PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 215 (14.306)
Trst, sreda, 16. septembra 1992
Dva dni po devalvaciji italijanska valuta znova v špekulacijskem vrtincu
Lira ponovno v velikih težavah Vlada doživela poraz v senatu
Nemška marka preko srednje vrednosti - Poseg italijanskih monetarnih oblasti - Davek ICl bodo plačali le lastniki stanovanj - Scalfaro zahteval vrnitev neupravičenega premoženja
V Berlinu italijanska
f •	• v v
levica isce skupni jezik in strategijo
RIM Dva dni po devalvaciji lira še vedno išče novo ravnotežje znotraj EDS, včeraj pa se je ponovno znašla v špekulacijskem vrtincu, ki je njeno vrednost potisnil čez srednjo mejo na novo določenega tečaja v primerjavi z nemško marko. Italijanske monetarne oblasti so bile tako že spet prisiljene, da z občutnim posegom - porabili so približno 600 milijard lir - preprečijo nove špekulacije, na valutnem trgu pa je posegla tudi španska centralna banka, saj je pezeta tudi izgubljala v primerjavi z marko, navzdol pa sta špansko valuto skupaj vlekla šibka lira in britanski funt.
Marka je sredi dopoldneva presegla vrednost 805 lir, marki pa sta sledili tudi drugi dve valuti, ki sta nanjo vezani: nizozemski gulden in belgijski frank. Lira je padla pod srednjo dogovorjeno vrednost tudi v primerjavi s pezeto. V težkem položaju se je včeraj znašel tudi britanski funt, ki pa je v primerjavi z liro pridobil 6 lir glede na ponedeljkovo vrednost, ko je veljal 2.229,56 lire. Okrepil se je tudi francoski frank, ki je včeraj veljal 236,930 lire (234,035 v ponedeljek). Marka je ob fiksingu veljala
nekaj manj kot 802 liri, v popoldanskih urah pa se je ponovno povzepela na 805 lir. Kontroverzno se je obnašal ameriški dolar, ki je na vseh glavnih valutnih tržiščih izgubljal na vrednosti, povsod pa je pridobil le v primerjavi z liro.
Negativnemu dnevu lire je treba dodati nov padec vrednosti indeksa Mib na milanski borzi. Po ponedeljkovem ovrednotenju je včeraj borza v poprečju izgubila 1,74 odstotka vrednosti, kar od začetka leta pomeni že 26,7-odstotno izgubo.
Tem težavam na finančnem področju pa je treba dodati nove težave tudi na političnem prizorišču, ki je sedaj izredno tesno povezano z gospodarskim. Vlada je včeraj v senatu doživela poraz, saj je združena opozicija s pomočjo socialistov in tudi KD izglasovala amandma k občinskemu davku na nepremičnine ICI, po katerem po novem najemnikom stanovanj tega davka ne bo treba plačevati. Vlada je namreč predlagala, da bi tudi najemniki plačali tretjino predvidenega davka, ki ga bodo tako plačali samo lastniki stanovanj.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nanut: Devalvacija ni zadostna terapija
VOJMIR TAVČAR
TRST — Lahko razpravljamo, ali je bila devalvacija lire potrebna ali ne. Jasno pa je, da to ni ukrep, ki bi lahko ozdravil italijansko gospodarstvo. Vsi bomo morali zategniti pas, upati pa je, da bodo bremena pravično porazdeljena. Tako bi lahko na kratko strnili oceno prof. Vladimira Nanuta o nedeljskem sklepu italijanske vlade, da razvrednoti liro ob istočasnem ovrednotenju ostalih valut evropske dvanajsterice.
Pogovor s slovenskim ekonomistom, sicer rednim profesorjem na ekonomski fakulteti tržaške univerze in ravnateljem znanstvenega sveta pri MIB (Master International Business), pa se ni omejil samo na pravilnost ali nepravilnost devalvacije, pač pa se je po zaslugi intervjuvanca razvil v dokaj točno fotografijo gospodarskega stanja v Italiji in je zaobjel morebitne učinke nedeljskega vladnega ukrepa na vsakodnevno življenje.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Sarajevu in na drugih bosanskohercegovskih bojiščih nekoliko mirneje
Varnostni svet pooblastil okrepitve v BiH Zunanji minister Silajdžič gre v Ženevo
i
Srbskočrnogorski premier Milan Panič na pogovoru s kitajskim predsednikom Yang Shangkunom v Pekingu	(Telefoto AP)
LJUBLJANA — Varnostni svet Združenih narodov je v ponedeljek zvečer po pričakovanju sprejel resolucijo o napotitvi novih pripadnikov mirovnih sil OZN v Bosno in Hercegovino. Tako naj bi se sedanjim 1.500 modrim čeladam pridružilo še 6.000 vojakov. Njihova poglavitna naloga bo zavarovati pošiljke s človekoljubno pomočjo ter pomagati pri odpiranju kopenskih poti do mest, ki jih oblegajo srbske sile. Dodatne modre čelade bodo zagotovile zahodnoevropske države in Kanada, te države pa bodo najbrž tudi financirale njihovo delovanje. O natančni razmestitvi mirovnih sil bo odločal visoki komisariat Združenih narodov za begunce. Kot poročajo je za naj novejšo resolucijo glasovalo 12 od 15 držav članic Varnostnega sveta. Proti ni glasovala nobena država, vzdržale pa so se Kitajska, Indija in Zimbabve. Člani Varnostnega sveta so hkrati neuradno v zasebnih stikih
razpravljali tudi o zprtju zračnega prostora nad Bosno in Hercegovino, vendar o tem niso sprejeli nobenega sklepa. V zvezi s tem je znana izjava voditelja bosansko-hercegovskih Srbov Radovana Karadžiča o tem, da bi prepoved preletov letal nad ozemljem Bosne in Hercegovine resno oslabila srbske sile. Če bi se to zgodilo, bi se srbska stran, kot je zagrozil Karadžič, umaknila z mirovnih pogajanj v Ženevi. Iz krogov mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji pa je včeraj prišla zelo pomembna novica, da bo zunanji minister Bosne in Hercegovine Hans Silajdžič sodeloval na mirovnih pogajanjih, ki se bodo v petek začela v Ženevi, kamor naj bi prišli tudi predstavniki Srbov in Hrvatov. Kot je znano je predsedstvo BiH v nedeljo sklenilo, da zaradi trenutnih razmer in nadaljevanja bojev bosan-sko-hercegovska delegacija na čelu
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BERLIN — »Svoboda in solidarnost v svetu sprememb«, s tem geslom se je včeraj v berlinskem Reic-hstaagu začel 19. kongres Socialistične internacionale, na katerem sodeluje 88 socialističnih in socialdemokratskih strank in organizacij iz vsega sveta, ki bodo do četrtka razpravljali o posledicah in zapletih padca komunizma in konca medblokovske konfrontacije.
Italijo tokrat poleg tajnika PSI Bettina Craxija in tajnika PSDI Carla Vizzinija zastopa tudi tajnik DSL Achille Occhetto. Prav v ponedeljek so namreč v Berlinu dali zeleno luč polnopravnemu članstvu Occhettovi stranki, ki jo bo danes potrdila skupščina Internacionale.
V Reichstaagu nedvomno ne bo manjkalo kočljivih tem, a za italijanske novinarje je bila prisotnost Cra-xija, Vizzinija in Occhetta enkratna priložnost, da v teh težkih trenutkih za Italijo preverijo ozračje, ki vlada v italijanski levici po sprejemu DSL v Socialistično internacionalo. Craxi dlje od svojih že znanih stališč o »socialistični enotnosti« ni šel, je pa •zato branil Amatovo vlado: »Samo politični rokohitreci in posebno zakrknjeni opozicionalci lahko zahtevajo odstop neke vlade, ki je v skrajno kočljivem trenutku šele začela s svojim delom.« Craxi ni povedal, če je pri tem mislil na La M alfo ali na Occhetta, vsekakor pa je bil njegov socialdemokratski kolega Vizzini bolj pragmatičen in diplomatski, ko je zaradi vlade napadel izključno La Malfo, glede Occhetta pa pomenljivo navedel, da je težko biti »bratje v Berlinu, doma pa ločeni«. Še več, Vizzini je kot zanimiv ocenil Oc-chettov predlog o »prelomni vladi«, ker je »konstruktiven«, saj nakazuje, da je Occhetto začel razmišljati z novega zornega kota. Occhetto je namreč povedal, da za DSL ni problem, če vstopijo ali ne v vlado, temveč da nakažejo temeljne točke gospodarske sanacije in pravične porazdelitve bremen. Tajnik DSL je obenem skrajno kritično ocenil Amatov gospodarski manever, zahteval revizijo in nova pogajanja o sindikalnem sporazumu o ceni dela. Glede premoženjskega davka na hiše je ponovil svoja stališča o neustavnosti davka na prvo hišo in za stanovalce, ki plačujejo najemnino. Glede Craxijeve »socialistične enotnosti« pa je opozoril na
pomanjkanje konkretne vsebine. Po njegovem je treba uresničiti programske temelje za skupni nastop treh strank Internacionale in jih razširiti na vse sile italijanske levice.
Predstavniki deželne PSI za novo avtonomno stranko in neodvisnost od Rima
VIDEM — »Ljudska avtonomna socialistična stranka Za Furlanijo-Julijsko krajino«. To naj bi bil eden od njožnih nazivov zdajšnje PSI po »odcepitvi« od Rima. O tem so se najvidnejši deželni predstavniki te stranke Pogovarjali na nedavnem srečanju v Vidmu. Želja po večji avtonomiji stranke na deželnem nivoju in pred-Vsem po večjem manevrskem prostoru je prišla na dan Posebno v zadnjih mesecih, ko so afere o škandalih in Podkupninah osenčile celotno stvarnost PSI.
Na srečanju, ki so se ga med drugimi udeležili tudi Carbone, Renzulli, Castiglione, Saro, Zanfagnini, Bravo, Ue Carli, so sklenili, da bodo »zamrznjeni« deželni kon-9res nadomestili z ustanovno skupščino, na kateri bi oali pobudo za avtonomno deželno stranko, ki naj bi dobila novo ime in tudi nov simbol, vključena pa naj bi oda v Socialistično internacionalo. Pobuda za novo shanko je nastala ravno v času, ko je takoimenovana socialistična baza dokaj kritično ocenila delovanje samega deželnega vodstva in je zahtevala njegovo popol-n° zamenjavo. (R. P.)
V Sloveniji bodo 6. decembra volili predsednika in nov slovenski parlament
Pred vrati vroča volilna kampanja
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — V Sloveniji bodo 6. decembra politične volitve, ko bodo volilci prejeli tri glasovnice.
Po večinskem sistemu bodo izvolili neposredno predsednika republike. V prvem krogu volitev se bo predstavilo več kandidatov, za neposredno izvolitev pa bo potrebno 51 odstotkov glasov. Če nihče ne bo dobil absolutne večine, pa se bosta kandidata z najvišjim odstotkom glasov čez dva tedna pomerila v balotaži, ko bo seveda izvoljen tisti, ki bo prejel več glasov. Tokrat volivci ne bodo več volili petčlanskega predsedstva, nova slovenska ustava predvideva samo predsednika. Kandidatov je že sedaj veliko, toda očitno ima največ
možnosti - v resnici sploh ni drugega realnega protikandidata - sedanji slovenski predsednik Milan Kučan.
Naslednja glasovnica se nanaša na 40 svetnikov nekega posvetovalnega senata. Polovico jih bodo izvolili po korporativnem sistemu (gospodarstvenike, obrtnike itd.), polovico pa direktno po večinskem sistemu. Teh 20 svetnikov bo zastopalo interese regij. Svet bo imel posvetovalno vlogo, lahko tudi predlagal zakone, toda ne bo mogel in ne bo odločal.
Tretja in najvažnejša glasovnica se bo nanašala na 90-članski novi slovenski parlament, ki bo zamenjal sedaj izredno zapleten sistem treh zborov s po 80 delegatov. Poslanci bodo profesionalci, ukvarjali se bodo samo s parlamentarnim delom, bodo plačani, ne bodo se smeli ukvarjati z
drugimi pridobitnimi dejavnostmi, celo ministri ne bodo smeli biti.
Teh devetdeset poslancev bodo izvolili v volilnih okrajih po istem vzorcu, kot nekako velja za italijanske pokrajine. Razdelitev je proporcionalna, toda pri upoštevanju izvolitve po okrajih so določene razlike. Predvsem pa obstaja dokaj oster prag: treba je izvoliti najmanj tri poslance, drugače neka stranka ali kandidatna lista nima možnosti izvolitve in vsi njeni glasovi propadejo.
Bitka za volilni zakon je bila v slovenskem parlamentu dolga, zapletena in izredno vroča. Slovenska, zlasti nacionalistična, desnica je naredila vse mogoče, da bi zakon preprečila, da volitev ne bi bilo in da bi se volilno telo razklalo na dva
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Boj proti organiziranemu kriminalu iz dneva v dan uspešnješi
Policija aretirala še enega kamorista Minister Mancino čestital Germanaju
NEAPELJ — Sile pregona so imele tudi včeraj srečno roko. Za zapahi se je v Neaplju znašal 32-letni ka-moristični kolovodja Vittorio Mog-lie (na sliki AP). Kot je povedal neapeljski kvestor Vito Mattera, so ka-morističnega bossa aretirali v nekem stanovanju na Trgu Martiri. Na begu je bil od lanskega julija, ko se je izognil aretaciji. Najprej je svojo zločinsko kariero začel v klanu »Marianovih«, kjer je postal uspešen »likvidator«. Kasneje je pristopil v kamoristično skupino tako imenovanih »secesionistov« in imel svoj »delokrog« v neapeljski španski četrti.
Vittorio Moglie je obtožen mafijskega združevanja, izsiljevanja, umorov, posesti orožja in prekupčevanja z mamili. Ob aretaciji so pri njem zasegli dve pištoli, nekaj doz kokaina in za nekaj milijonov lir denarja. Preiskovalci letečega oddelka neapeljske kvesture so lani prišli na sled zločinski dejavnosti tega in drugih kamoristov v Španski četrti po zaslugi skesanca Pasguale-ja Fraieseja, ki je takrat navedel 52 imen. Med njimi je bil tudi Vittorio
Moglie, ki pa se je lani spretno izognil aretaciji. Včeraj pa je imel manj sreče.
Resnici na ljubo so sile pregona bile v zadnjem obdobju presenetljivo uspešne v aretacijah, tako da nekateri že napovedujejo, da bo organizirani kriminal prej ali slej odgovoril s kako eklatantno akcijo, s katero naj bi dokazal, da je še vedno močan.
Za sedaj je precej neuspešen. Poskus ponedeljkovega umora funkcionarja policijskega komisariata iz Mazare del Vallo Rina Germana} a je spodletel kljub skrbni pripravi. Preiskovalci so namreč ugotovili, da so napadalci v zasedi uporabili poleg revolverja in repetirke tudi avtomatsko puško sovjetske izdelave AK-47 (kalašnikov). To nesporno dokazuje, da je bil Germana »ugledna žrtev«, ki ni smela zbežati svoji usodi. A kaj, ko je bil Germana priseben policist, ki je svoje morilce ugnal. Včeraj ga je sprejel notranji minister Mancino, ki mu je čestital za njegovo profesionalnost in mu izrazil solidarnost.
Preiskava o uboju malega Danieleja tava v slepi ulici
LECCE Preiskava o umoru triletnega Danieleja Gravilija v soboto popoldne na neki plaži pri Lecceju še ni dala konkretnih rezultatov. Preiskovalci pazljivo preverjajo alibije nekaterih oseb s sumljivimi nagnjenji. Že v ponedeljek so tako zaslišali tri osebe, za katere pa je namestnik javnega tožilca Cataldo Motta odločno poudaril, da nimajo nikakršne zveze z zločinom. Pod drobnogledom policije in karabinjerjev pa so tudi tako imenovane »nesumljive« osebe, ki stalno ali občasno stanujejo v bližini poletnega stanovanja družine Gravili.
Cataldo Motta je tudi povedal, da je v celotni zadevi precej stvari, ki se ne skladajo in ni skrival določenega pesimizma predvsem zaradi tega, ker ni indikacij oziroma prič, kako je morilec zvabil malega Danieleja od hiše na plažo, kjer ga je najprej posilil (pri tem mu je tiščal glavo pod vodo, da ne bi bilo slišati njegovih krikov na pomoč), nato pa umirajočega pustil na bregu ob morju, kjer so ga kasneje našli.
Obstaja tudi možnost, da je Daniele sam odšel od hiše, saj je lahko sam odprl vhodna vrata na dvorišče. Ob vsem tem pa postajajo tudi vprašanja, kako je triletni Daniele srečal spolnega izprijenca, vse bolj številna in tudi vedno težje rešljiva.
| nadaljevanja s prve strani - nadaljevanja \ prve strani - nadaljevanja ~s prve strani - nadaljevanja s prve strani |
•	Lira spet
O težkem gospodarskem in političnem položaju sta se včeraj na Kvirinalu pogovarjala tudi predsednik republike Scalfaro in ministrski predsednik Amato. Premier je Scal-fara seznanil z zadnjimi gospodarskimi ukrepi, ki jih je predsednik republike pozdravil, po drugi strani pa se je zavzel za strogost in doslednost na vseh področjih in od Amata zahteval, da naj se zapleni premoženje vsem tistim, ki so na račun države in davkoplačevalcev neupravičeno obogateli.
•	Nanut
Italijanska vlada je v nedeljo devalvirala liro, v ponedeljek je borza reagirala na to potezo pozitivno. Je bil torej ukrep pričakovan in potreben?
V nekaterih krogih so ukrep očitno pričakovali. Težje je odgovoriti, ali je bil potreben. Nedvomno stanje zadnjih dni, ko je šlo ogromno sredstev za ohranitev tečaja, ni bilo več vzdržno. Tudi špekulacija je imela lažje delo zaradi šibkosti lire, ki izvira predvsem iz ogromne zadolžitve države, poldrugi milijon milijard lir. Devalvacija je postala potrebna, ko se je izkazalo, da zahteva ohranjanje precenjene lire prevelike žrtve. Ob tem bi pa pripomnil, da bo razvrednotenje sicer dalo nekoliko kisika izvoznikom in da je prispevalo k umiritvi stanja na denarnih trgih. Po mojem tudi pozitivna reakcija borze ne bo trajala dolgo, če sedanjim ukrepom ne bodo sledili resnični ukrepi za ozdravitev gospodarstva.
Predsednik vlade Amato je prikazal kot pozitivno dejstvo, da je lira devalvirala ob usklajenem ovrednotenju ostalih evropskih valut in da je nemška Bundesbank nekoliko zmanjšala eskomptno mero...
To nedvomno nekaj pomeni, a ne veliko, ker zmanjšanje eskomptne mere ni bilo zelo občutno. Učinek naj bi bil bolj psihološki in političen in dokaz, da Evropska skupnost dela usklajeno in skrbi za svoje članice. K ozdravitvi italijanskega gospodarstva pa vse to ne bo prispevalo veliko, poleg tega pa so Nemci že večkrat jasno povedali, da mora Italija sama poskrbeti za uravnovešenje svojih računov. Če teh ne bo popravila in ne bo znižala inflacije, bo Italiji trda predla.
Kako bo učinkoval novi tečaj lire na italijansko gospodarstvo? Pozitivno? Negativno?...
Nedvomno bo pozitivno vplival na izvoz, ker so bile cene italijanskih proizvodov previsoke, obenem pa bo uvoženo blago stalo več. Ob tem bi rad pripomnil, da nedeljski ukrep ni bil le neka interna uskladitev paritet znotraj evropskega denarnega sistema. Že v ponedeljek se je izkazalo, da se je ovrednotil tudi dolar, kar pomeni, da bomo plačali dražje vse, kar uvažamo: od nafte do surovin itd.
Ali je bilo kaj takega pričakovati?
Dolar je bil trenutno podcenjen predvsem iz političnih razlogov. Predsedniku Bushu je to koristilo, ker je spodbujalo ameriški izvoz in z nizkimi obrestnimi merami skuša poživiti ameriško gospodarstvo tudi v vidiku jesenskih volitev. Po teh pa ni rečeno, da bo dolar ostal podcenjen, to pa bo nedvomno vplivalo na italijansko gospodarstvo, kateremu je bila doslej nizka vrednost zelenega bankovca v veliko pomoč, sicer bi doživljajo še hujšo krizo.
Eno od vprašanj, ki je povezano z devalvacijo, je illacija. Amato trdi, da je vir italijanske inflacije notranjega značaja in da zato devalvacija ne bo vplivala nanjo, čeprav bo treba močno bedeti nad inflacijskimi gibanji.
S strogo racionalnega vidika je to točno, ker se notranje cene zaradi devalvacije ne bi smele dvigniti. Vendar dosedanja izkušnja uči, da ima včasih inflacija psihološke vzgibe in je odvisna od reakcije potrošnika in pa seveda tudi od morebitne špekulacije. Nedvomno se bo podražilo blago iz uvoza. To pa najbrž ne bi smelo veliko vplivati. Veliko hujše so lahko posledice pričakovanja inflacije: ljudje pričakujejo, da se bo blago podražilo in res se bo podražilo. V tržnem gospodarstvu pa tega ni mogoče nadzorovati, saj se nadzoruje s težavo tudi administrirane cene.
Če se za trenutek še pomudiva, pri mednarodnem okviru: stanje na tržiščih se je za trenutek umirilo, toda komentatorji menijo, da bi nedeljski referendum v Franciji lahko povzročil zopetne hude pretrese...
No, Italija bi lahko prispevala k zmagi DA, če bi parlament ratificiral sporazum iz Maastrichta pred nedeljo. Če pa bi v Franciji zmagal NE, bodo posledice hude, ker bo očitno, da bo treba spremeniti sporazum. Pri tem pa je nevarno, da se spet uveljavi nacionalna sebičnost. Maastricht ni perfekten, najbrž bi bilo treba nekatere stvari popraviti, vendar predstavlja po moji oceni ta dogovor priložnost za Italijo, da uravnovesi svoje račune in popravi slabosti svojega gospodarstva.
Če bi prevladal NE, bi bile posledice za Italijo slabše kot za druge države in mislim, da bi se Italija vse bolj oddaljila od Evrope in se približala Afriki. S propadom sporazuma iz Maastrichta bi najbrž prevladale nacionalne sebičnosti in v takem primeru bi se morali res bati nemške moči, medtem ko je prav usklajenost nedeljskega ukrepa pokazala, da je Nemčija vendarle pripravljena vsaj na minimalne skupne poteze.
Ob tem mednarodnem okviru pa bo bralce najbrž najbolj zanimalo, kako bodo vladni ukrepi lahko vplivali na posamezne družinske proračune.
Devalcija sama ne bo imela hudih posledic na družinske proračune, če ne bo prišlo do psihološke reakcije, ki sem jo prej omenil. Vsekakor pa se moramo zavedati, da bo sedaj moral vsakdo nekaj plačati, da popravimo sedanje stanje. Vprašanje je, ali je pra-
vilno, da plačajo vedno isti. Dejstvo pa je, da smo vsi - od državnih struktur do posameznikov - živeli nad svojimi zmožnostmi. Zato bomo morali vsi nekoliko potrpeti, upam pa, da bodo bremena porazdeljena pravično.
