"simpme- Naročnina mesečno Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo Štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 20*0 — nočna 2996, 2994 in 2090 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Kst. XI -39.31 17 V imenu Njegovega Veličanstva krnijo! Deželno sodišče v Ljubljani je \sled uaredbe t dne ft. UI. 1932, r. katero jc bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 18. 111. 1932 javno pod predsedstvom s. o. s Mladiča Antona v navzočnosti s. o. s. Kralja l\ana. s. o. s. Jermana Jakoba kot sodnikov in sod. pri-piuvnika Lcskovica Staneta kot zapisnikarja v prisotnosti zasebnega tožilca heroeta Mateja, njegovega zastopnika dr. knafličn Vludimirja, obtoženca, ki jc v prostosti, Kremžarja Vrane« in branilca dr. Natlačena Marka, o obtožbi. katero jo dvignil zasebni obtožitelj dne 11. 11-1932 zoper grmela Mateja zaradi čl ">2 z. o t. iu po predlogu. stavljenem p« zastopniku zasebnega tožitelja, dn se obtoženec kaznuic v »mislu obtožbe ler po predlogu obto-ženčevega branilca. *1 ti sr obtoženci* obtožbo oprosti, dne 1 s. JU. 1932 razsodilo lako: Krem/ar I ranc. sin Josipu in lir>ulc roj. Uric, rojen dne i. 12. > Ccrovcu pri li- tiji. rim. kat. vere. oženjen, urednik Slovenca n Ljubljani. stanujoč v Mostah pri Ljubljani št. 2. /e kaznovan, v prostosti I. je kriv, da je koi odgovorni urednik dnevnika »Slovenec*, izhajajočega v Ljubljani, priobčil v Slovencu^ a njegovi 243. številki / dne 23. |0. 1931 pod nadpisom Moste pri Ljubljani na strani N \ drugi in s koneeiu v tretji koloni o zasebnem tožilcu Mateju šemetu sledeče: >2. Ali pa jo gospod seme namerno trdil neresnico. Tako početje pa jc med dostojnimi ljudmi kvalificirano za In/, za nemoralni čin, ki jo toliko hujši, kolikor večjo škodo hi bil utegnil prizadeti svojim dosedanjim tovarišem in sodelavcem v občinskem odboru ua njihovem dobrem imenu in glasu, predstavljajoč jih kukor zanikrne razsipalce ljudskega denarju. /. oziiom na odgovor g. /upana iu navedene okolnosti pozivamo g. seraeta, da izvaja posledice, ker jc v bodoče nemogoče, kakorkoli iu kjerkoli v javnih korporaci^ah -odelovati z njim ali pa bodo jiosledice izvajali drugi, čc jih satn noče — priobt il torej o zasebnem tožilcu semetu Mateju ua način, označen v čl. I tega zakona nekaj neresničnega, kar utegue škodovati njegovi časti, dobremu imenu, družabnemu ujrledu ali j>ridobi»-nem kreditu iu s tem zakrivil prestopek klevete po čl. "»2 1 zak. o tisku ter se obsodi a) po čl. "56 II zak. o tisku ua 10 dni zapora in 600 Din denarne kazni: v smislu * 3 k. z. se pn zaporna kazen spremeni v 600 Din de-name kazni. Kazen jc plačati v enem mesecu j»o |»ravo-močnosti sodbe, bi po čl. 62 zak. o tisku na materijalno odškodnino (»00 Din zasebnemu tožilcu ftemetu Mateju, c) po Čl. 63 zakona «» tisku na objavo sodbe v izpisku na čelu lista »Slovenec najkasneje v drugi številki po pravo-inočnosii sodbe, d) po II "SI0 na plačilo stroškov kazen-«kega postopanja in evcntuclnc izvršitve kazni z omejitvijo * 314 k. p.: stroški se i/reko izterljivim. II. re v t»mislu I 2*0 k. p. oprosti obtožbe, da je kot odgovorni urednik dnevnika Slovenec, izhajajočega a I jnbljaai, |»rioHf.il v >Slovencu v njegovi 243 številki z. dne 23. 10. |9*t pod nadpisom Moste pri 1 jubljani lin »trani 8 v drugi «n s koncem v tretji koloni o rasebnem tožilcu Semctn Mateju sledeče Ugotovljeno i>. no podlagi županove izjave, da j* »seme bil tisti, k • pričo drugih n*eb izven občinskega odbora trdil, du občina nn redila 6.000.000 Din dolga. S tem je s»eine trdil očitno in ugotovljeno neresnico icr omalov a/evaje govoril ludi n tistem delu občinske uprave, pri katerem je vam svojim glasom sodeloval. |. Ako je g. .seme Irdil neresnico v dobri veri. je pokazal, da niti svojega lastnem delovanja nc zua kontrolirati ter sr nc zavedo, za kuj ie glasoval in za kaj ui glasoval. V trni slučaju bi *c bil g. šrmr izkazal |»o-•lolnomn nesposobnega za sodelovanje v občinski uprav i.< — priobčil torej o zasebnem tožilcu jšemetu Mateiu na način, označen v < I. j tega zakona nekaj neresničnepa, 'ar utegne škodovati njegovi časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu ali pridobitnemu kreditu in s tem za-krivil prestopek klevete po čl. VT zaV. o tisku. Stroške, zndevujoče kazensko postopanje glede o|iro-»iilnega dela razsodbe. je dolžan po M 310. 31 i k p. pla-•stri rasebni tožilec šemo Matej. V Bolgariji vlada teror Makedoncev - Zopet umor ob belem dnevu Soiija, 8. septembra« AA. Snoči ob 10.30 sta dva ncznanca ▼ ulici carja Simeona napadla Dinco Paceva, bivšega četnika in znanega protogerovista, po rodu iz Ohrida. Približala sta se mu neopažena m ga udarila s palicami po glavi. Pacev se jc zrušil na tla, ne da bi se mogel braniti. Šele, ko se je v bližini pokazal stražnik in oddal več strelov, sta napadalca pobegnila. Branila sta se z revolverji. Paceva so prepeljali nezavestnega v Ale-ksandrovsko bolnišnico, kjer je danes dopoldne umrl, ne da bi prišel k sebi. Pokojni je spadal med iiajbližje zaupnike generala Protogerova. Z njim ie sodeloval 18 let. Policija napadalcev še ni prijela. Homaiije v vladni večini Sofija. 8. september. AA. Listi komentirajo rekonstrukcijo vlade in skoro soglasno ugotavljajo. da jr rekonstrukcija oslabila položuj vlade Mušanovn. To pa zato. ker je bil del zcmljedelskih poslancev proti vstopu Diinova v vlado. Ti poslanci bodo po vsej priliki izstopili iz vladne večine. Po poročilu »Dnevnika«: gre za 30 poslancev. Ni izključeno, dn bo vlada v parlamentu prišla ob kakšni priliki v manjšino. List navaja imena teli poslancev, ki so izjavili, da bodo rodili proti Gičevu in Dimovu najostrejšo borbo. Zbrali sc bodo okrog Jordnnciva in podpredsednika parlamenta Zakuri jeva. V zcmljoradniški zvezi bo zato nastala nova borba. Ni izključeno, da bo stranka na svojem prihodnjem kongresu doživela svoj razcep. trani pa je (roba prnovno opozoriti na velike izpremembe. ki so se zadnji čas izvršile na diplomatskem polju. Svetovno zanimanje je. U-ko izgleda, obrnjeno ver ali manj na sovjetsko Rn siju. Francija jo potom Poljske vzela v roke iniciativo. da so vse države, ki ležijo mod Nemčijo in i med sovjetsko Rusijo, sporazumejo s Sovjeti in da -,e po možnosti celo ustvari nekaka politična zveza ua Dnljnem Vzhodu: vse iz strahu in kot reprn-j salija proli Nemčiji. /nuna so prizadevanja francoske vlade v Wa-shingtonu. tla nuj se ulrdi Irancosko-aineriško sodelovanje. Opaženo jo bilo zadnje ledne, kako tran-roski tisk sedaj zastopa stališče ameriškega javnega mnenju v vprašanju Mandžurije. Obramba ameriških interesov na Kitajskem in prigovarjanje francoske vlade »la dosegla uspeh, nnmrcč, da je Amerika pripravljena domantirati vsa svoja dosedanja načela in ponudili prijateljstvo sovjetski Rusiji. Nomoki nacionalistični izbruh je dosegel lo, ] da se bodo Sovjeti rehabilitirali v svetovni politiki in da bodo postali naenkrat največja privlačna sila in. kar zieni skoraj protislovno, varuh «vo-tovnegu miru. (ieuoral Mar Arthur »o lio /adržal v Varšavi nekaj dni in ujemu nu ču»t m- bodo vršili ročji manevri varšavsko posadke. Iz njegove okolice zatrjujejo. du ho iz Moskve potoval v Bukarešt, od tam v Sofijo in naposled v Ankaro, da obišče tudi (e vlade, iz dostojnosti, pravi on. v voiaško-politič-nih vprašanjih, trdijo drugi. Pogajanje generala Mac Vrtliuriu /,iklo-jom pri svetovni trgovini, na olrugi strani pa : moč, sc lahko razume marsikaj, morda tudi udeležba olržnv z Egiptom pri skupnem izvozu ' prednostne carine. V Nemčiji bodo zopet volitve Državni zbor se razpusti prihodnji teden, nove volitve pa bodo že začetkom novembra agrarnih držav v prihodnjih treh letih. Ta predlog jc gotovo sprožila Madjarska pri Italijanih. Zdi sc. da je madjarski vladi bolj |>o-trebcu dotok novih denarnih sredstev, kakor pa zvišanje kupne moči madjarskega kmetu. Zastopnik Francije jc tudi danes vztrajal pri svojem včerajšnjem predlogu. Na tn način bo rezultat konference puč ta. da sc bodo sprejele preferenčne |>ogodl>o. pri čemer bo morda itak prišlo samo do skupnega priporočilu, da bi s«- že sklenjene dvostranske pogodbe priznale splošno. Trgovsko politični odbor sc jc nato odgodil. ker je Nemčija predlagala, da naj bi posamezne delegacije prej šc proučile ta italijanski predlog. \ finančnem odboru p.i se doimlduc šc niso mogli zediniti glede razdelitve delu. Po de Miclielisovem govoru v trgovinskem odseku so nastopili še delegati Avstrije, češkoslovaške in Nemčije ter zastopnik Zveze narodov profesor Stopani. Zadnji je govoril predsednik romunske delegacije minister Madgc-aru. Popoldne se seje niso vršile, ker so delegati napravili izlet po jezeru Lago Maggiore. katerega jc organizirala občin, uprava Strese. * Stresa. 8. septembra, tg. Pri razgovorih voditeljev sc jc danes popoldne razburjenje radi nenadnega italijanskega predloga nekoliko pomirilo. ker so italijanski predlagatelji pojasnjevali svoj predlog s tem. da predlagana kontribucija nikakor nc inorc biti finančne narave. Berlin. 8. sept. Ig. Hindenburg so je davi zopet vrnil v Berlin in sprejel dopoldne državnega kanclerja von Papena. Razgovarjala sta se o političnem položaju in sklenila, da ostaneta pri sklepih. ?tor-jenili v Neudecku. To pomeni, da ima 1'apenov kabinet pooblastilo za razpustitev državnega zbora, čim bo lo polrebuii za zavarovanje političnega in gospodarsko političnega programa vlade. V toni pogledu je prišlo do popolnega sporazuma med llindenhurgom in Papenom. Državni kancler je potem sprejel uarodno-socialutičnega predsednika državnega zbora OUhringa in razpravljal z njim o tehničnih podrobnostih sej državnega zbora v pri- Boj za Gran Chaco Ncwyork, S. sept. Ig. »United Press«- poroča iz Assnnptiona, da je paragnajska vlada odredila mohilizacijo vseli moških od :i3. Ho KI. leta Vedno večje je razburjenje prebivalstva, kor so Bolivi-janei zavzeli trdnjavo Ri.jas Silva. V La Pizu pa pravijo, da je zavzetje navedene trdnjavo samo maščevanje, ia menijo, da ne bo prišlo do ocitue«r:i konflikta. hodnjem tednu. Državni kancler bo v ponedeljek popoldne prečital vladno izjavo. Nato se bo državni zbor odgodil do lorka, da bodo mogle posamezne frakcije zavzeti svoje stališče k vladni izjavii. V torek, sredo in četrtek bodo politične debate, v četrtek pa bo državni zbor razpuščen. Hindenburg jc za Papenoni sprejel še zunanjega ministra barona Neurnlhn ler z njim razpravljal o diplomatični akciji, ki jo je začelo zunanje ministrstvo v razo-rožitvenem vprašanju. Pariz, ). Papež Pij- XI. so je sklical na to svetopisemsko besedo z dostuvkom: Torej mora vos napredek novega časa | na poprišču prlrodoznnnskth ved in tehnike nazadnje postali služba božja.. Po tem pojmovanju Je cerkev orodje in delu tehnike vedno posvečala in blagoslavljala. Rimski obrodnik obsega posebna pesvečenja za tiskarn iške in gasilske stroje, posebna posvetila za železnice in ladje, za avtomobile in Icalu iu vsa druga prometna sredstva novodobne tehnike. Dne it. oktobra tw;!1 je izdal sv. oče Pij XI., v prejšnjih letih sam navdušen planinec, nova posvetitno besedilo za planinsko opremo: vrvi. palice in cepine. To ie izpoved v prid liajnnravnejšemu in uajzdra-vejšemu športu. Toda kako more, lako se bo morebiti kdo vprašal, blagoslavljati tehnične stroje, ki jih danes milijoni preklinjajo? Preklinjajo, k« r .io stroj prisilil delavca do duhomornegu mehaničnega dela iu ga ponižal v svojega sužnja, ker je zadušil pošteno rokodelstvo iu vzel kruh milijonom industrijskega delavstva. Vse to so gotovo nad vso žalostna dej-s . a. Toda danes tudi rokodelec ne more prebili brez .