AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 234 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 5TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Krvave bitke med Bolivijo in Paraguajem. 16,000 mož v vojni akciji Buenos Aires, 4. oktobra. 16,-000 mož je udeleženih v krvavih spopadih, ki so se pričeli v neuradnih spopadih med republikama Bolivija in Paraguay. Doslej so imeli vojno srečo Para-guanci, ki so vzeli Boliviji forta Toledo in Bojueron. Namen Pa-raguajcev je zagozditi se med centralno in južno bolivijsko armado. V tem namenu napadajo Port Arce, kjer se nahaja glavni stan bolivijske armade, toda so naleteli naenkrat na nenavadno močan odpor. Vse operacije se vršijo na skrajno težavnem zemljišču. Pokrajina je večinoma močvirnata in tako gosto zaraščena ponekod, da je grmičevje in trsje višje od konja. Zato se Pa boji večinoma vršijo za posest cest in potov. Pri svojem napredovanju so včeraj Paragu-anci zasedli Fort Samalcay, toda so takoj naleteli na nepričakovano hud odpor. Bolivijanci so dobro založeni s topništvom in strojnimi puškami. Toda branilcem bo najbrž zmanjkalo sveže in čiste vode. Obe armadi se budita, da prideta do uspeha Predno se začne deževna doba. Paraguanci upajo ' dobiti v posest Fort Arce, nakar bi kontrolirali vsa pota, ki vodijo severno in južno od bojišča in bi tako Preprečili bolivijanskim armadam, da se ne morejo združiti. Na obeh straneh je bilo doslej nad tisoč mrtvih in ranjenih. Gre se za pridobitev Chaco pokrajine, puste in neprijetne dežele. -o-- Poslovanje zbornice Pri pondeljkovi večerni seji K mestna zbornica poslovala sledeče: Vzela je v naznanje proračun, mesta Cleveland za leto 1933, kot ga je predložil župan Miller. Sprejet je bil predlog, da Se pozove governerja White, da Preskrbi od R. F. C. $1,000,000, da se plača najemnina, gotovim družinam. Vložen je bil predlog, glasom katerega postanejo neplačani računi za vodo "lien" napram posestvu. Vložena je bila resolucija, ki je nosila 2,374 Podpisov, in v kateri prebivalci Garfield Heights protestirajo, da bi se jih priklopilo Clevelan-du. Vložena je bila resolucija, ki Zahteva znižanje cen mestne elektrike, pod pogojem, da se znižajo upravni stroški. živež za Cleveland Včeraj, je dospelo v Cleveland 22 vagonov jabolk, 9 vagonov banan, 5 vagonov buč, 6 vagonov grozdja, 12 vozov salate, en v°z gob, 14 vozov čebule, 11 vozov hrušk, 6 vagonov graha, 2 vagona če Špel j, 35 vagonov krompirja in 47 vagonov raznega drugega živeža. Cena vsemu blagu je zelo nizka. železnica pod stečajem Več delničarjev Nickel Plate železnice je zaprosilo zvezno sodni j o, da se postavi Nickel Plate železnico pod sodnijsko nadzorno. železnica je baje v škrip-Clh radi financ. Tozadevna obravnava se bo vršila v petek. Van Sveringen brata v Clevelan- imata velik interes pri tej ženici. Zmanjšane plače Okrajni uradniki, ki bodo izvoljeni v Clevelandu 8. novem-bra, bodo imeli skupno $23,350 ^anj plače na leto kot jo imajo "osedanji uradniki. Izvanredno Zasedanje državne posta vodaje Je znižalo plače. Rockefeller je zgubil zadnje čase radi krize skoro 800 milijonov New York, 4. oktobra. Znani biologist in ekonom John T. Flynn trdi, da sta John D. Rockefeller, oče in sin, zgubila radi depresije mnogo stotin milijonov dolarjev,, in da se Rockefeller danes ne more več prištevati med največje bogatine sveta, še j v letu 1929 je Flynn računal, da [ je znašalo premoženje Rockefel- j lerja od $500,000,000 do $1,000,-000,000. Zadnja leta je pa Rockefeller deloma radi depresije, deloma radi ogromnih daril zgubi-ne stotine milijonov dolarjev, tako da danes računajo, da je vreden še nekako $150,000,000. Ko se je stari Rockefeller v letu 1896 umaknil iz aktivnega industrijskega življenja, je znašalo njegovo premoženje nekako $200,000,000, kar je vse naložil v razna podjetja. Ko se je nahajal Rockefeller na vrhuncu svojega premoženja, je skoro gotovo imel $1,000,000,000. "Premoženje Rockefellerja se nahaja v delnicah in sekuritetah," je izjavil Flynn, "in vsakomur je znane, kaj je povzročil krah na berzi z delnicami. Najmanj 60 odstotkov svojega premoženja je Rockefeller zgubil v teh sekuritetah. Poleg tega je Rockefeller daroval zadnja tri leta nad sto-petdeset milijonov dolarjev v do-jbrodelne svrhe. ———o---- Čarovna predstava Naš mojster čarovnije Mr. John J. Grdina je bil že večkrat na naših odrih in kazal razne magične in čarovne tečke, da se mu je vse čudilo. Ob vsaki predstavi pokaže nekaj novega. V nedeljo pa, ko se vrši velika čarovna predstava na odru Slov. Doma, pa bo poleg Mr. Grdine predstavljalo 'še 12 drugih čarovnikov iz Clevelanda, katerih vsak je mojster v svoji posebni stroki. Nekaj posebnega bo sledeča točka: čarovnik Mr. DeJen bo šel med ljudi v dvorani in enega ali druzega vprašal skri-vej, katero pesem želi, da se zaigra na odru. In na odru bo Miss Luicille Tusten, ki bo takoj začela igrati dotično pesem, ne da bi slišala, kaj se zahteva. Nekaj posebnega in novega bodo strahovi na odru. To bo nekaj čisto novega. Slišali boste skrivnostno zvonenje, gromenje in bliske, vmes pa bodo strašili duhovi, da vas bo zeblo okoli srca. To je samo nekaj točk iz obširnega čarovniškega programa v nedeljo v S. N. Domu. Predstava se vrši po posredovanju združenih društev fare sv. Vida, in ves dobiček gre za novo cerkev sv. Vida. Vstopnice k tej zanimivi predstavi dobite pri Mrs. Mary Kushlan, v S. N. Domu. Za hrano otrok Šclski odbor v Clevelandu je pred nekaj tedni odločil $35,000 za mleko in prigrizek potrebnih šolskih otrok. 15,000 otrok dobiva dnevno hrano v šolah. Sedaj so pa v uradu generalnega državnega pravdnika Bettmana v Columbusu odkrili, da nekaj ni prav s to hranitvijo otrok. Baje ni postavno, da bi se delila iz omenjenega fonda hrana otrokom. Vrše se pogajanja s Co-lumbusom. Organiziranje brivcev Policija je včeraj aretirala pet oseb, katere spravlja v zvezo s poskusno organizacijo neunij-skih brivcev v mestu. Organi-1 zatorji so znani raketirji, ki so hoteli brivce najbrž ustrahovati. Coolidge—zdravnik ameriških železnic WE l L SEE AQOOT THAT'. WWi X Ta ill 1 hf< Hoover v obupnem boju za izvolitev Des Moines, Iowa, 4. oktobra. Odkar je Hoover predsednik se ni še pokazal tako bojevitega kot nocoj, ko je govoril v tem mestu, v državi, kjer je bil rojen. Govoril je v kolizeju, kjer ga je poslušalo nad 10,000 ljudi, napadel je podpredsedniškega kandidata demokratov, Garner j a, direktno, in indirektno pa Franklin Roosevelta. Napadal je.po-stavodajalni program demokratov v zadnjem zasedanju kongresa in svaril Ameriko, naj pazi, kaj se bo godilo v slučaju zmage demokratov prihodnjo jesen, kajti demokratski program, je rekel Hoover, bo uničil vsako upanje na zboljšanje časov. Hoover je pozival farmarje, ki grozijo odpovedati se republikanski stranki in jim rekel naj zahvalijo Boga, ker imamo republikansko upravo v Washing-tonu. Zavedajoč se, da se bori za svoje politično življenje, je Hoover podal farmarjem program, obstoječ iz dvanajstih točk in jim rekel: "Jaz vam ne bom ničesar obljubil, česar ne morem spolniti." Hoover je bil po naročilu republikanskih mogotcev sijajno sprejet v Des Moinesu. Ker v mestu samem ni dovolj republikancev, so jih republikanski voditelji nagnali iz ostale države, potem so pa prišli v celih avto karavanah in vlakih iz držav j Minnesote, Nebraska, Illinois in Missouri, da celo iz obeh Dakot. Vse to so lojalni republikanci iz šestih držav, ki so normalno republikanske, in ki grozijo letos odpasti od stranke. Hoover sam je bil v dvorani z velikanskim hruščem sprejet. Hoover je imel tri govore, in po končanih govorih so ga pogostili uredniki časopisov, nakar se je okoli 11. ure v svojem posebnem vlaku odpeljal proti Wash- ingtonu. Ko je Hoover bil predstavljen navzočim, so slednji aplavdirali dve minuti in pol. Toda zunaj po mestnih ulicah je paradiralo nad 2,000 farmarjev, ki so nosili s seboj napise sovražne vsebine napram Hoover-ju. Eden izmed napisov se je glasil: Klub štirih "H": Hoover, Hyde, Hell in Hard Times." V mestu samem so bili vsi policisti, vsi ognjegasci, deputy šerifi, boy scouti in izvanredni stražniki na elelu za vsak slučaj. Toda farmarji so bili jako dostojni, in noben neprijeten dogodek ni pokvaril veselja predsedniku. Ko se je Hoover vozil od kolodvora do governerjeve palače, so bile ceste natlačeno polne občinstva, ki je pa bilo tiho. Nobenih navdušenih vzklikov ni slišal Hoover na obhodu. Sledeče točke je Hoover poudarjal v svojem govoru zapad-nim farmarjem: Tri nevarnosti, nevidne drugim, kot vladi, smo imeli, proti katerim smo se morali boriti; zgubljen kredit, zguba zveznih dohodkov in poskus spraviti nas od zlate valute. Tisoče Amerikancev, ki danes trpijo, trdijo, da "slabše ne more biti." Toda človek, ki ima količkaj razuma, ne more tega trditi. Ako ne bi naša vlada odločno nastopila, tedaj bi bilo tisočkrat slabše! "Ne dajte se zapeljati po trditvah, da slabše ne more biti. Tako hudo bi lahko bilo, da bi zgledali današnji dnevi depresije kot največja prosperiteta! Jaz sem bil rojen v letih 1870, in samo tedaj je bilo nekaj enakega, kot moramo danes prestajati. Mnogo današnjih bitk moramo boriti v miru in molčanju, kajti razodetje sil, ki delujejo proti nam, bi vzelo pogum slabotnim in vlilo paniko v srca boječih. Eno samo stvar sem imel neprestano v srcu: blagor ljudi na njih domovih. "Ko Evropa pred 18. meseci ni mogla več prenašati pritiska, je nastal potres pri 40 narodih sveta. Eden za drugim so odpravili zlato valuto in pozabili i na svoje dolgove. Civilizacija je bila ogrožena. Toda republikanska administracija ni poznala slabosti in bojazni. Iz groze-! čega poraza smo prišli do zmage. Kredit se razširja, možje dnevno dobivajo staro delo nazaj .... ■ "Če primerjamo današnje okoliščine s cenami, ki jih dobivajo farmarji za svoje pridelke, tedaj so farmarji na pro-fitu za en tisoč milijonov dolarjev. Seveda cene se bodo morale zvišati, da dobi farmar pravico, toda na potu smo, ko se bo vse zboljšalo. Boljšati se je začelo, ko se je nehalo poslovanje po demokratih kontroliranega kongresa. Ako bi se demokratski program uresničil, tedaj bi bilo konec