Osebno sem prepričan, da bi bilo dobro, če bi take varčevalne ukrepe sprejela vlada, ki bi imela zelo široko osnovo, saj bi to bilo jamstvo tudi za navadne državljane. Ko so težave realne, je to potrebno. V zadnjih letih pa se to na primer ni zgodilo, saj zaradi špekulacij enega ali drugega ni bilo narejeno ničesar. In tudi intelektualci imajo pri tem svojo odgovornost, ker niso hoteli videti krize. Sedanja devalvacija je bila le opozorilo, da tako stanje ni več vzdržno. Treba je zavihati rokave, ostaja pa vprašanje, kakšna jamstva bomo imeli, da bodo žrtve res koristne.
še zadnje vprašanje: kateri so najnujnejši ukrepi za ozdravitev italijanskega gospodarstva?
Mislim, da je osnovni problem učinkovitost. To je bistvo. Glavno vprašanje je seveda učinkovitost javne uprave, ki je sedaj na afriški ravni. Potrebna pa je tudi večja učinkovitost v gospodarstvu z nižjimi stroški. Mislim, da gre za splošen problem. In če bomo spet pridobili na učinkovitosti, bomo naredili pomemben korak naprej. Italija se mora približati Evropi predvsem z večjo učinkovitostjo in večjo storilnostjo. Brez te reforme se nam obetajo res hudi časi.
• Varnostni svet
s predsednikom Izetbegovičem ne namerava odpotovati v Ženevo. S tem bi bili seveda resno ogroženi nekateri uspehi sopredsednikov ženevske konference Cyrusa Vancea in Davida Owna.
Odločitev Varnostnega sveta Združenih narodov, da okrepi enote OZN v Bosni in Hercegovini je med prvimi včeraj pozitivno ocenil avstrijski zunanji minister Alois Mock. Vodja avstrijske diplomacije je ob tem poudaril, da je bil omenjeni korak nujno potreben, saj v Bosni in Hercegovini še vedno kršijo vso mednarodne sporazume in sklepe. Po Mockovih besedhaje Varnostni svet zdaj predvidel tudi prve vojaške ukrepe, za katere se je v preteklih mesecih zavzemala Avstrija.
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku pa naj bi se včeraj začelo 47. redno letno zasedanje generalne skupščine, ki naj bi med drugim obravnavala tudi razmere v BiH. Še tik pred začetkom pa še ni bilo znano kakšna bo usoda sedeža nekdanje Jugoslavije. Zunanji ministri Evropske skupnosti so namreč na neformalnih posvetovanjih v Veliki Britaniji predlagali, da bi Jugoslavijo izključili z zasedanja Generalne skupščine oz. da t. im. ZR Jugoslaviji ne bi dovolili zasesti njenega sedeža. Opazovalci menijo, da bi Rusija utegnila nasprotovati takšnemu poskusu. Sodeč po včerajšnji iz-
javi ministrskega predsednika ZRJ Milana Paniča v Pekingu, pa naj bi tudi Kitajska podprla prizadevanja, da ZRJ ne bi izključili iz Svetovne organizacije, vendar pa ni obljubila, da bo to preprečila z vetom.
Iz Romunije je včeraj prišla novica, da so v tej državi začeli veljati novi ukrepi v zvezi s trgovanjem z nekdanjimi republikami razpadle Jugoslavije BiH, Slovenijo, Hrvaško in Makedonijo. Romunsko ministrstvo za trgovino naj bi z ustreznim odlokom onemogočilo kršitve ukrepov OZN proti Srbiji in Črni gori. V zadnjem času so namreč opazili več kršitev ukrepov, saj so blago, ki je bilo po dokumentaciji namenjeno v BiH, na Hrvaško ali v Makedonijo zadržali v Srbiji ali Črni gori. Hkrati je tudi bolgarska vlada prepovedala izvoz več kot deset litrov goriva v rezervorarjih vozil s srbskimi in črnogorskimi registrskimi tablicami.
Ravno v času, ko je varnostni svet OZN odločal o pošiljanju dodatnih mirovnih sil v BiH so Sarajevo pretresale eksplozije topniških granat in min iz minometov, pa tudi na drugih bojiščih so se spopadi okrepili. Predstavniki Unproforja so izjavili, da so srbske sile mesto napadale z desetih do zdaj še neznanih položajev in da je srbska stran v napadih uporabljala topništvo s sedmih od skupaj enajstih točk, ki so sicer pod nadzorom predstavnikov mirovnih sil. V mestu je bilo samo v ponedeljek ubitih najmanj deset, ranjenih pa več kot sto ljudi. Glede tega je tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva izjavil, da postopek zbiranja težkega orožja še poteka, in da še vedno ni jasno ali so srbske sile med silovitimi topniškimi napadi v ponedeljek uporabile tudi orožje, ki je že pod razdorom mirovnih sil. Ameriško zunanje ministrstvo tudi meni, da privolitev srbskih sil v nadzor OZN nad težko oborožitvijo ni nikakršno zagotovilo, da iz tega orožja Srbi ne bodo ponovno streljali. O tem priča tudi pismo, ki sta ga predsedujoča ženevske mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji Vanče in Owen poslala voditelju bosansko-herce-govskih Srbov Radovanu Karadžiču. V njem namreč protestirata zaradi srbskih letalskih napadov na Bihač in okolico. Opazovalci OZN so videli najmanj štiri letala, ki so v ponedeljek z raketami in kasetnimi bombami napadala območje Bihača. Vanče in Owen sta v protestnem pismu od Karadžiča zahtevala popolno sodelovanje v mirovnem procesu in spoštovanje sporazumov, sklenjenih na londonski konferenci.
Sicer pa agencije poročajo, da so se o peklenskem obstreljevanju Sarajeva napadi na to mesto v noči na torek umirili in da je bilo občasno slišati le streljanje s pehotnim orožjem. Hujši spopadi so se razvneli v naselju Stup, od koder poročajo o
velikih izgubah na obeh straneh, vendar naj bi obrambnim silam uspelo srbski prodor ustaviti. Hina je poročala, da je bilo včeraj v Sarajevu nenavadno mirno, tarča občasnega obstreljevanja so bili le deli občine Stari grad, v nekaterih drugih delih Sarajeva pa je bilo slišati občasno streljanje iz pehotnega orožja.
Spričo hudih spopadov in težkih razmer v BiH, pa tudi številnih konfliktov in incidentov med bosansko-hercegovskimi oboroženimi silami in pripadniki hrvaških enot v Bosni-in Hercegovini je precej presenetljiva poteza bosansko-hercegovskih oblasti, ki so prek Ustavnega sodišča BiH razveljavile sklep o ustanovitvi t.im. Herceg-Bosne. Kot so pojasnili je bila ustanovitev te hrvaške skupnosti v Bosni in Hercegovini v nasprotju z ustavo BiH. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je imela Her-ceg-Bosna vse značilnosti državnosti. Kot je znano so to skupnost razglasili 3. junija letos v Grudah.(NIA)
• V Sloveniji
ostro ločena pola: laično levo-socialis-tični in desno katoliško-integralistič-no-nacionalistični.
Do tega ni prišlo iz raznih razlogov. Predsednik parlamenta France Bučar se je skliceval na drugi člen izvajalnega ustavnega zakona, po katerem morajo biti volitve še letos, v kolikor parlament z dvotretjinsko večino ne sprejme volilnega zakona, pa se primerno uporabi star. V starem zakonu pa piše, da predsednik skupščine razpiše volitve. Bučar je zagrozil, da bo razpisal volitve po starem sistemu, če zakon ne bo sprejet.
Grožnja je bila pravno povsem utemeljena, predvsem pa je bila utemeljena politično-psihološko, ker velika večina slovenskih volivcev želi demokratične, večstrankarske in svobodne volitve, na katerih bodo izvolili nov demokratičen in čim bolj učinkovit parlament. Od njega pričakujejo učinkovite ukrepe, ki naj Slovenijo povlečejo iz sedanjih zlasti gospodarskih in socialnih težav.
Volivci nočejo parlamentarnih komedij, zavlačevanj, proceduralnih zapletov, vsega tega ne razumejo in odklanjajo. Desnica pa je zavlačevala, vnašala nerazumljive popravke in zaradi tega tudi izgubila. Na koncu je bila prisiljena glasovati za zakon, ki je dobil izredno veliko podporo parlamenta.
Slovenski krščanski demokrati so bili pod hudim pritiskom lastne desnice, toda na koncu so se obnašali kot resna in odgovorna stranka. Ni slučaj, da je prva pozitivna glasovalna izjava bila podana prav s strani predsednika stranke Lojzeta Peterleta.
Volilna kampanja se formalno še ni, dejansko pa se je že pričela, in to z nezaslišano ostrino, bučno in polemično. Ni dvoma da se bo še zaostrila, saj od izida teh volitev zavisi bodoča politična podoba in usmeritev Republike Slovenijie.
Predsednik Miloševič za sedaj še nima namena umakniti se iz političnega življenja
Konkretni učinki mednarodnega embarga V Srbiji primanjkuje gorivo in grozi lakota
LJUBLJANA — Poročali so, da je jugoslovanska vlada od pristojnih v OZN zahtevala, da se Srbiji in Črni gori nujno odobri uvoz nafte za potrebe bolnišnic, šol in starčevskih domov.
Medtem pa so kolone vozil pred bencinskimi črpalkami vse daljše (Telefoto AP). Ljudje najprej ure in ure stojijo pred okenci, kjer delijo bone za maksimalno omejeno potrošnjo bencina, potem pa spet dneve in dneve za bencin, če sploh je. Nekateri namreč puščajo svoje avtomobile tudi v vrstah pred zaprtimi bencinskimi črpalkami, pričakujoč, da se bodo le-te nekega dne vendarle odprle... Kmetje zaradi pomanjkanja nafte ne bodo mogli preorati in zasejati vseh površin, to pa bo zmanjšalo pridelek in ogrozilo oskrbo ljudi s hrano. Zaradi ekonomske blokade torej postaja dvomljiva tudi tista »komparativna prodornostSrbij e«, na katero se je zlasti sedanja srbska oblast s Slobodanom Miloševičem zelo pogosto bahato sklicevala, ko je grozila levo in desno. Tako so tudi Slovencem grozili in jih spraševali, kaj bodo jedli, ko bodo ostali sami s svojim Triglavom in brez srbskega kmetijstva...
Neodvisni beograjski tednik Vreme je pred nedavnim zapisal, da kupujejo zdravniki splošne bolnišnice v Zrenj aninu hrano za bolne otroke kar pri romunskih Prekupčevalcih, ker druge hrane za otroke ni. Ni niti pralnih praškov in plenic ne morejo oprati po več dni. »Niti en oddelek te bolnišnice ne deluje normalno. Manjkajo osnovni pripomočki za operacije, zato so operacije preprosto Prenehali opravljati. Mnoge bolnike so poslali domov, posojil za zdravila ne smejo najemati, čeprav nimajo denarja, da bi jih kupili. Ni praškov za pomivanje tal. V Domu zdravja Vračar od aprila nimajo tople vode, tako morajo bolniki, ki jim spirajo ušesa, prinesti s seboj od doma toplo vodo...«
Na nedavni seji združene zveze Srbije so kategorično demantirali optimistične napovedi srbske vlade, da bo kljub suši dovolj hrane za vse prebivalce Jugoslavije. Predstavniki več kot dveh milijonov srbskih kmetov so izjavili, da bo hrane iz srbskih virov samo do konca tega leta! Kot poroča Borba, Je kmet Miroslav Šišič dejal, da srbska vlada seka še poslednjo ^ejo, na kateri sedi, to pa je kmetstvo. »S propadom kmetijstva bo Propadla tudi vlada s svojimi praznimi obljubami. Narodu je treba povedati, da imamo hrane samo do novega leta, nafte za Kmetijstvo pa sploh ni...« je dejal
Tudi na osnovi takšnih poročil v svetu ugotavljajo, da ekonomski nkrepi proti Jugoslaviji čedalje bolj delujejo. Tako naj bi neimenovani visoki predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva prav e dni izjavil, da so prvi rezultati ekonomskega pritiska že vidni, Prav tako pa naj bi poudaril, da ta Pritisk ne bo pojenjal vse do Ugodnega razpleta na bosansko-hercegovskem bojišču. Tuji opazovalci vidijo v tem pritisku tudi zagotovilo za upadanje ugleda in nioči Slobodana Miloševiča med brbi. Nekateri srbski komentatorji Pa že pišejo, da bi se vse skupaj utegmilo obrniti tudi proti Paniču m njegovi politiki, še zlasti, ker se ljudje še spominjajo, da so Miloše-mčevi socialisti Paniča pripeljali na premiersko mesto v nameri, da bi z njim vplivali na zahod, da bi bblažil ekonomske sankcije proti Srbiji in Črni gori. Panič se očitno zaveda, da brez konkretnih doka-zj_. 9 drugačni jugoslovanski (srbski in črnogorski) politiki ne more računati na popustljivost Zahoda, z-ato za razliko od Miloševiča ne Ponavlja kar naprej, da Srbija (oziroma Jugoslavija) ni kriva in da je po krivem padla pod udar ekonomskih sankcij. Vsekakor pa Je velika neznanka, na katero stran se bo obrnila v primeru vre-hsčnih socialnih napetosti, ki so skoraj neizbežne, večina srbskega naroda. Na krilih socialnega in nacionalnega nezadovoljstva se je r°dil Slobodan Miloševič. Ali
morda tudi zdaj računa, da bi mu morda lahko tak položaj pomenil novo vstajenje.
Od tega, kako bo ocenjeval razmere in svoje možnosti, bodo v marsičem odvisne tudi njegove prihodnje politične poteze. Vsekakor je simptomatično, da Miloševič ne misli na slovo od politike. Prav te dni se je pustil (ponovno) kandidirati za vodjo Socialistične partije in nekateri iz njegovih vrst ga že vidijo na čelu socialističnih kandidatov na predčasnih volitvah, ki bodo še to leto. Slobodan Miloševič je prepustil vodstvo Socialistične stranke Srbije dr. Bori-savu Joviču potem, ko je bil izvoljen za predsednika Srbije in ko je menil, da bo tako laže predsednik vseh Srbov. (NIA)

Razhajanja med Miloševičem in Paničem se poglabljajo
LJUBLJANA — Odstop Vladislava Jovanoviča, zunanjega ministra v novi jugoslovanski vladi, ki jo vodi Milan Panič, je znova pokazal, da premier Panič še zdaleč ni popolni zmagovalec v aktualnih srbsko-črnogorskih političnih sporih in spopadih. Panič je ob glasovanju o (ne)zaupnici njegovi vladi sicer premagal Miloševičevo stran, vendar si nihče ne domišlja, da je s tem Miloševič priznal že tudi svoj dokončni poraz.
Miloševič si je očitno zamislil odstop ministra Jovanoviča, ki je bil pospremljen z jasnim političnim komentarjem zoper politiko Milana Paniča, kot nov izziv Paniču in njegovi vladi, nekateri pa so celo pričakovali, da bo odhod Jovanoviča (in kot so pričakovali še nekaterih ministrov iz Miloševiče-vega tabora) povzročil vladno krizo in nove nepremostljive težave Paniču. Miloševičev tabor je znova poskušal zaigrati na nekdaj zelo uspešno srbsko struno. Vladislav Jovanovič je namreč v svoji odstopni izjavi zapisal, da odhaja, »ker ne more več ostati v vladi, ki vse bolj odkrito uveljavlja politiko, ki je v nasprotju z interesi Srbije in srbskega naroda«. Ob tem
so računali na precejšnjo popularnost srbskega zunanjega ministra pri ljudeh, ki še vedno verjamejo, da je edini cilj politike Slobodana Miloševiča in njegovega kroga zaščita interesov Srbije in povratek nekdanjega ugleda in veličine Srbije. Vendar odstop ni izzval pričakovanih rezultatov. Člani vladajoče (Miloševičeve) Socialistične partije so sicer pohiteli z izjavami podpore Jovanoviču in z novimi kritikami na račun premiera Paniča. Podpredsednik srbske skupščine Vukašin Jokanovič je izjavil, da so poteze in vedenje zveznega predsednika vlade Paniča prisilili Vladislava Jovanoviča, da odstopi. Po mnenju Jokanoviča je v delu zvezne vlade in Milana Paniča veliko slabosti, zato ne bi bilo nič nenavadnega, če bi v skupščini Jugoslavije znova postavili vprašanje zaupnice Paniče vi vladi, v kolikor le-ta ne bo spremenila svojega ravnanja. Funkcionar Šešlje ve Srbske radikalne stranke -Vojina Vulotič je izjavil, da Panič očitno namerava opraviti takšno rekonstrukcijo v svoji vladi, da v njej ne bo srbskih kadrov, to pa seveda ne bo ostalo brez posledic

Napovedujejo, da bo letošnja zima v Sarajevu ter v Bosni nasploh zelo hladna. Priletni Sarajevčan na sliki že sedaj skrbi za zalog drv za zimo, saj je uničenega pohištva te dni v Sarajevu na pretek	(Telefoto AP)
v odnosih Zvezne republike Jugoslavije in Srbije. Več liderjev opozicije, med njimi tudi Vuk Draškovič in Žarko Gavrilovič, meni, da je odhod Jovanoviča nujen, saj je ves čas pripadal drugi politični osebnosti in drugačni politični opciji kot pa je Paničeva. Nekateri Paniču zamerijo, ker je ob sestavljanju svojega kabineta sploh pristal na Miloševičeve pritiske in sprejel v svojo vlado Jovanoviča, ki je pred tem opravljal funkcijo zunanjega ministra v srbski vladi in je bil eden izmed najtesnejših sodelavcev in izvrševalcev politike Slobodana Miloševiča. Odstop ministra Jovanoviča so s precejšnjim navdušenjem sprejeli v črnogorski opoziciji. Srbsko domovinsko gibanje v Črni gori meni, da je to »pričakovan in edino možen epilog politike, ki jo je vodilo srbsko vodstvo in ki je doživela popoln polom na notranjem in zunanjepolitičnem področju«. Premier Panič je sprejel odstop zunanjega ministra Vladislava Jovanoviča, vlada pa se je ob tem kategorično distancirala od Jovanovičevih političnih kvalifikacij Paničeve politike. Panič je še tudi postavil svojega novega zunanjega ministra. To je dosedanji veleposlanik Jugoslavije na Kitajskem Ilija Djukič, ki je poklicni diplomat. Ni malo tistih, ki menijo, da je to le prehodna kadrovska rešitev. Vsekakor je zanimivo, da je Panič nameraval postaviti za prvega zunanjega ministra^ Zvezne republike Jugoslavije Živorada Kovačeviča, nekdanjega predsednika Beograda in veleposlanika SFRJ v VVashingtonu, ki so ga od tam na izrecno zahtevo Slobodana Miloševiča predčasno odpoklicali. Živorad Kovačevič je kot jugoslovanski veleposlanik gostil takat-nega slovenskega predsednika Predsedstva Janeza Stanovnika, ki je svoje bivanje v Ameriki izkoristil tudi za opisovanje in pojasnjevanje negativne vloge srbske politike in politike Slobodana Miloševiča. Po mnenju Miloševiča bi se moral Kovačevič od takšnega Stanovnikovega početja distancirati, tega pa Kovačevič ni hotel storiti, ampak je obisk Stanovnika ocenil kot pozitiven. Tudi zdaj je Miloševič preprečil, da bi Panič udejanil svojo namero. Pač pa Miloševič očitno ni pozabil na svojega zunanjega ministra Jovanoviča. Ob zadnjem obisku Vancea in lorda Owna se je Jovanovič pojavil skupaj z Miloševičem in nekomu od tujih novinarjev menda dejal, da se vrača na svoje staro mesto, torej na mesto ministra za zunanje zadeve Srbije, čeprav Panič kar naprej vztrajno zatrjuje, da Miloševič in Srbija po novi ustavi nimata pravice, da bi se vmešavali v zunanjo politiko, ki je pristojnost zvezne vlade... (NIA)
V Ženevi zgražanje nad dogodki na Balkanu
MIRO KOCJAN
Udeleženci konference o nekdanji Jugoslaviji, ki se nadaljuje v Ženevi (Vanče in Owen kot predsednika ter šest komisij), so prejeli poročilo o tem, kakšno je stanje človekovih pravic na tem področju Balkana. Poročilo je izčrpno, pa tudi večinoma brez dvoma objektivno, neglede na to, da srbska stran ni dovolila delegaciji, ki jo je v imenu Združenih narodov vodil nekdanji poljski premier Tade-usz Mazowiecki, da bi obiskala taborišča, zapore in druge prostore, v katerih so žrtve takoimenovonega »etničnega čiščenja«.
V Ženevi vedo povedati, da je že prvi osnutek tega poročila, ki so ga pripravili tik pred koncem nekdanje londonske konference, »neposredno vplival« na oblikovanje nekaterih pomembnejših sklepov; tako na primer na sklepe, naj bi vse težko orožje prevzele enote Združenih narodov, naj bi razorožili vse neregularne formacije in oborožene civiliste, ter naj bi resnično, to pa čimprej, pričeli postavljati pred sodišča kriminalce, ki so izvajali zločine zoper človekove pravice.
Kaj, v bistvu, navaja poročilo? Da človekove pravice kršijo vsi, ki se spopadajo, da pa so daleč prvi Srbi, ki jim, sicer neprimerljivo manj, slede Hrvati, na koncu pa so Muslimani, ki zlasti na področju Bosne in Hercegovine doživljajo najbolj tragično usodo. Če je govor o iztrebljanju prebivalcev, potem pa je na dlani, da množično uničenje grozi predvsem Muslimanom; dejstvo pa je tudi, da je teptanje človekovih pravic s strani Hrvatov in Muslimanov bolj odgovor na zločine, ki jih počenjajo Srbi.
Poglavitno v poročilu je tudi stališče, naj bi Združeni narodi prevzeli nadzorstvo ne samo nad nekaterimi predeli in kraji Bosne in Hercegovine, marveč nad vso to državo; prav tako pa izstopa predlog, naj bi v kratkem izčrpno preverili, kako izvajajo zlogasno »etnično čiščenje« na Kosovu, v Vojvodini in v Sandžaku. Za Sandžak je zaenkrat znano, da je svoje domove v zadnjih dveh mesecih zapustilo že nad 40 tisoč Muslimanov.
Poročilo je nedvoumno tudi kar zadeva politiko v zvezi z etničnim čiščenjem,- Mazowiecki pravi, da gre za pravcato indoktrinacijo, s katero spodbujajo mržnjo; odnosi med posameznimi narodnostmi so takšni, da tudi če bi že jutri sklenili premirje, dejansko nekaj let ne bo pravega miru, mržnja pa bo vzajemne odnose prežemala še nekaj desetletij.
Politiko »čiščenja«, analizira poročilo, pa izvajajo na najbolj krute in premetene načine, kajpak poleg nasilnega preseljevanja. Tako nenehno ustrahujejo ljudi, jim grozijo s smrtjo, podobno grozijo svojcem in sorodnikom, uničujejo nesrbska posestva; srbski poveljniki ali pa oblast pritiska na prebivalce, naj »prostovoljno« podpišejo listine o predaji nepremičnin (ter kajpak premičnin) takorekoč službenim dejavnikom. Posebno poglavje namenja poročilo stanju v taboriščih, kjer so vojni ujetniki ali pa, kakorkoli, žrtve etničnega čiščenja. Dokument, ki med drugim navaja, da delegaciji OZN niso dovolili, da bi obiskala vrsto taborišč in zaporov, preprosto ugotavlja, da so razmere »tragične, še več, nepopisne so«.