-trojov,, brez precepa na vijak, brez s!-oia za varjenje in domača delavka ne brez šivalnega in plelilnega stroja, ln večji tlel zla ui zakrivil stroj am ampak ljudje, ki delavčevega go-podarsVega in duševnega položaja niso prilagodili tehničnemu napredku po načelih socialne pravičnosti in ljubezni, marveč -o v svojem kapitalističnem koristolovstvu skušali prekletstvo novih razmer zvaliti enostransko na delavce. Krivi so ljudje, t i narodnemu in svetovnemu gospodarstvu niso pravočasno odprli novih potov za enakomerno razdelitev debrin, ki jih je proizvajal izpopolnjeni stroj, kakor n:'<_rk,:a okrožnica Ouadragesimo anno'. Če cerkev blagoslavlja stroje, misli na dobrote, ki jih je pri-n" el stroj človeku v v-akdaniem življenju. Nihče ne more želeti nazaj časov, ko so morali delavci brez strojev čistiti reke in ko so se na cestnih železnicah irpiačili konji, č loveški duh se ne bo dal zadržati, da ue bi napredka z bogodaninii silami vodil naprej in cerkev ga bo prej in slej blagoslavljala: seveda pa - tem no bo hotela blagoslavljali izrastkov srojtiišha in duhu nesocialne dobička-željnosii! Cerkev pa modernih tehničnih pridobitev ne blagoslavlja samo, marveč se jih tudi poslužuje v misijonski službi Božjega kraljestva. Marsikak bolnik po zasebnih hišah iu še bolj po bolnišnicah jo mogel pravočasno prejeti sv. popotnico, ker so duhovnika poklicali po telefonu, marsikakega ponesrečenca je šo dosegla zadnja tolažba, ker se jo duhovnik pripeljal s kolesom. V krajih, kier mora duhovnik na raznih med seboj oddaljenih mestih opraviti nedeljsko duŠno-paslirsko službo ali poučevati oiroke v krščanskem nauku, more s pomočjo motornega kolesa opraviti trikrat več nego preje. To je pravi blagoslov za dušno pastirstvo. S pomočjo avtomobilov, motornih čolnov in letal .se otvarjajo nove milijonske postajo, inisijonstvo dobiva novo, svežo sile. Kako dolgotrajne so bile preje misijonske poti! Modema tehnika otvarja obsežne,še ne dovolj izkoristene možnosti za versko vzgojo mladine In ljudsko izobrazbo, liadio lit zvočniki omogočajo, da prihaja božja b"sedn do tisočev in tisočev, ki sede po pobočjih, kakor pri evangelski pridigi nn gori. Da morejo v duhu prisostvovati nedeljski službi božji ljudje po samotnih kmetijah, kakor n. pr. farmarji v Ameriki; pa tudi bolniki in tisti, ki ostanejo doma za varuhe. Da se udeležuje na evhart-sličnih kongresih do pol milijona vernikov enih ter islih molitev in petja. Vatikansko tnesio, ki je po svoji zvez larni že davno svetovno znano, ima danes Maroonijevo oddajno postajo, ki prenaša be-51 lo božjega namestnika doslovno do skrajnih meja zemlje. Tako hodi danes Kristus po zračnih valovih kakor nekoč po valovih Galilejskega jezera. Cerkev, ki je drugače tako kritična in oprezna nasproll novotarijam, je odprla tehniki vrata svojih svelišf na sležaj. Če je narava božji umotvor in ne satanovo skrpucalo; če je božja zapoved, da se odkrijejo lajne narave in tehnično obvladajo, potem sledi iz loga: Katoličani se moramo udeleževati raziskovalnega dela, sodelovati pri tehnični umetnosti, da: biti moramo njeni pionirji! če je zaznamovan novi čas za dobo tehničnega napredka, potem moramo katoličani, posebno katoliški akademiki, novi čas sooblikovali v službi Božjega kraljestva in ne smemo napredka na leni polju prepuščati tistim, ki zaradi svojega materialističnega naziranja nove iznajdb" izrabljajo v zasužnjenje človeka in v uničevanje življenja ... Te mi.sli je izrekel 6. avgusta v Monakovem kardinal Faulhaber in prav je, da si jih vtisnemo v spomin. Velike poplave v Texasu Neivvork. 8. sept. ž. Rudi obilnega deževja so nastale velikanske poplave v državi Tcxas. l)o sedaj je li> smrtnih žrtev. Mesto Vjdalgo je popolnoma obkoljeno od vodo iu odrezano od ostalega sveta. Haterijulnn škoda znaša več milij. dolarjev. Mednarodni fašistični kongres punaj. 8. sept. AA. Tu so uslatiovili mednarodni fašistični odbor z nalogo, da pripravi prvi mednarodni kongres fašizma. Kongres se bo vršil na Dunaiu lela 10HS. Anglija in Francija bosta napram Nemčiji postopali solidarno Sir John Simon na sStani Francije London, s. septembru. AA. /iinunji minister sir John Simon se bo jutri vrnil \ London in bo prevzel pošlo zunanjega ministrstvu. Zaenkrat -e ni zlitino, uli bo angleška v I udu odgovorila nu francosko noto o nemški .spomenici in če bo direktno posredovala. Angleška vlada so bo vsekako ravnala po pogodbi o medsebojnem zaupanju s Francijo iu v skladu z drugimi državami. Zaenkrat -še ni mogoče reči, kakšno bo končno stališče angleške vlade. Zanimivo jo. du so nemške zuhteve proučili angleški vojaški. jhmi orski in letalski strokovnjaki. iz, česar sklepajo, tla 1«) Anglija zahtevala pojasnilu o tem, knko si Nemčija praktično zamišlja svoje zahteve. Vendar iz tega dejstva ni mogočo sklepati nu pruvo stališče angleške vlude iu na to, uli smatra angleška vlada nemško zahtevo za primerno in umestno prod ruzorožitveno konferenco v Ženevi. V tem jo po mnenju nekih fKilitičnih krogov bistvo položaju. Ti krogi so vprašujejo: Ali sme Nemčija zahtevati ravnopravnost šo pred rtizoro-žitveno konferenc«? Zdi so. dn angleška vludu sugluša s francosko vlado o tem, du nemška zahteva ui aktualna, da ni umestna in du pomeni agresivni manever. 11> jt« tudi mnenje uti juiorodu jnej- šega faktorja, zunanjega ministra sira John Simona, ki je, kakor /nuno, sploh vodno na strani Francije. Francija odgovori Nemčiji v km like m Berlin. 8. sept. ž. Francija bo izročila »voj odgovor nemški državni vladi nn njeno spomenico v vprašanju vojno enakopravnosti n,*jbr». šo tu teden uli pu takoj v začetku prihodnjega tedna. Glavni argument francoske vlade, zakaj odklanja direktna pogajanja med nio in Nemčijo, obstoji v lom, dn mora postopati popolnoma v duhu verzajske pogodbo. Namčl v namreč zahteva izpreniembo nekaterih odredb vsrzafskega sporazuma, kar pa so lahko izvrši wr.no s sodelovanjem vseh onih držav, ki so pogodbo podpisale. Francoska vlada, tako prepričujejo listi, namerava vsa vprašanja postaviti pred forum Društva narodov in hoče delali v vsakem oziru sporazumno z Londonom. Razorožitven® konferenca se ho odgodila? Belgrad, 8. sept. 1. Iz dobro poučenih zunanjepolitičnih krogov poročajo, da se v Ženevi širi bojazen. da se razorožit vena konferenca ne ho nadaljevala zaradi zadnjega nemškega nastopa. Odbor konference bi se moral te sestati, da bi sestavil program zu prvo zasedanje, a še do danes ni bil sklican. Računa sc. da bo sklican za rasa zasedanja /teze narodov iu du bo takrat sklepal edino le o odgoditvi razorožitvene koufercnce za nedoločen čas. Kot uradni razlog se omenja dejstvo, ila predhodna dela, od kuterih je uspeli konferenco odvisen, šo niso končana, tako u. pr. sporazum med onimi velesilami, ki so podpisale razorožitvene pogodbe v \\ ashiugtoiiu in Londonu. Nadalje so zatrjuje. da tudi ie neko drugo tehnično vprašanje ni bilo razčiščeno. Toda vsakdo ve, da jc poglavitno mogoč le en vzrok za zavlačevanje razorožitvene konference, in ta jc nemška zahteva pu enakopravnosti v oborožitvenem vprašaju, ki sc mora predhodno rešiti v direktnih pogajuujih med posameznimi državami, a ne šele ua razorožitveni konferenci. Zopet nemška manifestacija Berlin, 8. sept. AA. 11. septembra bo 12. kongres zveze saarskih nacionalnih društev. Nemški zunanji minister je poslal pripravljalnemu odboru tega kongresa pismo, ki v njem pravi: »Naglo se približujemo dnevu, ki bo odstranil ločitev saar-skega ozemlja in ga združil z, Nemčijo.« Angleži in naš tujski promet V Podkorenu pri Ranzingerjevih hranijo slaro spominsko knjigo, ki nam priča, cla so že v prvi polovici prejšnjega stoletja prihajali v gornjo savsko dolino tujci, ki jim je bil edini namen uživali gorsko prirodo iu odpočili se od mestnega nemira. ,Vled njimi je tudi dokaj angleških imen, ki pa od 1. 1860 dalje postajajo redkejša. Da je bilo toliko uglednih turistov v tistih časih v Podkorenu, jc mendu predvsem pripisovati neki kniigi, ki jo je napisal kemik in naravoslovce- Sir Humphrv Davy (1778—1829) in V kateri je baje napisano, ua je gornja savska dolina najlepša dolina v Evropi. V Razingerjevo hišo je vzidana spominska plošča, posvečena temu slovitemu angleškemu kemiku, lii le ponovno bival v Ranzihger-jevi jjostilui.. Pripominjam, da ima omenjena stara spominska knjiga rubriko zu navedbo poklica in da so tedanji angleški turisti bili po večini brez poklica, eden izmed njih je celo napisal v to rubriko: rieti. Večina je pripisala: rentnik ali privalnik. Omembe je tudi vredno, du hranijo v isti gostilni novejšo spominsko knjigo, v kateri je podpisan Stjepan Radič, ki se je inudil v Podkorenu 1. 1908 in Oavrilo Princip, ki je pristavil svojemu v latinici pisanemu imenu v rubriko za kraj namembe: Beograd v cirilici. , '....... Ko je knjiga, ki jo je napisal o svojih potovanjih Sir Humph'ry Davy, že zaprašena leglo nu višje police' iu na podstrešja, je tudi prenehalo zanimanje Angležev za naše alpe. V velikem številu | so prihajali lato za, letom v Švico, francoske in italijanske .alpe, manj v nekdanjo Avstrijo, pri nus I pa so bili zelo redki gostje. Po vojni jih je relativno mnogo pristalo ob naši obali, navadno le za en dan v Dubrovniku ali Splitu, ali- pa so sploh ostali na ladji. Značilno je, du je marsikatera skupina obiskala Postonjsko jamo. Za naša slovenska letovišča in zdravilišča pu kuj leti je izšla njena knjiga o naših planinah: Gospa Fanny Copeland, Icklorica na ljubljanski univerzi, si je prizadevala, da bi seznanila Angleže z lepotami naše zemlje. Napisala-je več člankov, deloma s fotografijami, o naših gorah, letoviščih in zdraviliščih za angleške revije , in pred nekaj leti jeižšls njena knjiga o naših planinah: Beautifut Mourttairiš, l ako je v 'avgustu lanskega leta prispela iz Anglije prva večja skupina, sestoječa i/ mlajših profesorjev, učiteljev in študentov, ki je bivala tri ledne pri Sv. Janezu v Bohinju in odtod pohajala na vsakodnevne izlete združene s podrobnim študijem pokrajine in prebivalstva, člani te skupine so predavali o naših alpah na dveh angleških univerzah in priobčenili je bilo več člankov v angleškem tisku. Žal so ravno po povratku te skupine v domovino nastopili zu Veliko Britanijo težki časi. Funt je izgubil velik dol svoje prejšnje veljave, plače pa so ostale nominalno iste. Pričela se je propaganda pod geslom: Kujiujte angleško blago, pose-čajte angleška letovišča! Navzlic tem zaprekam je prispelo letos začetkom avgusta fr Slovenijo dvoje skupin, sesio-ječih iz starejših profesorjev srednjih in visokih šol in učiteljev, ki sta bivali nu Bledu, v Ljubljani, v Logarski dolini in v Kranjski gori. Voditelji so bili Miss Tatton, lajnica društva Le Play Sociely, profesor univerze v Londonu dr. Dud!cy Stamp in profesor univerze v Manchestru, Arlhur Davies. Le Plav Society, društvo, ki je organiziralo potovanje obeli' skupin, se lako zove po slavnem francoskem sociologu in nacionalnem ekonomu Fredericu Le Playu, ki je bil rojen leta 1396 v Normandiji in je umrl leta 18S2 v Parizu. Bil te profesor na ticole des Mineš, pariški rudarski akademiji. Napisal je več znamenitih del kakor »Les ouvriers europčens« v 6 zvezkih, »La reforme so-ciale en France dčduite de I obscrvation compa-ree des peuples europčens«. Pokrenil je novo vzgojno metodo s tem, da je vsako leto potoval z večjo skupino študentov v neko posebno, v enem ali drugem oziru značilno, arondirano pokrajino in je tam podrobno raziskal teritorij, prebivalstvo in njegovo delovanje. Interakcija t. j. medsebojno vplivanje teh treh faktorjev, teritorija, prebivalstva in delovanja prebivalcev ustvarja po