r$M®'§S}Oi*M§ii Poštnina plačana v oofBvTnf Leto tl. (IX.), štev. 56 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Vetja mesečno, prejeman » upravi ali po pošti 10 Din, doitavljen na dom pa 12 Din Hm Maribor, četrtek 8. marca 1928 »JUTRA" Telefpn: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Dalmadla brez poitne direkcije BURNI PRIZORI MED GOVOROM STJEPANA RADIČA. BEOGRAD, 8. marca. Današnja seja skupščine- ki se je pričela ob 10.45, je bila zopet zelo viharna. Zlasti med govorom poslanca Stjepana R a d i-t a je prišlo do tako silnih izgredov, da govornika sploh ni bilo slišati. Že takoj začetkom seje je nastalo veliko prerekanje med vladno večino in opozicijo, ker je skupščinski tajnik Valter zopet odklonil k zapisniku dostavek, da je Kmečko-demokratska koalicija pred pričetkom proračunske razprave zapustila dvorano. Poslanec Bankovičje odločno protestiral proti temu, češ da KDK zastopa ne samo Hrvate, ki jih sedanja vlada prezira, temveč sploh vse prečanske pokrajine. Opozarjal je, da je skupščina že včeraj sklenila, da se mora v zapisnik pripisati tudi ta dostavek, ki pomeni vsekakor važen dogodek. Skupščinski predsednik dr. P e r i č je nato izjavil, da on osebno nima nič proti temu, ako pride to v zapisnik, ne ve pa, ali se strinja s tem tudi skupščinski tajnik dr. Valter. Ker pa se je ta postavil na nasprotno stališče, je korč no tudi vladna večina med silnim hrupom opozicije odklonila Bankovičev predlog. Sledila je razprava o interpelaciji poslanca dr. G r i s o g 011 a glede ukinitve poštne direkcije v Splitu. Poštni minister dr. Vlajko K o c i d je v svojem odgovoru izjavil, da je ta redukcija v zvezi z izvajanjem splošne štednje v državnem gospodarstvu. Z ukinjenjem poštne direkcije v Splitu se bo prištedilo letno nič manj kot dva ; milijona dinarjev. Interpelant dr. G r i s o g o n o se; ni zadovoljil z ministrovim odgovorom in je v svojem govoru opisoval važnost poštne direkcije v Splitu za vso Dalmacijo. Opozarjal je, da je bila ustanovljena že L 1857. Avstriia se je dobro zavedala velike važnosti Primorja, dasi je bilo tedaj v Dalmaciji samo 10 pošt, sedaj pa jih je že nad 200. Italija ima samo za Zadar in otoke posebno poštno direkcijo, mi pa ukinjamo še to, kar je obstojalo že desetletja in je velikega pomena tudi za zvezo s pomorsko oblastjo. Nato je poslanec Stjepan Radič obširno razpravljal o pomenu Dalmacije za našo državo in važnosti splitske poštne direkcije. Dotaknil se je v svojem govoru tudi posledic svetovne vojne. Pri tej priliki pa so pričeli radikali in klerikalci tako razsajati, da govornika sploh ni bilo slišati. Vladna večina se je hotela zopet poslužiti stare metode in podtakniti Radiču besede, ki jih ni izrekel. Očitali so mu namreč, da je označil Srbijo kot povzročiteljico svetovne vojne 1« vprizorlH silen brus. ki ie več minut. Ko se je nemir polegel, je Radič zavrnil večino z izjavo, da ni nikdar rabil takih b**sed, ker ni človek, ki bi pljuval v lastno skledo in dolžil lastno državo. Za Radičem je govoril radikal Pu-niša Račič, ki je proslavljal zasluge Srbije v svetovni vojni, nakar je bila seja ob 13.30 prekinjena in se bo nadaljevala popoldne ob 17. uri. Prvi dan novega režima v Ptuju STARI PRIJATELJI ZOPET V OBJEMU. - DVOJNA' MERA IN DVOJNA PRAVICA. _ BAKLJADA PO MESTU. Žtebanje čržaune loterije BEOGRAD, 8. marca. Na današnjem žrebanju državne loterije so bili izžrebani sledeči večji dobitki: 60.000 Din je zadela številka 21.360, 40.000 Din — 119.772, 10.000 Din pa številki 35.699 in 93.603. Ploueča skrinja z dragoceno usebino Med vojno, ko so ploveče mine in nemške podmornice uničevale trgovske parnike, je bilo silno nevarno prevažati