Zlasti izstopa v tem dokumentu, ki ga je delegacija nekdanjega poljskega predsednika pripravila po nalogu Združenih narodov, poudarek, da nemara obstaja tudi vrsta »tajnih« taborišč ter da je grozljivo predvsem tam, kjer s taborišči upravljajo takoimenovani »Beli orli«; člane delegacije pa so opozorili, da so taborišča ne le na področju Bosne in Hercegovine, marveč tudi na Kosovu, v Sandžaku, naposled pa tudi v Vojvodini, kjer grozi vedno večja nevarnost, v duhu »etničnega čiščenja«, seveda madžarskim prebivalcem.
In tudi to poročilo si na koncu zastavlja vprašanje, čemu sta Evropa in svet tako zamudila (in zamujata) s stvarnejšim posredovanjem v tem delu Balkana.
Ministra Rupel in Bavčar na obisku v Kopru in v Trstu
Slovenija se bo odločno zavzela za evropsko zaščito naše manjšine
Na seminarju strokovnjaki iz 13 držav
V novi Evropi potreben drugačen sistem prevozov
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in njegov kolega na notranjem ministrstvu Igor Bavčar sta po ponedeljkovi tiskovni konferenci v Kopru, ki je bila posvečena odnosom Slovenije s sosednjimi državami, obiskala tudi Trst. V našem mestu sta se ugledna gosta, ki ju je spremljal slovenski generalni konzul v Trstu Jože Sušmelj, neformalno sestala s podpredsednikom deželne vlade Fer-rucciom Sarom in z odbornikom za načrtovanje Gianfrancom Car-bonejem. Slovenska ministra sta imela nato sestanek z nekaterimi zamejskimi gospodarstveniki, s katerimi sta se pogovarjala o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in našo deželno stvarnostjo.
Kot izhaja iz tiskovnega poročila deželne uprave, so se Rupel, Bavčar, Saro in Carbone pogovarjali predvsem o nujnosti okrepitve vsestranskih odnosov med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, posebno pozornost pa so posvetili prevozom in avtocestnim povezavam. Glede tega so potrdili prioriteto, ki naj bi jo v tem prostoru dodelili načrtovani avtocesti Trst-Budimpešta. Na srečanju je tekla beseda o smotrnejšem izkoriščanju bogastva v Tržaškem zalivu in o vlogi finančnih družb Finest in Friulie pri godpodarskih odnosih med obema stvarnostima.
Rupel in Bavčar sta na koprskem srečanju z novinarji posvetila veliko pozornost problematikam italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji. Napovedala sta, da namerava Ljubljana čimprej znova vzpostaviti dialog z
Rimom glede pravne zaščite slovenske manjšine, zakonski osnutek nekdanjega ministra Maccani-ca po mnenju slovenske strani ne pride več v poštev, »saj je treba sedaj resno razmišljati o evropskih nivojih manjšinske zaščite«. Slovenija je glede italijanske manjšine do konca naredila svojo dolžnost in isto sedaj pričakuje od Italije v odnosu do slovenske skupnosti, ki ves povojni čas čaka na ustrezno zakonsko zaščito. Zunanji minister Rupel je spet pojasnil, zakaj Slovenija svoj čas ni podpisala trilateralnega sporazuma med Ljubljano, Rimom in Zagrebom o manjšinski zaščiti: zato, ker je Italija - tudi pod vtisom tedanje volilne kampanje - skušala vsiliti nekatera enostranska gledanja na to kočljivo problematiko. Sedaj pa se stvari očitno premikajo na boljše, tako da je v doglednem času pričakovati pozitivne novosti.
Dobršen del koprske tiskovne konference, na kateri je sodeloval tudi italijanski konzul v Kopru Luigi Solari, je bil posvečen odnosom med Slovenijo in Hrvaško. Sodelovanje med državama ima
senčne in sončne plati, nekatera vprašanja (kot npr. morska meja) pa so dala povod za trenja in napetost med sosedama. Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek bo v kratkem obiskal Zagreb, v Ljubljano pa bo čez nekaj dni prišel hrvaški predsednik Franjo Tudjman. Ta dva obiska bosta po mnenju Rupla in Bavčarja razčistila vsaj nekatere nejasne zadeve, mnoge težave pa bo treba premostiti z bilateralnimi razgovori.
Rupel in Bavčar sta odnose med Italijo in Slovenijo na splošno ocenila kot zelo dobre. Notranji minister je med drugim pozitivno ocenil sodelovanje, ki ga je zastavil s tedanjim italijanskim ministrom Vincenzom Scottijem in kije že obrodilo precej konkretnih rezultatov in skupna prizadevanja v boju proti trgovanju in razpečevanju mamil. Tako imenovana »balkanska pot mamil« še ni dokončno pretrgana, zato bo treba poostriti nadzor predvsem v koprskem in tržaškem pristanišču, kjer so v zadnjih mesecih zaplenili precej mamil, ki so bila namenjena zahodnoevropskemu tržišču.
V	Trstu so se včeraj začeli mednarodni dnevi, posvečeni integriranemu sistemu prevozov med državami Evropske skupnosti in vzhodne Evrope. Na seminarju razpravljajo tudi o evoluciji prevozov po morju, železnicah in cestah: gre za vprašanja velikega interesa predvsem za našo deželo, ki je pravi most med zahodnim in vzhodnim svetom.
V	šestih dneh seminarja, ki se bo zaključil 23. t.m., bodo gostom postregli z več kot 50 referati strokovnjakov iz 13 različnih držav. Osrednje vprašanje predstavlja integracija prevoznih sistemov med ES in Vzhodom. V svojih posegih pa bodo strokovnjaki obravnavali številna vprašanja, ki gredo od plovnih družb do središčne vloge železniških prevozov in do skorajšnje liberalizacije letalskega tržišča v Evropi. Na zasedanju je predvsem tekla beseda o problemu
glavnih prometnih prevozov na Vzhodu in njihove integracija z Zahodom. Ne gre pozabiti, da je Italija med članicami ES drugi partner za sodelovanje z vzhodnimi državami. V blagovnem prometu jo prehiteva le Nemčija, nedavne študije pa kažejo, da bo ta položaj ohranila tudi v prihodnosti, vendar pod pogojem, da bo v tem geografskem prostoru ohranila svojo centralnost. Zaradi tega je potrebna okrepitev padske železniške poti in ne samo iz Turina do Benetk, ampak tudi iz Benetk do Trsta. Zato je neobhodno potrebna okrepitev proge Benetke-Trst, ki ima prioritetno važnost; potrebna je tudi podvojitev železniške proge Videm-Trbiž, poleg tega pa še koordinacija po koridorju Trst-Ljubljana-Budimpešta-Kijev, ki sedaj obstaja le na papirju.
Na sliki: včerajšnje zasedanje seminarja o prevozih.
Danes seja deželne skupščine
Danes se bo po poletnem premoru ponovno sestal deželni svet F-JK. Na začetku seje bodo predstavniki deželnega odbora odgovarjali na vprašanja in interpelacije, nakar bo skupščina proučila zakonski osnutek, s katerim se namerava spremeniti teritorialna okrožja občin Fagagna in San Vito di Fagagna; skupščina se bo morala izreči o možnosti predložitve ljudskega referenduma. Pristojna komisija je že sprejela zahtevo prebivalcev, ki so jo zainteresirane občine že odobrile. Skupščina bo nato razpravljala še o drugih dveh resolucijah.
Le še nekaj dni za vpis na letošnje tečaje SDZPI
Pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje poteka v teh dneh vpisovanje na vrsto strokovnih tečajev, ki jih zavod ponuja v letošnjem šolskem letu tako mladini kot odraslim. Vpis je še možen le do petka, medtem ko se bodo prvi tečaji, namreč oni, ki so predvideni v jutranjih urah in so namenjeni mladini, začeli že v ponedeljek, 21. t.m., večerni tečaji pa bodo prišli na vrsto oktobra. Kot rečeno, morajo interesenti z vpisom pohiteti, se pravi, da se morajo javiti na začasnem sedežu SDZPI v Ul. Revoltella 37 (tel. 394515) najkasneje do petka.
Kot smo že poročali, prireja letos SDZPI kar štirinajst tečajev. Prva dva sta namenjena dodeljenim uradniškemu delu ozi-
roma uradnikom uvozno-izvoz-nih podjetij. Oba bosta trajala 1200 ur, prav toliko ur bo trajal tečaj za kuharje. Kdor ima višješolsko izobrazbo se lahko vpiše v strokovni master za upravljanje podjetij, za katerega je predvidenih 500 ur, v katere je všteta tudi delovna praksa v podjetjih.
Vrsta tečajev je posvečena uporabi računalnikov, in sicer od osnov informatike do uporabe strokovnih programov, kot so VVindovvs 3, Lotus 1.2.3., VVord 5, DB III. plus. Ti tečaji bodo trajali od 40 do 60 ur, 150 ur pa bo trajal tečaj za programiranje v jeziku Clipper 5. Tu so potem še tečaji za sklepanje trgovskih pogodb, za vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih površin, za splošno kmetijstvo in za enologijo.
V Miljah bodo danes predstavili projekt za ureditev mestnega jedra
V dvorani kulturnega centra v Miljah (Trg Re-pubblica) bodo danes ob 17. uri predstavili javnosti načrt za mestno opremo, ki je neke vrste razvojni projekt miljske občine. Načrt je po nalogu deželne uprave izdelalo strokovno podjetje Domino pod vodstvom arhitektov Patricije Magnani in Giuliana Vas-cotta, ki sta se pri tem poslužila sodelovanja in nasvetov nekaterih kolegov in specializiranih ustanov, kot je npr. služba OIKOS. Pri projektu sta med drugim sodelovala arh. Jurij Žerjal in Mauro Franza, s strokovnimi nasveti pa urbanist Igor Jogan in izve-denecza zelene površine Vladimir Vremec. Dežela je nalogo za izdelavo tega projekta poverila Dominu pred tremi leti, glavni pobudnik tega načrta pa je bil tedanji miljski odbornik Jurij Vodopivec. Ta razvojni projekt sodi v deželni zakon št. 39 iz leta 1986, poleg miljske uprave pa je prošnjo za prispevke iz tega sklada v naši pokrajini zaprosila le Občina Trst, ki je nalogo za izdelavo tega načrta poverila arh. Gigetti Tamaro Semerani.
Kot sta nam povedala Patricija Magnani in Jurij Žerjal, so strokovnjaki Domino pri realizaciji tega načrta izhajali iz temeljne smernice deželnega zakona, ki
govori o izboljšanju življenjskih razmer v določeni družbeni stvarnosti, ki so v tem primeru Milje. Izvedenci so morali pri tem upoštevati temeljni urbanistični razvoj miljske realnosti, potrebe in zahteve ljudi kot tudi skrb za zaščito okolja. Pomislimo, da so za nekatere posege (kot so na primer parki in zelenice) predlagali tudi vrste dreves in posameznih rastlin. Kvalificirane točke tega načrta vsekakor zadevajo staro miljsko jedro, načrtovano gledališče na odprtem, nadomestilo za sedanjo avtobusno postajo in cestne povezave.
Projekt, ki ga bodo predstavili danes popoldne v Miljah, nima pravne veljave in torej ni obvezujoč za občinsko upravo, kot je lahko občinski regulacijski načrt. Župan Ulcigrai je vsekakor že napovedal, da bo Občina, kljub finančni stiski, skušala v bližnji prihodnosti uresničiti vsaj nekatere predloge mladih tržaških arhitektov, ki predstavljajo za našo stvarnost v vsakem primeru veliko novost. Na to so opozorili tudi na deželnem odborništvu za prostorsko načrtovanje, kjer so z velikim zanimanjem sprejeli in ocenili prispevk izvedencev Domino, kar daje misliti, da je Dežela pripravljena finančno podpreti tudi realizacijo vsaj nekaterih delov tega načrta.
Nekateri vinogradniki so že pospravili pridelek v svoje kleti, ki bodo letos kljub vsemu dobro založene
Bliža se čas trgatve, potrebno pa je suho in sončno vreme
Zadnji dež je osvežil vinograde, ki so vsekakor potrebovali nekaj moče, da bi grozdje pravilno in v obilici dozorelo. V kleteh se opravljajo zadnja opravila, saj je trgatev skoraj pred vrati; mnogi bodo potrgali že konec tega meseca, drugi pa bodo počakali še nekaj časa. Po predvidevanjih bo letošnja trgatev še kar obilna, glede kvalitete pa se slišijo različna mnenja; kakovost bo pač po sedanjih ocenah različna od predela do predela, mnogi pa poudarjajo, da bo v veliki meri odvisna od teh zadnjih tednov pred trgatvijo. Vsi pričakujejo lepo sončno vreme, ki bi lahko prispevalo k boljšemu zorenju grozdja in torej boljši kvaliteti pridelka.
Bruno Rupel z Devinščine bo trgal zadnjo septembrsko nedeljo; pri tem poudarja, da je suša negativno vplivala na zorenje grozdja; po njegovem mnenju ne bo letošnja letina prav najboljša. Tudi na kmetiji Ivana Antoniča v Cerov-ljah bodo trgali konec meseca. Po njihovem mnenju je dež prišel pravočasno in prispeval, da bo le-
tina še kar v redu; v svoje kleti bo pospravil pridelek refoška, šardo-neja in običajnih vin.
Fonze Guštin s Cola je še kar zadovoljen; letošnja letina ne bo prav slaba kljub suši, ki je vinograde prizadela v precejšnji meri. V svoje vinograde, ki so posajeni s
trtami malvazije, grganje in terana, bo po vsej verjetnosti za trgatev stopil v prvih dneh oktobra.
Na kmetiji Zorana in Eura Paro-vela v Mačkoljah pa že tržejo od sobote. Z letošnjim pridelkom sa-uvignona, malvazije, pinota in tokaja so kar zadovoljni. Črno groz-
dje bodo v svoje kleti pospravili prihodnji teden. Sicer pa so vinograde stalno zalivali, kar se pozna tako na kvantiteti kot na kvaliteti. Računajo, da bodo v sode sprevili 30 odstotkov več pridelka, kot pa v prejšnji sezoni.
Robert Ota iz Boljunca je trgatev končal že v nedeljo. Potrgal je lepo in sladko grozdje, tako da predvideva, da bo letina boljša od lanske. Miro Žigon iz Zgonika pa za trgatev čaka na prve oktobrske dni. Zadnje deževje je bilo prav dobrodošlo, čeprav je prišlo z zamudo. Trte so namreč trpele hudo sušo, zaradi česar bi v tem obdobju pred trgatvij potrebovale še nekaj vode. Kaže pa, da bo letošnja letina kljub vsemu še kar dobra, predvsem kar zadeva bela vina, medtem ko je zorenje črnih nekoliko v zamudi. Količina pridelka (v svojih vinogradih prideluje re-fošk in vitovsko malvazijo) bi morala vsekakor biti višja od lanske, glede ocene kvalitete pa bo potrebno počakati še nekaj časa.
Nad hudo sušo se pritožujejo tudi Anton Bole s Piščancev, ki bo
v soboto začel trgati malvazijo (črno grozdje pa čez 15 dni). Sicer pa tudi sam polaga veliko važnost tem zadnjim dnem pred trgatvijo, saj trte potrebujejo še nekaj sonca. O kakovosti letošnjega pridelka se še ne more izreči, ker bodo posledice suše vidne le ob koncu. Kjer pa suše ni bilo, je grozdje še kar dobro, tako da so pričakovanja po dobri letini upravičena.
Na šempolajskem koncu grozdje še ni zrelo. Kot pravi Radovan Šemec iz Prečnika bodo na trgatev počakali do zadnjega, veliko pa je odvisno od rezultatov meritve stopnje kisline in sladkorja v grozdju. Sicer pa je v tem predelu še kar zdravo, tudi zaradi dolgo pričakovanega dežja.
Do trgatve manjkata torej po splošni oceni še kaka dva tedna, medtem pa se zračijo kleti in pripravljajo posode, v katerih bodo vinogradniki spravili žlahtno in z velikim trudom pridobljeno vinsko kapljico.
Na sliki (foto Magajna): trgatev v Bregu.
Jutri prvi dan pouka v novem šolskem letu
Več prvošolčkov!
Razdeljevanje se bo začelo prihodnji teden
Tržačani bodo prejeli dodatne bencinske bone
Na šolah vseh stopenj in vrst (razen poklicnih zavodov, kjer poteka pouk že od ponedeljka) bo jutri prvi dan pouka v novem šolskem letu. Po treh mesecih počitnic se bodo učenci in dijaki vrnili v šolske klopi in spet prijeli za peresa, zvezke, knjige, ki jim bodo - hočeš nočeš - delali družbo vse tja do junija prihodnje leto.
Jutrišnji dan bo še posebno svečan za naše prvošolčke. Tokrat bo prvič stopilo v šolske učilnice 161 prvošolčkov. Število ni veliko, je pa zadovoljivo. Še posebej, če pomislimo, da bo letos sedelo v prvih razredih slovenskih osnovnih šol na Tržaškem 16 učencev več kot lani. Tak porast kaže, da smo po letih upadanja števila otrok in razredov zaradi skokovitega tržaškega demografskega padca bržkone dosegli minimum vpisov. V to malce optimistično hipotezo nas sili tudi podatek, da se je letos zvišal odstotek slovenskih prvošolčkov v primerjavi s številom vseh rojenih pred šestimi leti na Tržaškem. Leta 1986 se je v tržaški pokrajini rodilo skupno 1497 otrok; v slovenske šole bo jutri stopilo kar 10,7 odstotka le-teh. Lani je znašal delež slovenskih prvošolčkov 9,6 odstotka vseh rojenih leta 1985, kar pomeni, da se je »slovensko predstavništvo« okrepilo. V zadnjih desetih letih število slovenskih prvošolčkov ni nikoli padlo pod mejo 8 odstotkov vseh rojenih šest let prej, kar tudi potrjuje, da se je slovenski delež v skupnem številu vseh prvošolčkov v pokrajini ustalil.
Vpisi v osnovne šole
OSNOVNA ŠOLA	1992/93		1991/92	
	l.r.	sk.	l.r.	sk.
Ribičič (Sv. Jakob)	6	29	3	33
Širok (Ul. Donadoni)	4	30	5	35
Grbec (Škedenj)	5	16	3	11
Gregorič-Stepančič (Sv. Ana)	6	25	3	25
Župančič (Sv. Ivan)	13	49	8	43
Finžgar (Barkovlje)	8	24	4	17
Bazoviški junaki (Rojan)	8	27	7	22
Milčinski (Katinara)	8	36	11	34
Bevk (Opčine)	14	86	21	89
Trubar (Bazovica)	1	18	1	22
Kajuh (Gropada)	4	17	2	19
Sirk (Križ)	3	20	2	21
Tomažič (Trebče)	2	14	4	13
Prosek	13	59	10	50
Gradnik (Repentabor)	3	23	6	20
Šček (Nabrežina)	6	29	2	29
Štrekelj (Sesljan)-Jurčič (Devin)	6	31	5	31
S. Gruden (Šempolaj )-Slivno	4	21	6	22
1. maj 1945 (Zgonik)- Kokoravec (Salež)	4	38	13	49
Srebrnič (Gabrovec)	2	6	0	5
Briščki	0	2	1	3
Voranc (Dolina)	9	27	2	22
Mačkolje	3	12	0	11
Samsa (Domjo)-Trinko (Ricmanje)	11	48	13	47
Boršt	5	18	0	15
Pesek	4	9	3	7
Venturini (Boljunec)	5	33	8	33
Milje	4	19	2	18
SKUPAJ	161	766	145	746
Trgovinska zbornica sporoča, da je zbornični odbor pod predsedstvom predsednika Tombesija sklenil podeliti še drugi del bencinskih bonov za leto 1992 (za skupaj 120 litrov goriva) vsem tistim, ki so za prejem teh bonov imeli pravico meseca januarja.
Trgovinska zbornica obvešča vse tiste, ki imajo pravico do prejema bencinskih bonov in so v tem obdobju zamenjali prevozno sredstvo, da morajo posredovati podatke o novem vozilu do četrtka, 17. t.m., Avtomobilskemu klubu (ACI) iz Trsta, ki ima osrednji sedež v Ul. Cumano (zasebniki se lahko v njegovih uradih zglasijo od ponedeljka do petka od 8.30 do 13.30, predstavniki podjetij in raznih ustanov pa od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30.
Za dvig bencinskih bonov ostajajo v veljavi enaki prepisi, kot pri prejšnjem razdeljevanju (s seboj je treba imeti original ali pa nadomestni dokument avtomobilske knjižice in osebni dokument).
Bencinske bone bodo razdeljevali od 22. t.m. do 16. oktobra.
Razdeljevanje bencinskih bonov za zasebnike
Od 22.9. do 2.10.:
-	v vseh občinskih izpostavah, in sicer od ponedeljka do petka med 15. in 20. uro;
Od 5.10. do 16.10:
-	na Zahodnem in na Vzhodnem Krasu ob torkih, četrtkih in petkih med 15. in 20. uro;
-	pri Sv. Ivanu ob torkih, sredah in petkih od 15. do 20. ure;
-	v ostalih občinskih izpostavah od ponedeljka do vključno petka od 15. do 20. ure.
Ker nekatere občinske izpostave opravljajo v popoldanskih urah druge naloge, ne bodo mogle izdajati bencinskih bonov. Bonov tako ne bodo razdeljevali:
-	na Zahodnem Krasu ob ponedeljkih;
-	v izpostavi Sv.Vid-Staro mesto ob ponedeljkih;
-	v izpostavi Rojan-Greta-Barkov-lje ob torkih;
-	v izpostavi Stara mitnica ob torkih;
-	na Vzhodnem Krasu ob sredah;
-	v izpostavi Valmaura-Naselj e Sv. Sergija ob sredah;
-	v izpostavi Kolonja-Škorklja ob sredah;
-	pri Sv. Ivanu ob četrtkih;
-	pri Sv. Jakobu ob četrtkih.
V okoliških občinah pa bodo bone razdeljevali takole:
-	v občini Devin-Nabrežina od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure;
-	v občini Dolina od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure;
-	v repentabrski občini od torka do petka od 10. do 13. ure;
-	v Zgoniku v torek, sredo in petek od 9. do 13. ure;
-	v Miljah (v tehničnem uradu) od ponedeljka do vključno petka od 15. do 19. ure.
Za podjetja in ustanove bodo bencinske bone razdeljevali na sedežu Avtomobilskega kluba (ACI) v Ul. Cumano 2, od ponedeljka do petka od 15.30 do 19.30.
Ob tem gre tudi poudariti, da se je povečalo število vseh vpisanih v slovenske osnovne šole (letos 766, lani 746). Teh dvajset vpisanih več torej kaže, da smo tudi glede skupnega vpisa presegli minimalno točko; krivulja vpisanih na vseh šolah se je po dolgih letih vztrajnega padanja končno začela spet vzpenjati.
Vpisi po posameznih didaktičnih ravnateljstvih dajejo naslednjo sliko. V šolah šentjakobskega, svetoivanskega in dolinskega didaktičnega ravnateljstva so zabeležili porast vpisov v prve razrede, v šole openskega in nabrežinske-9a ravnateljstva pa se je vpisalo manj prvošolčkov kot lani. Skokovit je bil porast števila prvošolčkov v šole dolinskega ravnateljstva (od 28 na 41), po drugi strani Pa gre zabeležiti, da se je v prve razrede šol nabrežinskega ravnateljstva (ki zaobjema šole v devin-sko-nabrežinski in v zgoniški ob-mni) vpisalo le 22 otrok (lani 28). Največ učencev se bo tudi letos učilo v klopeh osnovne šole Fran-ce Bevk na Opčinah (skupno 86).