njegovem nauku socialni ustroj prebivalstva. Angleži so po Le Playevi metodi razdelili člane v majhne grupe, ki so pod vodstvom strokov-lijakov-specialistov opazovale in beležile. Zal ni bilo za vsako stroko pri roki strokovnjaka. Zamišljeno ie io tako, ua se bavi elia grupa z opazo- vanjem v geografskem in geološkem pogledu, druge s prebivalstvom in ekonomijo, folkloro in splošno kulturo itd. Vodilelj-strokovnjak, ki je navadno že pred odhodom preštudiral v pošiev prihajajočo literaturo, je tolmačil in razlagal, iz-praševal domače prebivalstvo in beležil, fotografiral in predaval celi skupini o pokrajini iz vidika svoje stroke. Fotografije in diapozitivi ostanejo v društvenem arhivu in so na razpolago novim skupinam, ki bi hotele obiskati isto pokrajino in za predavanja. Slovenci le bolj redko potujemo v večjih skupinah. Le Playeva metoda nam je popolnoma tuja. Angleži pa navadno potujejo v organiziranih sku-pihah po 20—50 udeležencev. Tako potovanje ima Svoje dobre strani. Dosežejo se znatni popusti na železnicah, udobnejši vozovi in boljše akomoda-cije v hotelih. Intelektualno vodstvo strokovnjakov napravi potovanje poučnejše in zanimivejše. Marsikdo tudi nima primerne družbe za potovanje in se za to rad priključi taki skupini. Program je v naprej skrbno sestavljen in je poskrbljeno za čim večjo pestrost in koristno združeno s prijetnim. Manj izobraženi in manj informirani udeleženci izvedo vse ono, kar so opazili le izkušeni voditelji. Seveda ima tako potovanje ludi svoje slabe strani. Interesi in nagnenja udeležencev divergi-Tajo, tako da je težko sestaviti zares homogeno skupino, ki bi ji ugajal isti program. Pri nas naleti takšna večja skupina na razne težkoče, ki jih bo treba odpraviti. Naši hoteli so po večini premajhni, da bi mogli v glavni seziji sprejeti pod isto streho toliko ljuui. Avtobusni promet je še premalo razvit in cene še niso fiksirane, tako da nastanejo tu neprijetne divergence v cenah. Dr. Stamp, profesor ekonomske vede na lon- donski univerzi, mi je dal nekaj podatkov, ki bi utegnili zanimati zlasti one kroge, ki so interesi-rani na tujskem prometu. - Angleži so v splošnem o naši domovini malo ali celo napačno informirani. Del angleškega tiska Jugoslaviji ni naklonjen, mnogo informacij izhaja iz nam neprijateljskih inozemskih virov. Potovanje iz Velike Britanije v Jugoslavijo razmeroma ni drago in stane prevoz potnika iz Londona do Jesenic približno toliko kakor iz Londona v severno Škotsko, ki je edina zelo gorata dežela v Veliki Britaniji. Hotelske cene pa so pri nas dokaj nižje nego v Angliji. Podnebje v naših alpah je poleti za Angleža zelo prikladno, v Dalmaciji pa je tedaj prevroče in je priporočati obisk naše obale bolj pozimi, spomladi in jeseni. Na Angleškem je poleti bolj malo toplih solnčnih dni, zato si Anglež poleti želi solnca. Glede hotelov Angleži niso razvajeni. V srednjem angleškem hotelu ni tekočo vode v sobah, včasih tudi ni kopalnice. Sploh so angleški hoteli razmeroma slabi in dragi. To, kar je letošnjima skupinama nudil ne le Hotel Toplice na Bledu, atnpah tudi Tillerjev dom v Logarski dolini in Hotel Erika v Kranjski gori, je dovolj tudi za bolj razvajenega angleškega potnika. Privlačne so naše kavarne, kakor one nu Bledu in v Ljubljani, ki jih Angleži doma sploh ne jioznajo. Prav posebno važnost pa polagajo Angleži na kanalizacijo in težko bi našli skupino, ki bi hotela bivati za dalj časa v vasi, kjer kanalizacija še ni izvedena. Razmeroma malo Angležev govori nemško, mnogo več jih zna francosko, vsaj toliko, kolikor je potrebno na železnici, v hotelu itd. Ljubezniva postrežba, kakor so je bili letošnji gostje deležni v Tillerjevem domu v Logarski do-lini, je najboljše reklamno sredstvo, kajti v malo-kuteri deželi so bili tako postrežem. Prebivalstvo je bilo vseskozi prijazno in kot primer naj navedem, da ponovno, ko v planinskih kočah ni bilo dobiti kruha, so ga ponudili Angležem domači turisti Najučinkovitejše reklamno sredstvo bi bile lepe fotografije iz naših alp, ki so jih videli v planinskih domovih in kočah, nameščene v železniških vagonih nn glavnih progah v Veliki Brituniji. Slike Bleda, Bohinja, naših gorskih velikanov, dalmatinskih mest itd., bi privabile mnogo Angležev v naše kraje. Doslej ni biio opaziti v Angliji prav nobene propagande za poset Jugoslavije. Morda je iskati vzrok popolni ignoranci angleške jiublike o našem tujskem prometu v tem, da slovita potovalna agencija Thomas Cooks pri nas nima svojih podružnic. 90% potujočega angleškega občinstva potuje z voznimi listki, kupljenimi pri Cooksu. Ta tvrdka jih avtomatično zavaruje proti nezgodam, čim so pri njej kupili vozovnice. Ko pa smo mi vprašali pri Cooksu za Bled, nam niso vedeli prav ničesar povedati. Cooks ima drugod po svetu* v vsakem kraju svoje agente, hi odpremijo potnika v hotel in mu dajo informr ije. Cooks tudi odgovarja za pravilnost cene, ki Je navedel jjot-niku, in hotel, ki se ne bi držal napovedane cene, bi se izbrisal iz seznama, ki se vsako leto na novo publicira. Anglež se rad navdušuje za staro-grške in rimsko izkopnine, pa ne ve nič o tem, da imamo tudi pri nas prav zanimive preostanke iz starega veka. l)r. Stamp mi je še omenil, da namerava predavati o lepotah Slovenije na londonski univerzi, profesor H. J. llovvard, botanik na muzeju v Nor-vvichu, pa bo predaval v pokrajinah Norfolk ,-in East Anglia v več mestih v tamkajšnjih naravoslovnih društvih. Drugi člani so mi zagotavljali, da je ppjohna privlačnost za Angleža naša reka in naš bistri alpski potok, ki nudi zlasli kopalcu prijetno osvežitev. Angleške reke po večini za kopanje niso prikladne. Dalje iso na Angleškem apneniške gorske tvorbe redke in je apneniška flora za Angleža nekaj novega in zanimivega. Sploh je Slovenija, v kolikor so jo letošnji gostje mogli spoznati, zelo prikladna za oni del angleške publike, ki ne išče hrupnih zabavišč in elegantnih kopališč, lahko bi se reklo, da za večino Angležev. Kuhinja pri nas je bolj primerna angleškemu želodcu nego ona v Franciji. Hrana v naših hotelih je lakšna, da bo večina Angležev prav rada jedla to, kar se pri nas navadno sorvlra, ako izvzamemo nekatere lokalne specialitete, kakor kranjske klobase itd. Ako še oznanite Angležem, je šaljivo pristavil dr. Stamp, da je vino v Jugoslaviji dobro in poceni, bo tudi ta vest privabila marsikaterega podanika Velike Britanije v vašo domovino. Vino je namreč na Angleškem silno draga stvar. Boris R. Kerniauner eda trka na vrata Rusije . • • Pariz, 7. septembra. Tukaj je zbudilo pozornost poročilo čehoslo-vaškega inženjerja Šroma, ki se je po večletnem bivanju v Rusiji vrnil v Prago, kjer je objavil svoja opazovanja o gospodarskem položaju sovjetske Unije. Šrom, ki je trdno veroval v uspeh pjati-letke, je danes drugačnega mnenja in njegovo poročilo se vjema z informacijami, ki jih dobivajo letos zunanji uradi evropskih velesil od svojih zastopnikov v Moskvi. Petletni načrt industrijalizacije sovjetske Unije — tako izvaja inženjer Šrom — se izvaja na račun kmelskega ljudstva, ki mora doprinašati nezaslišane žrtve za ambiciozne sanje sovjetskih poglavarjev, ki pa se ne izplačajo. Medtem ko iz Odese s ponosom -poročajo, da je tam žetev že spravljena v silose, pa se v beli in srednji Rusiji žito še danes nahaja na poljih, kjer gnije, medtem ko se bo v vzhodni Sibiriji pospravilo šele ob nastopu prvega mraza. V Možajsku pri Moskvi I pa beremo značilen uradni poziv na sovjetske de-: lavce in uradnike, da naj posvetijo svoj delopust i delu na kolhoških poljih, da se žetev pospravi; dokaz, da se kmetje sami žetve nočejo lotiti. Če se pazljivo prebero poročila in statistike poljedelskega komisarijata, bomo kljub olepševalnim razlagam našli, da 20. avgusta na teritoriju Unije ni bilo pospravljeno več ko 59 odstotkov jesenskega pridelka. Če pa se razgovarjate na moskovskem kolodvoru s krneti iz Poltave, Harkova in Kijeva, torej iz najr-odovitnejšega ozemlja Rusije, boste izvedeli, da se narod boji gladu in da se mnogi kljub strogi kontroli sovjetskih oblasti izseljujejo v druge kraje, da pridejo do kruha; pa ludi tolpe »brezprizornih«, to je zanemarjene mladine, o katerih so Sovjeti po filmu »Pot življenja« Evropi dali sporočiti, da so že popolnoma izginili, r.o se zopet pojavile. Kljub najmodernejšim traktorjem in vzornim poljem kolektiviziranih gospodarstev je agrarna produkcija Rusije padla danes pod nivo v letu 1926, ko jc bila dosegla stanje, jrakor je vladalo pred vojno. Vzroki temu pojavu so različni, glavni neposredni vzrok je pasivna rezisienca kmetov proti kolektivnemu gospodarstvu, ki jih sili, da večino pridelkov oddajo državnemu uradu za prehrano. Obdelava zemlje je zato več ko površna in ves r.ovjetski uradni aparat ni vstanu od kmetov iz-(iiiti intenzivnejše delo, Odpor kmetov ne izhaja toliko iz sociaiizacije kmetskega gospodarstva, ki | je je bil ruski mužik deloma vajen že od preje, ko je obstojalo občinsko (mirsko) gospodarstvo, ampak bolj iz tega, ker tudi napori sovjetov na polju industrijalizacije in razdelbe produktov niso uspeli lako. kakor se je pričakovalo, in kmet zaradi tega doprinaša le ogromne žrtve, ne da bi se bil dvignil standard njegovega živjjenja, Zakaj tudi v pogledu industrijalizacije stoje Sovjeti danes pred razočaranjem. Namesto da bi se sovjetska Unija bližala ameriški Uniji, kakor so venomer napovedovali voditelji sovjetske socialistične republike, stoji danes pred ogromnim številom industrijskih podjetij in naprav, ki niso dovršene, pred tovarnami, ki ne delajo in pred produkcijo, v kateri 30 odstotkov vseh izdelkov predstavlja pravo in popolno škarto, dočim je 50 odstotkov kvalitativno enako najslabšim produktom evropske in ameriške industrije, medtem ko tudi oitanek čedalje bolj pada. Še dolgo vrsto let — tako pravi Šrom — se bodo delavci in inženjerji borili s stroji, ki jih ne obvladajo, dasi so najmodernejšega tipa. Vzrok temu ni ne nesposobnost ne slaba volja, ampak na tem polju se ima industrija boriti s pojavom, ki se opaža tudi pri vodstvu kolektivnega agrarnega gospodarstva: s slabo organizacijo, ki je rakrana Rusije žc iz carskih časov. Kakor je deloma ta slaba organizacija kriva, da žetev na poljih gnije, tako je v industriji v celoti kriva ogromnemu potrošku in izgubi ma-terijala. Ruska opeka spada med prvovrstne produkte, toda ko dospe po železnici na lice mesta, ie 50 odstotkov pobite. Prav tako je s cementom, ki se nepokrit radi dežja in snega spremeni v nerabno maso. Vsi dekreti ničesar ne pomagajo proti temu zlu in rezultati tega deU so taki, da morajo sovjeti priporočevati vse mogoče stranske panoge gospodinjstva, na primer kuneorejo in pe-rutninarstvo, da bi se mogli prebivalci Unije vsaj enkrat na teden uajesli nekaj mesa. »Iinponujoča dela petletke« — tako zaključuje čehoslovaški inženjer — »niso dozdaj prinesla državi in državljanom nič drugega ko žrtve in malo uspešne napore. Beda, ki trka danes na vrata Rusije, je povzročila val nezaupanja in hudega nezadovoljstva, ki te bo moglo potlačiti le, Č« bodo sovjetski oblastniki imeli dovolj poguma, da svoje napore usmerijo v zadovoljitev najnujnejših potreb ljudstva, namesto da se v svrho poveličevanja komunističnih teorij lovijo ?a himerami, O katerih je izkušnja pokazala, da so neuresničljiv«.