po morju kake dragocene predmete. Cesto se je namreč dogodilo, da so bile ladje z dragocenim tovorom potopljene in so izginile tako velikanske vrednosti za vedno na dno morja. Da odpomorejo temu, so napravili Nizozemci skrinjo iz trdega lesa, ki je bila hermetično zapria in je v slučaju, ako se je ladja potopila, plavala na vodi. Avtomatična sirena in dve električni svetiljki, ki sta goreli 48 ur na tej dragoceni ploveči skrinji, so imeli nalogo, da opozore mimo prihajajoče parnike na dragoceni tovor. S takimi skrinjami so bili transportirani vrednostni papirji in dragocene kovine in se je izkazala ta uredba v mnogih slučajih za zelo koristno. Bog zna, ali postanejo take skrinje še 'kedaj aktualne? . . . Ptuj, 8. marca. V pondeljek je v slavnostni seji občinskega sveta veliki župan mariborske oblasti zaprisegel novega ptujskega župana Miho Brenčiča. Seji je prisostvovala le klerikalno-ra-dikalno-nemškutarska večina, demokrati in socijalisti so se absentirali. Tako je bilo navzočih le 15 odbornikov in je bila torej po mestnem statutu seja nesklepčna. Toda gospodje so šli kar preko tega z elegantnim skokom. G. gerent je sejo otvoril, novi župan jo je po zaprisegi nadalje vodil in zaključil, g. veliki župan je pa na seji izvršil edino točko — zaprisego. Ugotavljamo s tem le interesantno ilustracijo starega pregovora: Duo cum fa-ciunt idem — non est idem! Radi sličnega položaja v občinskem svetu, ker demokrati in narodni socijalisti po izdajstvu SLS tedaj niso imeli več dvetretjinske večine, je veliki župan razpustil prejšnji občinski odbor ter postavil gerenta. Ravno isti veliki župan pa je v pondeljek v okviru enako nesklepčne seje klerikal-no-nemškutarske večine izvršil uradni akt, g. gerent pa se je previdno zmuznil okoli konstatacije sklepčnosti. Dvojna morala — ki jo gospodje očividno istovetijo s svojo politično moralo. Potek seje pa je bil sledeči: Ob enajstih se je zbrala večina občinskega odbora v sejni dvorani — demokratski in socialistični sedeži so bili prazni. Sejo je otvoril gerent g. dr. Zavadlal, nakar je veliki župan v kratkih besedah pozval odbornike k resnemu delu ter izvršil zaprisego župana Mihe Brenčiča. Sledil ie ganljiv trenutek, ko je\župan g. Brenčič v desetem letu po osvobojenju mesta Ptuja od nemškutarskega režima dav-nostno zaobljubil svojega zaveznika, Nemca g. Piricha kot podžupana. Slovenec je pljunil v lastno skledo. Novi župan je imel nato svoj govor, ki se ni ▼ ničemur razlikoval od njegovih agitacijskih govorov med volilnim bojem. Šel je namreč kar čez drn in stm: davki, vodovod, stanovanjska kriza — vmes majhen napad na demokrate — nato zopet tržnica, priključitev Brega k Ptuju, ohranitev gimnazije in meščanske šole, poprava mostu — in spet ti prokleti demokrati. Tako je šlo dolge tričetrt ure, da so slavnostni udeleženci že mlkr zdehalL Kar naenkrat pa je bilo konec in g. Miha Brenčič so vprašali svojega dragega zaveznika »von der zweiten Landesspra-che«, ali bi hotel tudi on kaj povedati. Ker pa g. Pirich na županov dolgovezni govor ni imel ničesar dostaviti, je raje molčal. Zvečer je bila pa bakljada. Vse skrito bistvo nove družbe na magistratu se je pokazalo zvečer v luči slavnostne iluminacije. Vse, kar je čutilo in čuti veselje nad novim, lepim nemškim časom — vse je bilo na ulici. In prepevali so podoknice g. Paulu Pirichu in g. Steudte ter mimogrede tudi županu Brenčiču, ki jim je pripomogel do nove slave. G. Miha Brenčič pa je v zahvalo povedal z balkona magistrata, da je konec režima, teh vražjih demokratov in še na ženske je apeliral, naj vihte prihodnjič ob volitvah bolj ener gično copate, da bo Ptuj še bolj črn. Čudna proslaua Deseletnica rdeče armade so proslavili v Odesi na zelo originalen način. Mestno prebivalstvo so prebudili rano v iutro alarmni signali tvornic in ko je prišlo na ulice, je opazilo, da je mesto zasedeno od belih čet. Na vseh važnejših zgradbah so bili tudi rdeči grbi že zamenjani z belimi. Seveda je bila to samo umetno vprizorjena borba, ki se je vodila med belimi vojaki v mestu in rdečimi *unaj mesta. Prebivalstvo je z zanimanjem o-pazovalo razvoj boja. Ves boj se je vršil po možnosti čisto podobno kakor 1. 