Toliko o vpisih in primerjavah s Preteklim letom.
Zdaj še besedica, dve o začetku letošnjega šolskega leta. Še do Pred nekaj leti je veljalo pravilo, da se šolsko leto začne z uvodno šolsko mašo. Po podpisu novega konkordata z Vatikanom je prišlo v tem pogledu do sprememb in tudi do različnih tolmačenj vloge m predvsem mesta verouka in s tem tudi šolskih maš v okviru (ali zunaj okvira) šole. Različna tolmačenja so privedla marsikdaj tudi do hude krvi, za kar gre iskati krivdo predvsem v nejasnih določilih osrednjih šolskih oblasti.
Februarja letos je ministrstvo za šolstvo poseglo v ta »verski dis-Put« in s svojo noto šolskim skrbništvom končno razrešilo delikatno vprašanje. V noti smatra šolske maše in druge verske prireditve za izvenšolske dejavnosti, ki jih torej ne gre uokvirjati v šolski urnik. Ministrstvo pa obenem dopušča posameznikom možnost, da se le-teh udeležijo. Kaj torej storiti po takem posredovanju ministrstva? Na osnovnih šolah so se dogovorili, da bodo prvi dan pouka skrajšali šolski urnik za eno učno uro in s tem dali šolarjem možnost, da se udeležijo šolskih maš v izvenšolskem času, to se pravi ali Pred poukom, ali pa po njem.
Sinoči se je sestal dolinski občinski svet
Gledališče Prešeren bo kmalu spet nared
V občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu bodo kmalu, najbrž že sredi novembra, obnovili redno kulturno dejavnost. Dolinski župan Marino Pečenik je sinoči v občinskem svetu napovedal, da bodo gradbena dela končana pred koncem oktobra in da bo torej kmalu zatem lahko redno stekla vsa dejavnost. Gledališče je morala Občina prilagoditi zakonsko predpisanim varnostnim pogojem in bo - kot je dejal župan - najbrž edino gledališče v naši pokrajini, ki bo v celoti zadostilo tem predpisom. Prihodnji mesec bodo iz istega razloga zaprli Babno hišo v Ricmanjih, katere prilagoditev bo stala nekaj več kot 70 milijonov lir, ki jih bo Občina po dogovoru z občani črpala iz sklada ricmanjske Srenje. Župan je izrazil upanje, da bodo gradbena dela v Ricmanjih končana še pred koncem leta.
Pečenik je v svojem poročilu, s katerim je otvoril sejo, povedal, da bo pouk na šolah v občini redno stekel. Tudi v srednji šoli pri Domju, kjer so v rekordnem času popravili strop. V šoli v Ricmanjih so uredili naprave za prizadete otroke, kar bodo v kratkem naredili tudi v osnovni šoli pri Domju.
Deželna uprava je odobrila finančna sredstva-za postavitev panojev proti zvočnemu onesnaževanju na odseku hitre ceste, ki teče po občinskem ozemlju. Ustrezne ukrepe proti osneznaževanju so z ljudsko peticijo .zahtevali tudi prebivalci Ricmanj in Loga. Več kot 500 prebivalcev Ricmanj pa je zaprosilo podjetje ACEGA za prikljčitev na metansko omrežje, le-to pa jim bo v kratkem sporočilo, koliko znaša strošek za priključek. Pečenik je ob koncu povabil občane, naj se množično udeležijo sobotnih in nedeljskih pobud ob odprti meji v Gro-čani. (st)
Razmišljanje bivšega pokrajinskega tajnika Perellija
Kako do prenove PSI?
Bivši pokrajinski sekretar PSI in sedaj član paritetične komisije, ki vodi krajevno socialistično stranko, Alessandro Perelli, je včeraj na sredstva javnega obveščanja naslovil svoje razmišljanje o politični razpravi, ki tačas pretresa stranko tako na nacionalni kot na krajevni ravni. Razpravo samo in prenovitvene predloge tako Craxija kot Martellija ocenjuje Perelli kot pozitivne, vendar opozarja na nevarnost, da bi na krajevni ravni v tej razpravi prišlo do »etiketiranj«, ki ne bi bila drugega - razen v znanih primerih osebne doslednosti - kot maske, s katerimi bi se nekateri radi predstavili kot pravi prenovitelji stranke.
Kako se naj torej v Trstu merimo s tem, kar se dogaja v PSI? Za Perellija je edini način doslednost v obnašanju in pri političnih predlogih, seveda ob zaščiti temeljnih norm notranje demokracije v stranki. In tukaj je prvi problem: od odstopa s tajniškega mesta, in torej že dva meseca -nadaljuje Perelli - vodi krajevno federacijo pari-tetična komisija, katere naloga je čim prej pripraviti kongres. Kljub nujnosti, da se te priprave čim bolj pospešijo, je bil za 12. t.m. napovedan sestanek pokrajinskega vodstva (na katerem bi morali predstaviti kongresne dokumente) preložen, kar je po Perellijevem mnenju nesprejemljivo, ker se tržaška PSI praktično nahaja v statutarni ilegali. Na prihodnji seji paritetične komisije se bo zato potrebno odločiti za takojšnje sklicanje pokrajinskega vodstva, ki naj reaktivira strankine organe, ali pa sklene nemudoma sklicati pokrajinski kongres. V nasprotnem primeru napoveduje Perelli svoj izstop iz paritetične komisije, ki si je že naložila težko breme odločitev v zvezi z Občino in Pokrajino, ne da bi se posvetovala s pokrajinskim vodstvom.
Glede politične doslednosti Perelli ugotavlja, da je sicer legitimno zagovarjati nove politične agregacije, vendar ob tem ni mogoče sedeti na dveh stolih in hkrati zahtevati zaupanje. Tisti, ki menijo, da je vladnemu sodelovanju med PSI in KD odzvonilo, bi morali biti vsaj tako dosledni, da ne bi sprejeli odgovornosti v izvršnih telesih, ki na tem sodelovanju temeljijo. Glede novih političnih predlogov pa Perelli poudarja, da se nikakor ne sramuje svoje pripadnosti socialistični stranki in da kljub dejanski nujnosti njene prenove po škandalu s podkupninami ne gre pozabiti na vse, kar je stranka pod Craxijevim vodstvom pozitivnega napravila za državo.
In končno še predlog o vse tesnejšem povezovanju med tremi strankami članicami Socialistične internacionale (PSI, PSDI in DSL): ta mora biti za Perellija osnova za tim. liberalno-socialistični pol, s katerim se sam strinja, ki pa po njegovi sodbi nima nič skupnega s politično linijo La Malfovih republikancev in s Segnijevo demokr-ščansko desnico. PSI mora namreč tako v Trstu kot v državi gledati na novo območje konsenza -nadaljuje Perelli - in pri tem osamiti karieriste, nove porajajoče se sloje, ki so delali samo za osebni profit, in razsvetljene psevdo meščane, sposobne samo kakega salonskega klepeta. Ponovno je torej treba odkriti preproste, a moderne politične predloge za delavce in za družine (ki so se iz meseca v mesec primorane dobesedno boriti za dostojno preživetje) in oživiti temeljne moralne vrednote. In prav s tem - zaključuje svoje razmišljanje Alessandro Perelli - se mora začeti prenova socialistične stranke, prenova, ki bo šla onkraj etiket in onkraj nesmiselnega tekmovanja posameznikov, da bi se predstavili kot čisti in nekontaminirani tolmači sprememb.
Agenti letečega oddelka aretirali znanega razpečevalca in zaplenili »sadove« protizakonitih poslov
Vse tesnejši obroč okrog tržaških razpečevalcev mamil
Dragocenosti in drugi predmeti tatinskega porekla, ki so jih agenti letečega oddelka v zadnjem času zaplenili razpečevalcem mamil. Morebitni lastniki si jih lahko ogledajo v soboto med 9. in 12. uro v uradih letečega oddelka tržaške kvesture, soba št. 42.
Po daljši preiskavi je agentom letečega oddelka tržaške kvesture uspelo spraviti za zapahe Antonia De Cillisa, svojega dobrega znanca, ki je imel zaradi trgovanja in razpečevanja mamil že večkrat opravka s sodniki. V operaciji so De Cillisu zaplenili 16 gramov heroina in dva buzdovana (kiju podobno kovinsko orožje), vendar so se morali agenti pošteno prepotiti, preden so uspeli vdreti v zlikovčevo stanovanje. Leto je bilo namreč opremljeno z blin-diranimi vhodnimi vrati, povrhu pa se je De Cillis posluževal nekaj prestopnikov in mamilašev, ki so imeli nalogo, da so nadzorovali njegovo stanovanje in ga obveščali, če se je policija približala poslopju, v katerem stanuje. Agenti so zato morali v zasedi počakati na trenutek, ko je De Cillis odprl vrata, da bi neki od-
jemalki izročil dozo mamila, da so lahko vdrli v stanovanje.
Poleg omenjenega mamila so preiskovalci v stanovanju našli lekarniško tehntnico, dva avtoradia, dve zlati ogrlici, štiri zapestnice, dva moška prstana in diamantu podoben dragi kamen, povrhu pa še zajetno vsoto denarja, zbranega s protizakonitimi posli. Agenti letečega oddelka so opravili še več podobnih akcij proti razpečevalcem mamil in v tem okviru prijavili sodstvu kakih deset oseb, ki se zbirajo na Trgu Cavana.
Ob težki izgubi svojega dragega člana Sergija Piščanca izreka svojcem globoko sožalje
TPPZ Pinko Tomažič
Povratek dolinskih upokojencev z uspelega letovanja v Riminiju
Ob velikem navdušenju vseh, ki so se ga udeležili, se je pred nekaj dnevi zaključilo letošnje letovanje 36 dolinskih upokojencev v Riminiju. S tem je dolinska občinska uprava prvič omogočila enotedenske počitnice starejšim občanom, ki si sicer ne bi mogli privoščiti tovrstnega oddiha. Dneve so jim pestrili sončenje in kopanje, krajši izleti v okolico in ekskurzija v San Marino, zvečer pa so bile na vrsti družabne igre in celo plesne zabave. Poleg gostoljubnega okolja je bila za skupino dolinskih upokojencev poskrbljena tudi zdravstvena služba. Glede na uspeh, ki ga je doživelo letovanje v Riminiju, so vsi udeleženci izrazili željo, da bi občinska uprava še v prihodnje poskrbela za tovrstne ponudbe. Zaenkrat pa se zahvaljujejo za občutljivost in organizacijo dolinskemu občinskemu odboru in županu Pečeniku, posebej odborniku za zdravstvo Sandiju Klunu, spremljevalki Ani Stok in sploh vsem, ki so pri tem sodelovali, (dam)
Na sliki: skupina dolinskih upokojencev, ki so se udeležili letovanja v Riminiju.
Podeljevanje letnih suplenc bo v četrtek na liceju Prešeren
Šolsko skrbništvo sporoča, da bo podeljevanje letnih suplenc za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah v šolskem letu 1992/93, na Znanstvenem liceju F. Prešeren v Trstu, Vrdelska cesta 13/11, jutri, 17. t.m., ob 15.30.
S tem v zvezi pripominja, da imajo prednost pri imenovanju tako za letne kot za začasne suplence prosilci, ki so vključeni tako v lestvico natečaja na osnovi naslovov kot v odgovarjajoči pokrajinski lestvici za letne suplence.
Podeljevanje letnih suplenc do šest tedenskih ur je v pristojnosti ravnateljev. Zadevna imenovanja so enakovredna tistim, ki jih podeli Šolski skrbnik.
izleti
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 20. t. m., strokovno vodeni izlet po Naravnem rezervatu Strunjan in po Solinarskem muzeju v Krajinskem parku sečoveljskih solin. Vodila ga bosta geograf dr. Boris Križan in biolog Robi Turk. Zbirališče in odhod ob 8.30 pred sodno palačo v Trstu, oziroma pri avtobusni postaji v Strunjanu ob 10. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prisrčno vabljeni člani in prijatelji društva.
SK Devin ima na razpolago še nekaj prostih mest za štiridnevni izlet v Mun-chen (Oktoberfest). Odhod bo v petek, 18. t. m., ob 5.30 z Opčin. Za vpisovanje in informacije tel. na št. 200236.
Društvo Slovencev miljske občine
prireja v nedeljo, 27. t. m., izlet po Goriškem in Tolminskem. Ogledali si bomo Kostanjevico pri Novi Gorici, tolminska korita in Dantejevo jamo pri Tolminu. Popoldne kosilo in minikrižarjenje po jezeru na Mostu na Soči. Za informacije tel. na št. 271862 (Vesna) ali 271732 (Ki-ljan) v opoldanskem času.
Združenje aktivistov in invalidov NOB ter sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi prirejata avtobusni izlet na slovesno praznovanje 50-letnice ustanovitve prvih slovenskih brigad, ki bo v Ljubljani v soboto,19. t. m.. Vpisovanje se nadaljuje v Ul. Cicerone 8/B (tel. 360324) od 9. do 12. ure in v Prosvetnem domu na Opčinah od 18. do 20.ure.
čestitke
Danes praznujeta v Doberdobu 50 let oroke CECILIJA in KARLO ČERNIČ, e mnogo takih dni v zdravju in veselju jima želi družina Ukmar iz Križa.
Danes slavita 25-letnico poroke MARTA in ARMANDO GRUDEN. Želimo jima še mnogo takih dni polnih ljubezni in sreče, zdravja in veselja Elena in Damjan, Andrej in Betty.
V Prečniku praznujeta srebrno poroko ARMANDO in MARTA. Mnogo sreče, zdravja in ljubezni vama želijo mami Francka in Marija ter ostali sorodniki.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 16. septembra 1992
LJUDMILA
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.14 - Dolžina dneva 12.29 - Luna vzide ob
20.50	in zatone ob 11.18.
Jutri, ČETRTEK, 17. septembra 1992
LAMBERT
PLIMOVANJE DANES: ob 0.05 najvišja 24 cm, ob 5.39 najnižja -28 cm, ob 11.57 najvišja 47 cm, ob 18.41 najnižja -41 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj, zračni tlak 1020,1 mb narašča,veter 15 km na uro severovzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 22,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Annalisa Masala, Simone Partipilo, Selene Simonič, Georgy Dimitrov Demirev, Michael Pocecco, Jessica Grattoni, Federico Tessaris.
UMRLI SO: 70-letni Dorino Tauri, 87-letna Valeria Luigia Bertossi, 89-letna Lucia Ballielo, 90-letna Lucia Furlan, 81-letni Cosimo Grattagliano, 90-letna Vit-toria Spiniella, 59-letni Mario Zinna, 91-letna Anna Fabian, 68-letni Giuseppe Bellizzi, 79-letni Manlio Arzioni, 73-letni Luigi Moncheri, 57-letna Luciana Škerl.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 14., do nedelje, 20. septembra 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulia 2, Largo Sonnino 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30,
Largo Sonnino 4 (tel. 726835).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Od 14. septembra imamo v naši prvi vrsti še dva profesorja!
VALENTINA in ERIKA
sta s klavirjem in flavto osrečili MePZ J. Gallus. Čestitamo!
V Ricmanjih je zavekala
NIKA
Srečnima staršema Alenki in Lučanu čestitamo, mali Niki pa želimo vse najboljše «.
SKD Slavec in MePZ Slavec-Slovenec
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
V	petek, 18. t. m. , ob 20.30 (red A) bo v gledališču Rossetti koncert zbora in orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lu Jia, pri klavirju Bernd Glemser. Na programu Rachmaninov, Schumann.
Ponovitev koncerta v soboto, 19. t. m., ob 21. uri v Vidmu - Športna palača Car-nera.
Gledališče Rossetti
V	nedeljo, 27. t. m., ob 21. uri bo na
sporedu dobrodelni koncert ob 150-letni-ci banke Cassa di Risparmio di Trieste. Pod vodstvom Riccarda Mutija bo nastopil Filharmonični orkester milanske Sca-le. Na programu Busoni, Casella, Faure, Debussy.
Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti.
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V	nedeljo, 20. t. m. bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz prvi koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo klavirski duo EMANUELA BEL-LIO in MASSIMO SOMERZi.
Koncerti bodo trajali do 13. decem-bra.Informacije, abonmaji in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita.
Evangeličansko-luteranska cerkev
Jutri, 17. t. m. , ob 20.30 bo v okviru Glasbenega septembra na sporedu koncert, na katerem bosta sodelovala Massi-mo BELLI (violina) in Edoardo Torbia-nelli (klavir-čembalo).
Repentabrska cerkev
V	nedeljo, 20. t.m., ob 18. uri bo na
sporedu drugi koncertstare glasbe, ki jih prireja Gallus Consort in Deželni sedež RAI pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine. Nastopili bodo člani skupine Gallus Consort in sicer Dina Slama, Irena Pahor in Alberto Rasi.
razstave
Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA.
V	galeriji Costanzi je do 18. t. m. odprta skupinska razstava, na kateri razstavljajo svoja dela D ANINO BOŽIČ, MAJA FRANKOVIČ, KLAS GRDIČ, MAURO STIPANOV in GORAN ŠTI-MAC. Urnik: 10-13, 17-20, ob praznikih 10-13, zaprta ob ponedeljkih.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bodo jutri, 17. t. m., ob 18.30 odprli razstavo slikarke Lucie GHIRAR-DI. Razstava bo na ogled do 30. septembra vsak dan od 9. do 13. ure, ob nedeljah zaprto.
V	galeriji Cartesius bodo danes ob
18.30	odprli razstavo slikarja RENATA DE MATTIA. Razstava bo na ogled do 1. oktobra po običajnem urniku.
mali oglasi
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-
ZVONKO OSTROUŠKA je odprl osmico v Zagradcu, toči belo in črno vino.
PRODAM knjige za 1. razred goriškega trgovskega zavoda Ivan Cankar. Tel. na št. (0481) 391804.
NA OBROBJU TRSTA, na ugodnem prodajnem mestu, prodam iz družinskih razlogov dobro vpeljano in donosno trgovino s sočivjem, svežo zelenjavo in kmetijskimi pridelki. Tel. (040)
828988 od 8. do 13. ure.
VOLVO 740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah.
AVTO glass 1000 coupe, letnik 64, rdeče barve, opravljen tehnični pregled, vedno v garaži, prodam zaradi neobnovit-ve vozniškega dovoljenja. Tel. na št. 220363 v večernih urah.
KUPIM ali vzamem v najem frizerski salon v tržaški okolici. Tel. na št. 200605.
IMPORT-EXPORT podjetje išče knjigo-vodjo/injo z večletno delovno izkušnjo. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Knjigovod-
IŠČEMO knjigovodjo/injo za uradniško mesto v uvozno-izvoznem podjetju. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Uradnik«.
IŠČEMO uradnika za upravne akte v konzulenčni pisarni. Potrebna je primerna akademska izobrazba pravne ali ekonomske smeri. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Konzulent«.
KNJIGOVODJI/INJI nudimo službo v upravni pisarni. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Pisarna«.
VAJENCA zaposli mesnica. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Vajenec«.
MOŠKI, dobra volja do dela, specialist pri vezanju trt, sprejme službo po dogovoru. Tel. J003866) 58806.
- NEREZIDENCNI študent nujno išče sobo ali manjše stanovanje v najem. Tel. od ponedeljka do petka na št. 368621.
DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik organizira individualne ali skupinske intenzivne lekcije italijanščine za tujce in nemščine na vseh stopnjah. Poskusna lekcija brezplačna. Tel.-fax (0481) 522250.
POTUJETE v Francijo? Želite obiskati Eurodisneyland ali ste vklju,čeni v študijski projekt Erasmus? Parižanka s stalnimi stiki z domovino vam nudi lekcije iz francoščine. Tel. (040) 566256.
gledališča
šolske vesti
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93: pri osrednji blagajni v Galeriji Protti (urnik: 9-12.30, 15.30-19; ob praznikih 9-12.30; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 (urnik: 12-15.30, 16.30-20; tel. 54331) lahko vpišete ali potrdite abonma za gledališko sezono 1992/93.
Nocoj ob 18. uri bo v fojerju gledališča Rossetti srečanje z referenti raznih podjetij.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blahajni UT AT v Pasaži Protti, na sedežih sinda-katov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono. Potrditev starih abonmajev do 21. septembra.
KUD MAGNET
V domu A. Sirk v Križu bo danes, 16.
t. m., ob 21. uri, v sklopu večerov AMA-TEATER, ki jih organizira KUD Magnet, gostovala gledališka skupina VOCI LONTANE iz Milana s predstavo OZRI SE V GNEVU J. Osborna.
Ponovitve do nedelje, 20. septembra.
razna obvestila
ŽPZ Ivan Grbec obvešča svoje pevke, da bo prva vaja danes, 16L t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih, Škedenjska ul. 124. Obenem vabi nove pevke, da se mu pridružijo.
Moški pevski zbor upokojencev iz Brega obvešča pevce, da bo prva vaja jutri, 17. t. m., ob 20. uri v gledališču Prešeren v Boljuncu. Obenem vabi nove pevce, da se mu pridružijo.
Seja glavnega odbora barkovljanske-ga društva bo jutri, 17. t. m., ob 20.30.
Godbeno društvo Prosek organizira glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije do petka, 18. t. m., od 19. do 20. ure v Soščevi hiši na Proseku (tel. 225073) od 19.00 do 20.30.
Začelo se je vpisovanje v glasbeno šolo Godbenega društva Nabrežina.
Vsi, ki bi se radi učili teorije, solfeggia in igranja inštrumentov se lahko javijo vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje na sedežu društva na Trgu sv. Roka v Nabrežini.
Plesno-ritmični odsek ŠD Kontovel
obvešča, da se vadbe ritmičark pričnejo 24. septembra po starostnih skupinah od
15.30	dalje. Istega dne bo ob 20.30 rekreacija za ženske.
SK Brdina organizira zimovanje s silvestrovanjem na Rogli. Informacije na tel. št. 212859 in 226271.
Šiviljska popravila pri Skladu Mitja Čuk na Narodni ulici 126, Opčine, vsako sredo med 8.30 in 12.30.
Popoldanske lekcije za osnovnošolce, srednješolce in višješolce, ki jih prireja Sklad Mitja Čuk, se bodo pričele v ponedeljek, 28. t. m. Vse dodatne informacije dobite na sedežu Sklada, Narodna ulica 126, tel. 212289, med 8. in 15. uro od ponedeljka, 21. t. m., do petka, 25. t. m.
kino
ARISTON - 18.30, 20.15, 22.00 In the Soup, r. Alexander Rockwell.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Fratelli e sorelle, r. Pupi Avati, i. Franco Nero.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00,
22.00	Mio cugino Vincenzo, r. Jonat-han Lynn, i. Joe Pešci.
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Poliziotti in blue-jeans, i. Christian Slate.
NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Moglie a sorpresa, i. Steve Martin.
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15,
22.15	Orgia transexual gay, □□
NAZIONALE IV - 16.30, 18.40, 20.30,
22.15	Nero, i. S. Castellitto, C. Caselli.
GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Batman il ritorno, i. M. Keaton, M. Pfeiffer.
MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.00 La
mano sulla culla.
LJUDSKI VRT - 21.00 Harley Davidson & Marlboro Man.
EDEN - 15.30, 21.30 Stretto, bagnato ed inluocato, □□
CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Fusi di testa, i. Dana Carvey, Rob Lowe.