zboljšanih razmer. Demokrati pravijo, da bodo znižali tarif. Ako to store, se prosperiteta nikdar več ne vrne..." -o- Važna seja V sredo večer, 5 .oktobra, irm odbor akcije za brezposelno ir starostno zavarovalnino jak< važno sejo v prostorih S. N. Do ma. Pozivi je se vse odbornike da so prav gotovo na svojen mestu. Po seji zabava V četrtek 6. oktobra ima svo jo redno sejo podružnica št. 1 SŽZ v Slovenskem domu na Hol mes Ave. Po seji se bo pa raz vila lepa zabava. In da bo prs vo veselje, bodo Hojerjevi fan1 je zaigrali vesele poskočnice. Tc rej ne zamudite! Roosevelt svari Tammany organizacijo pred političnimi posledicami Albany, New York, 4. oktobra. Governer Roosevelt, ki se I je vrnil iz 9,000 milj dolgega potovanja po raznih državah, je j prišel takoj po svojem povratku v najhujši boj, ki se vrši med demokrati države New York za i politično kontrolo. Demokratska , stranka bo namreč danes imenovala vse kandidate demokratske stranke za državo New York. Gov. Roosevelt zahteva, da dobi nominacijo za governerja Herbert H. Lehman, dočim Tammany demokrati iz New Yorka zahtevajo John Boyd Thacherja, ki je sedaj župan v glavnem mestu države New York, Albany. Namen Roosevelta je, da uniči po-iUično moč, ki jo izvaja new-| yorška mestna organizacija Tammany, ki na vsak način zahteva, da je James Walker ponovno kandidat za župana v New Yorku, čemur pa Roosevelt ostro nasprotuje, in v tem boju podpira Roosevelta celo Alfred Smith, ki se enako poganja za Lehmana, kot demokratskega governerskega kandidata. Roosevelt je na svojem potovanju po zapadnih državah prišel do prepričanja, da je lahko izvoljen predsednikom, četudi zgubi državo New York, zato pa je V stanu diktirati newyorški politični organizaciji Tammany. Roosevelt je videti nenavadno odločen v tem oziru. -o—-- $50,000 nagrade Boston, 4. oktobra. Na priporočilo governerja Ely je državni svet včeraj dovolil $50,000 nagrade, ki se izplača onemu ali i onim, ki doženejo, kdo je zagnal j bombo v hišo sodnika Thayerja. Kot znano je sodnik Thayer svo-ječasno anarhista Sacco in Van-zetti obsodil v smrt radi umora. Obenem se oblasti boje nadaljnih bombnih napadov, ker je sinoči - iz privatnega skladišča zginilo • 550 funtov dinamita. Ognjegasci in šole Načelnik ognjegascev v Cleve-; landu, Granger, je protestira! - pri direktorju javne varnosti preti uporabi ognjegascev na i cestnih križiščih, kjer prihajajo - in odhajajo šolski otroci v šok - in iz šol. število ognjegascev \ - Clevelandu že itak ne zadostuje - in v šolskih dnevih vrši najmanj - 50 ognjegascev varnostno služ- - bo na križiščih. To bo povzroči 3 lo, da Cleveland ne bo imel do - S volj protekcije za slučaj večjega sjpožarja, in posledica bo, da s< a bodo cene za zavarovalnino dvig - nile, in bodo lastniki hiš priza ii deti za letno $360,000. Dane •.Istraži 189 policistov javne ii - farne šole v Clevelandu, pole! i- tega pa 50 ognjegascev. Nasve " je dan, da se straža pri šolah iz reči bivšim vojakom. Slaba voda Več sto odjemalcev vode n a vzhodni strani mesta se je prite n žilo, da, ima voda zadnje čas ;o slab, grenak okus in da zgled )- motna. Inženirji vodovodneg e, oddelka, so izjavili, da povzroč n to nekak organizem, katerega p i znanost dosedaj še ni mogla ras jasniti. Požigalci na delu o- V treh hišah je včeraj na Al 10 ; bey Ave. in 19. cesti zbruhnil p< >1-! žar, ki je naredil skupne škoc z-'$7,000. Ognjegasci so preprič; a- ni, da je bilo zažgano. Polici, it- je pridno na delu, ko išče nel o- osumljeno osebo, ki bo obdolž na požiga. Državni pravdnik protestira proti metodam zagovornikov obtožencev Državni tajnik Lieghley je bil tekom obravnave napram obtožencem, ki so obdolženi, da so poneverili davčni denar, včeraj zelo nevoljen. Pritožil se je na sodniji, da skušajo zagovorniki zmešati prave probleme obravnave in zakriti prave krivce, i Na pričevanju je bil tedaj dr-Ižavni nadzornik Milton Camp-| beli, ki je ponovno izjavil, da se je nahajal v decembru, 1928, primanjkljaj v davčni blagajni j v svoti $477,000. Ko je bil zagovornik Boyd gotov s svojim izpraševanjem Campbella, se je zdelo, da je vse skupaj neka j mešanica, katere povprečen človek ne more razumeti. Tudi ' trije sodniki so kazali znake za-j čudenja in zmešanih pojmov, j Sodniku Dempsey se je zdehalo, sodnik Powell je pomežikoval z j očmi, dočim je bil videti sodnik Terrell zelo napet. Campbell je pričal, da okrajni blagajnik nikdar ni poročal prave svote, ki jo je prejel za davke, okrajnemu avditorju. Včeraj so govorili skoro ves dan zagovorniki, ki so z vsemi zvijačami in spretnostmi, ki so dane na razpolago odvetnikom skušali priče j zmešati. Danes bo državni i pravdnik Lieghley dal poklicati ina sodnijo razne bankirje, ki so posodili denar obtožencem, da ;so ga vrnili v davčno blagajno, ! odkoder je zginil. Pričakuje se, | da bo državni pravdnik v če-trtek gotov. --o—-- Bankirji na delu Los Angeles, 4. oktobra. Več kot 2,500 ameriških bankirjev, ki kontrolirajo $60,000,000,000 vredno narodno premoženje, se je sestalo v tem mestu na zborovanje, da se posvetujejo o ekonomskih perečih problemih. To je 57. konvencij? Ameriške zveze bankirjev. Kolikor se je moglo posneti iz govorov raznih odličnih bankirjev, so se časi začeli zboljševati. Kluksarii na delu Iz mesta New Philadelphia, , Ohio, se poroča, da je tam te dni i; korakalo kakih 800 Kukluksar-: jev, v polni uniformi, S seboj so • nosili napise, na katerih se je , grozilo komunistom. Kluksarje so spremljali oboroženi šerifi. Trdilo se je, da bodo komanisti -Inapadli parado kluksarjev, kar - !se pa ni zgodilo. Pred sodnijo je i vodja kluksarjev govoril, da je j I pr išel čas, da se nastopi proti - i komunistom. Za kogar ni Ame--jrika, naj gre v Rusijo. Kluksar-3]ji trdijo, da štejejo še danes \ 1! Ohio 209,000 članov. ?j Okradeni kolektor t Joseph Klein je nabiral te dn - rent za Potomac Investment družbo, ko sta ga v veži hiše nt 1870 E. 75th St. napadla dvj a bandita, ki sta mu odvzela $2, - 535, kar je Klein tekom dnevi e nabral za rent. a Pogreb Hajdnika a V četrtek zjutraj se vrši po a greb umrlega rojaka Frani a Hajdnika, 449 E. 158th St. Po greb se vrši pod vodstvom Jos žele in Sinovi. Prva obletnica )- V četrtek ob 8. uri zjutraj s )- bo brala sv. maša za pokoj ni.r le Joseph Vovk. Sorodniki, in pr i- jatelji pokojnega so prijazn ia vabljeni. :o * Novembra meseca se vršij e- narodne volitve v nemirni Nic: ragui. 2 ~ AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 5TH, 1932 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite; Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 234, Wed., Oct. 5th, 1932 Veter drugače piha dah, lahko odgovorite na vseh šest in vse skupaj ne sme presegati 400 besed. Odgovori, kateri bodo poslani na urad Slovenske zadružne zveze, bodo ostali zapečateni do konca kampanje, dokler se odbor ali sodniki ne snidejo za določevanje najboljših odgovorov. Imena onih, ki bodo dobili nagrade, bodo priobčeni v obeh lokalnih listih. Na zahtevo vsakega. tekmeca se mu bo pokazalo njegovo pismo zalepljeno, če to zahteva. S tem je preprečeno vsako domišljavanje, da se daje informacije, kako je eden ali drugi odgovoril vprašanje. Direktorij SZZ se zaveda, da je mnogo oseb med Slovenci, ki poznajo zadružno idejo in ki mogoče niso imeli prilike iz ene-* ga ali drugega vzroka udejstvo-vati se v zadružnem gibanju in izražati zadružno misel. Zatorej hoče zvedeti mišljenje zavednih delavcev, kje so vzroki, da delavstvo ne napreduje na zadružnem polju tako, kot je želeti po razvoju ekonomskih delavskih svetovnih vprašanj. Vsi se zavedamo in čutimo, da živimo v ekstrimno resnih časih in oprijeti se moramo resnih vprašanj, ker nas življenje samo sili, da krenemo na drugo pot, katera nas vodi v boj proti izkoriščanju današnjega družabnega reda, katerega ne briga drugo ko masten zasebni profit in kjer je profit, tam mora biti nekdo izkoriščan. John Gorjanc naš Mr. Grdina itd. Mislil sem, da nam bodo vsi Hrvatje prišli nasproti z godbo, ker smo imeli Jakata v svoji sredini, pa sem se v tem jako zmotil. Torej Jaka Izjava Kdor opazuje položaj okoli sebe je že moral dognati, da se je zadržanje Zedinjenih držav napram Evropi in napram mednarodnim problemom v najnovejšem času skoro popolnoma spremenilo. Že predno se je pričela lausannska konferenca in celo ob njenem zaključku, uradna ameriška vlada-nikakor ni hotela ničesar priznati, da je v sploh kaki zvezi z idejo, da se vojni dolgovi opustijo, pozabijo, ali pa vsaj olajšajo. Dasi je Hoover prvi upeljal moratorij-na vojna plačila in dolgove, ko je dovolil Nemčiji eno leto odloga na plačila, pa je Hoover pri tem vedno hitel zatrjevati, da ni ta moratorij v nobeni zvezi z vojnimi dolgovi in plačili. Washingtonska vlada je trmoglava stala na stališču, da se vojne reparacije nikakor ne tičejo Amerike, in to je bil vzrok, da je ameriška vlada uradno ignorirala lausannsko konferenco, pri kateri so se te zadeve razpravljale. Toda v Evropi to "načelno" trmoglavost ameriške vlade nikakor niso smatrali tragično, kajti v Evropi dobro vedo, da je položaj predsednika Hooverja tekom predsedniške kampanje zelo kritičen in skrajno težak, in zato so v Evropi pričakovali, da po predsedniških volitvah, ko nastopi nova vlada krmilo, nastane novo ozračje za te probleme. Zato pa v Evropi niso hoteli ustvariti nobene "skupne fronte" napram Ameriki, toda dali so pa razumeti dovolj, da če koristi, ki jih nosijo s seboj dogovori lausannske konference, ne pridejo v poštev, da bo edino Amerika odgovorna. To je smisel takozvanega "sporazuma gentlemanov," o katerem se je v javnosti začasno toliko pisalo. Na lausann-ski konferenci so namreč sklenili,, da evropske države ne bodo prej odobrile sporazuma glede reparacij, dokler ne bo rešeno vprašanje njih vojnih dolgov. Da razumejo naši čita-telji: reparacija je ono, kar dolguje Nemčija kot vojno odškodnino v blagu in denarju, vojni dolg je pa direktno posojeni denar. Že par let se trdi, da svetovna depresija ne bo prej odpravljena, dokler ne bo rešeno vpraašnje reparacij in vojnih dolgov. In opozorilo evropskih držav Zedinjenim državam, da bodo nosile one vso odgovornost in