« Pred 400letnico turškega vpada v Slovenijo Žalosten jubilej božjih hramov v Ptuju, Hočah in Rušah — 20. sept. 1532 poraženi Turki Naš oholi čas ima neko posebno obeležje; Vsaka malenkost je povod za »jubilej«; kadilnice osebnega kulta se vihtijo okoli glav, ki so prav za prav nad svojo puhlostjo nedolžne in je denar tisti skrivnostni motor častihlepja. A ljubezen do domovine, marljivost, poštenost — pač niso zasluge, ampak vrline, samoposebi umljive lastnosti, kakor tudi starost ne more biti zasluga. Koliko je nesebično, tiho delujočih junakov ljubezni, ki nc marajo za nični sijaj svetskega priznanja! Koliko je v tej enostransko usmerjeni dobi — pozabljenih — res velikih dogodkov! — Z malenkostmi se ukvarjamo; do smešnosti prodiravamo z jubileji osebni ku't; podčrtavamo obletnicc krvavih dogodivščin, a jstinsko slavno slavo krvave Kal-varije naših dedov pa pozabljamo . . . Kardinalni greh naše ozir, sodobne vzgoje je, da se važni Zgodovinski dogodki v šoli in društvih žalibog popolnoma prezirajo. Ob raznih prilikah se ustimo o slovanstvu, a nimamo poljudnega spisa že leta in leia ne —, ki bi kaj govoril n. pr. o starih Slovencih, kakor da nas je nekoč — bog ve kdaj — kaka večja burja prinesla na grbavi kontinent, ki mu danes v pesmi pravimo —- »lepa naša domovina« ... To je neodpustljiva zanikarnost, katero je treba odpraviti. Dva tedna nas komaj ločita od dogodka, ko je 20. septembra leta 1532, torej pred točno 400 leti prihrumela vojska Turkov, zakletega večnega sovražnika krščanstva v naše kraje in bila strahovito poražena. Tozadevna literatura je zelo borna in je bilo treba potrebne podatke iskati po raznih virih. Ob tej priliki ne smemo pozabiti dveh spisov, katera je že pokojni župnik pri Sv. Marku niže Ptuja Matija Slekovec — objavil leta 1894 — torej pred 38 leti v Mohorjevi družbi. To sta dva po svoji temeljitosti v zgodovini domozuanstva zelo redka članka: »Spomini iz domače zgodovine« in »Turki na slovenskem Štajerskem«. Pokojni župnik, čigar ime je tudi že pozabljeno, četudi si je med fa-rani zgradil s svojo ljudomilostjo trajen spomenik v ustnem izročilu, je napisal po lastni izpovedi ta dva opisa z namenom, »da hoče s tem srca Slovencev šc bolj ogreti za ijubezen do tolikokrat stiskane slovenske domovine«! Da se oddolžimo spominu moža, ki nam je otel podatke iz tragične dobe pred 400 leti, sprejemamo njegov plemeniti namen s pripombo, da bi pač bilo umestno, da sc tako v šolah, kakor v društvih v okolišu takrat kruto prizadetih krajev s predavanji osveži žalostna 400 letna prošle-st štajerskih Slovenccv. Turobne razmere, v katerih so živeli pred 400 leti naši predniki na istem ozemlju, kakor danes mi — bodo vžgale ponos v srcih mladih in starih ter v nemajhni meri podnetile že tako ohlapelo ljubezen do domovine, ki je nekaterim le še puhla, prazna beseda in bajno geslo špekulantov na to lepo državljansko vrlino in čednost. Odkar prebiva na starem ozemlju slovenskega Štajerja slovenski rod, jc videl, doživel in pretrpel mnogo nesreč in preizkušenj. Težke so bile tii ^teizkušnje', nadloge in bridkosti. Kuga, lakota in vojska, te tri strašne šibe božje, za katere f'fj8kfA'nitev vedno prosimo Boga, — so nas obiskale; v nevolji, ki je tem grozotam posledično sledila, so nastali bratski prepiri. Zopet sta zavladala Napuh in Sebičnost in zopet je tekla kri... In kar niso ljudje razdejali, so nadomestile razne uimc, prirodne nesreče, povodnji, viharji, potresi —--.Nadloga vseh nadlog in ogenj preizkušnje slovenske hrabrosti, stanovitnosti in žilavosli pa so bili pogosti vpadi Turkov na naše ozemlje. Zgodovina beleži od leta 1396 do 1710 — vsega 34 turških navalov. Pred približno 540 leti so vpadali v naše kraje ter nas nadlegovali 34 krat skozi celili 314 let . . . Najbesnejši napad, ki pa je bil kljub krutim divjaštvom turških in janičarskih tolp — slavno odbit je bil oni v dneh 20,—24. septembra t. 1532. Ravno tako grozoviti, kakor trenutno zmagoviti sultan S u 1 e j m a n ni mogel preboleti težkih izgub, katere je utrpel leta 1529, ko je brezuspešno oblegal Dunaj. Zato je v spomladi leta t532 zopet mobiliziral silno vojsko, ki je skupaj s svežimi janičarskimi tolpami štela nad 200.000 bojevnikov in okrog 300 novih topov, zlitih iz oro-panih zvonov krščanskih božjih hramov. Odločni in vsesilni vojskovodja pa je imel takoj ob pri-četku svojih bojnih operacij nepričakovano smolo. Ilrabi ban Jurešič je tako porazno jurišal Moba-medanove vojščake, da je sultan že pri Kiseku doživel strahovit poraz, kateri ga je tako razjezil, da je zapovedal roparski pohod čez štajersko mejo, kjer si je hotel nad slovenskimi cerkvicami, ženskami in bornim imetjem ohladili turško jezo, Var se mu v bistvu ni posrečilo — popolnoma. — Odbite so bile njegove cile tako od Gradca, kakor od Maribora in Ptuja, kjer je divjal sredi septembra leta 1532. Turških napadov in načina voje-vanja že bridko vajeni naši predniki, so utrdili svoje »tabore« na razne načine in tako uspešno odbili turški naval. Turki pred Mariborom. Dne 21. septembra 1532 zjutraj je stal vel-možni sultan že na desnem bregu Drave, kjer je zbral ogromno silo. Že je stal most, katerega je dal napraviti čez Dravo za vpad v mesto in po katerem se posamezni oddelki niso več polnošte-vilno vračali, ko je sprevidel odpornost mesta in okoliških »taborov« (Sv. Peter). Razen tega pa je nastala v že nevoljni armadi prava pobuna med vojaki, dočim so janičarji še skušali držati disciplino v vojski. Na takrat še bolj prodnatem Dravskem polju, ki je bilo že docela oplcnjeno — je zmanjkalo — pitne vode. To je bil velik razlog za .jmik v druge kraje. Dal je tedaj zažgati jedva dograjeni most in zapovedal umikanje čet. Duhovnik — junaški branitelj ruške Matere Božje mučenik! Na umiku izpred Maribora so se posamezni .iddelki levega krila v svoji jezi, ropaželjnosti in besu proti krščanstvu razkropili pod Pohorjem, kjer so poleg neštetih cerkvic, o katerih manjkajo skoro vsi vidni sledovi, razdejali nekdaj slavni grad Ltmbuš. Nespodbitno pa je, da so cerkve, katerih niso mogli ne porušiti in zažgati — oskrunili: pretvorili so jih v prehodne hleve in rabili za vojne namene sploh. Na tem roparskem pohodu so največ trpele starodavne Ruše, kjer jc še dandanes ena najslovitejših božjih poti v Sloveniji. Ne samo Pohorci, ampak tudi Prekmurci in Hrvati romajo vsako lelo v velikih skupinah k čudodelni ruški Materi Božji, v katere svetem hramu šc danes liranijo vso raztrgano vojno zastavo, ki je bila v .jutem boju oteta — Turkom. Ruše so bile sicer močno utrjene z globokimi okopi in visokimi nasipi, a premoč je bila prevelika: Besni Turki' so vdrli v slovito Marijino svetišče, kjer je takratni župnik Janez Marija plemeniti Lichtenheim opravljal gorečo molitev za odklonitev turške nadloge in za rešitev Marijinega svetišča ter njega srčnih braniteljev. Krviželjni Turki so polovili mnogo žensk ter jih odgnali v sužnost, bojasposobne tnož-ke pa so večinoma pobili, ker bi jim na umiku lahko postali nevarni. Še starčkom niso prizanašali. Med ujetniki je bil tudi takratni župnik Janez Marija Lichtenheim. Brezsrčno so ga zvezali >a gnali med psovanjem. zasramovanjem in suvanjem naprej. Ker pa zvesti služabnik božji tudi v tako mučnem položaju, kakor sc je sam nahajal, ni nehal bodriti svojih sotrpinov, so ga janičarji pred očmi sojetnikov, od katerih so sc nekateri na zelo nevaren način rešili — s handžari razsekali na kosce. Tudi ime lega mučenika se razun v časovnem arhivu nikjer ne bere in le malokdo ve, da poteka 21. septembra 400 let od njegove mučeniške smrti, v katero je šel kakor njegov Vzornik in Odrešenik. Naj bi se v vseh cerkvah opisanega okoliša spominjali ob tem žalostnem jubileju junaškega duhov-nika-mučenika! — Oropani hočki zvonovi, ki so se — vrnili... Na opisanem besnem umiku so se turške tolpe lotile še utrjenih »taborov, (gradov) v Hočah. Fra-mu in Slivnici ter jih razdeiali. Ob tej priliki je bila kajpak zapečatena usoda starodavne bočke cerkve, katero so oropali in spremenili v skladišče. Težke zvonove so potegnili z zvonika in naložili na vozove. Vendar niso imeli sreče. Trije pari konj so obtičali v močvirju in ves napor je bil zaman, Ker se jim ie mudilo dalje, so iz jeze na vseh koncih zažgali bočko vas, puslili zvonove v močvirju ter jo mahnili proti — Ptuju. Hočani so, videč čudovito rešene svoje zvonove kmalu prenovili oskrunjeno cerkev, (katero ie ponovno posvetil že naslednje leto škof Filip Ranner) in obesili z\r ove tja, kjer še danes poiejo Bogu čast in slavo. Prenos se je izvršil z veliko slovesnostjo in na mestu, kjer so obtičali zvonovi še dandanes stoji spominska kapelica ob potu od župno cerkve proti železniški postaji Hoče. Čujemo, da bodo Hočani prav slovesno obhajali to 400 letnico. Turški bes — pred Ptujem poražen. Predmestna cerkev »v. Ožbolta — upustošena in v plamenih. — Spominska slovesnost pri oo. knpu-cinih. — Turški potomec — slavnostui pridigar... O cerkvi Vseli svetnikov«. Bilo je v julru 22. septembra leta žalosti 1532, ko je glavna turška vojska, zbirajo razkropljene oddelke, v kolikor niso nedisciplinirano plenili po Slovenskih goricah prihrumela pred Ptuj, lioteč mesto zavzeti. Naskok na mesto samo pa se je izjalovil, ker je bilo mesto na podlagi 200 letnih skušenj prav dobro jn odporno utrjeno ter turškim napadalnim metodam — kljubujoče. Nepričakovan odpor je Turke lako razjezil, da so po daljših divjih naporih vendarle zavzeli, oropali in zažgali predmestje sv. Ožbolta s cerkvico vred. Čudno naključje pa je hotelo, da se je ob priliki zadnjega neurja nad Ptujem, o kateri nesreči je Slovenec izčrpno poročal, zlomilo ogrodje cerkvenega zvona, ki je padel na tla in se razpočil, kakor pred 400 leti od janičarskega besa ... Tudi ležko prizadeta okolica mesta Ptujr. je ustvarjala videz, kakor pred ravno 100 leti, ko so kopita lur-ških konj poteptala plodne njive, zoreče vinograde in pustošila vse, kar jim je prišlo pod noge ... Danes, kakor takrat... Predmestno cerkev sv. Ožbolla. katere so seveda lakoj obnovili — oskrbujejo točasno čč. oo. kapucini, ki pripravljajo v spomin žalostne 400 letnice spominsko siavnost, zvezano s predhodno tri dnov nico in bodo prireditelji tozadevni spored pravočasno objavili. 1'rav čudovito se kaže božja previdnost v navidez slučajni skladnosti, da je za slavnostnega govornika na dan 22. septembra izbran popularni pridigar — pri meščanih in deželanih priljubljeni »oče Lacko«, to jn p. Ladislav Hazc-mali (.- Hasem Ali), potomec davnih krvoločnih sovražnikov Križa... Mirabilia sunt itinera Provi-denliae Eius, vere mirabilia!... Velika površnost zgodovinskega opisa 4 00 letne žalostne preteklosti pa bi bila. ako ne bi omenili usodo takratnih vernikov — Slovencev iz predmestne fare sv. Ožbolta. Takratna vlada je odredila, da dobijo vsi prizadeti prebivalci v meslu potrebna stanovanja ter obenem določila, da se zanje opravlja služba božja s slovensko pridigo delno v mestni župnijski cerkvi, a za pretežni del pa v cerkvi Vseh svetnikov. Kje je staroslavna. bridko preizkušena župnijska (tudi proštijska) cerkev ptujska, ve vsak, ali malokdo ve, kje se nahaja cerkev Vseh svetnikov, ta prvi pristan verske tolažbe potrebnih Slovencev pred 400 leti. Spominja nas nanjo predvsem — ulica Vseh svetnikov. In hiša št. 9—11 — je nekdanja cerkev, ki še danes stoji na istem mestu, četudi ne vidiš več stolpa tam. Vidiš pa še danes v mestni župnijski cerkvi oljnato sliko iz tiste dobe, ki kaže. to cerkev s stolpom. Omenjeno sliko lahko vsakdo vidi v kapelici Žalostne Matere božje, desno od oltarja. — iz prvotne dobe te cerkve pa se nahaja na strehi nad presbiterijem še daues velik železni križ, ki je priča dogodkov ne-le 400 let nazaj, ampak 552 let, ker je bila posvečena že leta 1380 kot cerkev in ker stoji na svojih prvotnih temeljih jo je menda smatrati kot najstarejšo zgradbo že itak starodavnega mesta Ptuja. Ta znamenita hiša — nekdanji božji hram — ima zelo zanimivo zgodovino, ki še ni bila nikjer objavljena in imajo te vrstico tudi s te strani svoj poseben pomen za naše zgodovinarje. Ob taki obletnici bi bilo profano, prezreti zgodovinsko prošlost nekdanjega božjega hrama, ki je v burji zgodovinskih dogodkov bil določen v razno namene, kakor bomo pozneje videli. — Ta cerkev odnosno sedaj stanovanjska hiša je sedaj last soproge znanega slavista in vojaškega zgodovinarja ter književnika podpolkovnika v p. Davorina Zun-koviča, ki marljivo raziskuje slovansko prošlost in čigar narodopisne in krajeslovne. črtice prav radi prebirajo tisoči naročnikov »Slovenskega Gospodarja*. On nam je tudi dal iz prijaznosti nekaj nespornih podatkov za to obravnavo. — V dobi reformacije (16. stoletje) je služila ta cerkev ptujskim luteranom, a današnji hišni vrt z dvoriščem pa kot pokopališče vsem mestnim nekatoličanom. V dobi prolireformacije (okoli l. 1600) so cerkev znova posvetili in je služila zopet za katoliški božji hram celih 180 let, do 1. 