LUMIERE - 18.45, 20.00, 22.00 Ferro & seta.
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 UTZ, r. S. Sluizer.
RADIO - 15.30, 21.30 Una ragazza molto viziosa, porn., D □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
Ravnateljstvo srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah obvešča, da se prične pouk jutri, 17. t. m., ob 9. uri. Učenci bodo imeli tri ure pouka do 11.30.
Ravnateljstvo srednje šole Ciril in Metod obvešča, da se začne reden pouk na sedežu pri Sv. Ivanu in v oddeljenih razredih na Katinari jutri, 17. t. m., ob 9. uri, pouk bo trajal do 11.30. Šolska maša pri Sv. Ivanu bo ob 8.15 pri šolskih sestrah, na Katinari pa ob 8.30.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu javlja, da se bo pouk na državnih osnovnih šolah in vrtcih začel jutri, 17. 9. 92, po sledečem razporedu: O. Župančič ob 9. uri, šolska maša bo ob 8.15 pri šolskih sestrah; F. S. Finžgar ob 8.30, šolska maša bo ob 11.40; Bazoviški junaki in Fran Milčinski ob 9.15, šolska maša bo ob 8.30. Po sklepu področnega šolskega sveta bo pouk na osnovnih šolah prvi dan trajal 3 ure, ostale dni pa od 8.15 do
12.45.	V otroških vrtcih v Lonjerju in Barkovljah (v zavodu Rittmayer) se pouk začne ob 8. uri.
Ravnateljstvo srednje šole Igo Gruden sporoča, da bo šolska maša danes,
16.	t. m., ob 8. uri v Nabrežini in ob 9. uri v Križu. Pouk se začne jutri, 17. t. m., in bo trajal od 7.45 do 12. ure.
Dolinsko didaktično ravnateljstvo sporoča, da se bo na vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih pouk pričel jutri, 17. t. m., s sledečim urnikom: osnovne šole: Prežihov Voranc - Dolina 8.00-12.30, Mačkolje 8.00-12.30, Boršt 8.00-12.30, Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski -Domjo-Ricmanje 8.00-13.00, Fran Venturini - Boljunec 8.00-13.00, Pesek 8.00-
13.00,	Milje 8.10-13.10. Otroški vrtci: Dolina 7.45-13.00, Mačkolje 8.00-13.00, Boršt
8.00-	13.00, Domjo 8.00-13.00, Ricmanje 7.55-13.00, Boljunec 8.00-13.00, Milje 7.55-
13.00,	Starše vljudno naprošamo, da prvi dan pouka spremljajo otroke v šolo oz. vrtec, kjer jim bodo učitelji oz. vzgojitelji posredovali vsa nadaljnja sporočila in navodila v zvezi z rednim potekom pouka.
V šolskem letu 1992/93 se začne pouk jutri, 17. t. m. Dijaki zavodov Prešeren, Zois in Slomšek se zberejo v razredih ob
9.45.
Kateheti vabijo dijake vseh slovenskih višjih šol in njihove starše ter šolsko osebje k začetni službi božji, ki bo ob
10.30	v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Združenje staršev OS France Bevk
Opčine sporoča, da bo šolska maša danes, 16. t. m., ob 9. uri v openski župni cerkvi.
Didaktično ravnateljstvo Nabrežina
sporoča, da se pouk prične jutri, 17. septembra. Na vseh šolah ravnateljstva bo pouk trajal od 8.30 do 12.30.
Ravnateljstvo srednje šole Frana Levstika s Proseka sporoča, da se bo šolsko leto 92/93 začelo jutri, 17. t. m. Prvi dan bo pouk trajal od 8. ure do 11.30.
Na državni srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini se bo pouk začel jutri,
17.	septembra, ob 9. uri. Maša bo ob 8. uri.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo na vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih pouk pričel jutri, 17. t. m., s sledečim urnikom: osnovne šole J. Ribičič 8.15-12.45, Karel Širok
8.15-	13.00, Marica Gregorič Stepančič
8.00-	15.30, Ivan Grbec 8.00-15.30; otroški vrtci Sv. Jakob 7.45-16.15, Sv. Ana 7.30-
16.00,	Skedenj 7.45-16.00. Starše vljudno naprošamo da prvi dan pouka spremljajo otroke v šolo oz. vrtec, kjer jim bodo učitelji oz. vzgojiteljice posredovali vsa nadaljnja sporočila in navodila v zvezi z rednim potekom pouka.
Ravnateljstvo srednje šole Ivan Cankar v Trstu sporoča, da se začne reden pouk jutri, 17. t. m., ob 8. uri. Ob 11. uri istega dne bo v župni cerkvi pri Sv. Jakobu šolska maša. Po maši gredo učenci domov.
Šolska maša za učence šol iz Brišči-kov in Gabrovca bo danes, 16. t. m., ob
11.30	na Proseku.
Didaktično ravnateljstvo Opčine obvešča, da se bo na vseh šolah in otroških vrtcih pouk pričel jutri, 17. t. m., s sledečim urnikom: osnovne šole Primož Trubar Bazovica 8.15-12.45, Karel Destovnik-Kajuh Gropada 8.15-12.45, Pinko Tomažič Trebče 8.15-16.15, France Bevk Opčine
8.15-	12.45, Prosek 8.00-12.30, Albert Sirk Križ 8.00-12.30, Alojz Gradnik Repenta-bor 8.30-13.00; otroški vrtci Križ, Prosek, Repentabor, Trebče, Bazovica od 8.00-
16.00,	Opčine 7.45-16.00. Starše vljudno naprošamo, da prvi šolski dan pouka pospremijo otroke v šolo oziroma vrtec, kjer jim bodo učitelji posredovali nadaljnja sporočila in navodila v zvezi s potekom rednega pouka.
Za učence celodnevne osnovne šole Stanko Gruden Šempolaj-Slivno bo šolska maša jutri, 17. t. m., ob 8. uri v šem-polajski cerkvi.
Ravnateljstvo srednje šole Fran Erjavec iz Rojana obvešča, da se bo pouk pričel jutri, 17. t. m., ob 8. uri in bo trajal do 11.30.
menjalnica					15. 9. 1992	
TUJE VALUTE		F1XING „ MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		. 1180,85	1080,—	Švicarski frank		910,15	883,—
Nemška marka .		802,10	785. -	Avstrijski šiling		114,68	110,50
Francoski frank		.	237,16	230.	Norveška krona		203,75	197,—
Holandski gulden ..		714,65	690.-	Švedska krona		220.-	213.—
Belgijski frank		.	39,065	37.—	Portugalski eskudo .	9,14	8,50
Funt šterling ..		. 2229,56	2210.—	Španska peseta 		12,37	11,25
Irski šterling ..		. 2143,75	2090.—	Avstralski dolar		867,30	800.
Danska krona .		.' 208,88	202.—	HUF 		—	10. —
Grška drahma.		6,472	5,90	ECU		1616.-	—
Kanadski dolar		973,80	920.	Slovenski tolar		—	13,50
Japonski jen ..		9,563	9,20	Hrvaški dinar		—	3,25
						
						
Krti se odpravljajo na turnejo po Nemčiji
■
'V
Ansambel Krt se ob koncu poletne sezone poslavlja od tržaške publike, že naslednji teden pa začne s turnejo po severni Evropi. Obiskovalci šager radi zaplešejo ob zvokih njegove prijetne glasbe, mnogi pa jih radi poslušajo kar sede ob prigrizku in osvežujoči pijači.
Skupina se predstavlja kot narodno-zabavni ansambel. Polovica sporeda obsega slovenske narodne pesmi, druga polovica pa je namenjena zabavni glasbi. Tako skuša ustreči različnim okusom. Zanimiv je bil večer 31. avgusta na šagri na Krmenki, ko so fantje, na predlog organizatorja predstavili izključno najmodernejšo glasbo za mladino. »Krti« so se predstavili občinstvu v zanje nenavadnih oblačilih, to je Preprosto v kavbojkah, tako da jih na prvi videz marsikdo ni prepoznal. Mladina je pokazala, da ceni tak preobrat, pa tudi starejši so radi ostali Pozno v noč in se včasih tudi pogumno podali na plesišče. Med uspehi letošnje sezone naj omenimo njihovo zmago na julijskem števerjanskem festivalu narodne glasbe s pesmijo »Za materinski dan«, katere avtor je Dominik Krt.
V naših krajih se ta čas zabave na prostem počasi zaključujejo, v severnoevropskih državah pa se šele začenjajo. Seveda ne na odprtem, Pač pa predvsem v velikih pivnicah. Že naslednji teden, takoj po zadnjem letošnjem nastopu v Gročani, dne 20. t.m., se bodo »Krti« odpravili na turnejo v Nemčijo, za vrsto takih nastopov. Lahko pa se tudi zgodi, da pride do slovesnejšega nastopa, kot je bilo letos spomladi v Essnu, ko so nastopili s programom same narodne glasbe na odprtem Prostoru v samem središču mesta, v obliki koncerta.
Navdušujoč koncert skupine Dive Straits v Veroni
Rock verzija Romea in Julije
VVilliam Shakespeare si morda ni pričakoval, da bosta njegova slavna ljubimca nekaj stoletij kasneje zaživela v nekoliko drugačnem okolju in da ju bo šestnajstti-sočglava množica spremljala le nekaj sto metrov od znanega balkona. No, prostitutka Juliet in vanjo zaljubljeni "gost" Romeo sta z leti postala eden izmed temeljev glasbe Dire Straitsov in ena med naj lepšimi rock baladami nasploh, Knopfler in tovariši pa ju niso mogli prav v Veroni prezreti.
Dvodnevna etapa sultanov swinga je tudi v Veroni dosegla pravo zmagoslavje. Vsi sedeži šobili razprodani v dveh tednih, kakovostno in tehnično izredno dobro izvedena nastopa, publika navdušena in, ko bi Knopfler bil vsaj malo bolj komunikativen, bi nastope Dire Straitsov lahko proglasili za koncerte leta.
Točno ob osmih so Paul Jones, Dave Kelly, Tom McGuinness, Gary Fletcher in Rob Townsend, člani skupine The Blues Band začeli s pristno blues, boogie in roc-k'n'roll glasbo. V uri dobre glasbe so ogreli občinstvo, ki je nestrpno pričakovalo Dire Straitse.
Po polurnem odmoru, s švicarsko točnostjo, so se ob 21.30 pojavili Mark Knopfler in tovariši. Povsem preprost look, zguljeni je-ansi in bela T shirt, daljši trak na laseh, globoke plave oči in slavna kitara, popolno nasprotje s sedanjimi rock zvezdami: tako se je predstavil Mark Knopfler in hitro začel s prvimi akordi skladbe Calling Elvis, uspešnice iz zadnjega albuma On Every Street. Koncert se je nadaljeval z veselo Walk of Live, nakar se je na stotine vžigalnikov prižgalo ob prvih
notah že omenjene Romeo and Juliet. Desetminutni skupni glasbeni orgazem, po katerem je kratka pavza uvedla v drugo skupino skladb sobotnega nastopa.
Trde ritmične note bobnov in siloviti zvoki strun električnih kitar še vedno dajejo poseben čar skladbi Private Investigations, ki je bila za uvod njihovi najbolj priljubljeni skladbi, tokrat skoraj dvanajstminutni Sultans of Swing. Dire Straits so jo odlično izvedli, s posegi cajun in latinske glasbe ob zares dobrem jazz intermezzu z duetom saksofonista Chrisa Whi-teja in klaviaturista Guya Flet-cherja.
Po dveh skladbah iz njihovega zadnjega albuma so John Illsley (bas), Phil Palmer in Paul Franklin
(spremni kitari), Alan Clark (piano), Chris VVhitten (bobni) in Dan-ny Cummings (tolkala) s že omenjenimi Knopflerjem, Fletcherjem in VVhitom nadaljevali večer s poskočnim rockom hita Portobello belle, nakar so se znova umirili z drugo veliko ljubezensko uspešnico izpred dvanajstih let, Tunnel of love. Z nekaterimi pavzami, ki še vedno preveč spominjajo na Dyla-na, so uspešnice Money for Not-hing, Brothers in Arms in Solid Rock zaključile veronske nastope, s katerih bodo Dire Straits črpali nekaj posnetkov za njihov drugi live album, ki naj bi izšel poleti prihodnjega leta, ko naj bi se dveletno svetovno potovanje Straitsov zaključilo. Aleš VValtritsch
Od leve: John Illsley in Mark Knopfler	(foto VValtritsch)
								dam		išnji televizijski in	radijski sporedi J	r	e	
rai i			{ RAI 2				RAI 3	|	| Zt' TV Slovenija 1	1 **! TV Koper			RADIO TRST A	
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 905 Nanizanka: Provaci an-i cora Harry m n	Voglia di volare
1Z.00 Variete: Unofortuna
™ Vreme in dnevnik iz.35 Nanizanka: La signora in giallo
a° Dnevnik in Tri minute
4.00	Film: Circolo vizioso (krim., VB 1969, r. Alvin 15 a kakoff, i. Roger Moore) T40 Film: II fantastico Gil-bert (kom., It.-Fr. 1956, i. 17 o Gilbert Becaud)
.„■20 Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik 1 1°10 Dok.: Amerindia
6.40	Nan.: La sporca dozzina ^9.40 Aktualno: II našo di 1 o c cleopatra in o Vreme in dnevnik ^ -25 Nogomet: Milan-Olim-Pija Ljubljana, 21.55 Va-lencia-NapoIi, vmes „	(22.45) Dnevnik 1
24.00	Dnevnik 1 0.40 Športna sreda
1.20	Rubrika opolnoči L40 Fantasy party
2.05	Film: Non cercate l'as-sassino (krim.)
6.50	Aktualno: Galatheus
7.00	Nanizanke in risanke
9.35	Rubrika: Verdissimo
9.55	Film: Accadde al peni-tenziario (kom., It. 1955)
11.30	Kratke vesti
11.35	Nanizanki: Lassie, 12.10 Amore e ghiaccio
13.00	Dnevnik in vreme
13.30	Dnevnik - gospodarstvo
13.45	Nadaljevanki: La Glinica della Foresta Nera,
14.35	Santa Barbara
15.20	Film: Ho incontrato una stella (kom., ZDA 1985, r. Jeffrey Bloom, i. James Spader)
17.05	Rubrika: Ristorante Ita-lia (vodi A. Clerici)
17.25	Kratke vesti
17.30	Nan.: Un caso per due
18.35	Športne vesti
18.55	Nogomet: Juventus-Anorhosis Famagosta, vmes (19.45) dnevnik
20.25	Nogomet: Parma-Ujpest
22.20	Film: Salomone e la regina di Saba (zgod., ZDA 1959, r. King Vi-dor, i. Yul Brinner), vmes (23.35) dnevnik
1.05	II cappello sulle 23
1.45	Film: Amore e mistero (krim., r. A. Hitchcock)
7.00	Sat News, pregled tiska
10.45	Tečaj angleščine ZDA
11.10	Kolesarstvo
11.30	Poletno smučanje
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Krožek ob dvanajstih
13.30	Izobr. odd.: Dottore in...
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Drobci
14.50	Dok.: Bodymatters
15.15	Dok.: Šola se posodablja
15.45	Samo za šport
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri ventanni dopo
17.55	Dok. oddaja: Življenje na Zemlji
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.05	Variete: Non e mai troppo tardi
20.30	Film: Toto cerca moglie (kom., It. 1950, r. C.L. Bragaglia, i. Toto)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Nan.: Perry Mason
23.40	Izobr. oddaja: III B Fac-
ciamo lappello 0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Film: Riflessi sulla pelle (dram., VB 1990, i. Vig-go Mortensen)
9.55	Video strani
10.05	Spored za otroke: risana serija Biskvitki (pon. iO. dela), 10.25 nad. Bratovščina Sinjega galeba
10.55	Nadaljevanka: Ambasa-dorkin soprog (pon.)
11.50	Poslovna borza (pon.)
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
12.55	Video strani
14.30	Video strani
14.40	Napovednik
14.45	Omizje (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Spored za otroke: Živ žav, 17.55 Klub klobuk v Cateških toplicah (pon.)
19.15	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Žarišče
20.35	Film: Svetlikajoča se koža (dram., VB-Kan. 1990, r. Philip Ridley, i. Jeremy Cooper, Viggo Mortensen, Lindsay Duncan)
22.10	Dnevnik, vreme in šport
22.35	Napovednik
22.40	Sova, vmes nan. Nenadni uspehi in nad. Policaj ski rock
16.00	Film: Tiste jasne oktobrske noči (dram., It. 1970, r. M. Franciosa, i. Anita Ekberg)
17.30	Nanizanka: Prosim, ne jejte marjetic
18.00	Studio 2 mladi
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Buck Rogers
20.40	Film: Videti Benetke...
in umreti (dram., Fr. 1966, r. Andre Versini, i. Sean Flynn)
22.05	Vsedanes - TV dnevnik
22.15	Dok.: Sodobna umetnost
22.45	Film: Premaganci (pust,, ZDA 1953, r. Edward Ludwig, i. John Payne)
TV Slovenija 2
14.05	Osmi dan (pon.)
14.55	Sova, vmes nan. Svež veter v starem gradu, nad. Policajski rock in Glasbeni utrinek
16.25	Športni dogodek
18.00	Regionalni program
19.00	Psiho
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Športna sreda
22.00	Koncert Godalnega kvarteta Tartini
LT~ČaNALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
rtKiuamo: Na prvi strani
8.30	Nanizanki: Arnold, 9.00 Časa Keaton
“■85 Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.)
12.00	Kviz: II pranzo e servito
13.00	Dnevnik TG 5
13.15	Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti)
4.00	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
j.OO Aktualno: Agenzia mat-rimoniale, 15.30 Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete: Bim bum bam, vmes risanke in nanizanke
■00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25 Variete: II TG delle va-
9n canze - Predstavitev
U.30 Aktualno: Affari di fa-
22.00	Aktualno: Najlepši odlomki iz niza Scene da
.	un matrimonio
22.30 Variete: II TG delle va-canze
3-00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
2.00	Nočni spored
8.30 9.00
9.30
11.30
13.00
13.30 13.55
14.00
17.30 17.45 18.20 19.00 19.25
19.30
20.30
22.30
0.45
TG 4 vesti
Nan.: Strega per amore Nad.: General Hospital,
10.00	Marcellina, 11.00 Ines, una segretaria da amare (i. A. Guitierrez) Aktualno: A časa nostra Nadaljevanka: Sentieri TG 4 vesti
Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nad.: Sentieri, 14.30 Maria (i. Jorge Martinez),
15.15	Io non čredo agli uomini, 15.50 Celeste,
16.25	Manuela, 17.00 Febbre damore TG 4 vesti
Aktualno: Lui, lei 1'altro Kviz: Gioco delle coppie TG 4 vesti Rubrika o lepoti Nadaljevanka: Gloria, sola contro il mondo Variete: Una rotonda sul mare (vodita Red Ron-nie, Marco Predolin) Film: Romolo e Remo (pust., It. 19962, r. S. Cor-bucci, i. Massimo Girotti, Virna Lisi), vmes (23.30) nočne vesti
Nanizanki: Lou Grant,
1.40	Hotel
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.15	Nan.: Baby sitter, 9.45 La časa nella prateria - Fi-nalmente a časa, 11.00 Hazzard, 12.00 La donna bionica - Una ragazza venuta dallo spazio
13.00	Variete: Drive in Story
14.00	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
16.00	Nan.: Adam 12 - Giovani ed innocenti, 16.30 I gi-ustizieri della citta - Gornici in tribunale, 17.30 T.J. Hooker - Ambizione sfrenata, 18.30 Riptide -La časa di vetro
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport
20.00	Nan.: Agli ordini papa!
20.30	Film: Jumpin' Jack Flash (kom., ZDA 1986, r. Pen-ny Marshall, i. VVhoopi Goldberg, Stephen Collins)
22.40	Film: Il mistero di Bella-vista (kom., It. 1985, r-i. Luciano De Crescenzo) 0.45 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport
1.20	Nan.: Notte Visitors
3.20	Nočni spored
13.00	Risanke
14.00	Nanizanki: Thomas & Senior, Galactica
15.30	Nad.: Viviana (i. Lucia Mendez)
16.15	Film: I tromboni di Fra' Diavolo (kom., It. 1962, i. Ugo Tognazzi)
18.00	Nadaljevanka: Veronica
19.30	Risanke: Albertone
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: Zappatore (dram., It. 1980, r. A. Brescia, i. Mario Merola, Mara Ve-nier)
22.30	Film: Maurizio, Peppino e le indossatrici (kom., It. 1961, r. Filippo W. Ratti, i. Maurizio Arena, Peppino Di Capri)
16.50	Film: Amore e guerra (fant., ZDA 1969, i. Lloyd Bridges)
18.15	Film: La pioniera (pust., r. Buzz Kulik)
19.45	Aktualno: Dietro Io spec-chio (vodi Ivo Mej)
20.00	Vesti: TMC News
20.35	Nanizanka: Matlock
22.30	Top šport: Nogomet -tekme za SP '94 0.30 TMC vesti 0.50 Film: Il rifugio del corvo (dram., ZDA 1970, r. W. Grauman, i. Hope Lan-
2.15	Rktualno: CNN News
TELEFRIULI
TMC
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke: Snack
9.30	Otroški variete
10.30	Nanizanke: Truck Dri-ver, Doris Day Show, I misteri di Nancy Drew
13.00	TMC News - Šport News
13.40	Dok.: Prijateljska narava
14.15	Variete: Arniči mostri
15.10	Nanizanka: Autostop per il cielo
10.30	Telefriuli non stop
16.30	Nanizanka
16.55	Kratke vesti
17.00	Festival Dance'92
18.00	Nan.: I giorni di Bryan
19.00	Večerne vesti
19.30	Nanizanka: L uomo che parla ai cavalli
20.00	Dok.: Zgodovina ZDA
20.30	Film: Elvis (kom., ZDA 1981)
21.30	Rubrika: Ena rastlina na dan
22.30	Nočne vesti
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
la: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.00 Deželna kronika; 8.10 Simon iz Ruta; 8.45 Slovenska glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.35 Odprta knjiga;
11.40	Kantavtorji; 12.00 Krščansko-social-no gibanje na Primorskem; 12.20 Glasba;
12.40	MoPZ Lira iz Kamnika; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Simboli in še kaj; 13.50 Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: S festivalov; 14.30 Nepozabne odrske sanje;
15.00	Nad. Carski sel; 15.35 Znani ansambli; 16.00 Šport in rekreacija; 16.10 Glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Indija srce sveta; 18.30 Pot-puri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Radio plus;
8.40	Minute za smeh; 11.30 Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila;
16.15	Radijska tribuna: Za in proti; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev; 21.40 Z našimi interpreti; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy; 11.00 Moped show; 11.30 Hladno-Toplo-Vroče;
12.00	Tropicana; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance Musič;
15.15	Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prijatelja ob jazzu;
19.00	Dnevnik - Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Žgodovinski utrinki; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street;
16.00	Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 Tropicana: 18.00 Pod senčnikom; 19.00 Spomin iz Italije; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor ž odvetnikom in Drugi Trst.
Na sporedu od ponedeljka, 14. do nedelje, 20. septembra
Zagrebški jesenski velesejem
ADRIAOIL
S.R.L.