krivdo, da se razbije vse, kar je lausannska konferenca dobrega storila, je imelo svoje posledice. Ameriški uradni krogi so hiteli na dan z izjavami. Senator Borah, predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve in prva avtoriteta za ameriško zunanjo politiko, ki se je z vso silo upiral odpisu vojnih dolgov, je že spremenil svoje mišljenje. Dosedaj poznan kot strasten nasprotnik Francozov in hvalitelj Nemcev, je senator Borah začel peti slavo francoskemu ministerskemu predsedniku Herriotu, o katerem pravi, da je s svojim pogumnim razga-ljenjem mednarodnih intrig si pridobil spoštovanje vsega sveta. V posebnem govoru, ki ga je imel senator Borah te dni se niti ne sluti kakega odmeva njegovega prvotnega mišljenja, ko je na vse pozive glede odpoklica vojnih dolgov odgovarjal: non possumus! Ne moremo, nemogoče je! Da, senator Borah je že začel izbirati med narodi Evrope, kdo je "plačila zmožen" in kdo ni. Dočim je prej na vsak način hotel imeti sleherni cent od Evrope, premišljuje sedaj, od koga bi kaj dobil, koga bi pa prezrl ali celo nanj pozabil. Raditega je tudi senator Borah pristal na zahtevo, da se vprašanje reparacij in vprašanje vojnih dolgov skupno razpravlja, dasi se je še pred dvema mesecema proti temu z vsemi silami boril. Hoover je poslal senatorja Borah na pozornico, da opere umazano perilo zagrešenih korakov ameriške politike napram tujezemstvu, kajti Hoover sam v teh časih ne more javnoj razpravljati tega vprašanja, ker ne ve, ali bo še izvoljen. Če pa bo Hoover ponovno izvoljen, tedaj je tudi sigurno, da bo začel ubirati druge strune napram Evropi, vojnim dolgovom in reparacijam, kot jih ubira danes. ZABAVNI VEČER V WARREN, O. Warren, O. — Kot je bilo že prej poročano, da nam bodo, Slovenki igralci iz Bessemer, Pa. uprizorili eno veselo in smešno igro na 8.'oktobra. Sedaj hočem malo opisati vsebino igre in program predstave. Igra se imenuje "45 kilometrov do bele Ljubljane." Je zelo zabavna in polna humorja. Glavno vlogo igra "kranjski niger," ki le s težavo nadaljuje dolgo pot in je skoro opešal na poti, pa so ga njegovi sodrugi s pripombo: ko dospejo do cilja, da jih čakajo brhke kelnarce in sladko vin-ce, zopet pripravili, da je z vdano voljo zopet pospešil korake. Ta del je zelo zabaven vse skozi. Na programu imajo štiri dejanja. Drugo dejanje se zove "Telegram." Tukaj znači, kako je došlec v Ameriko hotel poslati brzojav svoji ženi v staro domovino in je hotel vse obširno razložiti kaj in kako bo delal, da bo prej obogatel in se zopet vrnil domov. A ko vpraša za ceno tega brzojava, vidi, da je veliko bolj ogromna kot pa more on plačati, zato se pogaja z uslužbencem za nižjo ceno. Ta mu za vsak dolar, ki mu ga zniža, tudi izbriše par besed brzojava. To gre toliko časa, da nazadnje ostane samo še ime. Tudi ta del je zelo zabaven. Tretji del v tej igri se zove "Srček moj, tiček moj" in predstavlja novoporočenca nekaj časa po poroki, ko so oni medeni tedni že minili. Mlada žena želi malo več pozornosti in laskanja od strani« svojega moža. A mož misli, da sedaj, ko sta poročena, da mu ni treba dvoriti svoji ženi tako kot prej, ko sta bila še fant in dekle, kar pa mladi ženi nikakor ne ugaja. Zadnja točka na programu pa ima smeha na koše. Ta del se je v zadnji sezoni igral na odru v Girard, O. in je bilo toliko smeha, da so imeli vsi prisotni mokre oči kot bi čebulo lupili in se zove "Doktor Magarec." Ta predstavlja zelo zaposlenega doktorja, ki je imel toliko dela in bolnikov, da si je moral najeti brhko in krepko dekle, da mu je v uradu pomagala. Nje delo je, da vsakega, ki pride po pomoč k doktorju, pripravi za doktorski vizit. To je, da mu odstrani obleko, kar se seveda bolniku zdi, da je malo čez mero, a si ne more pomagati, ker ona dela s tako naglico, da se skoro vse zgodi trenotno. To je sedaj le površno opisano in da le nekoliko podatkov i te igre. Ker pisanje vseeno ne more zadovoljiti, zato bo najbolje, da bo vsak prisoten, da vidi te igralce v igri. Poleg igre vam pa zapojo več lepih slovenskih pesmi. Kdor je že vide) igro teh slovenskih fantov prej in slišal njih petje, njemu ni treba nič opisovati njih zmožnosti in vem da hoče, da jih zopet vidi in sliši. Govorica v igri je deloma slovenska, deloma polomljena angleščina. Po končani igri bo pa ples, za-kar bo tudi igral bessemerski orkester vesele poskočnice za mlade in stare. Prepričan sem, da boste vsi zadovoljni. Vstopnice bodo za vse to zelo nizke. Dobite jih v predprodaji za samo 30 centov za osebo in pri vratih pa za 35 centov. Po-jleg vstopnic za igro in ples pa bo vsak prejel tudi tiket za elek-tričnouro, vredno $25.00, ki bo ta večer podarjena enemu prisotnih, kdor bo najbolj srečen in mu bo krasila njegov dom. Rojaki ste prijazno vabljeni, da ne zamudite te prilike. Pridite od blizu in daleč, da se razvedrite na ta večer in prav po domače zabavate. Pripravljeni vam bomo potreči kar najbolje, da bo vsak zadovoljen. Torej ne pozabite v soboto večer 8. oktobra v Jugoslovanskem domu v Warren, O. Pričetek igre ob pol osmih. In pripravite se za en večer obilnega smeha in razvedrila. S pozdravom vsem rojakom. Frank Ponikvar. RAZNO IZ -GIRARD A, O. DOPISI MESEC ZADRUŽNE MISLI Euclid, O. — Oktober je med-. nja niso posebno težka in vsak, narodni mesec, ki ga vsi narodi i ki ima v vidiku zadružne ideje, posvetijo zadružni misli s tem. | jih lahko reši. Tekme za na-(ia prirejajo razne shode, pre- j grado se udeleži lahko vsak Slo-davanja, tekme kampanje za venec, ne oziraje se na spol ali nove zadružničarje itd. kraj, razen direktorij, odseki, Direktorij Slovenske zadruž- delavci SZZ in ožji sorodniki ne zveze je osnoval načrt za ok-j istih ne bodo upoštevani. Torej tobrsko kampanjo, pridobivanje tukaj je izključen vsak dvom, novih delničarjev in odjemalcev, da bi dobil nagrado eden, ki je razpis tekme z šestimi vpraša-! v upravi ali ki ima kakšne diru-nji in triej najbolji odgovori do-jge stike pri SZZ. bijo, nagrade, ki so bile objavlje- j Kdor se poda v tekmo, naj ne v obliki oglasa v obeh lokal- j pazi, ker določeno je ne več kot nih listih, velike razprodaje in 1400 besed v odgovoru. Za pred-shodi, katero bo pravočasno po- met si vzamete lahko samo eno ročano. vprašanje, če ga hočete obdela- Na j važnejša točka je šest; ti bolj na široko zaradi omeje-vprašanj: kdo jih bo najbolje nih besed, če pa znate odgovo-rešil in dobil nagrado. Vpraša-1 riti v kratkih, jedrnatih bese- Girard, O.—Naša tovarna, Ohio Lea Co., jako povoljno na-j preduje in je zopet dodala še en dan dela več, tako da sedaj delamo kar sedem dni skozi. Poleg tega bo povečala zopet svoje tovarniške prostore. Sedaj se je že začelo z delom in zidarji so že na delu, tako da se nam ne bo treba bati kakih neprilik radi dela za to zimo. ženski klub je tudi sijajno za-vršil svoj piknik. Tega piknika se je udeležil iz Clevelanda tudi naš dobri prijatelj, zastopnik pa-robrodnih družb, Mr. August Kolander. Ne vem kaj se mu je zamerilo, da se je s svojim prijateljem poslovil še isti večer 6d nas. Nepričakovano so posetili našo naselbino ugledni rojaki iz Clevelanda, vodilni možje našega naroda, to so bili: Dr. Se-liškar, predsednik, edine slovenske banke v tej novi domovini, Mr. Anton Grdina, pa naš Jaka, če verjamete, al' pa ne. V njih družbi se je pripeljal tudi njih prijatelj Mr. Malovich, rodom Hrvat. Njih namen je bil, udeležiti se prireditve, katera se je vršila v Hrvatskem domu v Far- rell, Pa. To prireditev je podalo hrvatsko tamburaško društvo "Bratstvo." Ko so se pri nas ma lo oddahnili, sem se tudi jaz pridružil tej družbi in smo jo vsi skupaj mahnili v Farrell, Pa. Kmalu smo bili tam. Prva postaja je bila v gostoljubni hiši Mr. Joe Grma, Ker je bil Jaka že utrujen, ga je Mr. Germ po-krepčal z čašo pive, kakor tudi nas, to se razume. Po kratkem razgovoru smo se poslovili od te prijazne družine in se odpeljali na koncert gori omenjene prireditve. Predno smo se podali v dvorano, smo pa še naročili pri našem trgovcu, Mr. Trobentar-ju, naj« pripravi kaj za pod zob. ko se vrnemo s koncerta. Mr. Trobentar, gostoljubna duša, je bil takoj pripravljen, da nam postreže. Najbolj sem se bal, če nam Jaka omaga, zato sem že med potjo sklenil, da ga bom peljal v to trgovino in ž njim tudi druge goste. Kar se tiče koncerta ne bom dcsti pisal, rečem samo to, da je Mr. Grdina vedno na prvem mestu, povsod priznan in poznan. Takoj, ko stopimo v dvorano, je začelo vse pozdravljati: Ovo je med brati Hrvati še ne uživa ti stega slovesa kot ga med nami. Ko se je pričel program, je reditelj programa naznanjal občinstvu osebe, katere so prve med narodom, in ki so navzoče v dvorani. Med drugimi je omenil, da se nahaja v dvorani tudi Mr. Anton Grdina, bivši predsednik KSKJ. Vidite, tukaj je dokaz, da tudi drugi narodi spoštujejo tega vrlega moža, našega velikega rodoljuba. Zopet sem si mislil: No, kje smo pa mi ? (John, če bi bil takrat šele videl v moje srce in bral moje misli I Op. Jak.). Pa naj bo že kakor hoče, zabavali smo se sijajno. Govornikov je bilo toliko, da so se kar kosali, kdo bo bolj povzdignil vso prireditev. Glavni predsednik HBZ, g. Butkovič, je imel jako pomemben govor. Govoril je o največji jugoslovanski organizaciji, Hrvatski Brartski Zajed-nici in žel buren aplavz. Ravno tako drugi. Na sporedu so bila tudi pevska društva: Javor iz Pitts-burgha, slovensko pevsko društvo iz Farrell, Pa. in srbska "Lira." Do konca programa nismo mogli ostati radi pomanjkanja časa. Poslovili smo se od prijaznih bratov Hrvatov in se podali k Mr. Trobentarju. Bilo je že vse pripravljeno za naš drugi koncert. Prijazna gospodinja nam je pripravila jako okusno okrepčilo. Dr. Seliškar nas je pozdravil z jako primernimi zdravili, katere je Jaka označil s "špitalsko visko." Mr. Trobentar je dodal iz svoje zaloge tudi nekaj in kmalu smo bili razpoloženi za drug koncert pod vodstvom našega Jakata. žal nam je bilo, da smo se morali tako kmalu posloviti od te prijazne hiše. Dr. Seliškarjev bus je silil domov, vendar smo ga šc toliko preprpsili, da se je ustavil za par hipov v Girardu. Tam so hoteli Clevelandčani stisniti roko še našemu vedno vese-kmu rojaku Mr. Anžičku. Ura