se^ stranko. Francija pa o teni noče nič slišati, marveč zahteva, naj odbor za nevmešavanje izvede odpoklic prostovoljcev iz Španije. Proti tej zahtevi se je najprej pred nekaj dnevi oglasil Mussolini s člankom v »Popolo d’Ilalia«, v katerem pravi, da Italija niti ne misli na to, da bi odpoklicala 6voje prostovoljce iz Španije. Teh prostovoljcev ni poslala italijanska vlada, zato jih tudi klicala ne bo, ker je njihov poveljnik zdaj general Franco. Mussolini v tem članku čisto jasno piše, da je bilo nevniešavanje po svojem bistvu od začetka bajka in komedija. S francoske in angleške 6trani so poskrbeli vse, da bi pomagali valeneijekim boljševikom do zmage. Zalo bodo zadnjo in odločilno besedo imeli topovi. Iz vojne vstaja nova velika Španija in boljševiški poskus za prodor v Sredozemlje je izpodletel. Ta dogodek je neskončnega pomena za nadaljnji proti-boljševiški razvoj evropske civilizacije.
Razdor na včerajšnji seji
Na včerajšnji seji odbora za nevniešavanje sla nemški in italijanski zastopnik dala izjavo, v kateri italijanska in nemška vlada pravita, da je bilo kršeno ravnotežje pri postopku nasproti vsakteri od obeh strank na Španskem, in sicer v korist ene stranke, medtem ko je prejšnji načrt štirih velesil jamčil za nepristranost.
Zaradi tega stavita odboru te-le predloge:
1.) Vse prizadele države so sporazumne, da priznajo obema strankama na Španskem pravico bojujočih se strank. Takšen sklep bi okrepil politiko nevmešavanja, ker bi dejansko vse evropske države, razen svojih obveznosti o nevmešavanju, prevzele še tiste naloge, ki jih sicer imajo nevtralne države, in sicer po načelih mednarodnega prava. Ti ukrepi bi imeli še te-le prednosti:
a)	S priznanjem mednarodnega pravnega stanja obema španskima slrankama bi ti dve stranki prevzeli nasproti nevtralnim državam vso odgovornost za način vojevanja v zraku, na kopnem in na
človeka. In v tem utripu ljubezni je obstal... Vsem, ki so ga videli pozneje, ko se je vrnil iz Celja, se je zdelo, da je bil potem še bolj živahen, naravnost razigran, spet mlad vse do takrat, ko mu je v tej veliki sreči stopila smrt na njegov zemeljski prag.
Slovo
Kratko, vse prekratko je bilo bivanje mrtvega vladike med nami. Le bežni trenutek, da smo se komaj mogli posloviti od njega, kakor se za takšnega moža spodobi. Ze so žalostno zazvonili poslednjikrat zvonovi po vsej naši okolici. Stiški očetje so dvignili krsto med cvetjem, od vseh strani je zaihtel žalosten jok. Veličastno se razlegajo posmrtne molitve po stiške baziliki. Oblečen v opatski žalni ornat je opat Kostelec s svojo redovniško družino in veliko množico domačinov pospremil velikega pokojnika od bazilike do sti-škega kolodvora, kjer je bilo zadnje slovo. Slovo od kraja, ki si ga je vladika Jeglič izvolil za svoja zadnja leta življenja. V sprevodu so šli najprej opat dr. Kostelec, kanonika Stroj in Vole, škofijski ravnatelj Jagodic ter vsa duhovščina šentviške župnije z dekanom g. Janezom Hladnikom, vsa šolska mladina, učiteljstvo, cerkvena društva z zastavami ter nepregledna množica ostalih vernikov. Ob glavni cesti, ki pelje proti Ljubljani, je opat dr. Kostelec še enkrat blagoslovil krsto, nato pa so jo položili na avtofurgon. Nato pa še zadnji žalostni jek zvonov. Vse je navdala velika zapuščenost, ko je za vogalom izginil avtofurgon z dragim pokojnikom.
Na vsej poti proti Ljubljani so se ljudje pripravljali na zadnje prisrčno slovo od nadškofa Jegliča. Ljudstvo je znova pokazalo svojo globoko vdanost Cerkvi in veliko spoštovanje svojemu najvišjemu cerkvenemu knezu. Na glavni cesti pred Stičn sta imela primerne nagovore župan Ignacij P e v c in šolski upravitelj Lovro J e v n i-k a r, v Višnji gori je blagoslovil krsto župnik Franc Vidmar, na Grosupljem ekspozit Anton Gole, v Šmarju pa župnik Anton Ravnihar. Ves čas do Ljubljane so spremljali nadškofa Jegliča stiški opat dr. Kostelec ter kanonika g. Stroj in Vole.
morju;
b)	pomorsko nadzorstvo štirih velesil, ki se je popolnoma izjalovilo, kakor tudi drugi sistemi pomorskega nadzorstva, bi postali odveč. Vrzeli prejšnjega sistema bi se odpravile, ker bi bile ladje, ki plovejo pod špansko zastavo, ali pa pod zastavo katere izmed evropskih držav, podvržene učinkoviti obliki nadzorstva.
Nemška in italijanska vlada predlagata v zvezi e tem, da se ohrani tudi nadzorstvo na kopenskih mejah Španije in nadzorstvo v pristaniščih, ter nadzorstvo opazovalcev na ladjah držav zastopnic odbora za nevniešavanje.
Posredovalni predlogi
Na včerajšnji seji odbora za nevmešavanje so se zastopniki vseh držav izrekli proti italijansko-nemškemu predlogu ter dejali, da bi priznanje obeh strank v Španiji pomenilo največjo nevarnost za mednarodni pomorski promet. Nato je portugalski zastopnik Monteiro predlagal kompromisno rešitev ki na) bi »o sprejeli vsi. Njegov predlog vsebuje naslednje točke:
1. Odbor za nermeiavanje naj prizna pravico do vojskovanja obema strankama, toda njuno območje se sme raztezati samo na ipanske obalne vode.
2. Pomorsko nadzorstvo naj se nadomesti z nadzorstvom nad vsemi španskimi pristanišči.
Toda na seji niso mogli priti do soglasja in so jo odložili na prihodnji teden.
Angleško časopisje zaradi tega čisto odkrito grozi Nemčiji in Italiji s posledicami ter pravi, naj s® Italija in Nemčija zavedata, da bo valencijska vlada v primeru, da se onemogoči sedanji način ne-vmešavanja, prav lahko dobivala orožje in vojaštvo iz Francije.
Variava, 3. julija. Tu se je pred nekaj dnevi začelo z asedanie Glavnega odbora socialistične mednarodne strokovne zveze, ki so jo sklicali na pobudo glavnega tajnika Kominterne Dimitrova, za organizacijo nadaljnje pomoči valencijski vladi. Levičarske organizacije so do sedaj poslale španskim socialistom čez 17 milijonov frankov denarne pomoči.
Glavni odbor levičarske mednarodne strokov-
Trnovski prosvetni tabor preložen
Zaradi narodnega žalovanja za našim velikim voditeljem nadškofom dr. Antonom Bonaventuro Jegličem odpadejo vse slovesnosti, ki so bile pripravljene za 3. in 4. julij. Pae pa bo trnovski prosvetni tabor točno po napovedanem sporedu v soboto 10. in v nedeljo 11, julija. Prosimo vsa društva, ki so nameravala imeti 11. julija svoje prireditve, da jih odgode na 18. julij, da bi se njih članstvo moglo udeležiti važnega trnovskega prosvetnega tabora.
Petletnica mariborskega kolodvorskega misijona
Maribor, 4. julija.
Pred pelinii leti se je osnoval dne 1. junija 1932 po prizadevanju škofijskega odbora KA v Mariboru na glavnem kolodvoru kolodvorski misijon, ki je postal tekom let eno najvažnejših socialnih ustanov obdravskega mesta. Ustanovitelji so imeli že pri začetku srečno roko v izbiri kolodvorske misijonarke. V osebi gospe Terezije Štum-berger so našli požrtvovalno in neumorno delavko, ki je posvetila vse svoje sile in ves svoj čas samo kolodvorskemu misijonu. V veliki meri je njena zasluga, da je ustanova tako lepo pro-epevala in se razvijala. V teku pet let je iskalo pri kolodvorski misijonarki nič manj kakor 6164 oseb pomoči in nasveta. Večinoma so bila lo dekleta, ki so prihajala v mesto iskat službe. Po vseh vaseh našega podeželja je med dekleti že znano, da naj se pri prihodu v Maribor takoj obrnejo na prijazno gospo z rumenim trakom ^na roki, ki čaka pri vsakem vlaku. Dekleta to res store in misijonarka je tekom petih let že 1437 deklet spravila v službo. Poznajo jo namreč že tudi mnogoštevilne mariborske gospodinje, ki jo prosijo, naj jim preskrbi tako in tako služkinjo. Delo kolodvorskega misijona vedno bolj raste. Samo lelos je iskalo pri misijonarki do 1. julija 804 deklet pomoči ter je spravila v službo 201 dekle. Posredovanje misijonarke je vsestransko. Po navadi prosijo dekleta za prenočišče za nekaj dni in za hrano, pa takoj seveda tudi za službo. Na stotine jih je bilo s posredovanjem kolodvorskega misijona obvarovanih moralnega padca. Pa ne samo dekleta iz Slovenije, tudi ona iz drugih pokrajin, pa tudi iz Avstrije in Madjarske, ki prihajajo v Maribor, se zatekajo k misijonarki.