1920, ko so boljševiki zavzeli mesto. Opoldne je bil končno boj končan in so zmagali seveda boljševiki. Pouratek Gorkega u Rusijo MOSKVA, 7. marca. Slavni ruski pisatelj Maksim Gorki ki živi že nekaj let v Italiji, se vrne v kratkem v Rusijo. V Moskvi se je sestavil poseben odbor, ki pripravlja proslavo 55-letnice književnega delovanja proslavljenega ruskega pesnika. Vlada je vrh tega izdala poziv na narod da naj priredi Maksimu Gorkemu o priliki njegovega povratka v domovino čim veličastnejši sprejem. Nesramen sprevodnik. Davi sem se peljal s cestno železnico in me je neki nesramen sprevodnik ves čas fiksiral, kakor da ne bi bil plačal voznega Ustka! — No, kaj si pa napravil na to? — Enostavno fiksiral sem ga, kakor da bi bil res plačal karto! fpemlnialte » STRAŠNA EKSPLOZIJA NA JAVI. LONDON, 7. marca. V mestu Koedve-su na otoku Javi je zletela v zrak radi zelo močne eksplozije v pondc-ljek tamkajšnja tvornica za izdelovanje streliva. Učinek eksplozije je bil naravnost strašen. Nad sto hiš se je silnega zračnega pritiska porušilo. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 20 trupel in 50 ranjencev. Vsa polja in travniki v okolici so silno opustošeni. Železniška nesreča Včeraj zjutraj se je pripetila pri Dra-ganiču težka železniška nesreča. Malo pred prihodom potniškega vlaka s Suša-ka, je odšel progovni čuvaj Josip Lovrič po poslih iz čuvajnice. V tem trenutku pa je tudi že dobil signal, da prihaja vlak.. Nenadni prihod vlaka ga je zelo presenetil. Da bi prišel pravočasno na svoje mesto z rdečo zastavico v roki, je stekel preko proge baš v hipu, ko je bil vlak že par metrov pred niim. To je postalo zanj usodepolno. Lokomotiva ga je namreč zgrabila za desno nogo in ga potisnila pod kolesa. Vlakovodja je takoj ustavil" vlak, nakar so Lovriča potegnili vseg* razmesarjenega izpod koles. Nesrečne® je bil rodom iz Gradca in oče štirih otrok. »ŠPANSKA« NA JAPONSKEM. LONDON, 7. marca. Po poročilih iz Tokija razsaja po vsem Japonskem »španska bolezen«, ki zahteva dnevno 40—50 smrtnih žrtev. Tudi cesarska rodbina je zbolela na influenci. Cesar leži v postelji, njegova šestmesečna hčerka pa je smrtno nevarno bolna. Tudi O Afganistana se zadnje tedne po vseh evropskih novinah izredno mnogo piše, odkar je kralj Amanullah gost različnih evropskih vladarjev. Zgodovina neodvisnega naroda Afganistancev je prav svojevrstna. Posebno mnogo razpravljajo te dni o izvoru tega ljudstva. Po neki afganski tradiciji je prišel v njihovo sedanje ozemlje neki Afghana, sin Jeremije in nečak Savla, kot poveljnik Salomonove vojske, ki jo je pozval Nebukadnezar. Afghana je spremljala v nove kraje večja množica rojako-v in se tam rrasehla Id razmnožite. Del- Afgancev se je deti časa mudil v borbah za Mohameda v Arabiji. Ko se je povrnil na sever. ,jq vsilil hvem. Stran 'ti Mariborski VEČERNIH Jtjtra Vi Mariboru, dne 8. iu. 1928. ■MMBHonnHnagnaa Hariborsiii porota DSODEPOLNO PONOČNO SREČANJE. — UBOJ NA SVETI VEČER. Tekom včerajšnje razprave proti Lesarju in Rincu, ki sta se zagovarjala radi roparskega napada na posestnika Ramenska, je postal Rine na enkrat bolj odkritosrčen in je izpovedal in priznal marsikaj, kar je doslej