strahov je bila že minila, zato ni bilo čudno, da je bila Anžičkova hiša že vsa zavita v temo. Jaka je rekel, da se bo Mr. Anžičku gotovo dobro zdelo, če ga zbudimo iz sladkega spa,nja. In ker smo se hoteli izkazati prave gen-tlemane, smo mu zapeli podokni-eo, oziroma budnico. Ker se je Mr. Anžiček bal, da bi lepo petje ne vplivalo preveč na cenjene sosede, je hitro vstal in prekinil koncert sredi najlepšega programa. Bil je tako vesel (!) našega obiska, da je celo copate pozabil. V naglici je pokril 12 klobuk, da se nam bo lahko odkril pri pozdravu. To se pravi da je vljudnost! Mr. Anžiček nas posadi okrog mize, dr. Seliškar nam da podu-hat nekaj areni j, da smo bili bolj brihtni. Jakai je nekaj cikal na Anžičkovo klet, gospodar je pa rekel, da je boljše, če se kaj pametnega pogovarjamo. Vendar je bila tudi za take razgovore ura preveč pozna, oziroma rana, in so Clevelandča.ni silili domov. Jaka je rekel, da nima nobenega pomena še nadalje tukaj sedeti, če se gospodar ne zgane. Segli smo v roke prijaznemu Mr. Anžičku, ki nas je spremil prav do vrat, da se prepriča, če bomo res odšli in če gre lahko zopet brez skrbi spat. Moja soproga je našim gostom skuhala še močne kave, da ne bodo zaspani. Posebno se je to tikalo Jakata, ki je imel človekoljubno naloga, da svoja sopasažirja varno pripelje v Cleveland, kamor, vsaj tako upam, so tudi srečno prišli. Toliko za danes in vsem skupaj pozdrav! John Dolčič. Na zadnji seji Jugoslovanske sekcije za brezposelno zavarovanje, katera se je vršila 23. septembra, je bilo poročano, da se je pojavila neka skupina ljudi, kateri so pobirali podpise v namen brezposelnosti ter zahtevali 10c od vsakega, kdor se je podpisal. Ker pa so se pobirali podpisi istočasno za starostno pokojnino za, inicijativni predlog in ker se je vpraševalo pobiralcev podpisov, da koliko bodo prejeli za njih trud, se celo dobe nekateri nasprotniki te akcije, da se drznejo to predbacivati javno. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se poda izjavo v javnost, da jugoslovanska sekcija ni pobirala nikakih podpisov za brezposelno zavarovanje še do sedaj. V slučaju, da bi jih, bo to objavljeno v časopisih. Resnica je, da se je pobiralo podpise za inicijativni predlog za starostno pokojnino, toda ni se pobiralo nikakih prispevkov v ta namen in v slučaju, da more kdo to dokazat, je prošen, da sporoči tajniku Jugoslovanske sekcije. Če verjamete al' pa ne. J. F. Terbižan, tajnik. 14707 Hale Ave. Maškeradni ples v prid brezposelnim Cleveland (Collinwood), O.— Kakor vedno, tako so tudi sedaj žene in dekleta East End Social klubai na delu. Marsikatera družina se še lahko spominja naše pomoči, v eni ali drugi potrebi. Današnji časi nam ne obetajo prav nič dobrega. Zato je bilo sklenjeno prirediti mlaškeradni ples, katerega čisti prebitek se porabi za v pomoč našim potrebnim družinam. Pri tem plesu se bodo dajale tudi lepe nagrade. Dragi prijatelji! Sezite po vstopnicah. Prosimo vas, kateremu je le mogoče, za mal dar. S tem bo vsaj nekoliko olajšal gorje svojemu bližnjemu. Vstopnice so v predprodaji pri Mrs. Ogrin na Waterloo Rd. in Mrs. Frances Svetek na Saranac Rd., ter pri vseh članicah kluba. Vstopnina je samo 35 centov. Igral bo Jack Zorcev trio. Ta maškeradni ples se vrši 27. oktobra v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. in se vsled blagega namena te prireditve pričakuje velike udeležbe od strani naših rojakov. Vljudno vas vabi odbor. Mesar se odpravlja po kupčiji. V žep vtakne debelo listnico, v roko težko palico, zvesto spremljevalko, pokrije klobuk in reče ženi: "Torej dobro se imej, stara, odpeljati se moram." "Kam te pa zopet nese, Saj te ni nikdar doma. Zakaj sploh kdaj domov prideš. Kar drugje ostani, se vsaj jezila ne bom-Torej kam te zopet pes nese?" "I saj veš, da grem po opravkih. Kupiti moram vola in par telet." "Ali se vrneš še danes z večernim vlakom?" "Ne, šele zjutraj, ker večerni vlak ne sprejema živine." A Ljudje se kaj radi obrnejo do urednika svojega časopisa, kadar s d v dvomu o tej ali oni stvari. Urednik je z vsemi žav-bami namazan in vse ve. če pa ne ve, pa že tako obrne, da se mu ne more reči, da nič ne ve. Tako je tudi dobil nek urednik jako važno vprašanje od naročnice, naj ji razloži, kaj je to; ljubezen. Urednik ročno odgovori: "Ljubezen je, če človeka pri srcu srbi, pa se ne more popraskat." A Dnevna vprašanja 1. Kako daleč je planet Pluto oddaljen od solnca? 2. V katerem mestu v Zed. držav izdelajo največ malih žebljičkov? 3. Katera je najmočnejša žica V primeri s težino, 4. Ali je bil Kolumb plačan za odkritje Amerike? 5. Koliko znaša prebivalstvo mesta Cleveland? 6. Koliko' znaša prebivalstvo Clevelanda s predmestji? 7. Kdo je izumel prvi daljnogled? 8. Ob kateri reki leži mesto Paris? 9. Ob kateri reki se nahaja mesto Detroit? 10. Kje se nahaja Honolulu? Odgovori na vprašanja 1. Planet Pluto je oddaljen od solnca 3,800,000,000 milj, 40 krat dalj kot pa zemlja. 2. V mestu Taunton, Massachusetts. 3. žica, ki se nahaja v glaso-virju. 4. Kolumb je dobil približno ■ $320 za odkritje Amerike. 5. Glasom zadnjega ljudskega štetja znaša prebivalstvo mesta Cleveland 900,429. 6. 1,194,989. 7. Galileo. 8. Seine reka. 9. Detroit River. 10. Na Pacifičnem oceanu. Na trgu v Novem mestu sta stala dva cigana in prodajala košare. "Košare, košare, ljudje božji!" kriči eden. "Po petdeset-krajcarjev ena." "Košare po trideset!" kriči_ drugi. Ko sta potem v krčmi zapi-jala izkupiček, pravi prvi: "Kako pa napraviš, brate, da daješ košare tako poceni? Jaz vrb je kradem, pa še ne morem prodajati košar ceneje kakor po petdeset krajcarjev." "O, brate," odvrne drugi, "jaz kradem že pletene košare." A Gospa Brihta je kupila deset novih rjuh in jih je dala prat. Perica ji pa vrne samo devet rjuh. "Ali vam nisem dala deset rjuh, a?" zakriči gospa Brihta. "I, seveda ste mi jih dali, gospa, pa ali ne veste, da se vsako novo perilo uskoči?" A Zadnjič sem videl nekega znanca, ki je stal na vogalu, držeč pod pazduho bakso od cigar. No, temule se pa godi, si mislim, kar celo bakso cigar si je kupil. Zato se obregnem vanj: "No, tebe pa depresija ni kaj posebno usekala, da si lahko privoščiš kar cel zavoj cigar. Daj mi no eno." "Saj niso cigare v zabojčku," pravi in mi šepne na uho: "Veš, splim se." A "Torej vas vzamem v službo," reče gospa novi kuharci. "Plačala vam bom po deset dolarjev na teden in en večer v tednu ste prosti. Upam, da boste dolgo ostali." "Nato se pa lahko zanesete, gespa. Pred četrto uro zjutraj me ne bo nikdar domov." A Ko pride mož zvečer domov, vidi, da žene ni nikjer. Ker se je bal, da se ji je kaj pripetilo, telefonira na policijo in prosi, naj mu ženo poiščejo. Na policiji mu obljubijo, da bodo poizvedovali in če bodo kaj zvedeli, ga bodo poklicali. Ob enajstih zazvoni zvonec pri telefonu in s policijske stanice mu naznanijo, da so njegovo ženo že našli. "Hvala Bogu!" pravi ves raz-veseljen mož. "Kaj pa pravi nioja žena," "Nič ni rekla." "Prav nič?" "Prav nič!" "Kar izpustite jo, tisto ni moja žena." Napad na brivniee Nepoznani lopovi so vrgli smrdljive bombe v brivniee na 971 E. 123rd St. in na 218 E. 105th St. Oba brivca sta dobila pred nekaj dnevi pismo, da morata, dvigniti cene v brivnici, sicer bo gorje! AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 5TH, 1932 Kdo bo najpopularnejše dekle fare sv. Kristine? Euclid, O.—To se bo pa zvedelo v nedeljo 9. oktobra, ko se vrši slavnostni dan kronanja. Z slavnostjo se bo pričelo že popoldan. Ob 2. uri se bo razvila po-vorka okrašenih avtomobilov izpred cerkve sv. Kristine ter se bo pomikala po raznih cestah v tej okolici. V tej paradi se bodo vozile kontestinje za popularno kraljico.. Udeležile se bodo tudi v svojih narodnih nošah žene, članice podružnic št. 14, 32 in 49 Slovenske ženske Zveze v okrašenih avtomobilih, da povečajo našo slavnost. Za tisti avtomobil, ki bo najlepše okrašen, je razpisana nagrada $5.00. Fa-rani, in sorojaki iz bližnjih so-sedščin, okrasite svoj avtomobil in udeležite se te povorke v nedeljo 9. oktobra ob 2. popoldan. Morebiti bo ravno Vaš avto zbran za nagrado. Slavnost se potem nadaljuje v dvorani od 6 ure naprej. Vse. za dobro postrežbo narodu, ki pose-ti to našo prireditev, je pripravljeno. Za srbeče pete bodo pa skrbeli obceznani slovenski Ho-jerjevi fantje. Ti so dobro znani starejšemu kakor mlajšemu svetu. Kdo bi se ne zavrtel kadar raztegne svojo harmoniko "Ribničan," saj človeka kar pri-zdigne iz sedeža. Kako se pa lahko pleše po novi modi, to pa ve mladina kadar zagode Eddie Simms. Toraj kar Vsi pridite, ker za prav vse bo zabave dovolj. Ob 10 uri zvečer se pa vrši slavnostno kronanje. Dekle, ki bo prodalo največ tiketov, bo proglašena za najpopularnejšo. Dobila bo ime "Popularity Queen of St. Christine." Katera je tista izmed sedmih, ki bo prišla do te stopnje? Ali bo Alice Brada-čeva ali Mary Cincova? Morebiti bo pa Frances Me-stekova ali pa Marica Primožni-kova. Kaj pa ko bi bila Stepha-r;ia Štefančičeva, ali pa Stuše-kova Antoinette ali bo Frances Sokacheva? Vse so fina dekleta. Vse se veliko prizadevajo in trudijo za večji uspeh v korist cerkvene blagajne. Le tako naprej dekleta! Ne odnehajte niti minuto prej kakor bo prišlo povelje, da je kontesta konec. Le s korajžo naprej do zmage in sla-ve. Ona, ki se bo najbolj podvizala, tista si bo tudi prislužila ime Popularity Queen of St. Christine. Slavnostno kronanje bodo vršili: naš ljubljanski župan Mr. Starman, Miss Ljubljana Mary Yanchar, ljubljanska teta Mrs. Rupert in ljubljanski stric Mr. Plevnik. Vljudno ste vabljeni vsi fara-ni vse faranke in vsi Slovensi ši-rom Clevelanda, da pridete nas malo obiskat v nedeljo 9. oktobra. Seveda če pridejo pa še Barbertončani in Lorainčan', Westparkčani, Bedfordčani in Maple Heightčani, si bomo šteli pa v največjo čast in ponos in že danes kličem vsem "dobrodošli." Pozdrav, Marija Hochevar. 1. uri popoldne. Asesment se pobira na seji samo od 11. dopoldne do 3. popoldne. V društvo se sprejemajo člani in članice od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovanje aH za dosmrtno od $250 do $2,000. BolniSka podpora je $7 in $14 na teden. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in se naj ravfta po jednotinih pravilih. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. DVOR BARAGA, 1317 C. O. F. Nadborštnar Frank Perme, pod-borštnar Anton Hlabše, finančni tajnik Charles Baznik, zapisnikar Matt Baznik, blagajnik Martin Dulc, bivši podborštnar Lovrenc Zupančič. Nadzorniki: Ivan Zupan, John Kikel, Henry- Opalek. Delegata John Hočevar in Ernest Kobe. Duhovni vodja Rev. B. J. Ponikvar. Vratar Frank Skerl. Sprevoditelja Louis Erste in Frank Habjan. Zastavonoša Frank Krnc. Društvo zboruje tretji petek v mesecu v stari šoli sv. Vida. SLOV. NAR. DOM, NEWBURG Josip Lekan, predsednik; Andrej Slak, podpredsednik; Florian Cesar tajnik; Frank Kužnik, blagajnik; Louis Supan, zapisnikar; Louis Fer-folia, Joseph Plut, Joseph Košak, nadzorniki; Andrej Žagar, oskrbnik; Josip Smrdel, Josip Lekan, 81. cesta, Mike Vrček, Louis Simončič, Josip Blatnik, Josip Vrček, Rudolph Novak, Matija Zupančič, direktorji. Cenje-mu občinstvu se naznanja, da se oddaja velika dvorana s kuhinjo vred za razne prireditve, kakor poroke, društvene veselice in razna zborovanja po primerni nizki ceni. Mesečne seje direktorjev in društvenih zastopnikov se vrše drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer. rrrY*YTYlTTTXTTmTITTTTTXl FR. JAKLIČ: PEKLENA SVOBODA Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 fTTTttiirnimTtiiiKiiiii SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO LIRA Predsednik Rudolph Švigelj, 1411 Clermont Rd.; podpredsednik in pe-vovodja Peter Srnovršnik, 6129 St. Clair Ave.; tajnica Mary Maček, 5818 Prosser Ave.; blagajnik Frank Švigelj. 968 E. 77th St.; organizator Rudolph Švigel, 1411 Clermont Ave.; Mary Brunswick, Rudolph Pole in Mary Brodnik, nadzorniki. Imenik raznih društev DOSLUŽENCI Predsednik Joseph Lozar, podpredsednik Andrew Lekšan, tajnik John J. Kikol, 5345 Spencer Ave.; blagajnik Joseph Markovič, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Andrew Lekšan, Frank Vi-rant. Zastavonoša Joe Skuly. Zdravniki: dr. Kern, dr. Oman, dr. Perme. Zastopnik skupnih društev fare sv. Vida: Frank Brancelj. Zastopnik na delniški seji S. N. Doma, John J. Kikol. Društvo Doslužencev je na dobri finančni podlagi. Ima nad $7,000 premoženja in plapuje $8 tedenske bolniške podpore. Društvo Priredi časten pogreb za umrlim članom z udeležbo va'eh članov. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v sobi št. 3, staro poslopje, Slov. Nar. Kom. Slovenci in Hrvati od 16. do 45. leta se vabijo k pristopu. SV. JOŽEFA, ŠT. 146 KSKJ Predsednik Math Zupančič, 3540 E. 81st St.; podpredsednik John Kužnik, Prvi tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St.; drugi tajnik John Kaplan, blagajnik Joseph Lekan, 3568 E. 81st St.; zapisnikar Frank Papež. Nadzorni odbor: Vladimir Volcansek, John Kužnik in Rudolph Kenik. Društveni zdravnik Anthony J. Perko, 3493 E. 93d St. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. .uri Popoldne v Slov. Nar. Domu. ŽUŽEMBERK Predsednik Frank Koren, podpredsednik Rok Sprajc, tajnik John Ubic, 1426 E. 55th St.; blagajnik Joseph Slogar, zapisnikarica Terezija Jaklič. Nadzorni odbor: Joseph Šlogar Jr., Prank Razinger in Rok Sprajc. Pomočniki pri blagajniku: Andrej Skerl j, John Zaverl. Vratar John •Jakšič. Zdravnika sta dr. Kern m dr. perme. Društvene seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu, soba št. 3 staro poslopje. Joseph Maver in John Perko, zastopnika za Slov. Nar. Dom v Maple Heights: Martin Mirtel in John Pes-kar. Društveni zdravnik dr. A. J Perko. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu na 80. cesti. Sprejema nove člane od 16. do 45. leta. KRANJ Predsednik Math Kern, 19105 Mohawk Ave.; podpredsednik John Bro-lih, 1275 E. 55th St.; tajnik Joseph Kne, 1240 E. 61st St.; blagajnik Anton Sajovic, 1075 E. 61st St. Nadzorniki: John Kern, Frank Baznik in Frank Fende. Zdravniki: dr. F. J. Kern, dr. L. J. Perme, dr. Anton Škur Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Gr-dinovi dvorani, 6025 St Clair Ave. Društvo plačuje $6 bolniške podpore na teden, in $100 posmrtnine za $1 mesečnine. Sprejema nove člane in članice od 16. do 45. leta. ZVON Predsednik Andrew Režin, podpredsednik Joseph Blatnik, tajnik Andrew Žagar, 3569 E. 80th St.; blagajnik Joseph Plut, zapisnikar Anton Meljaš. Nadzorniki: Silvester Pau-lin, Domen Blatnik in Anton Erjavec. Pevovodja Primož Kogoj. Vratar John Cvet. Zdravniki dr. A. J. Perko. Zastopnika za Slov. Nar. Dom Anton Erjavec, Domen Blatnik. Za Slov. Nar. Dom v Maple Heights: John Cvet. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v Slov. Nar. Domu na 80. cesti. DRUŠTVO Z. M. B. Andy Sadar, predsednik, 6811 Bonna Avenue; Louis Fink, podpredsednik; Joseph Centa, 1175 Addison Road, tajnik in zapisnikar; Joseph Glavič, finančni tajnik; John Jančar mL, Frank H. Mervar in Anton Fink, nadzorniki. Društvena zdravnika sta dr. Oman in dr. Škur. Društvo zboruje tretji pondeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v S. N. Domu, staro poslopje. Je na dobri finančni podlagi ter sprejema fante in može od 16. do 33. leta. Plačuje $7 na teden bolniške podpore. Vsa pojasnila dobite pri odboru. Vzkipelo je ljudsko morje ter vršeloj in šumelo, da so tonili klici navdušenja, da se ni razumela nobena beseda, da so ljudje dajali, znamenja sporazumevanja in si razodevali misli le še s stiskanjem rok in objemanjem. Le polagoma si je utrlo veljavo geslo, ki je tako razigralo ižanska srca, ki je dalo duška njihovim nagnjenjem, ki je prihajalo iz globin: "Glavo ali pa urbar!" In še tisto uro so se razšli odposlanci na vse strani, da izpolnijo povelje, da, zbero vojsko, ki bo iztrgala urbar iz graščinskih krempljev in osvobodila kmeta, kakor je bila volja cesarja. "Glavo ali pa urbar!" Tako je šlo od vasi do vasi, od selišča do selišča, od kmeta do kmeta na vse strani, kamor je segala oblast turjaških, pa tudi čez, udarila je na ušesa gra-ščincev in gospode po deželi, priletela je tudi v belo Ljubljano in povsod izzvala enako misel: "Punt je!" Marsikdo je šel pogledat, ali drže zapahi na vratih in so okna dovolj trdno zamrežena. SLOVENIJA Predsednik Louis Tomše, 3846 St. clair Ave.; podpredsednik Math Vih-telič, 998 E. 78th St.; tajnik Joseph Derenda, 5334 Spencer Ave.; blagajnik John Fortuna, 1401 E. 47th St.; zapisnikar George Matijatko, 1182 E. 7lst St. Nadzorniki: Vihtelic, Germ in Mlinar. Društveni zdravniki: dr. Kern, dr. Perme in dr. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v siov. Nar. Domu, staro poslopje. LOVSKO DR. SV. EVSTAIIIJA Predsednik Anton Bevec, podpredsednik Frank Kosten, tajnik Henry Krantz, 6113 St. Clair Ave.; blagajnik Frank Lušin, 387 E. 163d St.; zapisnikar Frank Praznik. Nadzorniki: Prank Lesar. John Renko in Frank Petrič. Zastavonoša Joseph Japelj. Zastopnik S. N. D. Frank Petrič Zdravnika: dr. F. J. Kern, in dr. Anton Škur. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvojni ob 9. uri dopoldne. SV. JOŠEFA Predsednik Frank Koren, 1583 E-4lst st.; podpredsednik Joseph Lau-J»č, 678 Bliss Rd.; tajnik John Germ, 1089 E. 64th St.; zapisnikar Anton B°lka, 509 E. 143d St.; blagajnik Jo-s®Ph Erbežnik, 6215 Carl Ave.: zastopnik za Collinwood Frank Košmrl, E. I52d St. Nadzorniki: John H. Urbas, Frank Zakrajšek in Anton Zakrajšek. Zdravnik dr. Seliškar. °ruštvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu, staro Poslopje, soba št. 3. _ SV. ALOZIJA Predsednik John Vidmar, podpredsednik Jakob Resnlk, prvi tajnik fohn Rogel, 3556 E. 80th St.; drugi «»inik Joseph Miller, blagajnik Frank stražar Nadzorniki: Joseph Maver, frank Mulh in Anton Stol. Zastop-r za Slov. Nar. Dom v Newburgu: LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Truden, tajnik John Znidaršič, Schaffer Ave.; blagajnik in zapisnikar John Speh Jr., nadzorniki: John Kraševec, John Mlakar in John Ster-le. Društvo zboruje vsako četrto soboto v mesecu v Slov. Nar. Domu, soba št. 4, staro poslopje. Društvo plačuje $200 smrtnine in $1 dnevne bolniške podpore za $1 mesečnine. Sprejema nove člane od 16. do 45. leta 's prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društveni zdravniki so: dr. Omon, dr. Kern, dr. Seliškar in dr. Oman. Zastopnik za Slov. Nar. Dom in Klub društev Slov. Nar. Doma John Žnidaršič. SV. ANTONA, ŠT. 138 K. of O. Predsednik Anton Skul, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony Skul, 1074 E. 74th St.; taj-nik-zapisnikar Joseph Perpar, 5805 Prosser Ave.; blagajnik Joseph Gla-vich, 6210 Shade Ave.; pregledovalci knjig: Joseph Hrovat, John Hrovat Jr. John Strle. Redar Joseph Meg lich, vratar Štefan Primož. Društvo zboruje vsaki tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida. Člani se sprejemajo od 16 do 60. leta. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Frank Perme, podpredsednica Julija Brezovar, finančna tajnica Eva Peterlin, 1165 E. 60th St.; zapisnikar John Sušnik, pomožna zapisnikarica Ana Grčar, blagajnik Frank Majer, pomožni blagajnik John Hrovat. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frank 6ogovič in Josip Me-glič. Seje se vrše četrto sredo v mesecu, v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva zastopnika in ju pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike se pa prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Skulj, 1099 E. 71st St.; tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Ignac Se-pic. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr A. J. Perko. Društvo zboruje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN SKEGA V NEWBURGU Predsednik Joseph Globokar, pod predsednik Joseph Kenik, tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave.; zapisnikar Frank Papesh, blagajnik Frank Marinčič. Nadzorni odbor: Anton Hrovat, Frank Perko in Anton Gla van. Zastopniki za S. N. Dom ' Newburgu: Joseph 'Lekan in Joseph Globokar, za S. N. Dom v Maple Heights: Frank Glavič. Društvo zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na 80. cesti. __ DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Mrs. Julija Brezovar, podpredsednica Mrs; Mary Grdina, tajnica Mrs. Frances Novak, 6326 Carl Ave.; druga tajnica Mrs. Mary Bradač, 1153 E. 167th St.; blagajnica Mrs. C. Perme, vratarica Mrs. F. Ka-sunič. Prva odbornica Mrs. M. Skuly, druga odbornica Mr. A. Erbežnik. Nadzornice: Mrs. Louise Pikš, Mrs. Genovefa Zupan, Mrs. Jennie Brodnik. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. L. J. Perme, dr. M. F. Oman. Seje se vršijo drugo nedeljo v mesecu v stari šoli sv. Vida na 62. cesti. DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C.K.O. Predsednica Mrs. M. Peterlin, podpredsednica Mrs. T. Kostanjšek, tajnica J. Yelitz, 1096 E. 67th St.; zapisnikarica Mrs. F. Russ, 1099 E. 71st St. Tel. ENdicott 0369-J; blagajni-čarka Mrs. C. Perme, vratarica Mrs. F. Kasunič. Nadzornice: Mrs. M. Peterlin, Mrs. J. Peterlin, Mrs. F. Novak. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. L. J. Perme. Seje se vršijo tretjo sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida na 62. cesti. SLOVENSKO KATOLIŠKO PODPORNO DRUŠTVVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik, 646 E. 115th St.; podpredsednik Jernej Kra-šovec, tajnik Leo Novak, 7610 Lock-year Ave.; blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72d St.; zapisnikar Anton Zaje. Nadzorni odbor: Frank Komi-dar, John Martinčič in Frank Levstik. Vratar Valentin Gornik. Zastopnika za Klub društev SND: Anton Zaje in John Levstik. Zastopnika Kluba društev fare sv. Vida: John Martinčič in Frank Levstik. Društvo zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na St. Clair Ave., dvorana št. 1. SLOVENSKI NARODNI DOM Maple Height, O. Predsednik Vincent Zimšek, podpredsednik Andrew Režin, tajnik Anton Gorenc, 5206 Stanley Ave.; blagajnik Frank Legan, zapisnikar Louis Simončič. Nadzorniki: Martin Mar-ttnšek, Louis Kostelec, Ludvik Vrček. Ostali direktorji: Mike Plut, Joe Legan, John Hrovat, Andrew Hočevar, Frank Volkar, Jakob Jemec, Ignac Novak, Anna B. Fortuna. Seje se vršijo tretjo soboto v mesecu na 5087 Stanley Ave. Dvor Mlade Cvetke, št. 1647 C. O. F. Nadborštnar Anthony F. Suhadol-nik, podborštnar Anthony Hrovat, bivši nadborštnar Frank J. Shuster, finančni tajnik Ciril Sušteršlč, zapisnikar in tajnik John J. Kaplan, 3627 E. 81st St.; blagajnik Anthony Me-liač Jr. Nadzorniki: Florijan Cesar, Anthony Hrovat in Anthony Stepic Jr. Sprevoditelja Cyril Lekan in Ignatius Okoren. Duhovni vodja Rev. John J. Oman. Vratar Joseph Perko, zastopnik za Slovenski Narodni Dom v Maple Heights: Anthony Hrovat. Društveni zdravnik je dr. Anthony J. Perko. 3493 E. 93d St. Društvo zboruje drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v S. N. Domu na E. 80th St. DESETO POGLAVJE Puntarsha grmada Skoraj noč je bila, ko je v sredo zvečer zvonilo po vseh cerkvah na Ižanskem avemarijo, zakaj nebo je bilo oblačno in izza Krima so se valile vedno debelejše in temnejše plasti oblakov. Ko je jeknil farni zvon preko polja in hribov, so se oglasili zvonovi po vseh cerkvah prostrane ižanske fare hkratu, kar se je zgodilo le redkokdaj ali pa še nobenkrat. Opaziti je bilo, da so držali cerkovniki za vrvi, in ko so ujčli prvi glas od fare, so potegnili. Takoj pa, ko so zvonovi utihnili in so po hišah angelsko če-ščenje odmolili, so začele prihajati iz hiš v temno noč črne postave tiho in oprezno. Vsakdo, je segel po orožju, katero je imel že pripravljeno, stopil na vas in se oziral po drugih. Molče so prihajali kakor strahovi in kmalu so bila zbrana krdela, ki so se začela pomikati na od-kazana zbirališča. Nihče ni iz-praševal, nihče odgovarjal, celo za prisrčen "Bog pomagaj" se ni nihče zahvalil. Tako je bilo ukazano in ubogali so in mirno pričakovali tako pri bogcu v Kotu kakor pri kapelici na Stajah one, ki so bili bolj oddaljeni: z Zgornjega Iga, iz selišč in vasi ob Iški, s hribov, Tomišlja in drugod; tudi bojazljive!, ki so se nameravali potuhniti, so se cepali, ko so ovohali, koliko se jih je dvignilo, in so postali pogumni. Ko so prišli oni, ki so se zbrali pri bogcu v Kotu, h kapelici na Stajah, jih je bila velika četa, samih črnih pošasti, katerih ni mogel nihče pregledati, nihče prešteti, zakaj oddaljene ji so se gubili v temni noči in naprav-1 j ali vtis neizmernosti. Pri fari je odbilo osem. Tedaj se je razlegnilo: "Dosti nas je!" Po glasu so vsi spoznali "generala" in to jih je zravnalo, postali so srčni in odločni. "Glavo ali pa urbar!" je ponovil general Krivanoga in še ukazal: "Naprej! Za menoj!" In kdo bi ne šel srčno za generalom, ki nese prvi glavo v boj ? Vsa četa se je zamajala, nekaj časa se je prerivala in mešala sem in tja, a kmalu se je zopet uredila in vrsta za vrsto je z orožjem na rami odhajala po Paških ulicah za generalom, ki jo je ubral za svojim ciljem. "Na grad!" In najbližji so ponovili povelje in je šlo od vrste do vrste, in še preden je prišlo do zadnjih, je zopet prišlo ocl prvih vrst: "Glavo ali pa urbar!" Tako se je pomikala vojska tlačanov tedaj, ko se je razlegalo po naši deželi: "Svoboda! Konstitution! Frajost!" Kmet se je hotel otresti tistega, kar je najtežje občutil in kar ga jet najbolj žulilo in kar je smatral za izvir vsega hudega. Zato mu je šel prav i? srca glo-' bin klic: "Glavo ali pa urbar!" Uradno poročilo, objavljeno takrat v časopisih, pripoveduje, da se je zbralo 300 kmetov, ki so napadli ob osmih zvečer grad, razbili okna in vrata itd. Ker so bili tedanji časnikarji veliko bolj .resnicoljubni kakor današnji in niso znali pretiravati, se smemo popolnoma zanesti, da je puntarska vojska štela samo 300 mož ali morda kako glavo manj, gotovo pa ne dvakrat toliko kakor so zapisali. Tudi jim smemo verjeti, da so se prav tako vedli, kakor so zapisali in kakor se taka vojska sploh vede. Ostalo pa nam ni samo suhoparno uradno poročilo, ki je beležilo samo poglavitne dogodke, temveč je ostalo živo ustno sporočilo, ki je 'šlo od ust do ust, od roda do roda, ki slika ižanski punt v vseh malenkostih in podrobnostih, tako da ako izpolnimo sliko uradnega sporočila z vsemi podrobnostmi, dobimo zanesljivo, pestro sliko, ki nam živo predočuje burne dogodke tistih zgodovinskih dni. Grajska družina — pod tem lepim imenom si mislimo vse osebje, ki prebiva v gradu, torej gospodarjevo uradništvo in služinčad, —■ je bila tistega večera pod streho, celo veliki logar, ki je stanoval v graščinski hiši v vasi, je bil tam. Trdna grajska vrata pri vhodu, ki so bila, ko ni bilo grofovih v gradu, po navadi odprta tudi ponoči, so bila'že zgodaj zaklenjena in so bili težki zapahi čeznje potegnjeni. Družina je pričakovala napovedanih dogodkov v pisarni, v hištrni, v kuhinji. Povsod je bila luč, samo v gosposkih sobah v nadstropju je bila tema. je nejevoljen poskočil in se po-bahal: "Pa če ni nikogar na pomoč, jaz se ničesar ne bojim. Naj pridejo vsi Ižanci pred grad, strel iz moje puške bi zadostoval, da bi se drhal bliskoma razkropila in klicala vse mile majke na pomaganje!" Nihče ni utegnil odgovoriti na junaške besede velikega logarja in glas njegov se je še tresel po prostorni sobani, ko je že zagrmelo po vežah in hodnikih mogočno trkanje na velika vrata. (Dalje prihodnji« DNEVNEVESTI M^ti se zagovarja radi otrok v letalu New York, 4. oktobra. Družina Hutchinson, ki je pred več tedni odplula iz Amerike preko severnih krajev namenjena v Evropo, se je te dni vrnila v Ameriko in je izpostavljena številni kritiki. Očetu in materi očitajo, zakaj sta vzela mladoletne otroke s seboj, ki so mnogo pretrpeli, potem ko se je letalo ponesrečilo. Mati otrok zagovarja polet napram kritikom, češ, da živimo danes v moderni dobi zra-koplovstva, ne pa v dobi pionirskih vozov. Otroci da so bolj varni v zraku kot na zemlji. Mr$. Hutchinson je povedala, da sta bila njena dva otroka večkrat ranjena na ulici ali na tleh, kot pa v zrakoplovu, kjer sta prebila že nad 1,000 ur vsak. Pripovedke o nevarnosti, kateri sta bila otroka izpostavljena, so bile bolj grozne za čitanje kot pa v resnici. Vojaštvo zopet poslano nad premogar je Peoria, Illinois, 4. oktobra. Governer je danes mobiliziral 130. stotnijo narodne garde in jo poslal v južni Illinois, kjer se jo v premogarskih revirjih včeraj mnogo streljalo. Oklopni avtomobil oropan po banditih New York, 4. oktobra. New-yorški roparji se ne ustrašijo niti oklopnih avtomobilov s strojnimi puškami. Pet banditov je danes zjutraj napadlo tale avtomobil, ki je imel za posadko tri dobro oborožene može. Roparji so odnesli $13,000, kar je bilo namenjeno za izplačilo delavcem Southern Steamship Co. Banditi so s svojim avtomobilom zapeljali v oklopni avto, in, ko je posadka oklepnega avtomobila ustavila in izstopila, da pogleda, če je kaj škode, so banditi padli po nji, vzeli denar in pobegnili. Senator Davis je bil oproščen na sodniji New York, 4. oktobra. Senator James Davis, ki je bil obtožen na zvezni sodniji nepravilnega obratovanja z žrebalnimi listki, je bil danes oproščen na sodniji radi nepostavnega obnašanja nekega porotnika. Dotični porotnik,je izjavil napram drugim, porotnikom, da priče lažejo na sodniji, nakar je sodnik Coleman ustavil potek obravnave, spustil senatorja Davisa in dal oster ukor dotičnemu porotniku. Vlada pa senator j ai lahko ponovno toži. ženske so videle strašne reci in jih je bilo groza. Najrajši bi bile bežale ali se pa skrile, moški pa. niso bili tako plašni. Smejali so se in šalili ter delali Sicer so nekateri trdili, da gre za res, da kmetje ne bodo prišli golih rok in da bo grdo-gledka; toda veliki logar, ki po navadi največ ve in je njegova vedno veljala, je dokazoval: "Nikoli se še ni slišalo, da bi kak general pravil, kdaj bo z vojsko udaril in kako jo bo vodil. Ahtik bi že udaril, ko bi ga nihče ne videl, toda tisti pijani Krivanoga, ki so ga postavili za generala, kmete samo za nos vodi. Ni neumen. On živi od hujskanja, pa dobro živi. Pijače in jedače ima vedno dovolj. Kmet je neumen!" "P'ravijo, da hočejo urbar imeti." "Čemu jim pa bo? Ali ga zna kdo prebirati? Saj še ne vedo ne, kaj je urbar. Mislijo, da se da ta reč požreti ali ka-li. Prav to kaže, da ni stvar resna, da so se razvneli zaradi stvari, ki je že ne poznajo. Mi smo pa neumni, ki se groženj bojimo. Kmetje so nam bili vedno sovražni !" $400,000,000 deficita v treh mesecih Washington, 4. oktobra. V mesecih juliju, avgustu in septembru je imela ameriška vlada $483,000,000 dohodkov ali za $158,000,000 manj kot v istih treh mesecih lanskega leta. Stroški so pa znašali $833,'000,-000, tako da ima vlada nad $400,000,000 deficita v zadnjih treh mesecih. Pričakuje se pa, da bo zadnje četrtletje leta mnogo bolj ugodno za blagajno, kot je bilo tretje, zlasti, ker prihajajo novi davki v večji množini kot se je pričakovalo. Potniki pobegnili s pokvarjenega parnika Gibraltar, 4. oktobra. 