Prošnje za kolektivne potne liste
Beograd, 3. julija. AA. Vsak dan se ponavljajo primeri, da se društva, klubi in druge ustanove in korporacije obračajo do notranjega ministrstva s prošnjo po kolektivnem potnem listu za tujino bodisi za športne prireditve, bodisi za zabavo ali v druge namene. Največkrat pridejo te prošnje naravnost v notranje ministrstvo, in sicer dan ali dva pred dnevom namenjenega potovanja, tako da ima ministrstvo prekratek rok za odločitev in obvestitev pristojnih oblastev o tem.
Glede na to, da mora notranje ministrstvo zastran vsake teh prošenj prositi za razne podatke in jih poslati drugim uradom v presojo — to traja po več dni — se največkrat zgodi, da pride odlok prepozno, ali se pa zadeva, čeprav je premalo proučena, uredi kar na hilro in informira pristojna oblast telefonsko o odločitvi. Ker ni izključeno, da se tako zaradi premajhne proučitve zadeve izda nepravilna odločitev, ki utegne napraviti kakšno škodo, je notranje ministrstvo obvestilo po banskih upravah vse prizadete, ki bi radi potovali s kolektivnim potnim listom, da naj se s prošnjo obrnejo samo do pristojne policijske oblasit, ki bo prošnjo poslala banski upravi, le-ta pa s svojini predlogom ministrstvu. Ministrstvo mora dobiti prošnjo v roke najmanj 8 do 10 dni pred nameravanim potovanjem, da utegne med tem konsultirati po potrebi še druge urade in da more o pravem času poslati odlok pristojni oblasti.
Če kdo ne bi upošteval te zahteve notranjega ministrstva, ne bodo takšne prošnje za skupne potne liste sploh prišle v proučevanje.
Babiska sola v Ljubljani. V prilogi k 52. kosu Službenega lista kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. 6. 1937 je objavljen natečaj za sprejem učenk v redni učni tečaj za babice 1937/39T ki se začne 1. septembra 1937. Iz natečaja so razvidni sprejemni pogoji in drugi podatki za vlaganje prošenj.
ne zveze, ki je sprejel resolucijo, s katero potrjuje v glavnem v Parizu sprejeto resolucijo mednarodne socialistične zveze. Odbor izreka svojo solidarnost z rdečo Španijo in zahteva obnovitev proste trgovine s to deželo. Vsem državam, članicam Zveze narodov, pa vrhu tega priporoča, naj z vsemi sredstvi, ki jih navaja pakt Društva narodov, skrbe za popolno obnovitev politične in teritorialne neodvisnosti Španije, ki delajo za ohranitev miru.
Boj proti draginji v Franciji
Pariz, 3. julija. AA. (Havas) Včerajšnji Uradni list priobčuje odlok o vladnih ukrepih proti nezakonitemu povečanju cen. Vsako zvišanje cen in tarif v industrijskih in trgovinskih podjetjih, kakor so bile v veljavi pred 28. junijem, je od dneva objave tega odloka prepovedano. Upravičeno zvišanje cen zaradi gibanja tečajev blaga, ki se uvozi, smejo dovoliti pristojne oblasti. Ne bo pa prepovedano zvišanje cen pri poljskih pridelkih, ki se hitro pokvarijo, če se naknadno zaprosi za dovoljenje.
Cene bodo nadzirali posebni državni funkcio- | narji. Pri finančnem ministrstvu se bo ustanovil osrednji odbor za cene. Ta odbor bo pristojen za vse spore v teh vprašanjih. Kazni bodo zoašale od 1 do 6 mesecev zapora in 500 do 10.000 frankov globe pri prodajalcih na debelo in 50 do 500 frankov globe pri prodajalcih na drobno. Če bi se postopek ponovil, se kazni ponove.
Odlok se sploh ne tiče poljskih pridelkov, če jih prodajajo pridelovalci sami konsumentom. Sicer bo pa kmetijsko ministrstvo o teh stvareh naknadno izdalo potrebne odloke.
Predsednik francoske vlade, Chautemps, je priredil včeraj kosilo v čast kanadskemu ministrskemu predsedniku Mackenzieu Kingu.
Vsa zabava je stavkala tri dni na pariški svetovni razstavi v znak protesta najemnikov zabavnega oddelka, ki jih davkarija prehudo tlači z dajatvami. Na posredovanje vlade so včeraj zabavišča spet odprli.
Dva angleška parnika sta včeraj pripeljala 6000 baskovskih beguncev iz Santanderja v Bor-deaux.
.	Delo narodne skupščine
I	Belgrad, 3. julija, m. Narodna skupščina danes
. dopoldne nadaljuje z razpravo o zakonskem osnutku v prekrških. Zagovore o tem osnutku je prijavilo veliko število poslancev, predvsem JNS-arjev, ki to priliko izkoriščajo za kritiziranje notranje politike sedanje vlade. Pri včerajšnji razpravi je govoril med drugimi tudi poslanec Mravlje, ki so mu bile spet napoti svetinje našega naroda. Ni se mogel tudi zadržati, da ne bi napedel osebno obeh slovenskih ministrov, bana dr. Natlačena in Frana Erjavca, kateremu spet očita republikanstvo. Z raznimi medklici so poslanci JRZ pravilno ocenili vse dosedanje Mravljetovo politično delovanje. Mrav-ljetu je odgovoril krepko tudi minister dr. Miha Krek, ki je med drugim poudaril tudi to, da je ravno Mravlje tisti, ki je postal republikanec mnogo pozneje, potem, ko je bil Radičevec v Sloveniji. Poslanec Mravlje je v svojem govoru tudi trdil, da vsa inteligenca v Sloveniji zapušča ministra dr. Korošca. To Mravljetovo »ugotovitev« je skupščina nagradila z gromkim smehom.
Belgrad, 3. julija, m. Snoči je imel finančni odbor narodne skupščine sejo ter je sprejel zakonski osnutek o umaknitvi starih kovancev iz prometa ter o kovanju novega denarja. Na seji finančnega odbora je k predloženemu zakonskemu osnutku podal dalje poročilo tudi finančni minister dr. Dušan Letica. Za poročevalca večine je določen Ča-slav Nikitovič, za poročevalca manjšine pa Voja Lazič. Istočasno s tem odborom je v skupščini zasedal še drug odbor ter razpravljal o zakonskem osnutku o odlikovancih s Karadjorjevo zvezdo z meči. Odbor je svoje delo sedaj že končal ter bo plenumu narodne skupščine predložil svoje poročilo.
Državna bolnica za ženskg bolezni v Ljubljani
je iz gospodarskih in zdravstvenih razlogov prisiljena izdatno omejiti sprejem bolnic in porodnic.
V	zavod se sprejemajo le one bolnice, ki jim je potrebna nujna operacija, in le one porodnice, pri katerih sprejemni zdravnik ugotovi za življenje neposredno nevarne komplikacije. Zdravniki naj torej ne pošiljajo v žensko bolnico bolnic z vnetljivimi irocesi, z nekompliciranimi splavi, z drugimi bo-eznimi. pri katerih ni potreba nujne operacije, in normalnih nosečih in porodnic. Žene naj se ravnajo po teh navodilih, da si prihranijo stroške in druge neprijetnosti, če jih sprejemni zdravnik ne bo mogel sprejeti v bolnišnico. Te za naše ženstvo trde in težke omejitve ostanejo v veljavi toliko časa, dolker se ne posreči gospodarsko in s lem tudi zdravstveno sanirati ženske bolnice.
JUTRI HAŠK : LJUBLJANA.
Da nudi pomlajenemu moštvu .možnost igranja, je začelo vodstvo Ljubljane s prijateljskimi prireditvami. Prejšnjo nedeljo je enajstorica našega ligaša gostovala v Zagrebu, kjer je podlegla po lepi igri z rezultatom 4 : 3. To je časten rezultat, ker se Hašk nahaja v izredni formi, saj jo pred dvema dnevoma porazil Hungario, prvaka Madjarske, z rezultatom 5 : 0.
Tekma se vrši na igrišču Hermesa ob 17.30. Predtekmo odigrajo juniorji Svobode in Kranja ob 16.30.
ČSR slavi 20-letnico svoje svobode
Praga, 3. julija. Češkoslovaška republika je včeraj proslavljala 20-letnico bitke pri Zborovu, ki je bila odločilnega pomena za dosego narodne neodvisnosti. Poleg vojaških proslav so še bile po vsej državi tudi druge svečanosti. S posebnim sijajem so obletnico te zmage proslavili v Pragi, kjer je bil velik mimohod vojske in kjer so nato predvajali bitko pri Zborovu. Ta nastop je bil včeraj zjutraj na stadionu v Strahovu v navzočnosti predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša, predsednika ministrskega sveta Hodže, članov vlade, parlamenta, diplomatskega zbora, zastopnikov civilnih in vojaških oblastev, kakor tudi senatorja Paula Bon^ courija, ki se pravkar mudi v češkoslovaški prestolnici. Ogromna množica je pozdravila vojsko in predsednika republike z navdušenjem.