vedno tajil. Na podlagi teh izpovedb so prišli porotniki do prepričanja, da je zakrivil rop Rine sam, Lesarja pa so oprostili. Rine je bil obsojen na štiri leta težke ječe, Lesar pa je zapustil jetnišnico. Senat je bil isti kot kot predpoldne, javnega obtožitelja je predstavljal drž. pravdnik g. dr. Zorjan, zagovarjal je Lesarja g. dr. Koderman, Rinca pa g. dr. Kumbatovič. * *’ Roka pravice je postavila davi na odgovor pred porotnike 201etneg.i Janeza Pečarja, delavca iz mariborske okolice*, ki je bil obtožen, da je dne 3. decembra 1927. ubil posestnika Alojza Krajnca v Št. Petru pri#Mariboru. Pečar je citiranega dne prejel plačo pri gradnji nove okrajne teste pri Št. Petru. 2e tekom popoldneva je malo popival ter imel razne manjše konflikte. Toda večerjat je šel mirno na svoj dom, od koder se ie odpravil nekaj po 20. uri proti domu nekega znanca, pri katerem je kupoval liar moniko.Na tej poti pa je doliitel posestnika Kranjca, korakajočega od Pečarjevih na svoj dom. Pri tem srečanju je bil izvršen uboj. Kako se je hudodelstvo izvršilo, seveda ne ve nihče povedati razen obdolženca, kajti dejanje se je izvršilo ponoči na samotnem kraju, ne da bi bila v bližini živa duša. Ker je Krajnc naslednjega dne umrl, je ostal edina priča Pečar sam, ki je v preiskavi izpovedal naslednje: Ko je že nekaj minut korakal od svojega doma, je naenkrat nekdo zavpil za njim znani klic na korajžo »auf biks*. Takoj nato pa ga je že tudi nekdo zgrabil za vrat. Kdo je to bil, Pečar v temi ni mogel spoznati. Obdolženec se ga je najprej otresel, ga sunil od sebe, nato pa še parkrat udaril s palico po glavi. Ko je ta obležal, si ga je Pečar ogledal od blizu in spoznal v njem Alojzija Krajnca. Pečar je sam obvestil sorodnike ranjenca o nesreči, ki so ga odnesli domov, naslednjega dne pa v bolnico. Krajnc pa je že na potu umrl. Državno prjvdui-štvo je mišljenja, da Pečar ni ravnal v silobranu niti ni bil toliko vinjen, da sc dejanja ne bi bil zavedal. Današnje razprave vodi vdss. g. Posega, votanta sta dss. g. Zemljič in dss. g. dr. Tombak. Državni pravdnik je bil dopoldne g. dr. Zorjan. Pečarja je zagovarjal g. dr. Juvan. Ker so porotniki potrdili vprašanje uboja, je bil obsojen Pečar na štiri leta težke ječe. * Radi enakega delikta se je zagovarjal v drugi razpravi 241etni samski delavec Rupert Čeh, pristojen v Donawitz v Avstriji, ki je na sveti dan preteklega božiča zabodel v Destrniku pri Ptuju z žepnim nožem Ivana Mahoriča v prsa, radi česar je ranjenec dne 3. junuarja tl. umrl v ptujski bolnici. Mahorič se je vračal na sveti dan zvečer v družbi več tovarišev iz neke gostilne od Sv. Urbana. Okoli 20. ure so prišli mimo viničarije Antona Pukšiča v Desterniku in poklicali iz hiše na pogovor tamkaj stanujoče. Prikazal se je Anton Pukšič, obtoženi Čeh in Alojz Zelenko. Zadnji je še pristopil k Mahoriču, ki mu je ponudil cigaro. Ko si je Zelenko prižgal smotko, se je priljližal Mahoriču Rupert Čeh ter ga izgovorivši besede: »Veš, kaj je lani bilo?« sunil z žepnim nožem s precejšnjo silo od spredaj v prsa. Ranjenega Mahoriča so spravili k znancem in ga obvezali, Čeh pa se ie še hvalil v viničariji, da je sunil z nožem Mahoriča v prsa. Prvi je na posledicah poškodb umrl v ptujski bolnici dne 3. januarja. Smrtno nevarna rana se je namreč zgnojila in nastopilo je zastrupljenje krvi, kar je povzročilo smrt. V preiskavi je Čeh priznal dejanje; trdil je le, da ga je sunil zato, ker je Mahorič sam segal v žep, da privleče kako orožje. O tem pa glasom obtožnice sploh ni govora, ampak je Čeh izvršil dejanje v očitno sovražnem namenu, da se maščuje zn poškodbo, ki mu jo je svoje-časno priznal Mahorič. Porotniki so rekli, da