1786, ko ji je cesar Jožef II. odvzel značaj cerkve, nakar je bila 20. septembra 1. 1787, torej točuo pred 115 leti s pokopališčem vred prodana na javni dražbi za 520 goldinarjev. Odslej je služila kot žitnica do leta 1843, torej 56 let, ko je vse skupaj kupil že pokojni meščan ptujski Vid VVerner, ki je dal bivšo cerkev prezidati v stanovanjsko hišo. Svojedobna žrv je postala potem vinska klet, kakor je še danes. V nekdanjem stolpnem oboku je danes umeščena mala gostilna, katere sedanja oskrbnica ga. Karla M. jo tudi — slučajno — rojena na — praznik vseh svetnikov... čudna usoda hrama božjega: V hiši, kjer se je delilo Vino Življenja, v hramu, ki je bil zatočišče lačnih i« žejnih Pravice — se okrepču-jejo Irudni popotniki, ki niti ne slutijo, da sedijo pod slolpom nekdanje cerkve Vseh svetnikov! Po 400 letih ni v Ptuju drugih sledov za Turki kakor še ožgano obzidje cerkvice sv. Ožbolta in v spomin na one težke dni zvonijo vsak dan ob sedmih zjutraj. Tudi rodbinska imena, kakor llaze-mali (Hasem-Ali), Mustafa. Šalamun (od Sulej-man). Sagadin, Cafuta, Askar, Alič, Begovič itd. so od tistih časov... Davni pradedi Turki, ki so ostali tu in se udomačili; njih potomci so verni kristjani, eden je celo goreč vojščak Kristusa Kralja — pater Lacko... * Sultana Sulejmana je ta poraz silno razjezil, zalo se ni dolgo mudil pred Ptujem, ampak je še isli dan zaukazal umik čez ilovnate Zaloške griče v smeri proti Vinici na Hrvatskem, kjer se je zbirala zbegana turška vojska za povratek domov. Mnogo plena so morali radi slabega vremena in j cest pustiti. Oddelki, ki so ropAli po Slovenskih go-I ricah in oni, ki s* —■<"-<-■ -- •■». tombrn do večer ki so hiteli proti Vinici so 23. sep-čera že porušili ' tabore Velika Ne- r JULIO MEINL D. D Ljubljana, Šelenburgova ulica Telefon 25-44 \ prireja ob priliki velesejma v Ljubljani v soboto 10. septembra svečano poknsno kuhanje kave Vsak domačin in gost prisrčno V dobrodošel! JULIO MEINL d. d., Ljubljana y delja, Ormož, Središče iu deloma Varaždin. Zelo nereden umik poražene turške armade iz Vinice — in povratek v Turčijo se je izvršil ponoči 24. septembra 1532. To je torej celotno zgodovinsko ozadje slavne, dasi žalostne 100 letnice naših krajev. — Ob tej priliki bi bilo primerno, da se v krajih, kjer se je odigral dramatičen poraz, zakletega stoletnega sovražnika naše vere iz. naroda po šolah in društvih — osveži žalostna zgodovina s primernimi prireditvami ali vsaj s predavanji. Časa za priprave še dovolj! R. B—e. 99 Vpisat sem se prišel!" Kako je mali Jože k postal študent Kočevje, 7. septembra. V teh časih, pred začetkom šole obrazi ravua-' teljev in profesorjev posive. Na njih obrazih se | zrcali kruta resnost, kajti šola ni kar lako in za-! hteva predvsem strogo resnost. Pred ravnnteljevo | pisarno stojijo v dolgi vrsli mamice in očetje, i Pred seboj stiskajo svoje ljubljence, ki so jim na-' menili dolgo in strmo pot po lestvi učenosti. Vse ! gre v najlepšem redu. Potem pridejo starejši gim-I nazijci. Ti prihajajo pred ravnateljevo pisarno že i sami, vendar marsikateri z veliko skrbjo in s tre-i sočimi se hlačicami in ponavljajo svoja generalija. i ki jih morajo povedati. i Pozno popoldne je že bilo, ko je potrkalo liho I po vratih pisarne gospoda ravnatelja. ! Naprej!; Na vratih se pojavi mlad, droben fantek. Ko-; rajžno je stopil pred ravnatelja in profesorja in ' izpovedal: Vpisat som se prišel! Oči malega so zrle zaupno v stroga, resna obraza šolnikov. :>V pni razred?« ■>V prvi razred!« je bil točen odgovor. Nimaš s seboj očeta ali matere?« »Nimam. Očeta nikoli nisem poznal, mama mi je pa na spomlad umrla. Prosim vas, če bi me vpisali v gimnazijo. Rad bi!: V obrazu gospoda ravnatelja je posijalo malo sonca. Zaupljivost malega, učenosii željnega siromaka ga je ganila. Kako se pa pišeš? Imaš spričevalo iz ljudske šole in denar za vpisnino? Ravno zadnji dan je.« Povedal je ime in priimek. V enajsto lelo gre in ima krasno spričevalo iz četrtega razreda mestne ljudske šole. Stanuje pri neki družini eno uro daleč iz inesta, je pa kar v mestni ubožnici. Pri- KaloL vzgojitelj naroda Šolski upravitelj g. Kornelij Iglic 60 letnik Šc je čvrst, zdrav in cel možak. In vendar dopolni z današnjim dnem 60 let. Kornelij Iglič je zagledal luč sveta v Kamniku št, 42 kot sin meščana, hišnega posestnika in usnjarja dne 9. septembra 1872. Mlada svoja leta je preživljal v tem lepem mestu ter v bližini krasnih gora, na katere je še potem vedno rad zahajal. Po končani ljudski šoli doma, je odšel v Ljubljano. Tu je dovršil učiteljišče in je maturlral leta 1892. Služboval je kot učitelj najprej v Blagovici. Odtam pa je jeseni leta 1896 prišel k Sv. Trojici nad Moravčami, kjer je potem učiteljeval polnih 32 let do 7. januarja leta 1929. Izvzemši vojaška leta 1915—1917 je bil ves čas zaposlen pri Sv, Trojici. Poleg tega je vodil šolo pri Sv. Križu, kamor je hodil redno ob vsakem vremenu dvakrat na teden tudi poučevat mladino. Vzgaja! je otroke z. vso vnemo. Lepo pisavo, njemu lastno, je zahteval tudi od učencev in jc dosegel v tem oziru prav lepe uspehe. A ludi izven šole je bil moder vzgojitelj. Svetoval in pomagal je ljudem, kar je le mogel. Bil je ves prijatelj ljudstva, In zato so ga ljudje spoštovali in res cenili. Kol dober učitelj in vzgojitelj bi dobi! lahko kako boljše mesto in službo; a on jc le ostal pri Sv. Trojici, tako mu ie bil ta kraj pri srcu, in ki tudi slovi (kot razgledna točka) po svojem lepem razgledu. Saj bi rad in lahko še vršil svojo službo tu kot učitelj; a vsled časovnih razmer jo je moral pustiti in oditi v pokoj, dasiravno s težkim srcem. Kot vzoren vzgojitelj je bil otrokom v tem, da so lepo molili ali tudi zapeli pri sv. maši. — Skozi veliko let je kot organist vodil tudi cerkveno pelje pri Sv. Trojici. Za zasluge v šoli in izven nje je bil odlikovan od kralja z redom sv. Save V. razreda in sicer na slovesen način pred cerkvijo, ko se je zbralo poleg drugih odličnih oseb že mnogo ljudstva med temi tudi mnogo njegovih hvaležnih bivših učencev in učenk. To se je zgodilo meseca maja 1929 na nedeljo presv. Trojice. Preteklo leto 27. septembra, ko se je vršila siavnost 40 letnice, odkar obstoja šola pri Sv. Trojici, je upravitelj Iglič tako lepo govoril o cerkvi in šoli kot o dveh sestrah in je vpričo staršev in vseh zborovalce v stojen je v Loški polok. Kaj bo ■/. denarjem?! Še vide! ga dobro nikoli ni, sirotek. Treba je 70 Din samo vpisnine! Kje bo dobil ta denar? Spet sta posivela obraza gospoda ravnatelja ia profesorja: denar, denar. Fantič nima niti ubožnega spričevala in sploh, kako bo s knijgami. z obleko in obutvijo? Na sebi jo imel zamazano oblekco, suknjič brez gumbov in rdečo srajco, na nogah san-dalee. pa nič drugega. Študent i); bil rad. Po vseh božjih in človeških pravicah mu gre šolanje tako kot milijonarjevemu sinčku. Pa daj, božji človek, študirati brez vsega! Profesor so je zganil. Obrnil je fantiča in sta šla. Na županstvo, vodstvo dijaškega doma. Rdeči križ in še drugam. Vsepovsod sla iskala sredstev za vpis in druge potrebščine. Kdor Irka, se mu odpre. Res so se našla srca. ki so siromačku pomagala premagati prve ovire, ki so se stavljale že v začetku na pot. čez dobro uro jo sirota Jožek postal študent. Vesel je bil, obrazek mu je žarel in dve veliki solzi sta spolzeli po licu navzdol. Pa si jih je obrisal kar z. rokavom. Kje ve Jožek, kaj je žepni robec! Danes je srečen in že vnaprej si predstavlja, kako bo /. drugimi vred zahajal kot študent v hišo učenosti in učenost zajemal z veliko žlico. Taka je bila stori ja z Jožekom. Sirota brez očeta in matere si je zaželel šole in premagal s svojim pogumnim nastopom prve ovire. Kako bo pa drugo? Zima bo kmalu tu in bo treba tople suknjiče, čevljev in robcev in gorkega stanovanja. Kdo bo zanj skrbel, da bo iz Jožka mogoče še velik gospod in modrijan, če bi kdo začutil v sebi malo toplote in sočutja in bi mu hotel pomagati, pa naj prinese v gimnazijo ravnateljstvu kaj. kar bi bilo "primerno zanj, ki hoče biti kljub vsej bridkosti in osamljenosti dober in priden študen'. priporočal mladini češčenje presv. Srca Jezusovega in pogosto prejemanje presvele F.vharistije. ludi ob 60 letnici poudarja zopet sam svojo srčno željo, da bi ga v tem posnemali vsi njegovi nekdanji mu dragi učenci in učenke trojiški in kri-ževski, ker bi v tem gotovo našli srečo svojo časno in večno. ln mu želijo gotovo vsi njegovi prijatelji in znanci, da bi življenjska jesen, ki jo preživlja sedaj v pokoju v Dolskem, mu še bila mila in prijetna. Sprejem v Akademski dom sv. Cirila Akademiki, ki želijo biti sprejeti v Akademski dom sv. Cirila, naj pošljejo svoje prošnje vodstvu do 15. septembra. Dom jim po zmernih cenah nudi lepa, udobna in zračna stanovanja v nanovo pozidani in presušeni stavbi tik pod Gradom. Stanarina od 125—170 Din se ravna po sobah, v katerih je prostor za dva, tri ali za štiri akademike. Stanarina se nikomur ne znižuje in sc mora sproti plačevati do 10. dne v mesecu. Prijavijo naj se taki akademiki, ki bi v Domu bivali vse leto in bi radi v miru in tišini študirali pa imajo ludi smisel za red in za versko življenje, kajti Cirilov dom noče biti zgolj stanovanjska hiša. Notri je tudi kapela z Najsvetejšim in vsak dan sv. maša. Dom stoji pod pokroviteljstvom ljubljanskega škofa. V Domu so samo stanovanja, hrano si akademiki oskrbijo sami. V prošnji naj vsak napiše tudi naslov, kamor bo dobil odgovor in en izvod hišnih pravil. Prošnjo za sprejem morajo poslati tudi vsi dosedanji člani Doma, ako še želijo biti sprejeti. Vodstvo Akademskega doma sv. Cirila, Ljubljana, Streliška ulica 12. Obletnica kolere Novo meslo, septembra. 