Podobno so to obletnico proslavili tudi v vseh ostalih češkoslovaških mentih, v vseh garnizijah so pa pri tej priliki prečitali povelje predsednika Beneša.'
Vesti 3. julija
Žena maršala Tuhačevskega je po poročilih iz
Moskve nenadno zblaznela, njena hčerka pa 6e je sama ubila. Žena ustreljenega maršala se je takoj ob začetku razprave proti možu dala ločiti od njega.
Pri volitvah na Irskem, o katerih še niso znani natančni podatki, je ponekod prišlo do nemirov s streljanjem. Vlada je morala poslati vojaške oddelke za vzdrževanje reda.
Zastopniki mednarodnih socialističnih mladinskih zvez so včeraj prišli v Valencijo in bodo obiskali razne predeie španskih bojišč.
Francoski poslanci so si sklenili zvišati plače od 5000 na 6000 frankov mesečno. Senatni finančni odbor pa je svojim mlajšim bratom zvišanje preprečil, češ naj se oni prvi ozirajo na politiko šted-nje, ki jo uvaja njihova vlada.
Bivši španski ministrski predsednik, Largo Caballero, je spet prevzel svoje delo kot tajnik socialistične glavne delavske zveze v Valenciji.
. Spor med Sovjeti in Japonsko se veča, ker Japonci zahtevajo, naj Rusi zapuste zasedene otoke v ustju reke Aniurja. Šele v tem primeru se bodo tudi japonske čete umaknile z desnega brega reke.
Posredovanje v ameriški kovinarski stavki je izpodletelo, ker so podjetniki odklonili sleherna pogajanja z levičarskimi strokovnimi organizaci-jami.
Poljaki zahtevajo kolonije zaradi surovin, ki so potrebne poljski industriji. Vsi poljski list pišejo zelo odločno o tem vprašanju in pravijo, da bo bodočim poljskim rodovom mogoče preskrbeli kruha edino z industrializacijo države. Brez surovin ni industrije, brez kolonij pa ni surovin.
Nemški kancler Hitler je odlikoval italijanskega propagandnega ministra Alfierija z Velikim križem reda nemškega orla za zasluge, ki si jih je minister pridobil s poglabljanjem kulturnih stikov med Nemčijo in Italijo.
Vrhovni poveljnik angleškega letalstva bo s 1. septembrom postal dosedanji maršal Edgard Ludlow-Hewitt.
Ceno vodi je zvišala pariška mestna občina s
1.	julijem. Povišanje znaša eno tretjino dosedanje cene.
Avstrijski kancler dr. Schuschnigg bo v kratkem odpotoval v Italijo pod pretvezo, da pelje svojega sinčka na letovišče.
Belgijski kralj Leopold je sprejel bivše bojevnike, ki so mu naložili svoje zahteve glede zakona
o	amnestiji Flamcev. Kralj je bojevnikom dejal, da ne gre za to, ali naj vlada odstopi ali ne, temveč za to, da dobe bojevniki pravico, da svobodno povedo svojo mnenje.
Letalske zveze med Evropo in Severno Ameriko
Ncw York, 3. julija. Včeraj so sc začeli prvi poleti redne trgovinske, letalske, atlantske službe med Ameriko in Evropo. Ob istem času l>osta vzleteli po eno vodno letalo v New Yorku in Southamptonu. Smer poleta je tale: Čez God Wood na Novi Fundlandiji 1725 km, do reke Se-uon na Irskem 3200 km, do Southamptona 525 km. Polet iz Anglije v Ameriko bo potekal v nasprotni smeri na isti črti.
Ameriško vodno letalo, ki bo vzdrževalo trgovinsko letalsko zvezo čez Atlantik, ima štiri mo-torjo s 4000 k. s. Posadke ima 7 mož pod poveljstvom pilota Harolda Greya. Vodno letalo je last družbe Pan American Airway& Predsednik te
Mednarodni kongres trgov, zbornic in Jugoslavija
Berlin, 3. jul. m. Tu je kongres mednarodnih trgovskih zbornic. Na eni zadnjih sej te trgovske ustanove 60 stavili predlog, naj bi Jugoslavija dovolila plovbo tujim ladjam po naših rekah Tisi, Savi in Begeju. Jugoslovansko zastopstvo je ta predlog zavrnilo, ker bi naši državi prinesel veliko škodo. Naše zastopstvo je za lem imelo skupno kosilo skupaj z zastopniki držav Male zveze. Predstavnika naše delegacije je sprejel tudi nemški kancler Hitlers
Za razelektrenje Podonavja
Bukarešta, 3. julija, m. Bukareštanska politična javnost z velikim zanimanjem zasleduje delovanje Julia Maniua v inozemstvu. Včeraj je Ma-niu prispel na Dunaj, kjer bo imel važne razgovore s tamkajšnjimi vodilnimi državniki. Še ta teden bo Maniu obiskal Prago, kjer se bo sestal s svojim starim znancem, sedanjim predsednikom češkoslovaške vlade dr. Hodžo. Okolica Maniua zatrjuje, da je potovanje in razgovori njihovega voditelja v zvezi s pripravami, da se razelektri težka atmosfera v Podonavju.
družbe John Tripe je izjavil časnikarjem, da bodo poleli prvi dve leti le poskusni poleli, da se na-bero potrebni podatki za dokončno določitev voznega reda. Predsednik družbe je posebno podčrtal, da se bodo ti poleti razlikovali od prejšnjih poskusov v prvi vrsli po tem, da se bodo morali napovedani poleti vršiti ne glede na vremenske razmere.
Vodno letalo, ki odleti danes dopoldne po ameriškem času iz Washingtona, ima brez pristanka leteti do Bot\vooda, kjer bo ostalo do ponedeljka ob 17.30 angleškega časa. V ponedeljek bo letalo nadaljevalo polet na Irsko, kamor bo prispelo v torek zarana.
Nevmešavanje, ki bo privedlo do vojne
Sklepi socialističnih strokovnih zvez glede Španije
Kulturni koledar
Caf Oroslav
3. julija 1874 je umrl v Ptuju jezikoslovec Caf Oroslav. Rodil se je 13. aprila 1814 na Rečioi pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Gimnazijo je študiral v Mariboru in Gradcu, kjer je tudi dovršil bogoslovje. Obvladal je mnogo jezikov. Pridno je zbiral gradivo za slovenski slovar in slovnico. Kot dialektolog se je posebno zanimal za prekmurščino in rezijanščino. Njegovo gradivo za slovar je porabil Pleteršnik. Pisal je v Novice, Zoro, Vestnik, Slav. Jahrbiicher itd. Bil je sicer v marsičem fantast, vendar je radi svojega solidnega znanja slovel kot dober jezikoslovec.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sobota, 3. julija: Bernardin.
Nedelja, 4. julija: Urh.
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trs 9; nir. Ramor, Miklošičeva cesta št. 20 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Gledališče: Zaprto.
Kino Union: Veliki in mali svet.
UNION
Bka^alada Veliki in mali svet
t glavnih vlogah: Viktor de Kowa, HelnrlcU George, Adela SandrocK
Predstave danes ob 19-16 Ul 21-16 uri
Pred zaključkom umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu. Umetniška trojica Lepavac-Ma-golič-Jožica Bregar, ki razstavlja v Jakopičevem paviljonu, je za svoja razstavljena dela žela že mnogo priznanja s strani obiskovalcev. Metodij Lepavac je čas svojega bivanja v Ljubljani posvetil tudi zbiranju 6k>'enskih motivov ter je res že naslikal nekaj zanimivih motivov iz Ljubljane. Čeprav nimajo ti trije umetniki dosedaj skoraj nobenega gmotnega uspeha, vendar jih tolaži moralni in umetniški uspeh, ki so ga nedvomno dosegli. Razstava te trojice bo odprta še do nedelje. V nedeljo, 4. julija ob 7 zvečer se ta razstava zapre. Vabimo občinstvo, ki želi spoznati naravne lepote Slovenije in pa Južne Srbije, da si do tedaj ogleda to razstavo.
Kralj, banska uprava v Ljubljani sporoča, da
se otvoritev golf-igrišča na Bledu, ki je bila določena na 10. julija t. 1., iz tehničnih razlogov odloži na nedoločen čas. — Iz pisarne kralj, banske uprave v Ljubljani, dne 2. julija 1937.
*
Udeležencem pogreba nadškofa Jegliča
Vsem gasilskim četam in župam v dravski banovini) Povodom smrti blagopokojnega nadškofa in slovenskega vladike dr. Antona Bonaventure Jegliča odrejamo nastopno: 1. Gasilske župe in čete naj se po možnosti udeleže pogreba, ki se vrši v ponedeljek 5. t. m. Zbirališče gasilcev pred Mestnim domom (Krekov trg) ob 10.30 dopoldne. Uniforma svečana. Zastopniki čet, ki se udeleže pogreba in posedujejo prapore, naj jih prinesejo s seboj. Vsa ostala navodila dobijo župske starešine, odnosno četni poveljniki na licu mesta od gasilskega inšpektorja. 2. V nedeljo 4. t. m., ko bo ležal blago-pokojni na mrtvaškem odru, naj gasilske čete v znak žalosti po možnosti opuste svoje prireditve in jih prelože na poznejši čas, če je to tehnično Je izvedljivo. Posebnih okrožnic tozadevno ne bomo pošiljali. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Gasilska zajednica dravske banovine.