Čeh ni kriv hudodelstva uboja, temveč le pregreška zoper varnost življenja po § 335, radi česar je bil obsojen na deset mesecev strogega zapora. Obtoženca je zagovarjal g. dr. Jan. * Popoldne ob treh se je pričela razprava proti vlomilcu v Robausovo blagajno, Armandu Hansu. Podrobnejše poročilo prinesemo v jutrišnji številki. S tem slučajem sc je zaključilo letošnje pomladansko porotno zasedanje, ki hvala bogu ni bilo tako krvavo kot običajno. Za poletno zasedanje pa se obetajo zanimive razprave o »denarnih poslovanjih« na debelo. (Jeni uspehi na mari-barskih srednjih šolah Maribor, 8. marca. Po novi uredbi se deli šolsko leto v tri tromesečja. Dve tretjini leta sta minuli in dijaki so dobili zadnjič pred končnim zaključkom šolsko obvestilo. Pričakovati je bilo, da bodo uspehi vsaj približno taki, kakor so bili v časih pred svetovno vojno. Objavljeni rezultati pa kcfžejo, da smo še daleč za normalnim stanjem. Na državni realki v Mariboru je izmed 537 dijakov uspešno zaključilo to tromesečje 248 dijakov ali 46.2%, na državni gimnaziji pa je izmed 639 dijakov izdelalo 372 dijakov ali 59%. Za letos ne moremo več iskati vzrokov za tolik neuspeh v šoli sami, kajti menjavanje učnih moči ni .presegalo normalnih predvojnih prilik, učni red se ni motil, učne knjige so večinoma na razpolago. Vzrok morejo torej biti le učitelji in učenci, oziroma nekaj, kar leži izven šole. Da so učitelju dandanes živci bolj napeti, kakor so bili profesorjem v dobrih starih časih, kdo bi mogel in smel to zanikati. Vsaj jih vidimo, kako se morajo boriti za stanovanje, za obleko, za prehrano; nič jim ne ostane za razvedrilo, za zabavo, saj so zadovoljni, če morejo sploh izhajati, ko je povsod občutek neke nesigurnosti. Slovenskemu dijaku se ni nikdar predobro godilo in radi tega bi mogli trditi, da je danes, ko je z lahkoto dobiti primarno stanovanje, zlasti šc, ko se v Mariboru za podpiranje dijaštva priznano mnogo stori, v tem pogledu že nastopijo stanje, kakor ie bilo pred vojno. Kakor nekdaj se zanima mladi rod tu- di sedaj za širšo duševno izobrazbo ter za telesno spretnost in okrepitev. Saj je prav in tako radi vidimo te mladeniče in mladenke pri inštrumentih, kot dekla, matorje in igralce; veseli nas, ko more' mo trditi, da je izginilo iz dijaških vrst nekdanje že ostudno pijančevanje in da se zbirajo dijaki tem raje v literarnih in šahovskih krožkih. A enega sedanji mladini gotovo manjka: tiste zbranosti in zavesti, da je treba najprej storiti dolžnost, ki mu jo nalaga šola, na kar šele pride vse drugo. In v tem jim daje sodobno življenje premalo dobrega vzgleda, pač pa jih kliče skoraj vsak dan, saj je že faktum, da propade vsaka prireditev, kjer ni našega dijaštva. In prireditev je v Mariboru sila mnogo, vse preveč. Od-rastli ljudje ne morejo vseh posečati, mladina pa misli, da mora biti pri vsakem predavanju, pri vsaki tekmi in pri vsaki predstavi. Skrbeti je treba, da bo mladina vsaj zadnje tromesečje zboljšala svoje znanje, da ne bo izgubljeno toliko naroduc ga premoženja, predvsem pa, da ne bodo izgubljena življenska leta, ki se ne povrnejo nikdar več. Ko smo že drugod prebrodili težave in sc uravnava življenje v normalen tok, naj tudi šolski uspe hi ne zaostajajo za običajno dosegljivimi 85% pozitivnih zaključkov šolskega leta, Zdravniška. — Vaše zdravje je popolnoma raz rvauo. Potrebovali bi kakega morskega potovanja. Vam H .dopušča to vaš poklic? — Kakopak, saj sem mornar, ki sem baš priplul iz Južne Amerike! ... ?! Mariborski m dnevni drobiž mariborsko gledališče REPERTOAR: Četrtek, 8. marca ob 20. uri »Orlov« ab. A. Kuponi. Petek, 9. marca. Zaprto. Sobota, 10. marca ob 20. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Nedelja, 11. marca ob 15. uri »Takrat v starih časih«. Kuponi. Globoko znižane cene. — Ob 20. uri »Pri treh mladenkah«. Kuponi. Leskovčeva drama »Dva bregova« v narodnem gledališču. Naša drama pripravlja najboljšo slovensko izvirno noviteto Leskovčeva »Dva bregova«, ki je že pri krstni predstavi v Ljubljani doživela velik uspeh. Režija drame je v rokah g. R. P r e g a r-c a, ki to pot postavlja prvič v Mariboru velikopotezno režijo množic, kar bo gotovo nad vse zanimivo in posebna a-trakcija za naše gledališče. V ansamblu sodeluje nad 50 ljudi, ki že dva tedna pridno vadijo in je uspeh drame zagotovljen. Glavne vloge igrajo: gg. Grom, Da-neš, Kovačičeva, Zakrajškova, Kovič Pavle, Rasberger, Skrbinšek itd. To bo brez dvoma novi dramski šlager in za vse, ki iščejo v drami originalnosti, duhovitosti, z eno besedo izborne in zanimive snovi, naravnost pravi dogodek in prvovrsten umetniški užitek. — Učni uspeh na državni gimnaziji. Na državni gimnaziji v Mariboru je dijakov 639, in sicer 567 dečkov in 72 deklic. Izdelalo je tromesečje 372 (59%), 1 ali 2 nezadostna reda ima 161 (25.6%), več nezadostnih 97 (15.4%) neredovanih 9 učencev. Radi slabih uspehov in ne-rednosti je bilo odslovljenih 12 učencev, ponajveč iz prvega razreda, kamor so bili sprejeti nepripravljeni, saj letos ni bilo več sprejemnih izpitov na naših sred njih šolah. — Na naslov okrajnega zastopa v Mariboru. Odkar imamo avtobuspromet v Pobrežju nam je isti naložil strašno pokoro za to ugodnost. Ob majhni rosi je pa avtu razorana Pobrežka cesta podobna blatnemu jezeru, Prebivalci Pobrežja ter po-setniki pokopališča z dramatičnimi gestami in priduški prodirajo po razorani cesti od ene točke do druge ter končno pregazijo blatno jezero. Pri pasiranju kakega avtomobila jih isti obsuje z blatom, ker nimajo prilike, da se izognejo. Prebivalci Pobrežja nujno prosimo okrajni zastop, da odpomore tem strašnim razmeram. -*■ Krajevna organizacija SDS za III. okraj ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 11. marca ob J410. uri dopoldne v gostilniški sobi g. Starmana v Mlinski ulici 9. Prosimo za polnoštevilno udeležbo članstva. — Odbor. — Prvi mariborski rešilni motorni čoln. Včeraj je preizkusilo prostovoljno rešilno društvo na novo nabavljen rešilni čoln. Vožnja se je izvršila na Koroški cesti ter se je sijajno obnesla. Razen kopice šolarjev, nekaj državnih nameščencev in več gospodinj, se imata cela konjska vprega in tudi kompletno zaseden mestni autobus(i) le tej vožnji zahvaliti za rešitev pred sigurno smrtjo v blatnih valovih. Občinski očetje, ki so se te vožnje udeležili in so prvikrat v življenju videli blatno rivijero Koroške ceste, so postali žrtev morske bolezni, v ostalem so pa bili očarani. Hvaležni davkoplačevalci koroškega predmestja pa pridnft gradijo Čolne na vesla in jadernice, ker so motorna vozila začasno še predraga, da bi mogla priti na trg in v mesto. — Tako in slično bomo kmalu čitali v naših listih, ako se ne bo skoraj zganila mestna občina, odnosno okrajni zastop, da popravi Koroško cesto, ki je med najprometnejšimi ter v sedanjem stanju sigurno ne dela časti našemu mestu. — Mariborska boi;za dela išče strokovnjaka za izedlovanje ledenic in aparatov za pivo z visokim pritiskom, dalje specijalista za izdelovanje strun za muzikalne instrumente in žic (niti) ^®sar povedati o bodočih poslih svoje tako bogate matere, temveč se je samo togn-tila rade visokih davkov na dedšcino, ki ti* fr ')* »kvari. v Hans Dominik: Oblast treh V prihodnjih sekundah je nadeževalo Še kakega pol tucata podobnih vesti Dokler ni admiral Blain končal neenaki boj in zbežal z ostankom svojega bro-dovja proti