TRST — Ul. Lavatoio 4
Tel. (040) 364118 Fax (040) 638099 Telex 460689
Zastopnik podjetja
I N A v Italiji
—	petrokemija
—	kemija
—	rezervni deli
COR1UM
s. r. L
IMPORT - EXPORT
34132 TRST - Ul. Cellini 2 Tel. (040) 369866 Telex 461102 CORIUMI Fax (040) 364533
ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO - TRST
Trst — Borzni trg 14 — Tel. 040/67011 - Telex 460165 CDCTS - Telefaz 6701321
INVESTIRATI V TRSTU SE IZPLAČA
Zakon št. 26, z dne 29. januarja 1986, ki govori o vzpodbudah za oživitev gospodarstva v Tržaški in Goriški pokrajini in je bolj znan pod imenom »paket za Trst«, omogoča celo vrsto olajšav za industrijske pobude v pokrajini. Omenjamo nekatere:
Zmanjšanje socialnih obveznosti
Ob fiskalizaciji, ki jo predvidevajo državni zakoni, je dovoljena še dodatna olajšava v višini 15 točk od socialnih bremen za obdobje štirih let od trenutka zaposlitve novih odvisnih delavcev.
Davčne vzpodbude
1)	Desetletno zmanjšanje davka Irpeg v višini 50 odstotkov za nova industrijska podjetja;
2)	Desetletna oprostitev plačila davka Mor za industrijske investicije.
Finančni prispevki
Za vzpodbujanje proizvodnih pobud so na razpolago posebni prispevki:
1)	Nepovratni prispevki: dodeljuje jih »Sklad za Trst« v višini od 10 do 30 odstotkov fiksnih investicijskih vlaganj;
2)	Ugodnješi krediti: s pomočjo Rotacijskega sklada FRIE s srednjeročnimi posojili in z ugodno obrestno mero (trenutno 8%).
Za podrobnejše informacije se obrnite na:
TRIESTE IMPRESA S.r.l. - Borzni trg 14 - 34121 Trst - Tel. 040/362070 - telefax 365001
Konzorcij
©@DU@©ra© [Mamfeg] Gtotrd] AdMafc©"
produktivni sektor s častitljivo tradicijo v Julijski krajini sedež: pri trgovinski zbornici Trst Tel. 040/6701239-240 - Fax 6701321
Že 2000 let se na tržaškem Krasu lomi različne vrste kakovostnega marmorja
O N c O cn z O o
IMOFMl
DEL CARSO
IL G0NS0RZI0 MARMI DEL CARSO KONZORCIJ KRAŠKIH MARMORJEV
s sedežem pri Trgovinski zbornici v Trstu (Borzni trg 14) Tel. (040) 6701239 — Telex 460165 CDCTS — Fax 6701321
BLAGOVNI KEMIJSKI LABORATORIJ
Specializiran za analizo jestvin, alkoholnih pijač, vin, kave.
Takojšnje analize surovin in industrijskih proizvodov.
Ul. S. Nicolo 7	Tel. (040) 61817 - 68713
34121 TRST	Tele* 460165 CDC/TS
Telefa* (040) 6701321
V	ponedeljek je odprl vrata jesenski mednarodni zagrebški velesejem '92, ki bo trajal do nedelje, 20. septembra. Kljub zelo težavnemu stanju, v katerem se nahaja Republika Hrvatska, je velesejem tudi letos zbirališče številnih poslovnih ljudi iz vsega sveta, tukaj bodo v teh dneh potekali pomembni poslovni pogovori, saj je kljub vsemu Zagrebški velesejem vodilnega značaja v tem delu Evrope ter sodi med 11 največjih na svetu. Na razstavnem prostoru, ki meri 90.000 kv. m letos razstavlja 1.046 razstavljalcev, od teh 598 domačih in 448 iz tujine. Svoje proizvode in storitve predstavljajo podjetja iz 44 svetovnih držav ter iz Hrvaške. Prisotni so razstavljale! iz Angole, Avstralije, Avstrije, Bangladeša, Belgije, Bosne in Hercegovine, Brazilije, Češkoslovaške, Danske, Egipta, Filipinov, Finske, Francije , Gane, Irske, Indije, Italije, Japonske, Jordanije, Kanade, Republike Koreje, Madžarke, Makedonije, Nigerije, Nizozemske, Nemčije, Pakistana, Peruja, Poljske, Rusije, Združenih držav Amerike, Slovenije, Sri lanke, Švedske, Švice, Tajske, Ugande, Velike Britanije, Venezuele in Vietnama.
Zagrebški velesejem že pet let neguje tradicijo poslovnega partnerstva. Po Indiji, ZDA, SZ in Nemčiji bo na letošnji prireditvi država-partner Italija. V posebnem paviljonu se bo Italija predstavila s svojimi razstavljale! in z vzporednimi manifestacijami. Ob teh bo vrsta specializiranih in znanstvenih srečanj, med katerimi gre posebno opozoriti na okroglo mizo na temo Vloga malih in srednjih podjetij v italijanskem gospodarstvu.
V	tem tednu je na sporedu cela vrsta posvetovanj, znanstvenih seminarjev, poslovnih konferenc in podobnih prireditev. Med najpomembnejšimi so: posvet kako do uspešnega podjetja, na katerem sodeluje cela vrsta menedžerjev, podjetnikov, znanstvenikov iz Hrvaške in iz sveta. Kmetijski dejavnosti bodo posvetili poseben skup na temo družinskega gospodarstva. Na vrsti bo tudi nekaj posvetov posvečenih zdravstvu (na pri-
mer planiranje zdravstvene zaščite v državah v razvoju ter o zgodnjem odkrivanju obstrukcijskih motenj dihal). Zelo pomembna bo podelitev priznanj »Proizvodi za Evropo«, na kateri bodo nagradili pridelovalce mesa in mesnih proizvodov, mleka in mlečnih proizvodov ter kruha in peciva.
Svojo aktivnost bo na letošnjem jesenskem velesejmu predstavil tudi VVorld Trade Center Zagreb, član edinstvenega svetovnega združenja, ki združuje 235 centrov iz 60 držav ter omogoča hiter in neposreden kontakt s svetovnim tržiščem. Člani WTC Zagreb so po elektronskem komunikacijskem sistemu povezani s potencialnimi partnerji na vseh kontinentih.
Tudi na letošnjem velesejmu so organizirali tradicionalni poslovni center kot svojevrsten servis za razstavljale e in obiskovalce. Letos pri tem sodelujejo tudi predstavniki ministrstva za trgovino, agencije za restrukturiranj e in razvoj. Naloga centra je zagotoviti informacijo o sedanjih normah in možnostih sodelovanja ter nuditi konkretno pomoč pri vzpostavljanju poslovnih kontaktov.
Sočasno z jesenskim velesejmom so že drugič organizirali edinstveno likovno-komercialno prireditev ZAF '92 (Zagrebši sejem umetnin), na kateri sodelujejo likovni umetniki s sodobnimi umetninami. Na ogled bodo slike, grafike, skulpture, keramika, steklo, tapiserija, predmeti umetniške obrti ter druga umetniška dela. ZAF je mišljena kot stalna komercialna manifestacija likovne umetnosti po vzoru velikih svetovnih sejmov umetnosti ter bo odslej na sporedu vsako leto.
V okviru ZAF sta predvideni dve razstavi:
Hrvaški umetniki za mir, ki obsega 23 velikih platen s protivojno vsebino; razstava hrvaških umetnikov-keramikov, katere navdih je v vojnih grozotah, ki sta jih doživela Vukovar in Dubrovnik.
Obiskovalcem in razstavljalcem so zagotovljeni press-center, vele-sejemski radio, , TV biro, sejemski časopis ter foto in video servis.
TRŽAŠKA PODJETJA
NA ZAGREBŠKEM JESENSKEM VELESEJMU
BARAGEL - Bazzara Dionisio - Ul. Rittmeier 12 Tel. (040) 368433 - Fax (040) 363020
BARNARDINI GENERAL CONTRACTORS - S. r. I.
Lesno skladišče 1 TRST — Tel. (040) 824323 Fax (040)824323
C. E. G. COMMERCIALE ELETTRICA GIULIANA
Job Diana por. Redivo - Drevored D’Annunzio 42/b TRST — Tel. (040) 392612 - Fax (040) 392475
ENTE PER LA ZONA INDUSTRIALE Dl TRIESTE TRŽAŠKA INDUSTRIJSKA CONA
Ul. Caboto 14, TRST — Tel. (040) 89881 Fax (040) 382261
FRATELLI REDIVO — B. Redivo & C. S.n.c.
Ul. della Maiolica 10-12 TRST — Tel. (040) 364457 Fax (040) 363096
IL MAGAZZINO DEL PARRUCCHIERE S.n..c.
Pause in Potocco e C. - Ul. Settefontane 41 TRST Tel. (040) 390339-390319 - Fax (040) 390707
S.I.A.I. OUALITV CONTROL ENGINEERING - S.r.l.
Ul Flavia 23/1 TRST — Tel. (040) 8992222 Fax (040) 8992221
VVILMA IMPORT EXPORT - Fermo e C. s.a.s.
Dolina 190 TRST — Tel. (040) 228530 Fax (040)228012
TRŽAŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA — Borzni trg 14 TRST — Tel. (040) 67011 - Fax (040) 6701321 Telex 460165 CDCTS
Potrditev tradicionalnih dobrih odnosov med Hrvaško in Trstom
Delegacija trgovinske zbornice iz Trsta obišče danes velesejem
Tržaška trgovinska zbornica ni mogla biti odsotna na letošnjem jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu, še zlasti spričo prav posebne vloge, ki so jo letos pripisali Italiji.
Prav danes je na sporedu »Tržaški dan« in ob tej priložnosti je na obisku v Zagrebu tržaška gospodarska delegacija, ki jo vodi predsednik trgovinske zbornice Tombesi. Pri tem gre omeniti, da je predsednik Tombesi odšel v Zagreb takoj po proglasitvi neodvisnosti Republike Hrvaške, da bi obnovil stike s tamkajšnjo gospodarsko zbornico. Nekaj mesecev za tem, konec junija letos, sta se predsednika Gospodarske zbornice Hrvaške Ivica Gazi in ing. Tombesi spet srečala na tržaškem velesejmu. Gazi je takrat pojasnil, da so bile vesti o tem, da je italijanski kapital na Hrvaškem nezaželen povsem neutemeljene. Pri tem je poudaril, da so italijanske investicije dobro došle še zlasti v Istri in na območju Reke, pa tudi v vsej ostali Hrvaški, tudi zato, da bi nekoliko odtehtali avstrijsko in nemško prisotnost.
Ostajajo še vedno nekateri odprti problemi med Hrvaško in Italijo. Omeniti je treba ovire v cestnem blagovnem prometu, saj obstajajo težave pri prehodu novih državnih meja. Obstaja vzajemna pripravljenost, da se o tem vprašanju razpravlja in da se ga čim prej reši v korist gospodarskih operaterjev na
območjih, ki so tradicionalno vezana na obmejno izmenjavo.
Kar zadeva italijansko-hrvaško izmenjavo podatki, s katerimi razpolaga tržaška trgovinska zbornica, kažejo, da je izmenjava še vedno pod negativnim vplivom težkega gospodarskega položaja, ki ga preživlja Hrvaška. Leta 1991 je znašala vrednost hrvaškega izvoza v Italijo 661 milijonov dolarjev na skupno 3.644 milijonov; uvoz iz Italije pa znašal 1.289 milijonov dolarjev od skupnih 5.507 milijonov. Ti podatki govorijo o tem, da je Italija pomemben partner za Hrvaško. Podatki za prvo trimesečje letošnjega leta pa govorijo o močnem padcu uvoza iz Italije (približno 80 milijonov dolarjev, namesto 216 milijonov kot leto prej), v istem obdobju pa se je skrčil tudi hrvaški izvoz in sicer s 197 milijonov doalrjev na 126 milijonov dolarjev. To si razlagajo z zmanjšanjem hrvaških deviznih rezerv ter s padcem proizvodnje tistih dobrin, ki bi jih lahko izvažali. Upati je, da se bo na vsem območju nekdanje Jugoslavije kmalu začel mirovni proces, ki bo omogočil spremembo tega negativnega trenda. Pri tem bi tržaški gospodarski operaterji in operaterji iz obmejnega pasu lahko imeli pomembno vlogo v obnovi izmenjav in sodelovanja.
V ta namen bi lahko bilo dragoceno delo novoustanovljene hrvaško-italijanske trgovinske zbornice, ki je nastala namesto nekdanjega Ital-juga.
Rešim s.r.l.
Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101 Tel. (040) 362676 (4 linije)
Telex 460561 Rešim i Telefax (040) 361839
ZASTOPSTVA
UVOZ
IZVOZ
Poslujemo v mednarodni blagovni menjavi industrijskih proizvodov, repromaterialov in opreme.
EUROSAVAsn
34133 Trst - Ul. Cicerone 8 Tel. 040/361177 Fax 040/361839 Telex 460561
DISTRIBUTER PNEVMATIKE ZA ITALIJO
Sava.
Uraro
Ž* I 8» a
31
Ss 38
giSS: IB
»S S
6 Sr I
*5i hobles
S. p. a.
PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri
IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju
33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone) — Italija — Industrijska cona Tel. (0432) 727286 — Telex 450504 HOBLES I — Telefax (0432) 727321
•FARGO-
FINE CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
Filiala v Gorici:
Ul. Trieste 160
Tel. (0481) 20769 ____________________________
FRANCESCO KATALAN,,
špeditersko podjetje, ustanovljeno leta 1983
• carinske operacije
• mednarodni in vsedržavni prevodi • skladiščenje
• %birnik za Jugoslavijo
SEDEŽ in SKLADIŠČE mejni prehod RABUJEZ Tel. 231153-232529 Fax 232339
AGENCIJA FERNETIČI Opčine Tel. 214284

CetoUalsped
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale: MILAN - GORICA - FERNETIČI Sedež: TRST - Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 - Telex: 460140 CENTTS I - Telefax: 43903
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, aviopromet, pomorski in kontejnerski prevozi, suhozemski transport
AZBAR s.p. a,
INDUSTRIJA IN TRGOVINA Z LESOM
JAZB01/4
UPRAVA
34132 TRST - Ul. Rossini 10 - Tel. (040) 364296 - 363794 Telegram: JAZBARLEGNO - TRIESTE - Telex: 460136 J AZBAR
p. p. 404
ŽAGE - SKLADIŠČA - SUŠILNICE
33048 S. Giovanni al Natisone Ul. Divisione Julia 17 - Tel. (0432) 756125 - 756554
	AGRA01/3
aerarR	TRST Ul. Valdirivo 19
°	IMPORT - EXPORT	Tel. (040) 631900, 631846
ZASTOPSTVA	Telex 460195
Banka Alpe Jadran
EFnTE BANCADICREDITO Dl TRIESTE DVIIVDTRZASKA KREDITNA BANKA
—
Nova uprava na Pokrajini na Občini vse po starem
Pokrajinski svet se bo sestal danes ob 8.30, da bi sprejel odstop uprave in hkrati izvolil novo, ki jo bo še naprej vodil Gino Saccavini (PSI). Petstrankarska koalicija se bo razširila še na DSL, ki bo dobila dve odborniški mesti. Eno od teh bo šlo slovenski predstavnici Aleksandri Devetak, mesto v upravi pa ohranja tudi predstavnik SSk Mirko Spazzapan. Predsinoči je federalni odbor DSL potrdil (z glasovanjem 36:6) podpis dogovora in vstop v večino. Do konca meseca bodo vsekakor o tem razpravljali v sekcijah stranke, čez 4 mesece pa bo DSL preverila rezultate prisotnosti v upravi in na tej osnovi odločila o nadaljnem sodelovanju v odboru.
Z goriške občine, kjer je včeraj zasedal odbor, pa prihaja vest, da se je odbornik Dario Drufuca (PRI) dokončno odpovedal odstopu, s katerim je še predvčerajšnjim grozil zaradi sporov z lastno stranko. Drufuca je vzel na znanje, da PRI še naprej podpira večino in spoštuje programske obveze, piše v sporočilu za tisk. Župan in odborniki so z olajšanjem sprejeli to odločitev, ki vsaj zaenkrat odstranjuje z občinske uprave temne oblake politične krize.
Odbor sindikata slovenske šole obravnaval nerešena vprašanja
Novo šolsko leto s starimi problemi
Ob težavah za osamosvojitev sekcije ITI tudi ovire za dijake iz Slovenije
Jutri se bodo v naši deželi spet odprla šolska vrata. Za slovenske šole se novo šolsko leto začenja z že običajnimi problemi. Nekaj je sicer tudi spodbudnih znakov (dela za ureditev šolskega centra so v teku), tudi letos pa ne moremo mimo problema demografskega padca, ki je spet nekoliko razredčil vrste slovenskih učencev. V goriš-ki občini so tako ostale samo tri slovenske osnovne šole, v doberdobskem didaktičnem ravnateljstvu pa bosta letos delovali dve šoli manj, saj v Jamljah in Rupi ni več dovolj učencev.
O nekaterih med temi problemi je na zadnji seji pred začetkom šolskega leta razpravljal tudi odbor Sindikata slovenske šole. Najvažnejša točka seje je bila obravnava težav okrog slovenske sekcije na tehničnem-industrijskem zavodu Galilei. Glede tega vprašanja sta prof. Albin Sirk in prof. Vončina, predsednik oz. član Konzulte za vprašanja slovenske manjšine v Gorici, poročala o srečanju s šolskimi oblastmi in krajevnimi upravitelji. Konzulta je podprla prizadevanja Sindikata slovenske šole za osamosvojitev sekcije. Tudi šolski skrbnik in pokrajinski odbornik Spazzapan bi se strinjala z zahtevo, toda na ministrstvu se izgovarjajo s finančnimi težavami in niso naklonjeni ustanavljanju novih šol. Rešitev naj bi bila v tem, da bi sekcijo ITI priključili kaki slovenski šoli, ki ima podobno usmeritev. Konzulta je naknadno predložila zahtevo, naj se sekcija ITI osamosvoji, saj
sedanje stanje te šole nasprotuje določilom osnovnega zakona 1012 iz leta 1961; kvečjemu naj se ji pridruži bivša Ž. Zois.
Odmev na pritožbe SSŠ in Konzulte glede nedokončanih del v slovenskem šolskem centru je izzvenel v pismu, ki ga je župan poslal Konzulti in v katerem so navedeni roki za izvršitev notranjih del (telovadnica, avditorij, itd.), za opremo pa primanjkujejo finančna sredstva.
Dejstvo, da šolsko skrbništvo ni še izdalo dovoljenja za odprtje paralelk v I. razredu Žiga Zois in Ivan Cankar, je prizadelo večje število dijakov iz Slovenije, ker so na to računali in imajo za to tudi vse pogoje. SSŠ in Konzulta sta posredovala pri šolskem skrbništvu in osvojila zaključke sindikalne komisije pri skrbništvu (v njej so predstavništva vseh sindikatov), da odrekanje paralelk nima zakonske utemeljitve.
Na seji je predsednik prof. L. Devetak poročal o sprejemu v Ljubljani pri ministru za šolstvo julija letos. Predsednik se je spomnil še obeh seminarjev slovenskega jezika in kulture, ki sta bila v juliju in jeseni. Nad seminarji so bili vsi navdušeni, izpeljavi jesenskega pa j e zelo pomagal svetovalec odbora prof. Štekar. Ob koncu poročila je prof. Devetak omenil še sejo z dne 20. julija, ko so se sestali na izredni seji zaradi govoric o možnosti vselitve italijanskega znanstvenega liceja v prostore šolskega centra, ki so namenjeni slovenski sekciji ITI; zadeva pa je na srečo že rešena.
Vsi urniki za prvi dan pouka
Na slovenskih šolah vseh stopenj - od otroških vrtcev in osnovnih šol pa do višjih srednjih - se jutri začenja šolsko leto. Edino izjemo predstavlja trgovski zavod Cankar, kjer dijaki že od ponedeljka grejejo klopi. Na ravnateljstvih smo se pozanimali, kje in kdaj naj se učenci in dijaki zberejo za začetek pouka v šolskem letu 1992/93. Navodila so sledeča.
Osnovne šole in otroški vrtci: otroci naj se zberejo jutri ob 8.10 v šolah oz. vrtcih. To velja za vse šole tako goriškega kot doberdobskega didaktičnega ravnateljstva, kjer bo nato pouk predvidoma do 12.40, vmes pa bodo šolske maše. Vrtci bodo v prvih dneh delovali samo v dopoldanskem času, torej brez kosila, saj bodo kuhinja začele delovati šele prihodnji teden.
Nižja srednja šola Ivan Trinko: dijaki sedeža v Gorici naj se zberejo na šolskem dvorišču jutri ob 8.30. Šolska maša bo ob 9.15 v kapucinski cerkvi, po maši bo pouk do 12.30. Dijaki oddeljenih razredov v Doberdobu naj se zberejo na šoli ob 8.10. Šolska maša bo v župnijski cerkvi ob 9. uri, nato bo pouk do 12. ure.
Višje srednje šole: na zavodu Cankar se je pouk kot rečeno že začel, na vseh drugih šolah pa se bo jutri ob 8.30. Dijaki zavodov Trubar, Gregorčič, Zois in dijaki slovenske sekcije zavoda Galilei naj se zato ob tej uri zberejo v šolah. Skupna maša za dijake slovenskih višjih šol bo ob 11.30 v cerkvi pri sv. Ivanu.
DSL pozitivno ocenjuje razsodbo o slovenščini
Pozitivna razsodba Deželnega upravnega sodišča - TAR v zvezi s statutom občine Doberdob je bila glavna tema razprave Slovenske komponente Demokratične stranke levice, ki se je sestala pred dnevi v Gorici. Šlovenski člani DSL - beremo v tiskovnem poročilu - so z upravičenim zadovoljstvom pozdravili sklep Deželnega upravnega sodišča, ki je razveljavil vse določbe, s katerimi je prej Deželni centralni kontrolni organ črtal pomemben del doberdobskega statuta in sicer vse člene v zvezi z uporabo slovenščine kot poslovnega jezika v občinski administraciji. To je dejansko prvič, da nek višji sodni organ pozitivno ukrepa v zvezi s stališči in zahtevami slovenske občine na Goriškem in uradno izjavlja, da je nekatera določila, ki izhajajo iz Londonskega memoranduma in ki veljajo za Tržaško, mogoče na osnovi Osimskih sporazumov razširiti na vse občine, v katerih živijo Slovenci. Za pozitivni razplet zadeve gre vsekakor zasluga občini in njenim upraviteljem, ravno tako je treba priznati odvetnikoma Battellu in Sancinu izredno spretnost pri zagovarjanju pravic in stališč uprave in vse občinske
skupnosti pred Deželnim upravnim sodiščem.
Razprava v Slovenski komponenti DSL se je zaustavila tudi pri dveh drugih vprašanjih, ki sta v središču goriške politične stvarnosti. Pozitivno so ocenili rešitev pokrajinske krize in prevzem neposredne odgovornosti pri upravi s strani svetovalske skupine DSL; dolgoletne izkušnje in priznane sposobnosti novih odbornic Aleksandre Devetak in Rosarie Di Dato bodo gotovo prinesle nov elan in seveda tudi potrebno žensko domišljijo v predolgo paralizirani pokrajinski upravi. Popolnoma so se tudi strinjali z zadržanjem občinske svetovalske skupine DSL v zvezi z vprašanjem lokacije finančne vojašnice. Mirensko letališče mora ostati nedotaknjeno, so ugotovili, ker je last celotne občinske skupnosti, ki mora z njim razpolagati tako danes kot v bodoče, saj si ne moremo zamisliti nobenega resnega strateškega razvoja goriškega teritorija, ne da bi imeli na voljo potrebni prostor, ki je danes namenjen letališkim dejavnostim in storitvam tudi na področju civilne zaščite in ki jutri lahko služi še drugim podobnim in za mesto ključnim namenom.