JDKA Savica poziva vse članice, da se udeleže v ponedeljek 5. julija ob 9. uri pogreba prevzviše-nega gospoda nadškofa dr. Bonaventure Jegliča.
Moški pevski zbori, včlanjeni v Hubadovi župi JPS in Pevski zvezi ter vsi drugi moški pevski zbori se vljudno poživljajo, naj se zglase v ponedeljek 5. t. m. zjutraj točno ob 8 v Hubadovi pevski dvorani v poslopju Glasbene Matice radi vaje za petje žalostink pri pogrebu pokojnega prevzviše-nega nadškofa dr. Antona Bon. Jegliča. Arhivarji naj prinesejo s seboj note: Usliši nas Gospod in Poljana toži.
Akademska zveza poziva vse svoje člane, da se udeleže sv. maše zadušnice in pogreba pokojnega nadškofa dr. Jegliča v ponedeljek 5. julija dopoldne. Zbirališče v Akademskem domu ob 8 dopoldne, odkoder gremo skupno k sv. maši. Pogreba se udeležimo z društvenimi trakovi. — Akademska zveza.
Delavci, nameščenci! Pozivamo vse katoliške delavce in nameščence, da se polnoštevilno udeleže pogreba našega velikega očeta in prijatelja dr. A. B. Jegliču. Zbirališče je v Komenskega ulici pri Rokodelskem domu. — Zveza združenih delavcev. — Društvo združenih zasebnih nameščencev. — Društvo organistov.
Podivoza fantovskih odsekov v Mariboru poziva člane fantovskih odsekov, da se udeležijo pogreba slovenskega nadškofa dr. Jegliča, ki se vrši v ponedeljek dopoldne v Ljubljani, v krojih in s prapori. — Odbor.'
l	Odbor podzvezo fantovskih odsekov v Celju poziva vse člane naših odsekov, zlasti one v krojih, da se v čim obilnejšem številu udeležijo pogreba pokrovitelja celjskega tabora prevzviše-nega g. nadškofa dr. Antona B. Jegliča, ki je s tolikim veseljem prihitel med nas in se nadVse zadovoljen vrčal. Odhod iz Celja z vlakom, ki odhaja ob 6.49.
Opozarjamo na okrožnico, ki jo je razposlala Prosvetna zveza vsem društvom. Dolžnost vseh naših fantov je, da so udeležijo pogreba našega največjega prijatelja. Brezpogojno naj pridejo vsi oni, ki že imajo nove kroje. Žalne znake bodo dobili na zbirališču, ki lx> za vse fante na Sv. Petra nasipu od Zmajskega mosta proti Pollakovi tovarni. Ne pozabite praporov! — Predsedstvo aveze fantovskih odsekov.
Akademska zveza poziva vse svoje člane, da se udeleže sv. maše zadušnice in pogreba pokojnega nadškofa dr. Jegliča v ponedeljek, dne 5. julija dopoldne. — Zbirališče v Akademskem domu ob 8 dopoldne, odkoder gremo skupno k sv, maši. Pogreba se udeležimo z društvenimi trakovi.
Moški pevski zbori, včlanjeni v Hubadovi župi JPS in Pevski zvezi ter vsi drugi moški pevski zbori se vljudno pozivljejo, naj se zglase v ponedeljek, 5. t. m. zjutraj točno ob osmih v Hubadovi pevski dvorani v poslopju Glasbene Matice radi vaje za petje žalostink pri pogrebu pok. prevzv. nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. Arhivarji naj prineso s seboj note: Usliši nas, Gospod in Poljana toži.
Prvi dan troboja Ljubljana • Zagreb - Belgrad
Že začetek včerajšnjega lakhoatletskega troboja Ljubljane, Zagreba in Belgrada je pokazal, da bomo imeli priliko v teh dneh videti najlepše športne borbe. Udeležba s strani tekmovalcev je skoraj popolna, dasi manjkajo i Ljubljani i Zagrebu i Belgradu nekateri odlični atleti. Včerajšnji del je bil praV za prav le uvod in je padla odločitev le v dveh točkah. To je v mestu diska v helenskem stilu in v teku na 10.000 ni. Iz obeh disciplin je Ljubljana dobila 17 točk, ravno toliko točk je dobil tudi Zagreb, dočim ima Belgrad le 8 točk. Vsa predtekmovanja, to je v teku na 200 m, v- teku čez zapreke na 110 m in v teku čez zapreke na 400 m, nam pa dajo upati, da bodo naši atleti tudi v teh disciplinah, v katerih smo razmeroma slabi, dosegli lepe uspehe.
Včerajšnjega mitinga se je udeležilo dovolj lepo število gledalcev. Navzoč je bil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II., ki je pokrovitelj vsega troboja. Včerajšnji miting se je pričel z malo zmudo, toda zavlekel se je kasno v noč, tako da se je končal komaj ob 20.45. Organizacija mitinga je razmeroma dobra, vendar brez protestov s strani Zagreba ni šlo.
Posamezni rezulatti so bili naslednji:
Tek na 200 m izločilno:
Prvi predtek: Pleteršek (L) 23.8, Hegolj (Z)
24.6,	Pavlovčič (B) 24.8. Drugi predtek: Katalinič (Z) 23.1, Kling (B) 23.4, Gabršek (L) 23.8. Tretji predtek: Avguštin (Z) 23.2, Skušek (L) 24.2, Lev-čič (B) 25.2. V finale se plasirata dva prvoplasi-rana; Ljubljana ima torej v finalu dva zastopnika. Pripominjamo, da se je Pleteršek v prvem teku zelo pazil, ker je imel včeraj odpraviti še nekaj težkih točk.
Tekma na 110 m čez zapreke izločilna:
V	finale so se plasirali naslednji tekmovalci: Hanzekovič (Z) 16.1, Bakov (B) 21, Mikič (B) 18, Zorga (L) 19.8,. Banžčak (B) 16.9 in Pleteršek \ ). 1®:®' Diskvalificirana sta bila Zagrebčana Erlich in Svježič, ker sta podrla preveč zaprek.
Met diska helenski stil odločilno:
V disciplini, v kateri smo radi odsotnosti Stepišnika močno handikapirani, smo vseeno dosegli štiri tejčke. V metih splošno dominirata Zagreb in Belgrad. Zmagal je Belgrajčan Bojovič 35.41, Kovačevič (Z) 35.18, dr. Manojlovič (Z) 34.79, Jeglič (L) 30.74, Mikič (B) 30.28, Kajfež (L) 29.34.
Tek na 10.000 m odločilno:
Ta tek je bil brez dvoma včeraj najzanimivejša in najlopša točka programa. Rezultat teka sicer ni bogvekako dober, vendar je bilo nadvse zanimivo opazovati zastopnike Ljubljane, Krevsa, Bručana in Krpana, kako so tekli. Oba prvoime-novana sta tekla zlasti v prvi polovici proge samo taktično in sta skušala na vsak način pomagati Krpanu, da bi se plasiral kot tretji. Vendar to žal ni bilo mogoče. Krpan ni mogel vzdržati ostre konkurence Starmana in končno še Krajcerja, ki ga je proti koncu teka prehitel. Borba na 10.000 m nas je v malem spominjala lanskega teka na 10.000 m na olimpijskih igrah v Berlinu, kjer je finska trojica na povsem taktičen način izločila druge tekmovalce. Bručanu in Krevsu se to včeraj ni popolnoma posrečilo. Rezultat na 5 km je bil 17 : 0.7, dočim sta Bručan in Krevs drugi del proge pretekla točno l minuto hitreje.
Rezultati: 1. Bručan 33 : 15.4, 2. Krevs (L) 33 : 15.6, 3. Starman (Z) 33 : 38.6, 4. Krajcer (Z) 35 : 15, 5. Krpan (L), Čavič (Z).
Tek na 400 m z zaprekami izločilno:
V tej disciplini nam daje mnogo upanja izborni Pleteršek, ki je v predteku premagal Ban-ščaka, ki je veljal za favorita. V finale pridejo: Petrič (B) 62.8, Junek (Z) 62.9, Pleteršek (4)
58.7,	Banščak (B) 58.7 in Žorga (4) 67.9. Diskvalificirana sta bila Skušek in Svježič.
Današnji program se začne ob 18 in je naslednji: 200 m finale, skok v višino, met kroglje, tek na 100 ni izbirno, tek na 400 m izbirno, troskok, disk, 400 m finale 110 m zapreke finale in balkanska štafeta.
Lov za vlomilcem
Ljubljana, 2. julija.