75 potnikov prvega razreda je včeraj zapustilo krov najnovejšega in največjega laškega parnika "Rex." Potniki so zapustili ladjo, ker niso mogli dobiti nobenih zanesljivih informacij, ki naj jim razjasnijo, kdaj misli parnik nadaljevati svojo pot proti New Yorku. Turbodinamo stroji na parniku so se pokvarili in jih popravljajo že tri dni. Med potniki, ki so zapustili parnik, je tudi bivši newyorški župan Walker. MALI OGLASI Skoro zastonj Pecivo in grocerija, moderna ledenica in tehtnica, z vso zalogo, se proda za $325.00. Najemnina je $20 na. mesec. Tam je tudi prostor za mesnico. Proda se tudi modna trgovina, zaloga vredna $5,000. Se proda za gotov denar za $2000. Velik prostor; najemnina samo $25 na mesec. Vprašajte na, 3311 Payne Ave. (234) Hiša naprodaj za dve družini. Cena samo $3,400. Vse moderno, garaža. Hiša se nahaja na 74. cesti. Vprašajte pri Jos. Globokar, 98(5 E. 74th St. (236) Stanovanje se da< v najem, osem sob in garaža. Stanovanje v hiši za eno družino. Vprašajte na 830 E. 156th St. (236) Proda se zelo poceni hiša za dve družini. V nakup se vzame tudi vaša bančna vloga v International posojilnici. Zglasite se na 6313 St. Clair Ave., zadaj, zgorej. (235) "Pa tako še nikdar ne! Boste videli, da bodo udarili!" "Mogoče se kateri izpozabi v pijanosti. Pa je že preskrbljeno, da se bo ohladil. Kar brez skrbi in dobre volje bodimo. To sedaj lahko povem, da so milost-ljivi gospod grof sporočili svojemu prijatelju poglavarju, kaj se jim je pripetilo v nedeljo, da so kmetje skrajno uporni, in so prosili, naj pošlje danes vojake, ki bi stražili grad." "Toda vojakov še ni," se je oglasil nekdo malodušno in podrl vpliv logarjevega govorjenja. "Samo vojaki bi nas rešili," je pristavil pisar, ki je bil boječe narave. "Zakaj jih ni?" Pritrjevanje nekaterih je razodevalo, da besedam velikega logarja, prav ne zaupajo, da so večinoma mnenja pisarjevega, s katerim sta si bila vedno navzkriž; to je logarja speklo, da Siromašni pisatelji gredo v prostovoljno smrt Paris, 4. oktobra. George de Nevers iz Chicage, in John Matthews iz New Jersey, dva znana ameriška pisatelja, ki sta dalj časa živelai v Parizu, sta šla včeraj prostovoljno v smrt, ker sta bila tako sirotna, da sta stradala. Prerezala sta si žile na členkih in oba so našla mrtva v njih sirotnem stanovanju. Tekma balincarjev V nedeljo, 9. oktobra, se vrši velika tekma balincarjev na prostorih Frank Česnika na 1295 E. ,167th St. Začetek ob 9. uri zjutraj. Nagrada je $10.00. Vsi sd prijazno vabljeni! Išče se peč na premog za kuhanje, in pa tudi peč za gretje. Vpraša se na 1075 E. 61st St. (234) čedna front soba se odda poštenemu fantu, s hrano ali brez; jako poceni. Vprašajte na 6421 Varian Ave. (med St. Clair in Superior.) (W. 257) Ti so izbrali pravi dan za nastop štrajka Berlin, 3. oktobra. Začetkom oktobra se Berlinčani najraje selijo. Tako je tudi včeraj zjutraj čakalo stotine družin s svojim pohištvom in kovčki na cesti, kdaj se prikažejo vozovi za selitev. Toda prišel ni nihče. Vozniki selitvenih vozov so zaštraj -kali na dan, ko se Berlinčani najraje selijo. 500 oseb išče ubijalca šerifa v Indiani Rushville, Indiana, 4. oktobra, šerif Ray Compton, 41 let star, je bil danes ubit, ko je naredil pogon za nekimi kršilci prohibi-cije. 500 ljudi iz okolice se je zbralo, ki sedaj iščejo ubijalce. Naprodaj je les trde vrste, jako poraben za fur-nez ali, za sušenje mesa. 18 palcev dolgi kosi, cord samo $5.00. Vprašajte na 698 E. 159th St. Ali telefonirajte MUlberry 3729. (Sept.21.28.0ct.5.12.) Sedaj je čas! Najbolj pripraven čas za popravo zimske obleke in suknje je sedaj. Pri naš popravljamo moške in ženske obleke. Delo prvovrstno. Pri nas tudi čistimo obleke. Na željo izvršujemo tudi nove ženske obleke po najnovejšem vzorcu. Waterloo Dry Cleaning Co. Frank Trebeč, lastnik. 15808 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1275. (Oct 3. 5.) AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 5TH, 1932 aodo sploh suknjič pustili. In tu je prišla do izraza dostojnost njegovega naroda: zaključil je, da ga morajo pač pokopati vsaj v srajci in hlačah. Vedel je, kaj je prav in na mestu. Poslednjo željo izpolnejo vsakomur: prosil jih bo, naj ga pokopljejo v uniformi in škornjih, docela oblečenega v eni izmed onih trug, ki jih je sam naredil. In nikar naj ga ne vržejo v jamo, kakor nesrečnika, ki ga raztrga granata, ali pa kakor psa, brez mrliškega plašča. Končno je postal mraz neznosen. Griša je odprl vrata celice, stopil na hodnik ter pogledal po veliki stražnji sobi, v kateri se je širila prijetna razsvetljava treh električnih žarnic. Prijetna toplota je prihajala od peči in Griša je vzkliknil zadovoljstva. Nato si je vzel stol, sedel nanj ter čakal, dali ga ne bo nihče prepodil. Po par sekundah obotavljanja, se je odločil kor-poral, ki je imel službo, da bo postopal, kakor vsi ostali: morebiti bo imel sitnosti, ako pusti Rusa tu, mnogo seveda ne — saj so smatrali Rusa že tako dolge za sebi enakega rstoril se bo ne umnega ter trdil, da vendar ne morejo Rusa sedaj zavreči kakor navadno smet. (Dalje prihodnjič.) Kakcr vsako leto, tako tudi letos lahko kupite pri meni najboljše grozdje, katerega stisnemo za vas za mal denar. Lahko tudi pripeljete svcjc grozdje in ga vam pri nas stisnemo. Pri meni dobite najboljše sode cd žganja, ki so letos prav poceni. Kdor hoče fin mošt, ga lahko dobi pri meni. Se priporočam JERNEJ KNAUS HEnderson 9309 1052 E. 62d Street Na stanovanje vzame ženska drugo žensko, samo $7.00 na mesec. Vsa priprava v kuhinji. Vpraša se na 1048 E. 68th St., zgorej. (235) Kaj se ljudje vsega ne zmislijo! Mrs. Ronn iz Kansas City, Mo., je dala valit štiri jajca vinjen radio-aparat in zvalilo se je eno pišče, ki ima svetovni rekord, da je prvo pišče, ki se je izvalilo v radio aparatu. £ Dr. A. L. Garbas $ Z SLOVENSKI <> /J ZOBOZDRAVNIK O /k GMl Si. CJair Ave. <> X v Slov. Nar. Domu soba št. 10 y d Tel. HEnderson 0919 <> New York Dry Cleaning G120 Glass Ave. Obleke »sClstimo, zlikamo in popravimo po nizkih cenah. Se priporočamo LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KEIIN SLOVENSKI" RAZVAZALEO LEDU IN PUEMOCiA 1194 E. 10711« St. Pokličite, KEnmore 43SI Romunski prestolonaslednik Mihael, je obiskal svojo mater, bivšo romunsko kraljico Heleno, ki živi sedaj ločeno od svojega moža v Londonu. To je bilo sedaj prvič, da je princ Mihael videl svojo mater, kar so jo izgnali iz Romunske. ; WILLIAM A. VIDMAR 4 3 - SLOVENSKI ODVETNIK jj 4 212-214 Engineers Bid«. J 1 Tel. MAin 1195 J ' URE! 9 in B 1 ' Pnndel jek, torek, četrtek 3 , od 6:30 do 8. in t "i i soboto od 2 — 4. 6:30 — 8 ^ J 18735 Chapman Ave. * < Tel. KEnmore 2307-M H SXXXXXXIXXXXXXIXXXXXXXXXX3 THE OLD HOME TOWN By STANLEY Registered U. S. Patent Office GEE',-MRS FFSETTM o REJ im sorry-) must r-^ o1 p5ckbp dp j , "the vjroi^c? j , basket or 1 ( SOMETHING I J [ I C- AND I HAVE > /QUESTS AN P ) | WAS /NA /« ) HURRY .m ' for my since stupid stewarthas beem del.iver.inct for. baxters stofe^is thereš, been no end of complaints on the service © 1932 Lee W. Stanley" Central Press "Ah, pojdi, dečko," je vzkliknil Sacht pomembno. "Saj je vse tako jasno. Svoj nož imajo obrnjen proti tebi že dovolj časa. Odločili so se, da izvršo smrtno obsodbo, a čim je general obrnil Mervinsku hrbet, že te zaprejo zopet. To je vendar tako enostavno kakor tvoj obraz. Ako bo divizij sko poveljstvo vprašalo, kje si, mu bodo odgovorili, da si bolan, ali pa bodo tako drzni, da bodo dejali kar naravnost: Kaj vas pa briga? Medtem pa bodo telefonirali Schieffenzahnu. 'Lychow je odšel,' porečejo, 'ali naj storimo sedaj?' Morebiti se motim, a midva sva oba stara vojaka, že dovolj Časa nosiva te suknje. In moj Bog —" nenadoma se je prekinil: "vojna se bo nadaljevala še skozi eno zimo." Te zadnje besede je izrekel Sacht tako obupano, da je Griša razumel, da ga ta mož zavida —mož, ki bi seveda raje živel nego umrl — če mu je pa že usojeno umreti, bi raje umrl sedaj nego prihodnjo pomlad. "Res je," je prikimal Griša. "Grob je sicer temen, a je vsaj mir v njem." In obupen smehljaj je zaigral okoli neobritih ust in obupanih oči. ČETRTO POGLAVJE Novice Brzojavna soba nemške vojne pošte v Mervinsku je odmevala tiktikanja Morsejevih aparatov. Višji štabni Častniki so navadno telefonirali svoja poročila ter jih je moral nato urad brzojavno odpremljati. Brzojavni operator Manning, ki je baš ta trenutek sprejemal depeše, je bil kaj zaverovan v sestro Barbo, A tudi njej je ugajal ta berlinski trgovec. Poleg tega pa je bil Manning v neprestani vojni s svojimi višjimi, kajti njegova uniforma mu je pristojala vse kaj predobro, kapa mu je bila vse kaj prelepa, tako da ga je že češčts celo kak major v temi zamenjal ter mu salutiral kot višjemu častniku. In vsak njego\ dogodljaj, katerega je seveda zvesto sporočal sestri Barbi, je prinesel nekaj veselja v straš-. no bolnišnico za legar, kjer sc se zvijali: v groznici, ozdravljali ali pa umirali Avstrijci od me-šanih bataljonov. Baš sedaj sc bili tam samo Čehi: govorili se ti sicer podobno govorico kakoi Bošnjaki, bili pa so bolj sveti polti in njih lične kosti in nosov: bolj izrazito slovanski . . . Korporal Manning je vede vse o Bjuševem slučaju. Tud je vedel, da je odšel ekscelenc; von Lychow na dopust. Vsled tega je občutil kakor udarec a trebuh, ko je okoli četrte ure ne nadoma prejel iz Brest-Litovski brzojav, katerega je podpisa sam generalni kvartirni mojster Njegova dolžnost je bila, spisa ti brzojavko na predpisani pa pir ter jo odposlati. Vedel je da bo brzojavka v tričetrtih ur< prispela v roke Kommandaturi V veži so se nekateri njegov tovariši, ki niso bili v službi, po govarjali o koristnosti