severovzhoda. Admiral Morison je zbral ostanke svojega brodovja in odhitel z njim na dote* danje mesto angležke eskadre. Po končanem boju je smatral za svoj mornarsko dolžnost, da reši preživele. Na pol pota, v višini Sydneya, so mu prišle nasproti podmornice. Sto U-čolnov Druga za drugo si so sledile v nadgladiti-ski vožnji. Velike, težke podmorske križarke, kar jih Avstralija ni posedovala. Vozile so brzo in so se v nekaj minutah približale. Mogle bi biti sovražnikove podmorni-pe. Toda nobenemu avstralskemu mornarju ni kaj takega prišlo niti na misel. Vsi, od poveljnika do navadnega topničarja so videli v njih rešitelja od gotovega pogina in so jih pozdravili v navdušenimi »cheer« klici. In na krovu vodilne podmorske križarke se je sedaj dvignila rdeča kroglja, se razprostrla v vetru in pokazal se je zvezdnati prapor Zedinjenih držav. Amerikanske podmornice pod' poveljstvom admirala Willcoxa so posegle v boj. Ne da bi vedel za zadnje odredbe diktatorja Cyrusa Stonarda, je videl Willcox avstralsko brodovje v boju z angležko premočjo. Naj kujejo politiki spletke, kakoršne hočejo. Stari morski volk Wilcox je vedel edinole, da se bo Avstralija v kratkem združila z Ameriko. In to mu je zadostovalo. Avstralsko brodovje je pristalo v pristanišču Sydneya. Po nenadnem sklepu admirala Willcoxa mu je sledila ameri-kanska podmorska eskadra. Menil je, da je treba kovati železo, dokler je vroče in se je prokleto malo zmenil za diplomatske običaje in predpise. Vest o poteku boja in pomoči ameri-kanskih podmorskih križark je telefonl-čnim potom prehitela brodovje. Celo dolgo, strašno uro, so trepetale sydney- ske hiše od bobnečega ognja bojujočih se brodovij. Potem pa se je prebivalstvu odvalil kamen od srca. Pomoč in zmaga s pomočjo Amerikancev. In prestrašeno razpoloženje se je prevrglo v nasprotje. Vse je hrupno pozdravljalo amerikanske mornarje, ki so se v posameznih skupinah izkrcavali. Nikdo v vsem Sydneyu ni več mislil na svoje običajno delo in vsakdanje dolžnosti. Po cestah so se valile goste množice ljudstva in hiše so se kar skrile za zastavami. Eden med maloštevilnimi, ki cele zadeve ni bil prav nič vesel, je bil avstralski ministrski predsednik Mr. Applebee. Državnik je mislil na bodočnost in se je odpeljal k angleškemu poslaniku Mac Neillu. Popreje pa si je sestavil gotov načrt. Anglež ga je sprejel ošabno in hladno. Toda preveč je pokazal svoje začudenje, da bi se ga moglo smatrati za resnično. Po vašem zadnjem obisku sem premišljeval, kako bi omilil sklep parlamenta. Upam, da sem našel pot. po kateri bi mi moglo to uspeti |n bi bil zelo razočaran, če bi ne prišlo do sporazuma.« Mac Neill je postal pozoren. Da je dana možnost, obrezuspešiti sklep parlamenta? Potem se je seveda zadeva okrenila na drugo stran. Odgovoril je, da bo takoj zahteval nove informacije od svoje vlade. Mr. Applebbe ni bil še dobre ure zopet doma, ko ga je obiskal Mac Neill. Leta mu je sporočil, da zahte« va angleška vlada natančno '-'»jasni-tev celega dogodka, nakar bo šele sklepala o nadaljnih korakih. Mr. Applebee se je oddahnil. Ta odgovor je pomenil preveden iz diplomatskega v navaden jezik, da tudi Anglija noče pojesti prevroče mb.e. Popolna pojasnitev . . . zato je treba »Kaj pa želite, gospod ministrski najmanj štirinajst dni. Več pa Cyrus predsednik? Mislim, da si po tej afe- Stonard ni zahteval. Pri slovesu je ri skoro nimava še kaj povedati.