96 let poteče lelos, odkar je v Novem mestu razsajala strašna kolera in morila vse po vrsti, veliko in malo. staro in mlado. To je bilo leta 1836. To leto je bilo za Novomeščane leto groze. Strašna smrl je kosila dan za dnem kar naprej. V dobrih dveh mesecih je pokosila 108 oseb. Najhujša in najstrašnejša sta bila pač dneva 16. in 17. julij, ko je dnevno umrlo 10 do 42 oseb. Prva žrtev te strašne bolezni je bila Marija Gorenc, ki je umrla 2. julija, a zadnji smrtni slučaj je bil 8. septembra, ko je umrl za lo boleznijo Franc Papler. Med n- "i je bilo tudi 18 vojakov novomeške vojaške gu<— zije. Najmlajši med mrliči je bil 14 mesecev star deček, najstarejši pa_87 letna žena. V teh težkih časih so se Novomeščani obrnili k Bogu in ga prosili, naj odvrne od njih to strašno šibo. Zaobljubili so vsakoletno procesijo na Trško goro, ki se je vršila vsako leto po Malem Šmarnu. Ta obljuba še vedno drži. Okrnili so jo le v toliko, da ne gre danes zaobljubljena procesija več iz mesta na Trško goro, ampak se zbere šele pri znamenju skoraj sredi gore in od Iu gre na vrh, kjer je sv. maša. Fotoamaterji! PAfM>Pflfl0 Vaših negativov Vam « UI/ po preteku 70 let. zopet pričeli 7 deli /a osuševanje ljubljanskega barja. Z odlokom kranjsko deželne vlade odobrehi stavbeni elaborat vsebuje »posebne pogoje«, kojili purugrni 14 se lasi sledeče: Sanitarni ukrepi. Rudi javnih in privatnih kanalov, ki se stekajo v Ljubljanico, se mora v- akt. stagnirunjc vode v Ljubljanici preprečiti. / v .so »silo naj se lKispeši izkop kinete v strugi Ljubljanice — v kolikor bi ista že od poprej ne obstojala — s kontinuiriiim padcem in v tako globočino. tlii se lahko po njej odtekajo vse vode, ki se nahajajo i>o -kadunjah in tolmunih l.juhliuiiični struge. A so vodo i/ teh jam in iz \ seli kanalov je speljati v to kineto. Kanale je speljali po navodilu gradbenega nadzorstvu v lesenih koritih tako, da je vsako pronicanje in izhlapevanje, ki ■♦>( pospeševalo ini.jaznie in smrad, onemogočeno in tako. du se vse, kar dovaja kanal, lahko v zadostnem padcu direktno izteka v kineto. \ sv i ho splukovanju po tej kineti se zutvor-nica (ob (iradoščlci) ne sine popolnoma zapreti, temveč samo toliko, tln teče po kineti stalno, torej tudi meti delom, najmanj -MM) I votle v sekundi. Množino vode za splakov n n je je v nočnem času in onih dneh, ko se ne tlela, upoštevajoč letne čase in vremenske prilike primerno zvi- šuti.« Povojna nadzorna oblast osuševalnih del ni samo doslovno prevzela v svoj stavbni ebiborat prej navedenih predvojnih sanitarnih ukrepov, temveč je celo — zavedajoč se važnosti splako-vauja L j ubl janične struge — zvišala množino Da želodček bo brez hibe, prilika Ti je podana, da greš k Slamiču na ribe, slastne kot nebesna mana. votle, ki mora stalno teči v rečni kineti, od 200 nu 300 1 v sekundi. Glej posebne pogoje za regulacijo Ljubljanice paragraf 8 (in 7) iz I. 1931. Vsi sanitarni predpisi posebnih pogojev so se kot bistveno sestavni de! vsakokratne pogodbe do letos tudi pri vseli osuševalnih delih točno in strogo izvajali. Kako je mogoče, da se letos osuševalna delu v Ljubljanici vrše tako. kakor du bi ti predpisi sploh ne obstojali in kako je mogoče, da se vsi ti predpisi kljub javnim upravičenim pritožbam toliko časa briskirajo, liani je nerazumljivo iu to tembolj, ker prispeva Ljubljana eno tretjino stroškov za regulacijska tlela v Ljubljanici. — Ljubljančan. Stori v kavarnah Ljubljana, 8. septembra. Se bridko moti, kdor misli, da je poglavje o brezobzirnosti s tremi ali štirimi kurioznimi sličicami, ki jih je moje pero kot vesten kronist točno po originalu posnelo z ljubljanskih ulic, izčrpano do kraja. Kaj še! V brezkončnost gre veriga, ki ji kujejo vedno nove člene takozvani salonski štori — ljudje, ki imajo kar zmešane pojme o kavaiir-stvu in bontonu, Na eni strani pretirana vljudnost, ki sega že v grotesknost, na drugi strani pomanjkanje najprimitivnejše srčne kulture, ki jo najdeš celo pri divjakih več. Naj vam v zabavo in pouk postrežem z novo kolekcijo takšnih eksemplarjcv — salonskih štorov— ki skrbijo, da se načeto poglavje polni s kuriozitetami prima roba! Moderen zakonski parček in kavalir. Kraj: kavarna. Čas: zjutraj, popoldne ali zvečer — vseeno kdaj. Ta kavarna mi je drugače zelo pri srcu; tako prijetno se da v njej sedeti in listati po časopisih. Postrežba vzorna, natakarji postrežljivi do pre-tiranosti, včasih celo do nadležnosti — a to me ne moti preveč. Gostov je v tej kavarni vedno do- volj. Mirni so in dostojni. Vsak je zatopljen v »voj časopis, pri tej ali oni mizi sedi- manjša družba, ki pa diskretno in obzirno govori med seboj, da ti njen pomenek kakor uspavajoče šumlianje boža uho. Pa sc s preglušujočim ropotom odpro vrata na stežaj. V kavarniško tišino prihrumijo kakor sršeni v uljnak gospodki, ki jim je najvišji umetniški užitek | — biljardiranje. 2e na pragu oblastno zakričijo ; nad natakarjem, ne meneč se za druge goste: »Halo, natakar, krogle! Pred nikomur drugim' nimajo natakarji toliko spoštovanja, kakor pred temi imenitnimi gosti. Natakarji so r^s čudni ljudje; čim bolj hrupno in mogočno se kdo v kavarni obnaša in čimbolj oblasten in sirov je do njih, temveč respekta imajo do njega, Go3t, ki stopi v kavarno tiho in dostojno in I vljudno zaprosi za ta ali oni časopis — je navadno deležen popolnega prezira. Pol ure ali še delj mora potrpežljivo preizkušati ntero svoje potrpežljivosti in čakati na časopis . . . Ampak ti gospodje! Kakor bi trenil imajo krogle nu biljardu in kejc v rokah. Samozavestno obkolijo biljard in začnejo igrati. In se držijo pri tem tako važno, kakor da ga ni na vsem božjem svetu imenitnejšega opravila od suvanja krogel. t udi oni zakonski par, ki se je prve dni obnašal v kavarni povsem korektno, se je zadnje čase pod vplivom teh salonskih štorov za čuda spremenil in razSopiril. Poda stisnimo se ponižno v kot in jima za nekaj kratkih minul posvetimo svojo pozornost! Ona (se najprej ponosno ozre po kavarni, da sc prepriča, če jo občudujejo vsi. Na ves glas): Prvi udarec je moj! (Sune z elegantno kretnjo.) Danes sem v izredni formi. Krasen sunek! On: Forma gor, forma dol — teoretično povsem nemogoč udarec! Takole se lo naredi, vidiš! (Sune kroglo s takšnim zanositim povdarkom, kakor da se ima v tem hipu odločiti vsa gospodarsko-poli-tična usoda Evrope). Si videla? To se pravi igrati biljard! Kibic (blaziran gospodek, ki jc silno ponosen na svojo namišljeno lepoto in je do dna duše prepričan, da ga ni dovršenejšega salonskega kavalir-ja od njega v Ljubljani, z glasom, ki reže v ušesa kakor pisk lokomotive); Kolosalno zares! (Z galantnim poklonom proti dami). Ali tudi milosiiva igra sijajno! Zapomnite si, milostiva; predpogoj (!) dobrega biljardiranja jc popolno obvladanje keja. Ona (ko se ji sunek ponesreči, kakor v opravičilo): Kakor izborno igram — nesramno malo naredim! Star gospod (ki v bližini bere časopis): Malo bolj tiho, gospoda, malo bolj tiho! Ona (ogorčeno): Takšna nesramnost! Dandanes pa res ni več kavalirjev na svetu. Takole nahruliti damo ... I Kibic (prezirljivo ošine starega gospoda z očmi. Izzivalno): Komur ni všeč, naj si ušesa zatisnel Ona (hvaležno pogleda svojega kavalirja): Tako je! Vendar eden, ki mu je kavalirstvo še sveto. Stari gospod (brez besede vstane, plača in gre). Ona (polglasno za njim); Štor stari! Le kje se je olike učil? Neki drugi gospod (vstane in hoče mimo biljarda na drugi konec kavarne). On (počasi meri s kejem v kroglo in mu je malo mar, da gospodu zapira pot): Zdajle pozor! Gospod (nepotrpežljivo): Prosim! On (meri dalje. Ko sune v kroglo in gre gospod mimo); Škandalozno postopanje! Zaradi te nerode je šla ena točka k vragu! Natakar, abmarkiren! Takšni in podobni prizorčki okoli biljarda se nudijo stalnim kavarniškim gostom vsak dan, Gospodki in dame, ki jim je biljard najvišji umetniški užitek, mahajo s keji kakor sabljači z bridkimi meči tako brezobzirno okoli sebe, da si v stalni nevarnosti, da ti ali razbijejo naočnike ali pa raz-lijejo oko — če ne še kaj hujšega! In ga ni, ki bi se upal tem salonskim štorom stopiti na prste in jim pokazali pol tja, kamor spadajo: med ljudi svojega kova v salon ali pa med divjake na gmajno. Novi .(tdrcsnr Ljubljane' izide. — Cena 160 Din. — Naroča se v tiskarni »Grafika«, Ljubljana, Resljeva c. 4. Kai bo danes ? Kino Kodeljevo: Ob 5. in 8. »Zadnja četa«. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Celovška cesta 34. KAJ BO JUTRI? Kino Kodeljevo: Ob 8. »Zadnja čela«. Kulturni obzornik Mulo Haniekovli: Gospodin fovjek. Roman istine. Naklada Štamparski zavod. — Pisec llnnie-Icovič je v svojem velikem romanu : (lospodin čo-vjek poskusil rešiti človeštvo iz gnilih sodobnih družabnih oblik. In to je storil na ta način, da je človeštvo s kontinenti potopil v večni ocean, dno oceana pa ne je vzpelo kot novo kopno, nova zemlja, ki bo hraniteljica novega človeka. Novi rod začenja sedem oseb, ki so se čudežno (dokaj neverjetno) rešile bodisi, da so bile v času katastrofe v zrakoplovih bodisi na edinem kopnu, ki je še v večji dimenziji ostalo — Kavkazu. Ti so sprevideli vnebovpijoče socialne krivice, vojske s plinom, zločinske kolonizacije, pohlep, grobo sebičnost, šovinizem, imperializem... In začeli so novo življenje na osnovi krščansko-etičnih načel, z vero v Boga v srcu, toda ne v cerkvi, ne v svetem pismu, njihova vera je osebno doživljanje Boga v naravi... Torej Bog brez posrednika in nauka! Začeli so tam, kjer sla Adam in Eva nehala. V polu obraza si mora človek služiti kruh, ne pa kot je bilo doslej, da so eni garali, drugi jedli. — V nizu obširne knjige se vrstijo vsi veliki grehi človeštva, posebej socialni zločini; z oslro besedo jih razgali kot dokaz, da sodobni človek ne more več iz kaosa pokvarjenosti, zločinov, razvratnosti in podobnih zablod, zato mora Kgrmeti v globino morja, — Poseben poudarek za sodobno zlo je vrgel pisec na stroj, ki je oskrunil prsa zemlje, ko se je zaril v njo (Iraklor) ter milijonom in milijonom rok odgrizel kruli in delo. In vendar zahteva naravni in božji zakon, da naj je le oni, kdor dela... Ta stroj pa polni žepe le posameznikom! Ilnnžekovič je z romanom odkrii vse zablode človeštva od danes In pokazal pot !< novi dobi. Vendar je la pot tako umetna, da lebdi kot daljna iluzija v ozračju. Zdravimo to človeštvo, ki je Iti. zgnelimo in napravimo novo dobo vseobče ljubezni, onakopravja. To vse bi se dalo le po načelih Kristusovega vseobjemniočogn občestva, za katerega pa je danes človek gluh, bodisi da ga ne pozna, bodisi da je preveč zinaterializlran. Človek še s lako etično visokimi poleti ne bo ves čas na isli višini, marveč se bo nižal, dokler se ne bo za- majal na isti veji kot sodobno človeštvo. Brezpa-melno je Iskati novih celin in rodu, ki je še neonut-deževan, prej aH slej bo po vseh najdbikh, filozofskih sistemih in verstvih zdrknil v vse zablode, lio-111:111 je pisan v sočnem jeziku; le dejanje se preveč razteza, ponavljajo se misli, nekateri slučaji se zdijo prilepljeni na roman, niso organično povezani v celino, tudi niso vsi dogodki verjetnostni, ki se plelo skozi roman. Vendar se mora piscu priznali Široko gledanje vseli žgočih ran sodobnega družabnega reda, najsi bo lo v politiki, gospodarstvu ali stanovih. Roman se prevaja v francoski in angleški jezik. —-o— Belgrad pred književno sezono. Vsi belgraj-ski založniki se jeze na splošno krizo in nekateri (n. pr. S. B. Cvijanovič) so v svojih izjavah kratki in pesimistični. Edino glavni bclgrajski založnik Gcza Kohn ni izgubil upanja in bo tudi v nastopajoči sezoni izdal vsaj toliko kakor lani (lani pa je izdal točno 125 knjig, ali učne knjige niso vštete). — Morda bo tega ali onega zanimalo, če vnaprej omenim nekaj del, ki bodo še to sezono izšla. Miloš Crnjanski pripravlja dva romana, od katerih eden je zgodovinski in obravnava Belgrad za Ob-enovičev, in pa knjigo potopisov. Milo-s a v J e I i č izda knjigo o Albaniji, ki bo vsekakor zanimala. B r a n i m i r Č o s i č je pripravil roman Pokošeno polje«. Dušan Nikolaje-v i č izda knjigo razprav iz zadnjih let in pa psiho-loško-analitični roman povojnega Belgrada, katerega naslov pa še ni znan. — Geza Kohn bo v novi eszoni dovršil Zbrane spise znanega zgodovinarja Slobodana Jovanoviča, ki jih je pred kratkim začel izdajati. Obsegali bodo dvaisst zvezkov, prav ko N u š i č e v i zbrani spisi, ki so bili te dni dotiskani. Zlasti zanimive novosti pripravlja g. Kohn iz prevodne književnosti (Spinoza: Etika, prevaja dr. K*. Atanasijevič, Sorokin: So-cijologija II., itd.), Goršičov »Komentar gradjan-skom sudskom postupku«, zbornik vseh ustav na svetu, obsežen komentar tiskovnega zakona (Hd-nigsberg), Komentar krivično-sudskog postupka (dr. Čubinski) in celo vrsto leposlovnih knjig. — V založbi L. P. Vuličeviča izide: Up. Sinclair (»Amerika sutra«), Boris Pilnjak (»Volga se uliva u Kaspisko more«) in eseji Trockega (»Novi pravci u savremenoi književnosti«). O Pogreb pok. Pavleta šamana v Ljubljani. Neopaženo so pripeljali v sredo popoldne iz Solčave I v Ljubljano zemeljske ostanke pok. Pavleta šu-I mana, ki je pred šestimi leli padel v stenah Mrzle gore in se ubil. Včeraj ob pol 12 dopoldne je prevzv. gosp. škof dr. Rozman na ljubljanskem pokopališču nad krsto z ostanki pokojnega opravil cerkvene obrede, Položili so ga v družinsko grobnico blizu glavnega vhoda. Naj v miru počiva! 