Upor staršev v Podgori preprečuje zaprtje vrtca
Starši malčkov, ki naj bi letos obiskovali italijanski otroški vrtec v Podgori (med njimi je tudi nekaj Slovencev, saj v tem rajonu slovenski vrtec že kar nekaj let ne deluje več) so se včeraj tudi fizično zoperstavili zaprtju podgorskega otroškega vrtca. S tem se je spor z občinsko upravo, ki traja že nekaj mesecev, močno zaostril. Občina je namreč letos poleti sklenila, da z novim šolskim letom zapre podgorski vrtec in otroke preseli v vrtec v Ul. Forte del Bosco. Povod naj bi
Kulturni dom založil kaseto s Pajk’s showa
Komentarji o zadnjem "mokrem" Pajks showu se še niso polegli, saj se marsikdo še spomni na mokre hlače, jope in srajce, pa tudi na tekmovanja, ki so aktivno vpregla posamezne gledalce. Pomislimo le na razvitje praporja "Koren Yacht cluba", na prvo tekmovanje v briškoli na vodi, na vodno štafeto, na prvo zamejsko tekmo v vaterpolu, na selekcijo za naslednji America's Cup itd.
V teh dneh je izšla tudi videokaseta o poletnem-vod-nem Pajk s show, ki jo je izdal Kulturni dom iz Gorice v sodelovanju z agencijo Videomarket iz Gorice. Videokaseta zajema cel potek večera s posebnim poudarkom na važnejše dogodke oz. tekmovanja. Interesenti jo lahko naročijo v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 - tel. 33288). V istem uradu so na ogled tudi fotografije s Pajk' showa.
Zimski vozni red APT
Z jutrišnjim dnem, ko se začenja novo šolsko leto, stopa spet v veljavo zimski urnik na avtobusnih progah APT. Na progi št. E12 (Gorica-Trst), ki zanima največ slovenskih dijakov, bo jutranji avtobus proti Gorici peljal po sledečem voznem redu: Štivan 7.33, Jamlje 7.37, Boneti 7.41, Doberodb 7.45, Devetaki 7.51, Gabrje 7.55, Sovodnje 8.01. Iz Tržiča odpotuje avtobus E10 proti Gorici ob 7.30 (iz Ronk 7.37), iz Krmina (E 14) pa ob 7.46.
Fiskalno preverjanje tema posveta zveze API
Jutri popoldne ob 17.30 bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Gorici zanimiv posvet z naslovom "Pravice in dolžnosti davkoplačevalcev v primeru kontrole davčnih oblasti". Srečanje prirejajo Mladi podjetniki Združenja malih in srednjih industrij (API) iz Gorice. Skupina je bila osnovana leta 1985 in šteje danes kar sedemdeset članov. S tem posvetom, ki ga prirejajo s pokroviteljstvom Kmečke banke, želijo mladi goriški podjetniki začeti niz zanimivih gospodarskih srečanj.
Na jutrišnjem posvetu, ki je zanimiv za vse podjetnike, bodo, poleg uvoda Diega Fioreja, predsednika goriš-kih mladih podjetnikov pri APIju, imeli svoja poročila tudi podpolkovnik Salvatore Penza, poveljnik finančne straže v Gorici, dr. Sebastiano Callipo, višji uradnik davčne uprave v Gorici in dr. Ettore Romoli, predsednik pokrajinske zbornice komercialistov.
Tema posveta je nadvse zanimiva in aktualna. Davčne kontrole so prava bojazen vseh podjetnikov in večkrat otežkočijo ali celo ustavijo normalno delovanje podjetja. Kako naj se podjetnik obnaša v takem primeru? Katere so njegove pravice in katere njegove dolžnosti? Kako je mogoče vzpozstaviti korekten in jasen odnos z davčno upravo? Ta in druga pereča vprašanja bodo predmet razprave, ki bo zaključila posvet mladih goriških podjetnikov.	(AWS)
bil v potrebi po popravilih na poslopju, resnični in niti ne prikrit razlog pa je v namenu uprave, da zmanjša stroške in torej dokončno zapre ta vrtec, četudi naj bi ga letos obiskovalo več kot dvajset malčkov.
Ta namera je že takoj izzvala protest vse podgorske skupnosti. Starši so pripravili peticijo, ki jo je podpisalo več kot dvesto občanov, za vrtec se je zavzel rajonski svet, šli so celo k deželnemu državljanovemu pravobranilcu. Vse zaman. Občinska uprava ni niti za ped odstopila od prvotne namere in je dala vedeti, da bo podgorki otroški vrtec vsekakor zaprla. Starši pa so z druge strani sklenili, da tega ne bodo dopustili, in da bodo otroke pošiljali v domači vrtec ali pa nikamor drugam.
Tako je prišlo do včerajšnje zaostritve. Ob 14. uri so v vrtec prišli občinski delavci in začeli odnašati opremo. Naložili so manjši tovornjak in odpeljali mizice v Ul. Forte del Bosco, drugega pa niso več mogli. Dogajanje so namreč opazili nekateri starši, obvestili še druge, nato poklicali policijo. Spor se je zavlekel, posegli so tudi mestni redarji in predsednik rajonskega sveta Edi Maligoj, ki je podprl zahteve staršev. Z občine so se spričo težav odločili za "strateški umik" in Maligoja povabili danes na srečanje z županom. Predsenik rajonskega sveta pa je bil glede tega vabila dokaj polemičen: Podgorci so večkrat zaman prosili za srečanje z županom in pristojnimi na občini, zato Maligoj ne namerava na nobeno srečanje, temveč naj pride župan v Podgoro razložit ljudem, kaj namerava občina.
Na sliki (foto Marinčič) pogajanje med starši, policijo in mestnimi redarji pred vrtcem
razna obvestila
Šola Glasbene matice - Gorica sporoča, da se vpisovanje nadaljuje na sedežu v Gorici, Ul. Croce 3, do konca septembra vsak delavnik od 14. do 17. ure.
izleti
Društvo krvodajalcev iz Doberdoba
prireja 4., 5. in 6. oktobra izlet v Nemčijo na Oktoberfest. Prijave in informacije pri Mili do 30. t.m.
Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da bo avtobus za izlet v Cingue Terre in na Elbo odpotoval 21. t.m. ob 7. uri s Travnika s postanki v Podgori, Štandrežu in Sovodnjah.
__________prispevki________________
Namesto cvetja na grob Alojzu Pahorju iz Jamelj, darujejo soletniki 1929 iz doberdobske občine 130.000 lir za pevski zbor Jezero.
V	spomin na teto Zofijo darujeta teti Neda in Tuša 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Pevmi.
Ob 2. memorialu Kristjana Donde daruje družina 300 tisoč lir za društvo Kras Dol-Poljane.
Ob obletnici smrti Sandre Zuliana daruje žena Roža 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim borcem v NOB iz Štandreža.
V	spomin umrlih v nemških taboriščih daruje Savo Hoban 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
Ob 4. obletnici smrti janka Cotiča daruje družina 50 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev za Goriško in 50 tisoč za balinarsko društvo v Sovodnjah.
Pred 50 leti sta se vzela
CECILIJA LA.VRENČIČ in KARLO ČERNIČ
Ob jubileju jima iskreno čestitajo njuni
Karlo, Marija Luiza in Marino z družinami
_____________kino________________
Gorica
VITTORIA 20.15-22.00 »Fusi di testa«. CORSO 18.00-22.00 »Scanners 2: nuovo ordine«.
VERDI 18.00-22.00 »Rapsodia d'agosto«.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA Ni predstave.
SVOBODA Šempeter Ni predstave. DESKLE 20.00 »Moja punca«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska 1 - Ul. sv. Mihaela - tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. F.lli Rosselli 23 -tel. 410340.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 9.30 Ferruccio Calli-garis iz bolnišnice sv. Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 10.10 Mario Cam-postrini iz bolnišnice sv. Justa v Tržič, ob 11. uri Valentino Nanut iz bolnišnice Sv. Janeza v cerkev Pija X., ob 12.30 Isi-doro Miklus iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na pokopališče v Pevmi.
V nogometnem pokalu prvakov boj Ljubljančanov z najboljšima evropskima napadalcema
Olimpija proti Van Bastnu in Papinu
MILAN — Po tekmah predkola, ki so bila zaradi nastopa slovenskih enajsteric za nas še posebej zanimiva, se je včeraj pričela »prava« uvodna faza tekmovanj v evropskih nogometnih pokalih, glavnina srečanj prvega kola pa bo danes.
Ljubitelji športa v sosednji Sloveniji, pa tudi mnogi v zamejstvu, z veliko nestrpnostjo pričakujejo drevišnji nastop slovenskega prvaka Olimpije proti Milanu na slovitem milanskem stadionu San Siru, vendar je treba priznati, cja v Milanu ne vlada enako razpoloženje. Argument dneva v Milanellu, kjer ima Milan svoj sedež, ni ljubljanski prvak, temveč polemike okrog vsakotedenske dileme o tem, kdo izmed šestih slovitih Milanovih tujcev mora na tribuno. Ta čas se najbolj razburja Gullit, ki spoznava, da ni več tako cenjen kot včasih, čeprav je Berlusconijeva desna roka, pooblaščeni upravitelj kluba Adriano Galliani, včeraj skoraj užaljeno zavrnil trditev, da namerava Milan nizozemskega asa celo odsloviti. Galliani je poudaril, da Milan vsaj do konca sezone ne bo nikogar prodal (niti Sobana), razen Alda Serene, ki naj bi prestopil k Genoi.
Kakorkoli že, trojica tujcev za srečanje z Olimpijo je že določena. Počitek si je tokrat prislužil Rijkaard, spet bo počival Saviče-vič, še vedno pa bo počival Bo-ban, tako da bosta ob nenadomestljivem Van Bastnu zaigrala Papin In Gullit. Odsoten bo tudi kapetan Baresi, ki hrani moči za zahtevnejše nastope, nadomestil pa ga bo mladi Nava (23 let).
Igralci ne razmišljajo veliko o Olimpiji, zato pa se je oglasil njihov trener Capello s sledečo skopo izjavo: »Slovanske ekipe so Zmeraj neugodne. Ljubljanska Olimpija izvaja dober nasprotni napad, ima dva hitra napadalca, zna pritiskati tudi po krilih. Kot vse pokalne, tudi ta tekma ne bo lahka«.
Ljubljančani se zavedajo težavnosti svojega nastopa, vendar pa so v bistvu v lahkem položaju. Ra-Zen trenerja Pertiča, ki ga bolj zanima vprašanje, kako onemogočiti nasprotnika, igralci razmišljajo o sprejemljivem porazu, denimo z ali 3:0. Pričakovati je, da bodo Ljubljančani na San Siru igrali defenzivno. Lahko bi se zgodilo, da bo Pertič v moštvo vključil zveznega igralca več (Protega ali mbret), mesto pa bi izgubil eden °d napadalcev (Ubavič ali Benedejčič).
Med Milanovimi navijači je zanimanje za srečanje manjše, saj je
Marco Van Basten
v predprodaji šlo v promet le sedem tisoč vstopnic.
Od ostalih italijanskih moštev stoji pred najtežjo nalogo Napoli, ki mu je žreb za nasprotnika določil špansko Valencio. Čeprav bo prva tekma v Španiji, se je trener Napolija Ranieri odločil za igranje s tremi napadalci, to so Careca, Zola in Fonseca. V taki sestavi je Napoli v nedeljo dosegel v Foggii štiri gole. Cilj Neapeljčanov je odkrit: doseči v Valencii gol. Če pa bi se izkazalo, da se računica ne izide, je nared za igro tudi Crippa, ki bi vsekakor na sredini igrišča uspešneje omejeval nasprotnike, kot eden iz trojice napadalcev.
Za Parmo v pokalu prvakov, Ju-ventus, Torino in Romo v pokalu UEFA pa bi moralo biti prvo kolo bolj ali manj gola formalnost.
TAKO PO TV
POKAL PRVAKOV: Milan -Olimpija po Raiuno ob 20.30.
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV: Parma - Ujpest Dosza po Raidue ob 20.30.
POKAL UEFA: Juventus -Anorthosis po Raidue ob 19.00, Norkopping - Torino po Italiau-no ob 19.00; Admira Wacker -Roma po Italiauno ob 20.45; Valencia - Napoli po Raiuno ob 21.55.
V pokalu UEFA izolski Belvedur na gostovanju pri Benfici
»Potovanje v... neznano«
IZOLA — Včeraj zjutraj so iz Izole preko Brnika odpotovali nogometaši Belvedur Izole, ki bodo drevi imeli uvodni nastop v Evropi. Žreb jim je v 1. kolu tekmovanja za pokal UEFA namenil evropskega prvaka Benfico. Za to zgodovinsko tekmo so se Izolani pod vodstvom trenerja Ivana Marjona temeljito pripravljali, saj želijo gostiteljem pred številnim avditorijem nuditi odpor po svojih najboljših močeh.
»To je potovanje v neznano«, pravi predsednik NK Belvedur Izole Vinko Gregorič, živa legenda izolskega nogometa in nadaljuje: »O Benfici imamo minimalne podatke. Vemo le to, da je to ekipa v evropskem vrhu. Borili se bomo, dali vse od sebe. Kaj bomo dosegli, pa bomo videli.«
Belvedur Izoli v prvenstvu ne gre najbolje, saj je kot eden od favoritov v dosedanjih petih kolih že doma izgubila štiri točke. »To je res, toda upam, da se bo ekipa v Lizboni zbrala in zmogla dovolj koncentracije, da ne bo izgubila s preveliko razliko. Tekma bo pomembna prvih dvajset minut, dokler se bodo fantje prilagodili ambientu, ki ga niso vajeni. Težko je reči, kako bo to vplivalo na našo mlado ekipo. Upam, da ne bodo preveč impresionirani.«
Na uspeh Belvedur Izole so v Izoli vsi ponosni, tako vse generacije nogometašev, ki so prispevali kamenček v mozaik uspeha, kot občani, ki že z nestrpnostjo pričakujejo povratno tekmo na obnovljenem izolskem stadionu, ki bo eden najlepših v Sloveniji.
Velik športni praznik se obeta tudi v Mariboru. Za srečanje pokala pokalnih zmagovalcev med Mariborom Branikom in španskim Atleti-com iz Madrida so že v predprodaji prodali sedem tisoč vstopnic. Ni dvoma, da bo stadion v Ljudskem vrtu poln do zadnjega kotička.
Mariborski trener Bloudek ima veliko več težav kot njegov ljubljanski kolega Pertič. Ne le zato, ker Mariborčani ne igrajo tako blesteče kot lani, ampak tudi zato, ker morajo na domačem igrišču vendarle igrati nekoliko bolj napadalno, pri čemer pa se postavlja vprašanje, kako obvarovati lastna vrata pred objektivno močnejšim nasprotnikom.
Špancem, ki so v Maribor dopotovali že v ponedeljek, so pripravili sprejem v mestni skupščini.
POKAL PRVAKOV		
šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Milan (It) - Olimpija Lj (Slo)	danes	30.9.
Poznan (Polj) - Riga (Lat)	danes	30.9.
Eindhoven (Niz) - Žaljgiris (Lit)	danes	30.9.
Barcelona (ŠP) - Viking Stavanger (Nor)	danes	30.9.
Lahti (Fin) - Dinamo Bukarešta (Rom)	danes	30.9.
Ranger (Škot) - Lyngby (Dan)	danes	30.9.
Bratislava (ČSFR) - Ferencvaros (Madž)	danes	30.9.
Austria Dunaj (Av) - CSKA Sofija (Bol)	danes	30.9.
Sion (Švi) - Tavria Simferopol (Ukr)	danes	30.9.
Union (Luks) - Porto (Port)	danes	30.9.
Reykjavik (Isl) - Cska Moskva (Rus)	danes	30.9.
Bruges (Bel) - Makabi Tel Aviv (Izr)	danes	30.9.
Aek Atene (Gr) - Hapoel Nikozija (Cip)	danes	30.9.
Goteborg (Šve) - Besiktas (Tur)	danes	30.9.
Glentoran (Škot) - 0!ympique (Fr)	danes	30.9.
Stuttgart (Nem) - Leeds United (Angl)	danes	30.9.
POKAL POK. ZMAGOVALCEV		
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Monaco (Fr) - Midz Legnica (Pol)	danes	30.9.
Trabzonspor (Tur) - Palloseura (Fin)	danes	30.9.
Steaua Bukareš. (Rom) - Bohemians (Irs)	danes	30.9.
Olympiakos (Gr) - Černomorec (Ukr)	jutri	30.9.
Valur Reykjavik (Isl) - Boavista (Port)	jutri	1.10.
Onians (Škot) - Sparta Praga (ČSFR)	0:1	30.9.
Glenavon (Irska) - Antverpen (Bel)	1:1	30.9.
Admira VVacker (Av) - Cardiff (VVales)	danes	30.9.
Parma (It) - Ujpest Dosza (Madž)	danes	1.10.
Aik Stockholm (Šve) - Aarhus (Dan)	3:3	29.9.
Spartak Moskva (Rus) - Beggen (Luks)	danes	30.9.
Liverpool (Angl) - Limassol (Ciper)	danes	30.9.
Levski Sofija (Bol) - Luzerne (Švi)	danes	30.9.
Maribor (Slo) - Atletico Madrid (Šp)	danes	30.9.
Feyenoord (Niz) - Hapoel (Isr)	danes	30.9.
VVerder Bremen (Nem) - Hannover (Nem)	3:1	30.9.
Dn&rA. necA rUKALUErA		
Dvaintridesetina finala	1. tekma	2. tekma
Hibernian (Škot) - Anderlecht (Bel)	2:2	29.9.
Valencia (Šp) - Napoli (It)	danes	30.9.
Vitesse (Niz) - Derry City (Irska)	danes	30.9.
Neuchatel (Švi) - Frem Copenhagen (Dan)	2:2	30.9.
Salzburg (Av) - Ajax Amsterdam (Niz)	danes	30.9.
Vitoria (Port) - Real Sociedad (Šp)	jutri	30.9.
Sheffield (Angl) - Spora (Luks)	danes	30.9.
Pariš Saint Germaine (Fr) - Paok (Gr)	danes	30.9.
Malines (Bel) - Oerebro (Šve)	danes	30.9.
Caen (Fr) - Real Zaragoza (Šp)	3:2	1.10.
Vac Samsung (Madž) - Groningen (Niz)	danes	30.9.
Fram (Isl) - Kaiserslauteren (Nem)	0:3	30.9.
Manchester U. (Angl) - Torpedo M. (Rus)	danes	30.9.
Koln (Nem) - Celtic Glasgovv (Škot)	2:0	30.9.
Standard Liege (Bel) - Portdovvn (Irska)	danes	29.9.
FC Copenhagen (Dan) - Mikkelin (Fin)	danes	30.9.
Widzew Lodz (Pol) - Eintracht (Nem)	danes	30.9.
Norrkoping (Šve) - Torino (It)	danes	30.9.
Slavija Praga (ČSFR) - Midlothian (Ško)	danes	30.9.
Dinamo Moskva (Rus) - Rosenberg (Nor)	danes	30.9.
Juventus (It) - Anorthosis (Ciper)	danes	29.9.
Lokomotiv Plovdiv (Bol) - Auxerre (Fr)	danes	30.9.
Dinamo Kijev (Ukr) - Rapid Dunaj (Av)	danes	30.9.
Craiova (Rom) - Panathinaikos (Gr)	danes	30.9.
Benfica (Port) - Belvedur Izola (Slo)	danes	30.9.
Innsbruck (Av) - Roma (It)	danes	30.9.
Sigma Olomouc (ČSFR) - U. Craiova (Rom)	danes	30.9.
Katovvice (Pol) - Galatasaray (Tur)	danes	30.9.
Floriana (Malta) - Borussia Do rt. (Nem)	0:1	30.9.
Real Madrid (Šp) - Temišvar (Rom)	danes	30.9.
Fenerbache (Tur) - Botev Plovdiv (Bol)	danes	30.9.
Grasshoppers (Švi) - Sporting (Port)	danes	30.9.
Prvo kolo bo 16. in 30.9.; drugo kolo bo 21.10. ter 4.11.; osmine finala pokala UEFA bo 25.11. in 9.12.; tekme polfinalne skupine pokala prvakov bodo 25.1., 9.12, 3.3., 17.3.; četrtfinale pokala pokal. zmag. UEFA bo 3. in 17.3., polfinale 7. in 21.4.; finale UEFA bo 5. in 19.5.; finale pokala pokalnih zmagovalcev bo 12.5.; finale pokala prvakov bo 26.5.
Kolesarska dirka po Kataloniji
Miguel Indurain znova najboljši
.SAN FELIOU DE GUIKOLS (Špa-bija) — Svojim blestečim uspehom v letošnji sezoni je Miguel Indurain “odal še zmago na kolesarski dirki P° Kataloniji. Včeraj je bila na spo-fedu še zadnja, 172 km dolga etapa, M jo je v sprintu osvojil Francoz La-Urent Jalabert, svetovni podprvak.
Indurain, ki se je na prvo mesto skupne lestvice prebil predvčeraj-snjim na naporni etapi na Pirenejih, Je brez težav ubranil vodstvo. Dirko je zaključil v skupnem času 24.29'40", drugouvrščeni Švicar Toni B°minger, zmagovalec letošnje »vu-. le«, je imel 19" zaostanka, tretji pa Je bil Spanec Antonio Martin.
Nov poraz Borga
BORDEAUK — Tudi šesti letošnji Poskus bivšega švedskega asa Bjor-na Borga, da bi se spet vrnil v krog “velikega tenisa«, je spodletel. Na urnirju v Bordauxu, kjer nagradni ‘°nd znaša 330.000 dolarjev, je 36-etni Borg že v svojem prvem nastopu v manj kot eni uri izgubil proti ukrajincu Andreju Medvedevu z rezultatom 6:2, 6:2.
Borg je sicer pokazal nekaj dobrih udarcev, s katerimi je navdušil 5.00 9ledalcev, vendar je to bilo premalo da bi lahko uspešno kljuboval Večji hitrosti mladega Medvedeva.
Nigel Mansell si sedaj želi predvsem miru
WIams Nismo ga odslovili
SOUTHAMPTON — Novopečeni svetovni prvak Nigel Mansell je potrdil, da bo po zadnji letošnji dirki v Avstraliji zapustil svet formule ena, izmikal pa se je odgovorom na vprašanje, ali bo odslej dirkal v ZDA v formuli indy.
»Zdaj potrebujem mir. Posvetil se bom družini, potem pa bom odločil, vsekakor bom svojo kariero, verjetno dokončno, prekinil v Adelaide-ju«.
Mansell, ki si je med včerajšnjim ogledom sejma »Boat show« v Southamptonu privoščil nakup motornega čolna v vrednosti sedemsto milijonov lir (!), je to, da odhaja iz formule ena, prvič sporočil v nedeljo v Monzi, bolj ali manj odkrito pa je namignil, da ga je »nehvaležni« Frank VVilliams v bistvu nagnal iz svojega moštva. Včeraj je britanski team na to trditev jezno reagiral s sporočilom, v katerem je rečeno, da Mansella sploh niso odslovili in da moštvo zapušča sam, predvsem zato, ker se pri VVilliamsu niso hoteli sprijazniti z njegovimi pretiranimi finančnimi zahtevami, čeprav so si prizadevali, da bi ga zadržali v moštvu tudi za prihodnjo sezono. »Prav je, da se pogajamo s piloti, vendar pa je naš glavni cilj, da zagotovimo stabilnost moštva, ki jo, naslovu sve-
tovnega prvaka navkljub, načenja svetovna gospodarska kriza«, je zapisano v zaključku sporočila angleškega konstruktorja.