Posestnik Jože Janež v Sneberjih, občina D. M. v Polju, je imel zadnji čas kar tri nepoklicane obiske. Janeževi, ki so hranili v podstrešni sobi do 5.000 din gotovine, so imeli to srečo, da so vselej obiskovalce prepodili, Pred dnevi zjutraj sta se splazila skozi drvarnico dva moška v podstrešno sobo, kjer sta po nerodnosti povzročila velik ropot. Janeževa, 6-letna hčerka Frančiška je bila takrat na vrtu, ko sta moška vdrla skozi drvarnico v podstrešje. Začela je klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje in zagrabili enega vlomilca, drugi pa jo je urnih krač pobrisal skozi podstrešje na prosto. Začel se‘ je divji lov za vlomilcem. Ta je bežal proti aerodromu. Marija Sušnikova pa je, ko je zapazila vlomilca, zagrabila vile in mu šla naproti. Vlomilec, krepak moški, pa se je zakadil z vso silo vanjoT jo podrl na tla, ji iz rok izvil vile in nato dirjal naprej v bližnjo hosto. Srečno je utekel zasledovalcem.
Prvega vlomilca pa so sosedje zvezali in ga zaprli v svinjak, Hkratu pa so o poskusnem vlomu obvestili vevške orožnike. Orožniška patrola je nato aretirala vlomilca, ki so ga kmalu spoznali za starega znanca kriminala. Bil je to Ivan Bo-hutnik, rojen 24. marca 1892 v Zadobrovi, po poklicu monterski pomočnik, ki je bi! zaradi tatvin že neštetokrat kaznovan, enkrat je bil celo obsojen na 5 let rpbije zaradi vlomov v ljubljanski okolici. Orožniki so Bohutnika odvedli v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Proti neznanemu moškemu, katerega opis so vevški orožniki vzeli na znanje, pa je bila izdana tiralica, Neznanec se sedaj skriva po raznih gozdovih in samotnih naseljih. Je prav tako nevaren in drzen tat, kakor Bohutnik, Ko bi se obema vlom posrečil, bi pač odnesla o Janeževih čeden plen, poleg denarja tudi precej zlatnine in drugih dragocenosti.
Mariborski grad bodo začeli popravljati
V	kratkem času se bodo začele adaptacije v mariborskem gradu; prav za prav so se že pričele pred nekaj meseci, ko je začel »Putnik« preurejati pritlični trakt vzdolž Trga Svobode za svoje poslovne prostore. Omenjena dela pa vrši Putnik v svoji lastni režiji, dočim bo vse ostale preureditve na gradu izvršila mestna občina. Pred nekaj dnevi se je vršila posebna anketa, na kateri se je govorilo o teh grajskih preureditvah. Ankete so se udeležili predstavniki mestne občine, mestnega gradbenega urada, gradbenega odbora in gradbenega odseka mestnega sveta, finančnega odseka, kuratorija Študijske knjižnice in člani odbora Muzejskega društva. Na anketi je prodrlo mnenje, raj bi se Študijska knjižnica v grad ne vselila. Prostori v gradu bi bili pretesni, pač pa naj se knjižnici prepusti v uporabo celo prvo nadstropje kazinskega poslopja s kazinsko dvorano in gledališko pevsko sobo vred. Mestna občina je taki rešitvi naklonjena, ker bo s tem odpadla druga adaptacija novih prostorov v gradu, ki bi morali dobiti posebno stopnišče in centralno kurjavo. Pa tudi odborniki Mu-
•	zejskega društva so zadovoljni, ker bo dobil muzej na razpolago tudi prostore, ki so bili namenjeni za knjižnico ter se bo lahko še lepše in primerneje razmestil po gradu. Poleg tega bo pa občina prihranila najmanj milijon dinarjev, ker bodo adap* tacije v gradu za toliko cenejše in bodo odpadli veliki stroški za prevoz knjižnice. Da pa ne bo prikrajšano gledališče zaradi odvzema pevske dvorane v kazinskem poslopju, bo občina nadzidala pritlično upravno poslopje v Slovenski ulici za eno nadstropje, kjer bo imelo gledališče mnogo primernejše in lepše prostore za vaje, kakor pa v kazini.
Sarajevo, 2. julija, m. Včeraj je bila licitacija vseh nepremičnin znanega gozdnega industrijskega podjetja Krivaja v Zavidovičih. Celotno premoženje je bilo ocenjeno na 17 milijonov dinarjev. Na včerajšnji licitaciji je nepremičnine kupilo gozdno podjetje Šipad za 8.5 milijona dinarjv. Na ta način je Šipad postal ne samo največje gozdno podjetje v naši državi, pač pa tudi v vsej srednji Evropi.
»Putnik« Ljubljana priredi od 10. do 11. t. m.
dvodnevni izlet z avtobusom v Trst in z ladjo »Neptunijo« na otok ^Brioni*. Cena vožnje z avtobusom v Trst in nazaj s kolektivnim potnim listom 130 Din. Cena izleta z ladjo na otok Brioni s kosilom na ladji 125 Din. Prijave in vse ostale informacije v biljetarnicah »Putnika«, izletniški pisarni »Okorn«- in zastopništvu »Cosulieh Linef, Miklošičeva cesta 15,
Natečaj umetniškega kluba v Mariboru
O priliki Kulturnega tedna v Mariboru, ki ga priredi podpisani klub, razdeli klub sledeče nagrade za tri najboljša dela iz književnosti, upodabljajoče umetnosti, glasbe in za najboljšo odrsko stvaritev. Te nagrade so:
1. nagrada v znesku 1.500 din,
2. nagrada v znesku 1.000 din,
3. nagrada v znesku 500 din,
za vsako gori navedenih umetniških vrst.
Književna dela brez omejitve na vrsto, glasbena pa z omejitvijo na instrumentalna dela in solo speve, je treba vložiti po možnosti v treh izvodih najkasneje do 15. septembra 1937 pri podpisanem klubu pod šifro s kuverto, označeno z isto šifro, v kateri naj bo natančen naslov avtorja.
Dela upodabljajoče umetnosti	je	treba	poslati
na razstavo, ki se bo priredila dne	17.	oktobra	1937
v Mariboru, predložiti pa se morajo klubu do 7. oktobra 1937.
Igralci, ki žele tekmovati, naj se prijavijo klubu do 1. oktobra 1937, podlaga za njih presojo bodo njihove odrske stvaritve do 20. oktobra 1937 na temelju uspehov v pretekli sezoni,
Tekmovati morejo samo oni, ki delujejo v Mariboru in njega kulturnem območju.
Vsa dela, izvzemši odrskih stvaritev, morajo biti izvirna, še ne objavljena, oziroma nerazstav-Ijena oziroma neizvajana.
Razen tega se bodo podelile 4 potovalne nagrade po 3.000 din onemu književniku, likovnemu umetniku, glasbeniku in igralcu, ki ga bo žirija spoznala za potrebnega in vrednega študija na tujem. Reflektanti naj‘se prijavijo klubu do 15. septembra 1937, pozivajoč se na dela, ki jih upravičujejo na take nagrade z navedbo potovalnega načrta. Tekmovati more za to nagrado tudi samo oni, ki deluje v Mariboru ali njega kulturnem območju.
Klub si pridrži pravico v dvomljivih primerih tolmačiti določbe tega natečaja.
Umetniški klub v Mariboru,
Nadaljevanje graditve nove ceste
Moravče, 2. julija.
Novo cesto, ki bo vezala moravško dolino z Zagorjem, so pričeli prejšnji teden spet graditi. Lani v jeseni je bilo delo ustavljeno, ker so bili izčrpani denarni viri. Nadaljevanje so obetali letos takoj spomladi, kar pa se ni zgodilo. Županstvu moravske občine se je šele sedaj posrečilo izposlovati pri banski upravi denarno nakazilo v znesku 200.000 dinarjev. Gradnjo nadaljujejo od zagorske strani v smeri proti Moravčam. Doslej je zaposlenih okrog 50 delavcev. Moravška občina je poslala na delo 25 mož, ostali so iz sosednjih krajev. Pri odbiranju delavcev se bodo občine ozirale na najpotrebnejše, predvsem na očete, ki preživljajo družine s svojimi rokann. Potrebna bo večkratna izmenjava, da jili pride čim več na vrsto.
Gradbena živahnost v Slov. Bistrici
Slov. Bistrica, 2. julija.
Tukajšnji kraj je bil vedno pozorišče živahnega gradbenega dela od svetovne vojne dalje. Mesto se je v času osvobojenja zelo povečalo in olepšalo ter tako popolnoma zadostilo svojemu nazivu. Zaradi velikih podjetij v mestu samem in okolici je postala Slov. Bistrica gospodarsko središče južnega Pohorja ter daljne okolice ter sc je temu primerno kraj tudi vedno večal.
Ko se je mesto z zgraditvijo več ličnih stanovanjskih hiš približalo cerkvi sv. Jožefa, se je pred leti pričelo razširjati na jug in zapad, kjer jo v nekaj letih bilo sezidanih veliko stanovanjskih hiš, vil in drugih objektov. Pa tudi severni del ni zaostajal. V mestu samem pa se ni gradilo kaj več. — Sedaj preureja pritličje svoje trgovske hiše g. Kac, na nasprotni strani ceste pa slovenjebistriška katoliška mladina pripravlja tla bodočemu Slomškovemu prosvetnemu domu, ki se bo lepo oziral nad vsem mestom in okolico. S tem 1)0 kraj dobil izrazito lepo zunanjost. Prenavlja se tudi pročelje Okrajno hranilnice.