0 Gledališče na prostem v Trnovem. Pred tedni je Prosvetno društvo v Trnovem uprizorilo na svojem poletnem odru pri Prosvetnem domu v Karunovi ulici v proslavo svojega srebrnega jubileja Finžgarjevo dramo »Naša kri«, Tako odlična igra vseh sodelujočih kot nepričakovano zaokrožena in odgovarjajoča oprema odra in igravcev je takrat zapustila pri silni množici gla-tlavcev najgloblji vtis, Le želji Številnih prijateljev se odzove Prosvetno društvo, če v nedeljo dne 11. septembra t. I, ob pol 8 zvečer to igro na svojem poletnem odru ponovi. Igravci sc s to predstavo, h kateri je naznanjen tudi obisk iz širše ljubljanske okolice, s hvalevredno vnemo pripravljajo. Ni dvoma, da bo tokrat igra 6e bolj izpiljena, resnična in po vtisu mogočna. Tudi meščanom naitopleje priporočamo, da r.i predstavo ! v Trnovem ogledajo. Pa strmeli bodo nad možnostmi, ki jih la oder kaže tako v umetniškem stremljenju kakor v organizaciji. Vrlim Trnovča-nom pa želimo lepega vremena in korajže na za-! črtani poti. 00 Ni 4 j i in višji tečajni izpit. Zu dijake in | dijakinje 4. ozir. 8. razr. srednjih šol, ki ne smejo I razreda ponavljati, ter za dijake 4. razreda inešč. šol in 4. ali H. razreda sred. šol, ki žele uspešno napraviti nižji ali višji tečajni izpit, se otvori v ponedeljek 12. sept. privatni pripravljalni tečaj. Pouk bo dnevno ob popoldanskih urah. Poučevale bodo samo kvalificirane učne moči, Prijave sprejema in informnciio daje iz uslužnosli g. Bombač, šolski sluga na II. drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti v Ljubljani. © Srajce, kravate, naramnice, žepne robce in nogavice, kupite najbolje pri tvrdki Miloš Kar-ničnik, Stari trg 8. © Pumparcc, obleke, trenchcoat najceneje A. Prcsker, Sv. Petra cesla t4. Celje & Osebne vesti. Napredovala sta i/ 2. v I. stopnjo III. položaj ne skupine tir. Vido vir Fr., predsednik okrožnega sodišča v Celju iu tir. Stesku Henrik, sodnik upruvnega sodišču v Celju. & Naknadno vpisovanje nu tir/, realni gimnaziji v Celju v vse razrede bo 10. septembra od H—to po razporedu, ki je nabit na v rutili in nu oglasni tleski. & Skrb za reveže in brezposelne. Poletje cre ti koncu in že se poznajo posledice v vrstah brezposelnih. Vsak dan je več mladih iu kreii-kih moči, ki no si včeraj še same služile vsakdanji kruli, danes ;.a več ne vedo. kaj bi dnli ■v usta. Celje kot mesto / močnim industrijskim zaledjem mora \ tem času tudi posebno bridko občutiti brezposelnost. Brezposelni edini rtt jo vrata drug za drugim in prosijo pomoči. Pričakovati je še hujšega, ko bo pritisnila ziina, saj se vsa,k uslužbenec boji redukcije. Zato bo potrebno že prej kaj ukreniti v ta namen, ker kadar ljudje /e lakote umirajo in prezebujo, je prepozno. Pri celjski okoliški občini *e je. \ ta namen že sestavil odlvor z namenom, organizirati skrb zu brezposelne. Mi tu ukrep celjske okoliške občine «utno pozdravljamo in bi želeli, da bi se za stvar zainteresirali prav vsi merodajni faktorji, priklica ne so tu predvsem vse javne ustanove, dalje dobrodelna društva, denarni zavodi, v prvi vrsti pu tisti podjetniki, katerim so vprav brcr/poActui spravili ».kopaj njihovo sedanje liogustvo. Brez delu teh re-ve/ev. ki danes ne vedo. kaj bodo jedli in .kuni položili zvečer glavo k počitku, bi gospodje tudi svojih to/kili milijonov ne imeli. Apeliramo pu tudi nu oosuuiczne premožnejše osebnosti, da priskočijo v tej kri/i nn pomoč, pn ne sumo toliko, kolikor se jim zdi prav, pri-trgujo naj si malo od ovojih ust, ker beda ie res velika. Nuj stori vsak svojo dolžnost in naj nomuiru bratu, ker nihče ne ve. če ne bo prisiljen jutri sum potrkati na usmiljen* srcu. -0" Gasilske veselice. Opazili smo, da sc bodo prihodnjo nedeljo vršile v dveh krajih celjske okolice gii«ils.ke veselice z običajnim v/.no-redoni (ples itd.). Maslimo, tla so časi veliko preresni, du bi se v dobrodelne namene morale prirejati zabave s plesom in tako tlalje, ker tuku prireditev ne doseže nikdar svojega namenu. Saj pri takih veselicah ni navadno društvo tisto, ki največ zasluži. Tudi moralni uspeli takih prireditev ni vedno najboljši, o čemer so najboljši dokaz pretepi, ki so skoraj vedno na dnevnem retlu teh prireditev, čeprav izven programu. Zato pu če hoče kdo kaj žrtvovati za kako gasilno društvo, naj tlu tako, ker ni nikjer zapisano, da bi se ga moral zraven še uažehtuti. & Telesna poškodba. 7. septembra zvečer so pripeljali v celjsko javno bolnišnico 62-let-no Nežo Rebernišeik. znsebnico iz Kačjega dola |iod Sv. gorami. Potolkli .so jo po glavi in po rokah. Ptm Nezavesten in krvav v cestnem jarku. V bližini Velike Nedelje so našli ljudje v mlaki krvi in globoki nezavesti Franca Cviklu i/ llnj-dine; v bližini jc ležalo polomljeno dvokolo. Ko je prišel po treh urah k /uvesti, je pripovedoval, tla je /uvozil otl zadaj vanj nek avto, četudi se je držal voznega reda. .šofer je Ji a r drvet naprej in sc ni zmenit za svojo žrtev. Tudi številke avtomobila ni videl Cvikl, ker je takoj po padcu padel v nezavest. Cvikl izgleda strašno: ima čisto izbito zobovje, ves obraz je ena sama rana. Za krivci poizvedujejo. Takšne prestopke je treba najstrožje kaznovati. Ptujska gnriiizija se jc pomnožilo začasno z.i cel pontonirski bataljon, ki je dospel iz Brč.ka. Bataljon se udeleži vaj na Dravi. Mesto venca na grob umrlemu trgovcu Leopoldu Sclmriierju je daroval magister Belir-balk 100 Din tukajšnji reševalni postaji. Brata... Bratu Jožef in Ivan od Sv. Jun/u živita v sovraštvu, V teh prepirih jc moralo že opetovano intervenirati orožništvo in županstvo. Te dni ista se z gnojnimi vilami in sekiro tako hudo preinlatila, tlu sta obležala v mlaki krvi s težkimi poškodbami. Ivana so prepeljali v bolnišnico, Jožef pa se nahaja v domači oskrbi. Kravo mesto teleta. Prignal je nn zadnji sejem nek kmetič iz Studencev pri Mariboru ! tele. Ker ni teleta prodal, je šel v neko bližnjo gostilno, du ,se pokrepču. Medtem pn so mu tele, ki je stalo zunaj, odpeljati. Ko jc to videl, ,je čisto enostavno odvezul tujo kravo, ki je bila zunaj pred gostilno privezana, ter jo odpeljal v smeri proti Mariboru. O tem obveščeni orožniki so ga dohiteli pri št. Jnnžu na Dravskem polju; moral je v Ptuj nazaj, kjer jc dobil I < iiiistnik krave posestnik Franc PrigI otl Velike Netil je svoje živinče nazaj. Zadeva se jc končata s kazensko ovadbo proti kmetiču. Kočevje Smrt. V ponedeljek popoldne je umrl pri na.s mladi finančni komisar g. Branko Cirkovič. Pobrala ga je neizprosna jetiku. Pokojni Cir-kovič je bival pri nas komaj eno leto. Upal je, du ga bo naš dobri gorski zrak poživil jn pozdravil. Že se je počutil boljše, vendar ga je nenaden prehlad umoril. Pogreb, ki se je vršil v sredo popoldne in ki ao se ga udeležiti vsi predstav niki državnih in javnih oblasti, je pokazal, da si je znal pokojni še v tem. tako kratkem času pridobiti simpatije tukajšnjega prebivalstva. Preostalim linše so/ulje! Koncert. V soboto H), sept. priredi znana naša koncertna pevka, bivša članica dunajske opere ga. dr. Riithel-Nostls ter član dunuj.ske državne opere g. Schuster koncert, na katerem bosta izvajala ,solo in duet-speve i/ najlepših opernih kompozicij. Na klavirju jih bo sprem« ljnl, mladi talentirani klavirski mojster gosp. Mirko Trošt. Koncert se vrši v dvorani hotela »Trst«. Cisti dobiček je namenjen v podporo pogorclcein i/ vasi Onck. Naznanila. L iibVana Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani vprizort v nedeljo dne 11. sept. na društvenem dvorišču v Karunovi ulici št. 14 Finžgarjevo ljudsko Igro »Naša kri- ob 'AS zvečer. Pri igri sodeluje ludi godba Sloga*, ki ima že od 7 dalje koncert. Ker je imela vprizoritev te igre ob društveni 36 letnici zares lep uspeh, vabimo k drugi in zadnji vprizortvi vse prijatelje iu ljubitelje gledališča! Predstava bo na prostem. — Odbor. Seja .Stolne prosvete bo v ponedeljek dne 12. t. m. ob /»0 zvečer. Dnevna Milijoni intabuliranih dolgov v avgustu Ljubljana, >'. (septembra. Zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča hrani in čuva v svojih velikih omarah marsikatero gospodarsko in tudi zgodovinsko zanimivost, kajti v uradu so spravljeni stari folijanti še iz prejšnjih stoletij. So v posebnih predalih spravljene stare graščinske knjige o zemljiščih in prve knjige, ki so se napravile, ko je bil uveden avstrijski zakon o zemljiških knjigah. Urad je drugače močno obremenjen s svojimi posli. Dnevno dobiva nad '20 vlog in včasih že celo več. V dnevniku urad sedaj beleži tudi vse vsote posojil, za katere je bila predlagana intabulacija zastavne pravice. V avgustu je urad prejel 48!) vlog in je lelos do 1. septembra število vlog naraslo do 4320. Okoli 200 vlog se nanaša na intabulacije posojil in raznih terjatev. Zanimivo je, da nista v avgustu davčni upravi za mesto Ljubljano, odnosno okolico zahtevali mnogih vknjižb za neplačane davke. Državni zaklad je vknjižil, oziroma predzaznamoval le milijonsko zahtevo, namreč kar ",013.090 Din na neko posestvo v vzhodnem delu Ljubljane, (ire za neplačane davke in takse. Vsota vseh intabuliranih posojil in terjatev pa je v avgustu dosegla svoj vrhunec. Vknjižilo se jc namreč 13,694.290 Diu. Ta ogromna vsota pa predstavlja v glavnem posojila in kredite, ki so jih denarni zavodi dovoljevali raz- V nedeljo U. sepl. nim podjetnikom, trgovcem in drugim osebam na osebni kredit, a sedaj so bili primorani iskati jamstva še tudi v zemljiščih zaradi obstoječih gospodarskih in finančnih težav. Ljubljanska zemljiška knjiga pa je letos v svoje folijunte zapisala ie Din 88,008.800 posojil in kreditov. OUZD v Ljubljani je zahteval vknjižbo zastavne pravice za neplačano delavsko-zavarovalne prispevke v večjih vsotah, tako se je na nepremičnine nekega industrijskega podjetja vknjižil kar za 32.491.90 Din. Vknjiženi so bili tudi malenkostni zneski, največ potom ekseku-clje, tako za 150 do 300 Din s stroški vred. Največja hipoteka 2,200.000 Din je bila iutabulirana na neke nepremičnine k. o. Karlovsko predmestje na korist nekega denarnega zavoda iz Ljubljanske okolice. Pri uradu je sedaj uvedena tudi evidenca in statistika o plačanih kolekili in taksah. Samo na predpisanih zemljiškoknjižnih taksah so stranke plačale okoii 30.0tX) Din v avgustu. Poleg intabulacij je bilo okoli 280 drugih zem-Ijeknjižnih transakcij, zlasti mnogo prenosov lastninske pravice in pa uradnih jxipravkov, odnosno delitev parcel. Eksekucije na nepremičnine se mno-že, toda dražb je razmeroma malo. Ženska v boju z vlomilci Mitrovica, 7. sept. I.,'/,,,, j V noči od 6. na 7. t. m. so selo Nikince blizu Sremske Mitrovic.e obiskali vlomilci ler vlomili v •ii.l2 hiš. Bila jih je večja tolpa, ki se je med seboj razdelila, da je mogla v kratkem času izprazniti 12 domov ter odnesti s seboj za 30.000 Din blaga. Zanimivo je, da niti eden