* Mr. Applebee je bil pripravljen na tak sprejem. segel Angležu z ostentativno prisrčnostjo v roko. Mr. Mac Neill se je v svojem avto- -Dovolite, toda jaz sem popoln >ma; odpeljal nazaj v svoj urad. V drugega mnenja o dogodkih, ki so se Alfredovem parku se je zagozdil pripetili zadnje ure. Angleški admiral je bil, ki le začel s sovražnostmi in ki je oddal prvi strel na naše brodovje. Na naše malo brodovje. katerega posadka se je v tem nesrečnem trenotku nahajala v očividnem uporu. Bodite prepričani, da to nesramnost z zastavami prav tako obsojam, kakor admiral Morison. Ves nesmisel izhaja od nekega kapitana, ki je poznan kot oija-nec in ki bo še danes odpuščen iz službe. Toda ta okoliščina nikakor ne opravičuje ostri nastop vašega admirala. Kaj je posledica njegovega ravnanja? Prav to, pred čemur sem vas hotel danes dopoldne posvariti. Poseg v boj z amerikanske strani. Toda kljub vsem tem dogodkom, ki so stali nas in vas človeška življenja in dobre ladije, upam še vedno, da se bo dala urediti zadeva mirnim potom njegov avtomobil med rajajočo, pojočo in navdušeno množico, ki je nosila amerikanske zastavice. Gneča je prisilila šoferja k počasni vožnji. Neki avstralski mornar z amerikan-skim zvezdnim praporjem v roki je stopil na stopnico avtomobila in je zavpil: »Halo, fantje, trikrat hura ra lin- cle Sama!« Tisočkratno je odjekni! njegov klic iz množic in se valil kot srrom po široki cesti navzdol. Tedaj je občutil Mac Neill, da je Avstralija za Anglijo izgubljena za vekomaj. Šofer se je medtem prerinil skozi množico v mirnejšo stransko ulico »Poženi, šofer!« Osorno je ukazal Anglež in se po* greznil nazaj v blazine. % * Napeti politični položaj je prisilil tudi četrtega l^rda angleške admira-litete prekiniti svoj podeželski oddih za nedoločen čas. Lord Horace Mait-land se je s svojo rodbino in služab-ništvom vred preselil v svojo mastno hišo v Londonu. Obširna palača iz časa Gregorja tretjega. Komaj deset minut oddaljena od palače angleške ad-miralitete. Dalje prihodnjič. MALI OGLASI Autogume, snežene čevlje, galoše popravlja vulkanizacija Dolenc, Tatten-bachova ulica 14, Maribor. 519 Kupi se mala hiša, pripravna za trgovino v sredini -nesta Maribor. Ponudbe pod »I. M.« anončni zavod Hinko Sax, Maribor. 543 Pekarna v ljubljanski okolici, Vi ure od glavne pošte, s stanovanjem, se odda v najem. Naslov in pojasnila v upravi lista. XXI Damske modne nogavice v vseh barvah samo 8 Din Kie! Kle? ¥ f Občinskim uradom In resnim podjetjem priporočamo Ogleite si veliko zalogo novih 8 * MODNIH Občni LISTOV | državljanski zakonik za spomlad in za poletje 1 # v Knjigarni Tiskovne zadruga 1 Cen« v platno mani knjigi * poStnlno 185 Din v Mariboru, Aleksandrova 13 * l Naioča sc v knjigarni Tiskovna zadruge v Mariboru Aleksandrove cesto IS Ne pozabite I Hodna trgovina Jos. Karnižnik je sedaj na Glavnem trgu 11 Ovratniki, trdi in poltrdi najboljše vrste 9 Din, srajce, samoveznlce, klobuki in vsi drugi modni predmeti po reklamnih cenah. V. Vsled preselitve trgovine se vrši razprodala n ode nih okvirjev, mnet. slik, denarnic n datntkihi torbic iz uanjeieia, trgov*kih k*jig, piiarn. potrebščin in viakovrjtnegi papirnega blag« 30% ceneje. Miho Vahtar, Maribor, Goiooika ul. 24 Pisaroiške potrebščine 1125 najboliše kvalitete kupite I« pri Zlati Brišnik, Maribor. Slovenska ul. 11 Vso tiskovin* po naročilu. * * i us* SEVAM IZPOLNI IN 1MEU BODETE OBLEKO IN PERILO IZ NAJBOLJŠEGA IN NOVOMODNEGA BLAGA PO ZELO NIZKIH CENAH, AKO SI ISTO NABAVITE PRI TVRDKI I. N. ŠOŠTARIČ • MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA STfiV. 13 JUBILEJNI ZBORNIK ZA PETDESETLETNICO OTONA ŽUPANČIČA ie pravkar izšel. Broširana knjiga velja 42 Din vezana 56 Din, poštnina 3 Din Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 13 Konsorcij v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: P r » n B r o * o v I fi v M»'iborq Tiska Mariborska Uskacoa (L d.. predstavnik Stmlo Dtteliv Maribora.