Za mestom samim pa okolica tudi ni prav nič zaostajala. Tudi ona beleži lepo število novih stavb, bodisi stanovanjskih ali gospodarskih. Značilno je, da vedno bolj izginjajo lesene in s slamo krite hiše in hlevi. V tem je lep napredek, ki nas zelo razveseljuje. Čeprav ni sedaj v programu kakšnih večjih gradbenih del, nas vendar navda-je upanje, da bosta kraj in okolica vedno vidnejše napredovala,
Od tu in tam
Blejsko jezero, blejski grad. vilo »Zlatoroge in staro Murovo graščino je kupila banska uprava
dravske banovine. Banovina bo na Bledu uredila vrtnarsko šolo, dočim bo grad spremenila v narodoslovni muzej. Tako je odstranjena bojazen, da bi blejsko jezero z gradom moglo preiti kdaj v tuje roke. — Otvoritev golfišča na Bledu, ki je bila najavljena za 10. julija, se je morala odložiti radi tehničnih ovir na kasnejši čas,
Narodno skupščino in predsednika Stevana
Čiriča bo na pogrebu nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča zastopal narodni poslanec dr. Andrej Veble.
Dr. Branko (iavella. znani režiser, ki je tudi na ljubljanskem gledališču zrežiral nekaj dram, je dobil povabilo svetovnoznane italijanske opere milanske »Scale«, da bi tamkaj režiral opero Rimski Korzakova. Gavella je zadnja leta deloval v gledališču v Brnu in Pragi. Povabilo na milansko ?Scalo: je vsekakor veliko odlikovanje za njegovo delo.
Na sejmu v Glini se je sestalo več kmetov,
ki so bili sicer medseboj prijatelji. Tudi Andrija Herceg in Nemanja Stankovič sta bila med njimi. Pili so žganje na debelo, nakar eo se sprli. V prepiru je Herceg potegnil revolver in nekajkrat ustrelil proti prijatelju Stankoviču. Zadel ga je smrtno. Ko so ga prijeli, ni hotel ničesar povedati o razlogu, ki ga je pripeljal do tega, da je ubil prijatelja. Kmetje pa pravijo, da so bili stari računi med njima še neporavnani.
Kongres vremenarjev (metereologov) bo te dni v Budimpešti. Pred 30 leti je bil tamkaj
metereološki tečaj, katerega so se udeležili mnogi inozemci. Tedaj so se udeleženci zavezali, da bodo
30	let točno opazovali nekatere vremenske pojave in bodo svoja dognanja prinesli na ta kongres. Od Jugoslovanov se kongresa udeležuje le ravnatelj vremenske opazovalnice v Vršcu Jovan Dorner, ki je opazoval vetrove v Vojvodini.
Pred sarajevskim sodiščem teče kazenski proces, za katerega vlada med okoliškimi kmeti veliko zanimanje. Februarja je bilo, ko so se številni kmetje našli v kavarni že na obrobju mesta. V kavarni so sedeli trije muslimani. Ko so prišli v kavarno še nekateri drugi kmetje, so muslimani takoj izzvali prereikanje in nato pretep. Vnela se je prava bitka. Mize in stoli so frčali, vmes steklenice in kozarci, da sta nazadnje obležala mrtva dva kmeta. Pred sodniki pa se glavni napadalec musliman Smajiša zagovarja s tem, da se ničesar več ne spomni.
Iz Kupinca se je v Belgrad vrnil prvak SDS dr. Milan Kostič, ki se je posvetoval z dr. Mačkom in prijatelji o odnosih KDK do demokratov in zem-ljoradnikov. Dr. Kostič je izjavil časnikarjem, da so zemljoradniški predlogi taki, da bi se na temelju njih dalo pogovarjati in če treba, tudi pogajati. Ko so ga pa vprašali, kaj misli ob izjavi Ace Stanojeviča, je povedal, da je Aca demantiral vse, kar je povedal. Zanimivo pa je, da dopisnik belgrajske »Pravde«, kateremu je Aca dal izjavo, ponovno potrjuje, da je tako izjavo v resnici dobil. Zadevo z demantiji pa je dr. Kostič pojasnil na takole moderen način: Sam demanti se pri razgovorih s takimi ljudmi razume tako, kakor da izjava ni bila dana.
Na osnovi čl. 36 uredbe o kmetijskih zbornicah z dne 2. januarja t. 1. je kmetijski minister g. Stankovič izdal tole avtentično razlago; 1. Za
svetovalce kmetijskih zbornic lahko kandidirajo vsi člani kmetijskih zbornic, ki izpolnjujejo poigoje čl, 13 odstavka 1, in ne samo tisti člani, ki so vo-lilci po čl. 14. 2. Zadnji stavek čl. 13 odst. 1 točka
4,	da ni član drugih zbornic, pomeni, da član drugih gospodarskih (obrtnih, industrijskih, trgovskih) in stanovskih zbornic ne more biti izvoljen za svetovalca kmetijske zbornice. 3. Lističi po čl. 14 uredbe za volitev svetovalca, ni treba da bi bili lastnoročno izpolnjeni po volilcu. 4. Ker čl. 14 uredbe o kmetijskih zbornicah glede volitev svetovalcev in njihovih namestnikov ne določa, da bi morali vsi volilci sodelovati pri volitvah in voliti, se imajo volitve izvršile ob tisti udeležbi volilcev, kolikor jih pride na volitve.
Diplomirani so bili na arhitektnem oddelku tehniške fakultete ljubljanske univerze za inžinjerje-arhitekte gg.: Bmič Hrvoje, Derkovič Drago, Kovačevič Ljubisav, Medvešček Emil, Sedlar Saša in gdč. Zdešar Juta. čestitamo!
Zaradi koščka travnika je prišlo v Strigovi pri Bosanski Kostajnici do krvavega spopada.
Pred šestimi leti je namreč stric kmeta Sima Tu-piča Mikan kupil od kmeta Dimitra Vukliča majhen travnik. Toda prvotni lastnik je kar naprej kosil na travniku in se nič zmenil za novega lastnika. Simo je hotel temu početju narediti konec. Ko eo se kosci, ki jih je Vukliš najel, odpravljati na travnik, ki je Sima opozoril, da je on lastnik travnika. Bazvnel se je prepir, v katerega je posegel sin Vuklišev in s koso razsekal Simo.
V	stanovanje svoje prijateljice je vlomila delavka Radmila in ukradla dva jurja. Mile Djukič in Nikola Filipovič sta zaposlena v Tesličevi steklarni v Sisku. Kot stara znanca sta najela v isti hiši stanovanje. Toda Nikola se z ženo ni bogvekaj razumel. Radmila je zato sklenila, da bo pobegnila, a brez denarja se ji načrt ne bi posrečil. Splazila se je v stanovanje Pjukiča in ukradla dva jurja. Toda Djukič je imel bistro oko. Takoj, ko je prišel domov, je opazil tatvino, istočasno pa že osumil Radmilo, Policija jo je trdo prijela, nakar je sledilo priznanje. Djukič je tatinsko ženo enostavno pognal iz hiše.
Že tretji velik mlin je zgorel v Bački. Lastnik
Franjo Draha iz Parabuča je hotel svoj mlin razširiti. V četrtek zvečer pa se je iznenada pojavil ogenj v starem mlinu. Veter je požar še bolj razvnemal, da niso mogli rešiti ničesar, temveč so le obvarovali bližnje stavbe, škode je pol milijona.
V	kratkem času je to že tretji mlin, ki je zgorel. Oblasti so zato začele sumiti, da je bil ogenj pri vseh treh požarih podtaknjen.
Na 50 let težke ječe so bili obsojeni itirje razbojniki, ki so napadli 'n oropali kmetico in dva trgovca za deset jurjev. Štirje fantje iz Strašnika pri Petrinji so se bili dogovorili, da bodo začeli napa* dati ljudi in jih ropati. Trikrat se jim je posrečilo, ostale načrte so jim pa prekrižali orožniki. Petrinj-sko sodišče jim je sodilo in izreklo izredno težke kazni, da jih ne bo več prijela razbojniška žilica.
Podružnici Slov. doma
v Ljubljani:
Miklošičeva ceita 5 Tyrševa cesta (Poštni dom)
Pet metrov široko oko bo pogledalo v neznano vsemirje
Ameriški učenjaki in tehniki so se dvanajst 1 let prizadevali, kako bi našli najsrečnejšo rešitev za graditev največje zvezdarne na svetu. Po globokih študijah in bogatih izkušnjah so se sedaj odločili, da bo ta zvezdama stala ne daleč od mesta Los Angelesa na hribu Paloma. Ta gora leži tik nad obalo Tihega oceana in je visoka 1800 metrov.
Leča s premerom 5 metrov
Daljnogled, ki ga bo imela nova zvezdama, bo po svoji velikosti daleč presegal onega, ki je postavljen na Mounf Wilsonu. Ta je bil dosedaj najmočnejši optični instrument na svetu. Premer objektiva na novem daljnogledu na Palomi znaša okoli pet metrov, dočim je bil premer dosedaj največjega objektiva na Mount Wilsonu ravno polovico manjši.