Medtem se je izvedelo, da bo finski voznik J.J. Lehto v prihodnji sezoni upravljal enega od dveh bolidov švicarske hiše Sauber. Njegov kolega v moštvu bo Avstrijec Karl VVendlinger. Lehto je letos pri Dal-lari.
Drevi prijateljska tekma Micom Marcus - Kraški zidar
ŠKOFIJE — Kot smo že omenili, je v prijateljski košarkarski tekmi Micom Marcus v škofijski dvorani premagal osiješki Koteks, bivšo Sla-vonko, z 99:83 (44:40). Zatem pa so Koprčani nastopili na mednarodnem turnirju v Velenju, kjer so zmagali. V prvi tekmi so premagali Koteks z 79:76 (39:29), ko je bil najuspešnejši Američan Raynolds s 21 koši. V tekmi za prvo mesto je Micom Marcus ugnal še ESO Elektro s 85:76 (32:42), ponovno pa je bil najboljši Raynolds z 21 koši.
Zadnjo trening tekmo pred sobotnim startom v slovenski ligi bo Micom Marcus odigral drevi ob 20. uri, pomeril pa se bo s Kraškim zidarjem iz Sežane. (Kreft)
FIFA se ne bo vmešavala, pri Napoliju so si oddahnili
Maradona še čaka v Sevilli
SEVILLA - Pri Napoliju so se oddahnili. Bali so se, da bi lahko FIFA včeraj razveljavila njihovo pogodbo z Diegom Armando Maradono in omogočila argentinskemu asu, da igra za španski klub Sevilla, vendar se grožnja ni uresničila. Iz Zuricha so sporočili, da je posrednik pri pogajanjih še vedno predsednik italijanske nogometne zveze Matarrese in čeprav ni dosegel še nobenih rezultatov, se FIFA, za zdaj, ne misli neposredno vmešavati.
Telenovela se torej nadaljuje, Maradona pa je dal vedeti, da bo počakal še nekaj dni, nato pa se bo vrnil v Buenos Aires. Kaže vsekakor, da se za vsem skriva čisto preprost pro-
blem: Sevilla sploh nima dovolj denarja, da bi potešila zahteve Napoli-jevih funkcionarjev...
Kljub temu nekateri še niso vrgli puške v koruzo. Maradonov mene-žer Franchi pravi, da se mu ne mudi, trener Seville in prijatelj nogometnega asa Carlos Bilardo pa je prepričan, da bo v prihodnjih štirih, petih dneh vse rešeno in Maradona bo lahko spet zaigral, odtlej v dresu španskega moštva.
Nogometni turnir za amaterje v Barkovljah
Barkovljansko društvo je v teh dneh v pripravah na nogometni turnir za amaterje, ki se že nekaj let odvija na dvorišču domačega društva.
Zaenkrat so svoje sodelovanje prijavile štiri ekipe, dokončno število pa bo znano v petek, 18. t.m., ko se bo vpisovanje tudi zaključilo.
Šlo bo v glavnem za tekme med mladimi ter starejšimi »nogometaši«, katerim se lahko pridružijo vsi, ki ljubijo ta šport.
Ob koncu turnirja bodo organizatorji najboljšim podelili nagrade. Za smeh in zabavo bo poskrbljeno ves čas trajanja turnirja, ki tudi bogati dejavnost domačega barkovljanske-ga društva, (ni)
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845. ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 16. septembra 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Na zadnji preizkušnji za italijanski pokal v ski rolkah
Tekmovalci Mladine Resco v ospredju tudi v Veroni
VERONA — Člani Mladine Resco so bili v ospredju tudi na zadnji tekmi za italijanski pokal v ski rolkah. Na krožni progi blizu Verone, kjer se v lepem vremenu zbralo res veliko gledalcev, so namreč z Matejo Bogateč in Davidom Bogatcem osvojili prvi mesti v kategorijah začetnic oz. najmlajših, v skupni razvrstitvi pa so bili drugi za Bas-sanom. To pa ni edini razlog za zadovoljstvo. Mateja Bogateč si je namreč zagotovila končno zmago v svoji kategoriji, a David se je lahko veselil srebrnega odličja, Mladina Resco pa je v končni razvrstitvi za italijanski pokal v mladinski konkurenci med skupno 23 društvi prepričljivo zmagala z 2.786 točkami pred Bassanom (2.440) ter Montebelluno (1.870). V članski konkurenci, kjer je bilo društev 43, je bil prvi Bassa-no (3.600 točk), Mladina Resco pa je pristala na 7. mestu (1.400 točk).
A povrnimo se k sobotnemu tekmovanju. Najprej so startali najmlajši, med katerimi je David dokazal svojo moč na ravninski progi. Njegova zmaga je vlila poguma in volje tudi ostalim članom Mladine Resco, ki so startali za njim. A tudi samemu Davidu je vlila novega upanja pred državnim prvenstvom, ki bo v soboto v Milanu. Tokrat je pustil za sabo prav Roberta Sighela (Unicars), ki ga je prehitel v skupni razvrstitvi za italijanski pokal. Drugi zastopniki Mladine Resco v tej kategoriji niso imeli preveč sreče z materiali (okvare na rolkah, zlomljene palice) ali pa so padli.
Med začetnicami je Mateja Bogateč potrdila, da je letos nepremagljiva in ima tudi veliko možnosti, da si izbori prvo mesto še na državnem prvenstvu. Začetniki so tekmovali v mejah svojih zmožnosti, napredek pa je med najmlajšimi pokazala Tatjana Kobau. Med kadeti je bil zelo soliden Mau-ro Nadlišek, ostali so imeli smolo (tako Tenceju kot Lochiju se je pokvarila rolka). Med člani je bil Rupil vseskozi med prvimi, prav v zaključnem sprintu pa je zaostal
za nekaj metrov. Med veterani bi se Di Leonardo lahko bolje odrezal, vendar se mu je zlomila palica.
Rezultati iz Verone:
ZAČETNIKI (1,5 km): 1. Antoniol Simone (Sovramonte Sportful) 4'08"; 6. Jan Prinčič 4'19"2; 7. Edoardo Di Felice 4'21'T; 9. Ivo Lachi 4'40"8; 11. Jara Košuta (vsi Mladina Resco) 4'51"8.
ZAČETNICE (1,5 km): 1. Mateja Bogateč 4'36"5; 4. Jelka Bogateč 5’02"4; 5. Ivana Sul-lini (vse Mladina Resco) 5'25"2.
NAJMLAJŠI (4,5 km): 1. David Bogateč 10'06"7; 13. Tibor Drasič 12'12'T; 14. Mitja Tretjak 12T2"4; 16. Črtomir Kobau 13'32"6; 17. Gianni De Ganeva 14T2”5; 18. Daniel Tence 15T7"8; 19. Mitja Košuta (vsi Mladina Resco) 16'05"5.
NAJMLAJŠI (4,5 km): 1. Denise Marcolla (Appiano) 11'12"2; 9. Tatjana Kobau (Mladina Resco) 12’37"7.
KADETI (9 km): 1. Flavio Vaccaretti (Bas-sano) 19'05"6; 8. Mauro Nadlišek 20,03"4; 11. Erik Tence 20'05"7; 13. Matej Lachi 21'08"4; 14. Martin Košuta (vsi Mladina Resco) 21'09"8.
ČLANI (15 km): 1. Alfio Di Gregorio (Fo-restale) 28'08"8; 6. Gianni Rupil 2811"7; 23; Franco Plesnikaz 31'48"4; 28. Rajko Zečevič (vsi Mladina Resco) 35T9"2.
VETERANI (15 KM): 1. Antonio Gnata (Sav. Superm. Beriso) 28T4"2; 8. Pierino di Leonardo 32'41"4; 9. Giacomo Petozzi 33'22'T; 13. Boris Bogateč (vsi Mladina Resco) 35'45"8.
DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Centro Sportivo Bassano 772 točk; 2. Mladina Resco 659; 3. Unicars 611; 4. Barzio Valsassina 432; 5. Forestale 395; 6. Vera da Pozzo Cal-trano 380; 7. Montebelluna 372; 8. Sav Superm. Berico 366; 9. Appiano 362; 10. Lisso-ne 331, sledi še 13 društev.
Na državnem prvenstvu razreda »optimist«
W
Križničeva (Cupa) izvrstna
V	nedeljo se je v Riminiju zaključilo državno prvenstvo razreda optimist. Preko conskih selekcij se je do sklepnega tekmovanja prebilo 80 najboljših jadralcev in jadralk. Med temi sta bili tudi Johana Križnič in Nika Furlani, članici Jadralnega kluba Čupa iz Sesljana.
Prvenstvo je bilo letos res naporno, saj je jadralna zveza povečala število preizkušenj. Jadralci so se morali tokrat pomeriti kar petkrat. Vremenske razmere so bile ugodne in vsak dan je veter zapihal s primerno jakostjo. Regatni odbor je brezhibno postavljal polja in žirija je strogo nadzorovala in ugotavljala prekrške tekmovalcev. Vsi ti dejavniki so botrovali k uspešnemu poteku državnega prvenstva.
V	petek v popoldanskih urah je bila na sporedu prva preizkušnja. Po povprečnem startu se je Johana Križnič spretno osvobodila nekaterih nasprotnikov in odlično je izkoristila rahlo spremembo smeri vetra. S tem je prijadrala do prve boje deseta. V nadaljevanju je prehitela kar pet tekmovalcev in pristala na 5. mestu. Na odlično 13. mesto pa se je uvrstila najmlajša jadralka prvenstva, Nika Furlani.
Druga preizkušnja je bila zelo podobna prvi. Vetrovne razmere se niso spremenile in Johana je spet odigrala glavno vlogo. Po dobrem Startu je prijadrala do prve boje tretja. To mesto je tudi obdržala do cilja. S petim in tretjim mestom je. celo prevzela vodstvo na začasni lestvici.
Naslednji dan vremenske razmere niso bile najbolj naklonjene naši jadralki. Veter je zapihal nekoliko močneje in morje je bilo kar precej razburkano. Kljub temu se je Johana spet prebila med deseterico najboljših: pristala je na 8. mestu. Istega dne je regatni odbor dal štart za četrti plov. Utrujenost in psihični pritisk sta onemogočila običajno sproščeno jadranje naše tekmovalke. Po slabem Startu ji ni uspelo nadoknaditi zamujenega in pristala je na 16. mestu. Prav v tej preizkušnji so njeni direktni tekmeci jadrali imenitno. Tako je po četrtem plovu prevzel vodstvo Tommaso Cinti z Gardskega jezera. Johana je zdrknila na peto stopničko. Med deklicami je bila še vedno najboljša, vodila pa je le s točko prednosti.
Johana Križnič s trenerjem Davidom Poljšakom
V nedeljo je bila na sporedu še zadnja pre-j izkušnja. S taktičnega vidika je bila gotovo najtežja. Izredno močan tok in lahek veter sta delala nemalo preglavic vsem tekmovalcem-Prav v tej najbolj napeti in najtežji regati je Johana ponovno potrdila, da spada v elito italijanskega jadranja. Do prve boje je prijadrala peta. Trenutek se je ozrla po regatnem polju, a ko je ugotovila, da je jadralka, ki je ogrožala prvo mesto v ženski konkurenci, precej zaostajala, je odjadrala svojo regato še bolj sproščeno in prečkala ciljno linijo tretja. Tako je članica JK Čupa zasedla absolutno 4. mesto na končni lestvici. V ženski kategoriji pa je bila daleč najboljša. Zmagal je Tommaso Cinti (CNBARD), druga Čupina zastopnica, Nika Furlani, pa je med skupno 72 uvrščenimi zasedla 52. mesto. (David Poljšak)
Mladinske igre treh dežel
Prispevek Krasa k 2. mestu F-JK
O mladinskih igrah treh dežel v Mariboru smo že poročali. Barve Furlanije-Julijske krajine je branilo tudi nekaj zastopnikov naših društev, med njimi štirje namiznoteniški igralci Krasa. H končnemu drugemu mestu F-JK so delno pripomogla tudi Krasova dekleta (Katja in Vanja Milič ter Erika Radovič), ki so tesno premagale reprezentanco Koroške s 5:4, s Slovenijo pa so gladko izgubile. V moški vrsti je v deželni reprezentanci tekmoval tudi krasovec Peter Santini. Moški so v ekipnem delu izgubili proti obema nasprotnikoma.
V igri posameznic se je dobro odrezala Krasova pionirka Katja Milič. Zasedla je odlično drugo mesto, potem ko je v polfinalu premagala Po-lončičevo, eno izmed prvih mladink na slovenski jakostni lestvici, in v finalu zgubila proti Mlakarjevi. (J.J.)
Po tekmah za prestop v žensko D ligo
Odbojkarice 01ympie
j •	•	-4 -ge e eee
ostajajo v 1. diviziji
V zadnjem kolu miniprvenstva za prestop v žensko odbojkarsko D ligo je goriška 01ympia na nevtralnem igrišču v Trstu s 3:0 (15:8, 15:13, 15:6) premagala šesterko Cecchinese, vendar ji ta zmaga, žal, ni zadostovala za prestop v višji tekmovalni rang, kajti zmagala je tudi furlanska ekipa Paluzza in tako končala četveroboj nepremagana na prvem mestu.
Turnir je minil v znamenju neizenačenosti. Altura in Cecchinese sploh nista bila dorasla ostalima tekmecema, zato je o napredovanju v bistvu odločala le ena tekma, tista med Goričankami in Paluzzo, v kateri pa je 01ympia potegnila krajši konec, sicer s 3:2. Pri tem je bil menda odločilen faktor domačega igrišča, saj je Paluzza na tem srečanju lahko računala na pomoč domačih gledalcev, na trenutke pa tudi sodnika.
Za 01ympio je torej napredovanje splavalo po vodi in to že drugič v nekaj mesecih, če vemo, da je ob koncu lanskega prvenstva 1. divizije do zadnjega kola bila dvoboj s Sagradom.
KONČNI VRSTNI RED: Paluzza 6, 01ympia 4, Altura 2, Cecchinese 0.
Igor Sedmak (Bor) v vse boljši formi
Konec preteklega tedna je bil za atleta AD Bor Igorja Sedmaka v tekmovalnem smislu zelo zanimiv in uspešen. V petek je nastopil na mednarodnem mitingu v Novem mestu, kjer je za rekorderjem Slovenije in uspešnim olimpijcem Borutom Bilačem osvojil drugo mesto z rezultatom 715 cm.
V okviru tedna športa v Sloveniji pa so se naslednji dan v Novi Gorici na nekakšnem neuradnem troboju iz treh dežel Alpe Adria pomerili najboljši skakalec v troskoku Slovenije, Novogoričan Batagelj, rekorder Hrvat-ske Kožul in najboljši troskakač naše dežele, Igor Sedmak. Igor je v tem troboju zmagal s svojim letošnjim najboljšim rezultatom 15,34 m, medtem ko je bil hrvat-ski rekorder s 15,33 m drugi, Novogoričan pa s 15,25 m tretji.
Zadnji rezultati našega atleta kažejo, da se forma strmo vzpenja in samo upati je, da bo do konca sezone (do sredine oktobra) še kaj tekmovanj. Danes bo Igor nastopil na mitingu CUS v Trstu. Če bo konkurenca v troskoku slaba, se bo pomeril samo v teku na 110 m z ovirami in v teku na 100 m. V soboto pa bo v Mariboru na finalu slovenskega Grand Prixa. (I.P.)
Boru Radenski košarkarski turnir Plasteredilizia
V	dolinski občinski telovadnici se je s pričakovano zmago Bora Radenske zaključil prvi letošnji košarkarski turnir, na katerem so sodelovale 4 naše ekipe.
V	finalni tekmi so borovci premagali Cicibono Plasteredilizio, ki pa je s prikazano igro povsem zadovoljila. V okrnjeni postavi (brez obeh centrov Semena in Furlana) je Matijeva postava vodila še v 35. minuti (71:66), predvsem po zaslugi dobre obrambe in učinkovitih protinapadov. V zadnjih petih minutah pa so Persi in ostali belo-zeleni zaigrali kot znajo ter z Barinijem in Debe-ljuhom v ospredju obrnili tekmo v svojo korist. V vrstah Cicibone sta dobro igrala Kovačič in Simonič (v vlogi playmakerja), presenetljivo dober krstni nastop v članski ekipi je opravil tudi mladi Iztok Bajc. Plavim pa je v zadnjem delu tekme zmanjkalo moči, saj so si po nepotrebnem zapravili nekaj dragocenih
žog, trener Mari pa je kljub temu pozitivno ocenil svojo ekipo: »V polfinalu smo proti agresivni obrambi Jadrana zdržali do zadnje sekunde, v finalu pa so nas borovci pokopali z metom z razdalje. Obenem razpolaga trener Sancin z visokim številom enakovrednih igralcev, kar je prišlo do izraza v odločilnih trenutkih tekme, ko so bili borovci mnogo bolj spočiti in lucidni pri izvajanju zadnjih napadalnih akcij. Dobro smo reagirali na istočasno odsotnost obeh naših najvišjih igralcev, pri tem pa nam je zelo koristil Branko Jankovič, ki je pod košema za vsakogar težko premostljiva ovira.«
Glede Bora je jasno, da je še v pripravljalnem obdobju, saj se igralci dosledno držijo trenerjevih navodil pri izvajanju daljših kombiniranih napadov. Precej težav ima ekipa v bitkah pod košema, kjer je doslej še največ pokazal mladi Štefan Samec, medtem ko je novi nakup An-
drea Monticolo zaenkrat nekoliko odpovedal. Postavi se je medtem priključil še Luciano Poretti, Andrej Pieri pa je trenutno poškodovan.
V finalu za tretje mesto je Jadra-nova mladinska ekipa "pokopala" okrnjeno postavo Brega (brez Cor-battija in B. Žerjala), ki je le v zadnjih minutah zaigrala kot zna. Hitri in telesno dobro trenirani jadra-novci so, z Gregorijem in Rebulo v ospredju, dobesedno razpolagali z domačo postavo, tako da so v 30. minuti vodili kar za 48 točk (90:42). V vrstah Jadrana je dober izkupiček točk in odbitih žog imel še Matej Pettirosso, pri Bregu pa je zadovoljil le Marko Salvi, ki je bil obenem najboljši strelec turnirja (49 točk).
FINALE ZA 3. MESTO JADRAN MLADINCI - BREG 102:63
(61:26)
JADRAN: Pavlica 7 (1:2), Briščik 4, Kapun 5 (1:2), Starec 9 (1:1), Milič 8, Pettirosso 15 (3:5), Rebula 21 (1:3),
Tomšič 4, Gregori 29; TRENER: Drvarič; PM: 7:13; SON: 17; 3 TOČKE: Žerjal 3.
BREG: D. Kovačič 2, Malalan 4 (2:2), R. Žerjal 13 (0:1), Gobbo 6, Klabjan, P. Žerjal, Koren 2, P. Bandi 2, M. Bandi 8 (2:2), M. Salvi 26 (0:3), Cah; TRENER: Canciani; PM: 7:13; SON: 10; 3 TOČKE: Rebula 1, Gregori 1.
FINALE ZA 1. MESTO BOR RADENSKA - CICIBONA
PLASTEREDILIZIA 87:78 (48:41)
BOR RADENSKA: Carbonara 7 (2:2), Monticolo 3 (1:1), R. Simonič 10, Perčič 8 (0:2), Debeljuh 21 (4:4), Persi 4 (2:2), Batini 18 (4:5), Smotlak 3, Iv. Bajc 9 (1:2), Poretti 4; TRENER: Sancin; PM: 14:18; SON: 11; 3 TOČKE: Debeljuh 5, Simonič 2, Carbonara 1, Smotlak 1.
CICIBONA PLASTEREDILIZIA: A. Kovačič 14, R. Simonič 9, Jogan 9 (1:2), Cupin 13 (1:1), Battilana 9 (3:6), Volk 4, Iz. Bajc 9 (1:2), Jankovič 4 (0:2); TRENER Mari; PM: 6:13; PON: Simonič (33); SON: 20; 3 TOČKE: Jogan 1, Simonič 1. (VJ)
obvestila
NOGOMETNI KLUB BOR obvešča, da so treningi cicibanov in mlajših cicibanov vsak ponedeljek in četrtek ob 15.30 na igrišču v Dolini-Nadaljuje se vpisovanje letnikov 1983, 84, 85 in 86 na treningih ali po telefonu na št. 578746 ali 226228.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bodo treningi za začetnik« in začetnice (letnik 1982 in mlajši) ob torkih v telovadnici pedagoškega liceja pri Sv. Ivanu v Ul. Caravaggio od 15-do 16.30 in ob četrtkih na stadionu »1-maj« od 17. do 18. ure. Prvi trening bo v torek, 22. t.m. Vpisovanja neposredno na treningih. Treninge vodi usposobljena vaditeljica in prof. telesne vzgoje Silva Meulia.
ŠZ GAJA
organizira teniško šolo za otroke letnikov 1984-81. Za vse informacije in z« prijave tel. na št. 212988 (Plesničar) al> na društvenem sedežu na Padričalj vsak dan (razen v sobotah in nedeljah) od 18. do 19. ure.
JK ČUPA
vabi vse jadralce, člane Čupe, na društveno regato za kajutne jadrnice, ki b« 20. t.m. ob 11. uri v Sesljanskem zalivu-ZSŠDI
obvešča, da tudi letos prireja plavalo' tečaj za otroke v bazenu pri Alturi v sodelovanju s PK Bor. Prijave v urad11 ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627-PLAVALNI KLUB BOR organizira od oktobra do maja v bazenu pri Alturi vadbo v plavanju za neplavalce, plavalce in tekmovalce. Vpisovanje od 18. do 20. ure po telefon11 na št. 51377.
KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLE* obvešča, da je še odprto vpisovanje z« začetniški kotalkarski tečaj. Za informacije tel. na št. 211758.
SHINKAI K.K.
obvešča, da se treningi pričnejo 2»-t.m. v občinski telovadnici na Prosek)) (Naselje S. Nazario) s sledečimi urnik1: karate za odrasle (+14 let): začetnik)
19.00	- 20.00, torek in četrtek; barvan' pasovi (ločeni po stopnjah) 19.30
22.00,	ponedeljek in torek; skupni trening 19.30 - 21.00, sreda; tečaj z utežti'
20.00	- 21.30, torek in četrtek; karate Z* preagoniste (-14 let): začetniki 17.00 ’
18.00,	ponedeljek in petek; barvani pa' sovi 18.00 - 19.30, ponedeljek in petek Vpisovanje v telovadnici ali po tel-327342 (v večernih urah).
SHINKAI K.K.
sporoča, da se bodo tečaji joge in p°' glabljanja pripravljalnih vaj pričeli ’ prvim ponedeljkom v oktobru s sledečimi urniki: telovadnica na Opčinah (Čampo Romano) ob ponedeljkih petkih od 20.00 do 21.30; telovadni«" O.Š. v Saležu ob sredah od 20.00 “
22.00,	Za morebitna pojasnila ali informacije tel. 327488.