vojnil poročevalcev. Manning je od pravil brzojav, kakor je bil: njegova dolžnost, nato je odpr vrata ter poklical prijatelj: Schaube-ja. "Nadomestuj me z; nekaj časa, boš? Ven moram.' "Seveda bom," je odvrni Schaube ter sedel za mizo. Man ning pa je izginil k telefonu. Ii vsakdo je vedel, koga kliče kor poral Manning, kadar hoče go voriti z bolnišnico. Povedali so mu, da je sestr; Barba zaposlena, a da bo prišl; k telefonu sestra Zofija. (Ba; v tistem trenutku je sedela se stra Barba z morfij sko brizgali co ob postelji Jaroslava Vybira la, krojaškega pomočnika i i'raga, aa mu na ta način olajša poslednje smrtne boje. Pri-važali so ubožčke v bolnišnice vse prepozno, a se izgovarjali, da so ceste preslabe.) Manning si je grizel ustne nestrpnosti ter čakal. V roki je imel svalčico, katero pa je zagnal od ebe, ker ni imel vžigalice. Končno je prišel odgovor od druge strani: "Sestra Zofija govori." "Nikar ne vprašuj, kdo sem, sestra —" ni ji hotel povedati svojega imena. "Čuj me: v manj nego eni uri bo prejela kom-mandatura kos papirja , s prvovrstnim podpisom, v katerem se ji naroča, naj tekom štiriindvaj setih ur spravi na oni svet Bju-ševa. Ali čuješ, sestra Zofija?" Od drugega konca se je oglasil glas: "Da, hvala." Tudi ona je imela toli prisotnosti duha, da ni imenovala nobenega imena. "Morebiti se bo kdo razveselil," je nadaljeval Manning, "ko bo čul to novico." "Skrbela bom za to," je odgovorila sestra Zofija veselo — Manning je vedel, da je vstopil ta trenutek nekdo v sobo, odkoder je govorila sestra Zofija, sicer ne bi bila Zofija razgovora tako nenadoma zakrenila. "Ali smem povabiti tudi Bertina?" "Seveda, seveda," je odvrnil Manning in čul, kako se je Zofija zasmejal a. "Smejati pa se znaš, Zofija. Pozdravi Barbo, Moram zopet na delo. Zdravo!" "Lahko bi bil rekel 'sestro Barbo,' " si je mislila Zofija osupla nad to tako nenadno in razburljivo novico. In medtem. : ko je tekla po stopnicah v svo.i . oddelek, je vedela, da mora ne ■ kaj storiti, storiti takoj. Ir ; predno je še prišla na svoje me-i sto, je vedela, kaj ji je storiti, i Zato se je zopet okrenila, steklu ! po stopnicah zopet v prvo nad i str op je, a od tu po hodniku dr : ravnateljeve sobe, kateri je bi • baš ta trenutek nekje v bolniš- - niči. Seveda, kakor v vseh ura r dih, tako je bil tudi tu prepo-t vedan vstop in je človek lahke ! prišel do vsegamogočnega višje- - ga zdravnika 'šele potem, ko je > dobesedno šel skozi r oke na j man, 1 treh tajnikov. Sestra Zofij £ - pa je enostavno pritisnila n£ ) kljuko, a potem, ko je videla > da so vrata zaklenjena in da j( - ključ v vratih, jih enostavno od 2 kienila. Vstopila je, zaprla za se i boj vrata in stopila k telefonu Vedela je, da je ne more tu nih 1 če drugi zasačiti nego ravnatel. i sam ali pa njegov pomočnik. \ x prvem slučaju, bo seveda mora - la poslušati ukor, v drugem pj 7 bo dobila samo prisiljen poljub - Trenutek se je obotavljala: ra i da bi bila sporočila neprijetne 1 vest najprej Bertinu, da bi ču . obenem z nc'vico njeno zasop - ljenost in utripanje njenega sr - ca. Nato pa je pomislila, da b , bilo vsekakor bolj varno telefo 3 nirati Winfriedu, posebno š< . ker je telefonirala, iz ravnate i ljev© sobe. Tako je prosila zve - ze z adjutantom njega ekscelen i ce. —- Doli v kleti .je telefonis - Lehr, ki je baš prejel pismo o< a žene, v katerem mu je tožil. 1 nad britkostjo ločitve, razmišlje a no spajal zveze — tako se j' a zgodilo, da je bil nadporočnil " Winfried v par stavkih nemote 1 no obveščen o Shieffenzahno - vem povelju, a to pol ure prej i nego je brzojavka prispela v ro - ke kommandaturi. Nihče ni š • prišel v sobo. Zato se je sestr: Zofija odločila, da pokliče š a Bertina. Zelo zaljubljeni Leh i je baš čital tretjo stran ženine š ga pisma ter je tudi to zvez - spel brez pripombe. V plohi še - petanih, razburjenih besed j - neprijetno novico sporočila Ber z tinu. Takoj je začula njego hripavi glas, ki je neprestano re ponavljal: "Kaj? Kaj?" Po- zi, vedala mu je, da je Winfried že obveščen — da, sporočila mu je "j ona sama. Na vsak način pa se st mora sestati nocoj z Bertinom. "Moj Bog, ženska'," je zasto- g< kal on nenadoma. "Ob čast smo: di to pomeni naš konec." tr In ona ga je razumela. Mislil g< je na pogibelj Nemčije kot mo- bi ralne edinice, kot civilizirane te države. Nocoj bo v počast saksonskih protestantov malo slav- n. lje v "vojaškem domu." , Lahko se ga udeleži vsakdo. Evangelj- Z ske sestre bodo v to svrho zve- v: čer proste. Nadomestovale jih č; bodo katoličanke in Judinje. Za- ši to pa bodo na dan vseh svetih s1 ali pa na vernih duš dan katoli- rr čanke proste. Slavnost bo pri- oi čela šele ob devetih. Bertin je ii obljubil, da se je bo gotovo ude- n ležil. k Nadporočnik Winfried je se-del zamišljen za. stričevo mizo. e] Premišljeval je, dali je bilo mo- n goče, da se je vršil že pogovor i1 med stricem in Schieffenzahnom. P Zdelo se mu je nemogoče, kajti c spominjal se je, da je dejal Ly- P chow nekaj o polpetih ali pol-šestih. Poklical je železniško c postajo ter vprašal, kdaj odhaja 0 vlak iz Brest-Litovskega. Od- & govorili so mu, da kmalu po pol- d šestih. In Winfried je pomislil, i! da skuša pač vsak šibkejši pri- h dobiti s tem moči, da postavi rI svojega nasprotnika pred že iz- k vršen čin. Schieffenzahn se boji starega Lychowa. In če bo V stari Lychow Alberta dobro ože-htal, tedaj mora sam vrag pasti iz neba, ako ne bo svojega po-velja preklical. Končno, tile sta- r ri Pruši so vendarle vedno ime- t !i prav, poleg tega pa je bil tudi r vsak drug izid, vsaj po člove- s škem razumu, nemogoč. Po par k minutah je poklical Winfrieda ^ Posnansky ter ga prosil, ko bi 1 se hotel potruditi do njega, ker 1 mu ima sporočiti izredno važno i novico. Winfried se je nasme- r j al ter povedal, da je novica tudi i do njega že prispela. Pa saj I stvar ni tako resna, kakor izgle- 1 da na prvi pogled. Seveda bo x takoj prišel k Posnanskemu, če- t ravno je preobložen z delom, da 1 se pogovori ž njim, kaj mu je i storiti v prihodnjih dneh. J Nato je Posnansky prosil nad- 1 poročnika, naj pokliče štabnega ( narednika ter ga vpraša, dali je > prišel Paprotkin danes, kakor 1 običajno, na svoje mesto pri di- e vizijskem poveljstvu. ' Winfried je zamahnil z roko f po zraku in vprašal :■ "Mislite £ pač, da ste zelo modri, kaj?" 1 Nato je Posnanskemu zagoto- '' vil, da bo pri njem v kake če- 1 trt ure. Vstal je ter šel preko 1 dveh praznih sob v tretjo, voščil dober večer ter sedel na vogal dolge mize, za katero je študiral štabni narednik Pont dve ve. liki fotografiji mervinske sinagoge. "Ne," je odvrnil, ko je pogledal svojega predstojnika, ki ga ;ie vprašal, dali se je javil danes Ruski na delo. "Morebiti se je javil pri sodni j i." "Ne, ni se," je pojasnjeval Winfried. "Mar mislijo, da sedaj, ko j t' ekscelenca odšel, sploh ne obstojamo več?" je vzkliknil Pont. "Nekdo jih je moral našuntati, da tako ravnajo z nami." "Kadar ni mačke doma, miši plešejo," se je zasmejal Win-lried. Pont je zmajal z glavo in rekel: "Oprostite mi, gospod, ampak gotovo je, da jih je k,do na-šuntal. 'To mi ne ugaja,' pra-: vi moj sinko. Dve leti je stai : sedaj," je še dostavil, ko se mu je srce napolnilo želje, da bi vi-. del sinka. "Potem gotovo ve, kaj govori,'' je pripomnil Winfried. "Tedaj i je pač najbolje, da pokličemo one tam preko." : Kommandaturin urad je le ■ potrdil Winfriedovo sumnjo: . jetnik Bjušev mora ostati po I naročilu ritmojstra Brettschnei-. derja v celici. Za to so bili teht-s ni vzroki, a poleg tega je tudi . prispel nek brzojav iz Brest-Li-- tovska, čigar vsebine pa ne mo- ■ Kommanaatura zaupati divi-ji- "Tako?" se je začudil Pont. \li smem vprašati, kaj boste orili ž njim?" Korporal Langermann na dru-sm koncu se ni mogel vec zadevati. (Odkar je dobil pred emi tedni drugi naši,v, je kar arel, uradne gorečnosti.) Iz-•uhnil je: "Ustrelili ga bomo ikom štiriindvajsetih ur." Pont je kar osupel razočarala: "Mar si nor, človek?" Winfried je razumel položaj, ašepetal je Pontu na uho: "To se že vemo, hočejo ga pokon-iti." Nato je vzel Pontu slu-ilko iz rok ter mirno povedal roje ime. Govoril je z onim tirom, ki ga je očuval vse skozi ne strašne dni okoli Soucheza i pozierskih pokopališč ob Som i, ob prvem napadu vojnih tan-ov. Dejal je: "Opozoriti vasr' loram, da je govoril v zadevi kscelenca z generalnim kvartir-im mojstrom ob štirih in po! i da bi utegnile vsled kakega renaglj enega koralna nasitati slo za najbolj vplivne osebe ne rijetne posledice." Langermann je iz navade si-er kliknil s petami, vendar pa dgovoril z zmagoslavnim gla-om: "Ukaz omenja rok štiriin-vajsetih ur, gospod. Zagotov-ieni bodite, da se ne bodo stori-i. nobeni prenagljeni koraki, 'ako se glasi ukaz generalnega var tirnega moj stra." "Prav imate," je zagodrnjal Vinfried ter obesil slušalko. Griši je bilo mraz v celici, že-cl si je, da bi bil bližje stra;-iji sobi, kamor so se stekali vsi rije hodniki, kjer so bile po-azvrščene celicc. Hodniki pa o bili napolnjeni z mrzlim zra-:om zadnjih treh tednov. Ta-;o bo najbrž ostalo mraz v teh icdnikih vse do poletja. Griša, d je hcdil po svoji celici, gori n doli, od vrat do okna in zopet lazaj, je nenadoma obstal: po-nislil je, kako bo izgledalo nje-fovc telo v poletju. Videl je že judi, ki so ležali vso zimo in "se poletje v zemlji, a so prišli ekem kopanja jarkov ali vsled takega drugega vzroka v polet-u na površje: še vedno so izgledali kot ljudje, a niso bili več epi. Vendar, zakaj bi se s stu-lom obračal od njih, ko je bile vendar tudi njemu določeno, da )ostane tak izpit, izsušen mrlič': iž marsikaj je prestal: zakaj nt >i prestal tudi te strahote? Brala se mu bo porastla, tam, kjer se boi koža še držala, kosti. Oči le bo imel več. Njegov jezik bc :ginil ali pa bo visel iz njegovih ist; a trebuha pa ne bo vee jod njegovim suknjičem, če mu Alfred E. Smith, najstarejši sin bivšega governerja.- Al Smitha, in njegova soproga, o katerih je časopisje pisalo, da se bosta ločila. Zakonski par zanikuje, da bi prišlo do raz-poroke. : Preskrbite si kapljico!:- ARNOLD ZWEIG: Slučaj narednika Griše Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U.