Človek si ne more niti predstavljati velikih daljav, ki jih bo mogoče doseči s tem najnovejšim optičnim čudom. Že dva in pel metra široka leča na Wilsonovem daljnogledu more prodreti štirikrat tako daleč, kakor bi moglo videti človekovo oko, če bi bilo dvamilijonkrat bolj močno kot pa je v resnici. S tem dosedaj največjim teleskopom je bilo mogoče videti one zvezde, od katerih pride svetloba do nas v 150 milijonih letih. Daljnogled, ki ga bodo postavili na Palomi, pa bo še neprimerno močnejši. S pomočjo njega bo le mogoče pogledati v ono vsemirje, ki si ga dosedaj nismo mogli niti predstavljati, kajti niti najmanjši žarek svetlobe iz našega očesa še ni posvetil vanj, čeprav je bilo to vedno za novim stikajoče človekovo oko oboroženo s silnimi vsemirskimi očali. Daljnogled na Palomi bo težak 1 milijon funtov. Jeklarne v Filadelfiji, ki izdelujejo kovinasta ogrodja za najstrahotnejše nebotičnike, bodo zgradile tudi jekleno ogrodje tega najnovejšega daljnogleda. Leče so brusili ravno dve leti in so sedaj gotove. V delavnici, kjer so jih brusili, so morali stalno, to se pravi dve leti neprestano obdržati isto toplino, da ne bi morda nihanje toplote povzročilo v lečah kakšnih napak.
S teh leč pa so morali odbrusiti nič manj kot pet ton stekla.
Stranske opazovalnice
Največje težave je delalo tudi vprašanje, na kakšen način naj določijo ob daljnogledu opazovalna mesta za posamezne astronome. Mesece in mesece so poskušali najti za to najboljšo rešitev s pomočjo modelov in lutk. Končno so se le odločili, da postavijo sedim opazovalnic, ki bo zgrajene tako, da bo mogel zvezdoslovec v vsaki teh opazovalnic videti sliko, ki jo bo iz vsemirja ujel ogromni skupni daljnogled. Glavna opazovalnica bo obstojala iz cevi, ki bo imela premer dva metra ♦elik. Opazovalec bo v njej sedel na takšnem stolu, da ga bo mogel poljubno zavrteti v vsako smer. Vse ostale opazovalnice so zamišljene na različnih mestih v krogu okoli daljnogleda. Z enim samim pritiskom na gumb bo mogoče uravnavati po mili volji ves ta čudovito sestavljeni mehanizem z naj, večjo natančnostjo. Napravili bodo neko optično pripravo, s pomočjo katere bodo sliko iz dajnogleda projecirali v podzemski prostor, v katerem bo mogoče obdržati temperaturo na tisočinko stopinje natančno. To je pač zelo važno, ker bi vsaka najmanjša toplinška sprememba mogla motiti natančnost fotografskih posnetkov iz vsemirja.
Vrtljiva, 50 m visoka zgradba
Daljnogled bodo postavili v zgradbi, ki bo visoka 50 m. Na vrhu bo samo odprtina za kiklop-sko oko daljnogleda. Vsa zgradba bo vrtljiva, da bo to vsemirsko oko moglo zvezde dalj časa zasledovati na njihovi poti. Novo vprašanje je spet v tem, kako bi bilo mogoče najboljše namestiti
Iz Sovjetije ...
(I) »Zabava« sovjetske mladine. »Dijaki everd-lovske elektrotehnične šole prirejajo večkrat v evo-jih prostorih električne poizkuse. Dne 17. maja t. 1. sta dijaka Mjagkov in Mihajličev napeljala bakreno žico na kljuko vrat in na cinkovo ploščo pred vrati, katero eta še dobro polila z vodo. Nato eta spustila vanjo električni tok in poklicala k sebi dijaka Ko-dzina, ki je, nič hudega sluteč, prišel pred vrata in prijel za kljuko. Tok ga je začel močno stresati. Klical je svoje tovariše na pomoč, ti se pa za njegove klice še malo niso zmenili, tako da je revež po 10 minutah v 6trašnih mukah umrl.« (Pravda, 21. maja 1937.)
ogromni daljnogled. Treba je namreč imeti pred očmi dejstvo, da je bilo dosedaj včasih zaradi preveč živahnega »migljanja« zvezd sploh nemogoče ta nebesna telesa točno fotografirati. Nova naprava naj b' vse te nevšečnosti, ki nastajajo zaradi trepetajočih zračnih plasti nad zemljo, odpravila tako, da bi v vsakem primeru lahko napravili vsemirski fotografi ostre slike. »Migljanje« zvezd bodo odpravili s pomočjo elektrike. Svetlobe zvezd bodo napeljali v fotoelektrične celice, ki bodo zaznavale najmanjše zvezdno »migljanje«. To »migljanje« bo avtomatično soravilo v tek posebno pripravo, ki bo zvezdo za človekovo oko umirila.
Toplota raztegtre leče
Kakor rečeno, je pri teh napravah izredno važno, da se toplina v opazovalnici ne menja, kajti vsaka sprememba, čeprav še tako majhna, lahko povzroči raztezanje leč, kar ima lahko samo slabe posledice za točnost opazovanja. Zaradi tega bodo stene te najnovejše in največje opazovalnice zgradili tako, da v notranjost ne bo imel dostopa kvaren vpliv vročega kalifonijskega podnebja in bo tako mogoče takoj po sončnem zahodu pričeti z opazovanjem zvezd. Avtomatični aparati, ki jih imenujemo termostate, bodo skrbeli, da bo tudi v kupoli velikanske zgradbe čim bolj stalna toplina. Po potrebi bo možno tudi toplino dvigniti ali znižati.
V	dal avo ene milijarde svetlobnih let...
Z novim daljnogledom bo mogoče opazovati nebesna telesa, od katerih pride svetloba do nas približno v milijardi let. To bo nekako štirikrat močnejše oko, kakor pa je dosedaj gledalo v vsemirje. Dosedaj je tnjalo n. pr. fotografiranje enega od devetih Jupitrovih spremljevalcev pod najugodnejšimi vremenskimi razmerami celo uro. Pa-lomski daljnogled bo skrajšal ta čas na četrt ure.
Učenjaki upajo, da bo s pomočjo tega pa-lomskega daljnogleda mogoče opazovati in do vseh podrobnosti spoznati oni del vsemirja, ki je še čisto neznan in da bo sedaj mogoče rešiti uganko, o kateri si dosedaj ni nihče niti pomisliti ni upal, da je le rešljiva, človek bi sedaj le upal podvomiti, če ne bodo učenjaki počasi napravili takšnih daljnogledov, s katerimi bodo pripeli naš pogled na ono vsemirsko mejo, za katero nekateri slutijo samo še »nič«.
Daljni vzhod proti opiju
Ves svet se danes bori proti najhujšemu sovražniku, ki sicer predstavlja višek blaženosti, a je zmožen uničiti in iztrebiti cele narode — proti opiju in njemu sorodnim omamljivim strupom. Celo Kitajska, ki pridela 90 odstotkov svetovne proizvodnje opija, se je pridružila temu mednarodnemu boju. Na žalost pa pridelovanje opija cvete večinoma po ti3tih delih Kitajske, nad katerimi nankin-ška vlada nima nobene mflCi.: .
Že leta 1934 je general Čankajšek osnoval šestletni načrt, po katerem naj bi ds l. 1940 na Kitajskem zatrl vsako omamljanje z opijem in vsako gojenje maka. Najprej se je spravil na kadilce. Sestaviti je dal njihov imenik, jih strogo nadzirati in zdraviti po številnih zdraviliščih. Prodajalce in prekupčevalce opija, podkupljive uradnike in ozdravljene«, ki zopet podlegajo svoji stari strasti, kaznujejo s smrtjo. V nekaterih pokrajinah so takim, ki se v določenem času niso odrekli mamilom, vžgali znamenje v obraz. Tudi radio pošilja razna svarila po vsej razsežni Kitajski.
Kljub temu pa je le malo verjetno, da bi se kitajski vladi kdaj posrečilo popolnoma uresničiti svoj načrt, saj bi morala iztrebiti 20 milijonov ljudi, kadilcev opija, katerim samo smrt še lahko zamori in ozdravi strast. Dokler ne bodo vsi makovi nasadi uničeni, je vsak boj zoper opij zaman. Središče makovih nasadov pa je v Tientsinu in drugih kitajskih pokrajinah, ki jih imajo v rokah Japonci. Dasi so na Japonskem vsako pridelovanje in uporabo opija s silo zatrli, dajejo zasedenemu kitajskemu ozemlju v tem oziru vse ugodnosti. Celo šolskim otrokom dovoljujejo uživanje opija. Zato nekateri kitajski rodoljubi morda po pravici sumijo, da hoče Japonska Kitajsko uničiti .z njenim lastnim orožjem. Drugi narodi pa žele pospešiti uporabo opija na Kitajskem iz gospodarskih ozirov. Koliko milijonov bi se namreč lahko prihranilo brez opija!
-v
Zasebna kapela nadškofa Jegliča v st iškem samostanu
Foto J. Erjavec, Stična. Radio-kotiček nadškofa Jegliča
.S Srt
Klečalnik nadškofa Jegliča, kjer je pokojnik veliko molil za srečo našega naroda
Pisalna miza nadškofa Jegliča
Foto J. Erjavec, Stična. Spalnica v stiškem samostana, ▼ kateri je vladika Jeglič umrl
Radio
Podroben program ljubljanske in vseb evrop skib postaj dobite » najboljšem in najrepejšero ilustriranem tednika »Radio Ljubljana«. ki stane mesečno gamo deset dinarje*. —
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 3. julija: 12 Drug* za rtrngo plošča hiti, v pisano vrsto veselih reči — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Draga za drago plošča hiti, v pisano vrsto veselih reči — 14 Vreme — IS delopust (igra Kad. orkester) — 18.40 Psihoanalitična teorija gonov (g. prof. E. Hrovat) — 19 Cas, vreme,
poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. urn: O pomena zadružništva (minister Djordjevič iz Belgrada) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Pratika za mesec julij — Besedilo oskrbel oz. napisal Niko Kuret. Izvajajo čiani rad. igral, družine. — 22 Ca3, vreme, poročila, spored — 22.15 Vesel konce tedna | (igra Ead. orkester).
Drugi programi
Sobota, 3. julija: Belgrad: 19.50 Narodne pesmi
20.30 Pester program — Zagreb: 20 Trio in klavir —,
21.30 Orkestralni koncert — Dunaj: 19.25 Opereta »Pomladni znak« — 21.40 Beethovnove skladbe — 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 21.20 Glasbena parodija —
22.30 Ciganska glasba — 23.30 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Plošče — 21 Igra — Rim-Bari: 21 Opera — Praga: 19.15
Solistični konoert  20.20 Opereta «Tisoč in ena noč«
22.35 Kavarniška godba — Varšava: 21.05 Zbor — 21.50 Opereta — Berlin: 20 Opereta »Polkovna hči«.
31
LJUBEZEN, KI UBIJA
Pogledal je najprej mene, potem je dolgo zrl v sliko. Videti je bil kakor strokovnjak, ki bi rad ugotovil, ali je slika pristno delo ali ne,
Če je ta človek res dal umoriti tega, čigar sliko je zdaj tako ogledoval, potem je res moral imeti samega sebe močno v oblasti, Rad bi mu ta trenutek položil roko na srce in štel njegove udarce.
»Podoben si mu,« je končno izpregovoril, »ne sicer docela, brado, nos in usta imaš prav taka; nimaš pa takega pogleda, ne obrvi, ne lic.«
»Mislite,« sem rekel, »da sem dovolj podoben, da bi lahko samo zaradi te podobnosti mogel očetovega morilca pripraviti do tega, da bi trepetal, če bi se nenadno srečala, tu, tako pod to sliko?« Stopil sem naprej proti njemu in sem ga pogledal prav globoko, kot da hočem igrati gledališki prizor.
»Da,« sem nadaljeval, »ta podobnost bi zadostovala, da bi bil jaz zanj stražilo, prikazen, ki bi mu govorila: ali poznate zdaj sina tistega, ki ste ga umorili?«
»Prišla sva spet na stari pogovor od zadnjič,« je odvrnil, ne da bi kaj izpremenil obraz, »to je odvisno od slabe vesti in od morilčevih živcev.«
Znova sva oba umolknila. Njegov bledi, prepadli, a negibni obraz me je jezil, ker ni ničesar izražal.
A nisem ostal samo pri tej poskušnji. Čutil sem se dovolj močnega, da sem si izmislil
še tretjo. Če je bil kriv, ga je morala ta spraviti v prav tak strah, kot obe prejšnji.
Bil sem kakor človek, ki bije nasprotnika in drži z vso roko nož, čigar ročaj je odlomljen. Vsak udarec, ki ga z njim zada nasprotniku, rani tudi njega samega. Prav za prav jaz nisem bil čisto podoben temu človeku. Jaz nisem mogel zakriti trpljenja, ki so mi ga povzročale te preizkušnje, on, moj nasprotnik, je pa tako spretno skrival svoje rane, da jih jaz nisem videl. A kljub temu, jaz sem hotel priti na jasno, čeprav me je bolelo.
»Ta podobnost je tako izredna,« sem rekel, »da imava oče in jaz docela enako pisavo. Samo poglejte.« Odprl sem blagajno, vzidano v steno, kjer sem hranil važna pisma. Sem sem spravljal tudi pisma, ki jih je pisal oče.
Vzel sem vsa tista pisma, ki sem jih bil položil na zavoj z ostalimi. Vedel sem, da so to zadnja, ki jih je oče pisal. Podal sem jih očimu tako, kakor sem jih bil uredil. Bila so v ovojih. Na ovitkih je bil povsod napisan tetin naslov: Gospodična Luiza Cornelis, Compiegne.
Znamke so se še držale na ovitkih in jasno je bilo videti, kdaj so bila oddana na pošto. To je bilo aprila in maja leta 1864,
Stvar je bila spet ista kakor vedno.
Če bi bil Termond kriv, bi si bil moral iz teh pisem priti na jasno, zakaj se je moje vedenje do njega zadnje čase tako spremenilo. Jasno bi mu postalo, da sem jaz zaradi pisem začel tako drzno namigovati. Nemogoče bi bilo, da se ne bi vprašal, kaj neki mora biti v njih, da so vzbudila v meni take misli.
Ko je očim držal pisma v roki, sem videl, da so se mu obrvi nasršile. Za trenutek sem
že upal, da sem strl krinko, za katero je skrival svoj pravi obraz, tisti obraz, na katerem človek vidi lahko vse, tudi najskritejše stvari, ki se odigravajo v duši.
A to, da je nasršil obrvi, ni bilo drugega, kakor nekaj, kar je čisto naravno pri človeku, ki kako reč pozorno gleda. Čelo se mu je takoj nato razjasnilo. Vrnil mi je pisma, ne da bi kaj vprašal, kaj je v njih napisano.
»V vajinem primeru,« je omenil, »je por dobnost res presenetljiva.«
Potem je pogovor speljal na tisto, kar ga je privedlo k meni in je vprašal:
»A kje so ilustrirani listi?«
Zjokal bi se od jeze!
Znova sem čutil, da sem zgolj razburjen otrok, ki se ne more boriti s hladnim in mirnim človekom.
Zaprl sem pisma v blagajno. Premetal sem malo knjižnico v salonu, nato pa še veliko knjižnico v spalnici. Ko sem našel liste na pi-salniku, sem se delal, kakor da se zelo čudim, da so tu med drugimi. Ko je očim dobil liste, se je dvignil od peči, kjer je sedel in kazal hrbet proti sliki. Ves čas, kar sem jaz iskal, ni šel iz salona. A to še ni moglo dokazovati ničesar.
Očim je vstal.
»Škoda bi bilo tega lepega sonca danes. Jaz bi se peljal malo na sprehod v gozd. Imam že voz. Greš z menoj?«
Ali je mislil iskreno, ko mi je predlagal ta sprehod? Saj midva na kaj takega nisva bila navajena, Kaj ga je neki pripravilo, da mi je to ponudil. Ali je hotel s tem pokazati, da je ra-
zumel moje napade, ali pa je bila to le želja bolnika, ki ne mara biti sam.
Sprejel sem ponudbo, samo da bi lahko nadaljeval svoja opazovanja.
Čez četrt ure sva že drdrala proti Slavo-loku zmage, v tistem vozu, v katerem sem videl po prvem sestanku očima vsega strtega in uničenega.
Zdaj je sedel pred menoj docela drug človek. Zavit je bil v površnik s finim krznom za vratom, kadil je cigaro, pozdravljal z roko zdaj na to, zdaj na ono stran skozi odprta okna kočije. Govoril je neprestano in mi pripovedoval vse mogoče stvari in zgodbe o ljudeh, ki so naju srečavali. Nekaj teh zgodb sem že vedel, drugih zopet ne. Zdelo se mi je, da govori pred menoj kakor igralec, da prav za prav ne govori z menoj.
Sklepal sem iz tega, da govori samo zato toliko, da bi se zavaroval pred kakim novim napadom.
Ali nisem imel toliko moči, da bi ga ranil do srca tako, da bi začelo tisto boleče mesto v njem krvaveti.
Zato sem ga samo poslušal. Opazil sem, kako si njegovi nekdanji navadni trdni nazori in njegove skrite misli nasprotujejo. Človeku bi se zdelo, da vsa tista visoka družba, ki je v njej živel in jo na zunaj tako zagovarjal, ni bila zanj drugega kakor brlog, ves poln zločincev. Pripovedoval mi je o vseh strašnih in gnusnih grehih v tej visoki družbi, ki ni znala svojega brezdelnega časa zapravljati z drugim kakor,, z grehom.
Nisem si znal razlagati škodoželjnosti, s katero je vse to pripovedoval.
»Slovenski doin«	vsak	delavnik oh 12 Mnse£na naroftnina 13 Din. ca inozemstvo 25 Din UredniStvo: Kopitarjeva nlica d/TIL I>I«»od	tn	29%,	Uprava;	iLupitarjeva	b.
Telefon 2991 Za Jujroslo vansko tiskarno v Ljubljani: K, Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Količek.