okradenih moških gospodarjev ni zapazil vlomilcev. Naposied so prišii v stanovanje geometra Schneiderja, da ga oropajo. Doma pa je bila samo geometrova žena, ki jih je takoj zaslišala in začela klicati na pomoč. Razbojniki pa so meni nič, tebi nič začeli streljati iz samokresov, da bi preplašili žensko ter udrli v njeno sobo. V lem hipu najhujše nevarnosti pa se je Schnelderjeva gospa čudovito hitro pomirila, zbrala in ojunačila: kratkontalo je iz nočne omarice potegnila možev samokres in tudi ona začela streljati. Razbojniki se niso upali naprej in so samo izza vrat streljali v njeno sobo, ona pa nazaj. Razbojnikov je bilo (5 do 8. Pri tem streljanju je bil menda eden izmed razbojnikov ranjen, kar dokazujejo krvave sledi. Po silnem streljanju se je dvignila vsa vas in se pričela zbirati. Zato so razbojniki pobegnili. Prišli so tudi orožniki, ki so začeli razbojnike zasledovati. Zanimivo je, da so iz neke hiše razbojniki pobrali prav vse, še celo pernice. V zadnjih časih se v Sremu razbojniški napadi vedno bolj ponavljajo, vsled česar ima orožništvo mnogo dela. Alkohol vrgel starčka v ječo Ljubljana, v sept. Pred sodnike malega kazenskega senata je te dni stopil sivolas in nekoliko plešast 66-lctni mizar Anton Kunstler. rojen v Boču, pristojen v Bohinjsko Bistrico. Kljub šestim križem je starček še večkrat, rdečeličcu in dobravo] j no se smehljajočega obraza. Zu radi uboja jc prišel pred sodnike. Kratka obtožnica mu očita, du je 17. juliju okoli 22."50 ponoči med tjo domov grede z nožem sunil Valentina ekužu pod desno ključnico v prsa tako močno, dn i ii u je prereza! žilo odvodnico in du je tn vsled izkrvnvitve če/, nekaj časa umrl. »Stopite k meni in nuni boste povedali, kako je bilo! Ali.Ste kriv i"« jc uvedel predsednik razpravo. >Nisem kriv!« jc smehljajoč odvrnil Kun-stcrle. »Samo sunili ste ga z nožem!« je pripomnil predsednik. Iu starček je naduljevul: »Srečali smo se. Mlekuž iu mlad fant sla me najprej porivala in zmerjala. Mlekuž me je večkrat suval. Rekel sem mu: »Pusti me nu miru! Drugače bom Minil z nožem!« Mlekuž pa mi je dejal: >Bi rud videl, kakšen nož imaš.« Vzel setn iz žepu nož, ga odprl in sunil!« Predsednik: »lako ste g«, da jc imel dosti.« Obtoženec: »Potem sem šel mirno naprej. Slišal sem neko juntranje ojej — ojej!« Zjutraj drugi dan sem hotel k orožnikom naznanit, du sem enega malo z nožem »zacnhnal.« Predsednik: »Tnko star človek in nož!« Obtoženec: Vidim, dn ni bilo jirav!« To je bil približno njegov zagovor. Priča Ivan Novšuk jc opisal, kako stti popivala s pokojnim Mlekitžein. Domov grede sta videla nekoga, ki je bil še bolj pijan. Mlekuž gu jc prejel zu roke. Tu je dejal: »Pusti me nu miru!« Jaz sem stopil k njemu: »Izgubi se. ker si še bolj pijan ko midva.« šel sem naprej in slišal neko vpitje. Mlekuž jc tarnal: •>'/. nožem me je!« Poslovila sva se. Lojze M ii 11 e r je pozneje našel Mleku/a \ ki v i iu že mrtvega. Zaradi uboja jc bil Anton Kunsterle obsojen lin 2 leti in pol robijo. Predsednik je \ sodbi pripomnili »Obtoženec dejanje prizna, niti sc uc kronika K zugovurju s silolirunom. Imel je v rokah pravi pretepaški nož. In tako star mož!« Obsojeni kunsterle pu je pristav il: Gospod sodnik I Malo ireliudu je, s«j sem sc inorut pred njim braniti.« Vuposlcd sc je starček pomiril in prijavil pri-ziv zaradi previsoke kazni. Na borzi pozabljenih stvar! Ljubljana, 7. septembra. Kakor smo ljudje vsi več ali manj pozubljivi, pa ta človeška pozabljivost menda nikjer nc pride tako na dan, kakor na vlakih. Na vožnji se človek navadno ves prepusti usodi, nobena stvar ga preveč ne veže, •/, očmi in mislijo potuje istočasno, z isto hitrostjo kakor vlak sam. In ko pride zadnja njegova postaja, ko ga šele sprevodnikov klic spomni na to, tedaj se vse zgodi v taki naglici, da človek velikokrat v resnici ne ve, ali je imel dežnik, klobuk, palico, galoše, očala, torbico — ko je šel z doma. Vse v vlaku pozabljene stvari vestno zbirajo na ljubljanskem glavnem kolodvoru, kjer imajo v la namen poseben urnd. Ta urad hrani vse, kar v vlakih najdejo. Na vsake tri mesece priredi urad dražbo vsega, kar se jo med tem našlo, v kolikor se lastnik sam ne pobriga za izgubljeno stvar in je ne pride iskat. Izkupiček za prodane stvari hranijo za lastnika še dve leti po dražbi. Šele potem zapade znesek v korist železniške uprave. Čudovit semenj nastane ob vsaki taki dražbi na glavnem kolodvoru, razvije se prava borza za vse le male, navadno tudi malo vredne stvari. Danes se jo vršila razprodaja 155 predmetov, najdenih v zadnjih treh mesecih v raznih vlakih na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Naj- no veieseimu več je bilo klobukov, dežnikov, palic, moških čepic, raznih šalov, galoš, kravat, rokavic, pa tudi nekaj drugih zanimivih stvari. Tako je nekdo v vlaku izgubil ali celo pozabil poročni prstan. Nihče se ni uradu prijavil zu lastnika tega prstana, nihče ga tudi danes ni hotel kupiti, ko je bil na dražbi cenjen na — 10 Din. Neka dama je pozabila v vlaku črn žalni paj-čolan s črnim klobukom vred. Vse to je bilo danes cenjeno na 20 Din. Edini ponudnik je za to ceno pajčolan in klobuk tudi kupil. Delavci pozabljajo v vlakih delovne obleke. Navadno so to ključavničarji, mehaniki, monterji — ob dražbi se najdejo ljudje prav iz teh poklicev, ki spet kupijo tako pozabljeno, večinoma strahovito zamazano ter navadno tudi nekoliko strgano delavno obleko za 5 Din, največ pa za kovača. Sploh prihajajo k tej dražbi navadno le mali ljudje, največ železničarji ter ljudje iz njihovih družin. Časih pri taki dražbi za tnal denar kupiš izjemoma tudi kako vrednejšo stvar. Tako je bilo danes prodanih nekaj čednih, dobro ohranjenih dežnikov po 20—25 Din, neknj parov galoš od 25—30 Din, palice od 2—5 Din. Nov ženski dežnik je bil cenjen na 15 Din, ženske pa so ga prignale na 32 Din. Nekdo je v vlaku pozabil dobra, popolnoma cela očala, ki so pri dražbi romala z nosa na nos, celo ženske so jih pomerjale; cenjena so bila očala na 0 Din, prodana pa za 12 Din. Dobro ohranjena bela moška srajca je bila prodana za 16 Din, par kravat po 3 Din. Za nekatere predmete pa se kupci na dražbi nič ne zmenijo. Tako so ponudili na dražbi za 0 Din tudi malo svileno otroško kapico, ki pa je nihče ni maral kupili. Za čeden slamnat otroški klobuček so zahtevali 10 Din, potem pa so ceno znižali na 5 Din — pa še ni šel. Ljudje so torej pri kupovanju starih pokrival za svoje ljubljenčke po pravici upravičeno previdni. Tudi klobuki in drugi deli obleke gredo ravno zaradi lega le po zelo majhnih, časih naravnost smešnih cenah v denar, klobuki ua pr. po 5—15 Din, moške čepice 3—7 Din, šali 1—8 Din. Saj nihče prav ne ve, kdo vse je že nosil te zmečkano klobuke, povaljane obleke, kje vse so se že valjale tele fine rokavice, moške čepice... Toda na vsake tri mesece jirjde takale razprodaja malini ljudem vendarle prav. Me se je jo, pa žanjejo... št. Jernej, b. sept. Rokovnjnštvo, kakršnega ni bilo menda že od Napoleonovih čusov, sc jc letos raz.pu&lo po naSi lepi dolini. Ponoči izginjajo pridelki s polja v takih množinah, da Cesto delavni in pridni gospodar ničesar nc dobi. Enako je tatinskim Uizmovičcni pri srcu ku-retina. V župniščii so v noči od sobote na nedeljo pobrali 50 kokoši, približno isto število pu tudi drugim vaščanom. Vse jitn pride prav in v vsaki množini. Najbolje bi bilo za take rokovnjače vpeljali kazni, kakršne so Francozi prinesli v naše kraje, in z njimi temeljito odpraviti grde in zločinske prestopke zoper sedmo božjo zapoved. Koledar Petek, 9. septembra: Peter Klaver, spoznava-lec; Serafina. Ostale vesti — Cerkveni shod v Rušah. Prihodnjo nedeljo dne 11. septembra bo v Rušah velik cerkven shod, znan po vsem Spodnje Štajerskem pod imenom »Ruške nedelje«. Slovesnost se pričenja v soboto zvečer ob 6 in traja vso nedeljo. — Iz Doinfe Lendave je premeščen v Gornjo Radgono sodnik Levstek. Vse žalufe za njim. Ni bil samo sodnik, temveč tudi vzgojitelj. Ko je koga obsodil, mu je še dal vedno tudi dober nauk, ki jo marsikoga tako ganil, da se je razjokal. Vestnemu uradniku, praktičnemu katoličanu želimo na novem mestu obilo veselja. _ Na ftjegovo mesto pride gosp. Roš. — Stari hrasti v zemlji. Iz Dolnje Lendave: Ljudje so opazili na travnikih v letošnji suši čudne lise. Začeli so kopati in našli so v zemlji stare hraste. Hrasti so morali že dolgo ležati v zemlji. Nekateri so zelo debeli. Kdaj so prišli v zemljo in na kak način, nihče ne ve. — Večerni gorenjec. Prejeli smo: Ali je prav ali nt prav, ali je opravičeno ali ne, res pa je, da je ob vsaki večji prireditvi večerni vlak na Gorenjsko prenapolnjen, lako da mora skoro več ljudi stati v vozovih, hodnikih in kjer se da še zunaj voz, kakor pa je sedežev. Ni ravno prijetno stali v Ljubljani ves dan, potem pa še zvečer na vlaku do Jesenic. To se je zgodilo mnogim zopet preteklo nedeljo 4. t. m. Vidi se, da bo to kar za vedno tako ostalo in da je prišlo že v navado. Ako si se stlači! na glavnem kolodvoru v zadnje vozove in stal do Kranja, li odklopijo tu zadnje vozove, potniki pa morajo v prednje vozove, da zopet pomnožijo gnječo. To ni prav! Kdor ima Maribor □ Knezoškof tir. Andrej Karlin ,e .zvršil včeraj ob pol sedmih zjut-aj ob asisleuci stolnih kanonikov msgr. Uineka in dr. Mirta blagoslov,lev jirenovljene Križeve kapele v tukajšnji stolnici. Po blugoslovitvi je daroval prevzvišeni vladika pri Iirenovljenem oltarju najsvetejšo daritev ter ob zaključku cerkvene slovesnosti podelil zakramentalen blagoslov. Prenovljene slikarije in druga ob-navljalnu dela so v čast odličnemu tukajšnjemu cerkvenemu slikarskemu mojstru F. Horvatu. O Množice božjepotnikov so prišle na predvečer praznika Mule Gosjiojncie v Maribor k tukajšnji krasni božjepotni cerkvi Matere Milosti. Prišli so iz vseh strani Dravskega polja in Sloven-.-kih goric. Včeraj pa so šli v Ruše k staroslavni UtmoJnji romarski cerkvi, pa tudi na (iorci pri Sv. Petru se je zbrala množica romarjev, ki so prisostvovali tradicionalnim lepim božjepotnim slovesnostim. □ Smrt vrlega vzgojitelja. V lepi starosti 72 let je umrl vpokojeni nadučitelj Srečko Majcen. Blagi rajnki je bil vzoren vzgojitelj slovenske de- ! eo, ki ji je v nevarnih časih preteklosti z gorečnostjo vcepljal narodnega duha in zavednosti. Sve-tal mu spomin, žalujočim naše globoko sožalje! Pogreb bo danes v petek ob petih popoldne iz rad-vanjske mrtvašnice. □ Kopalci bodo varni. 'Po mariborskih kopališčih je strašil letos dolgoprstnež, ki je zakrivil celo vrsto tatvin. Dvakrat se mu je celo posrečilo napraviti dragocen plen: na otoku je zmaknil dne 27. avgusta nekemu učitelju zlato uro z verižico, vredno 4000 Din, in 6. septembra v KUferjevem kopališču drugemu kopalcu 5000 Din vredno zlato uro in verižico. Zadnja tatvina pa je dolgoprstne-ža i/.dala. Vlomil je v kabino iz sosednjega prostora, kjer je pri tleh odtrgal desko ter skozi odprtino zvlekel z obešalnika obleko ler preiskal žepe. Preiskava je dognala, da je imel z.a časa tatvino sosednjo kabino v najemu neki Roman iz Studencev. Stražniki so ga trdo prijeli, vendar je tajil. razstava kon| in Prikrivanje pa je bilo zaman, ker je policija kmalu izlaknila njegovega prijatelja, katerega je Roman zvečer po zadnji tatvini obiskal ler mu izročil v shrambo ukradeno uro. Našli so pri njeni obe uri in na podlagi tega se je tat udal ter skesano priznal svoje pregrehe. Izročen je bil sodišču. □ Novi šef mariborske policije. V sredo je prevzel vodstvo mariborskega policijskega komi-sarijata dr. Lovro Hacin. Novi šef mariborske policije jo bil svoječasno okrajni načelnik /.a okraj Maribor-desni breg; lansko leto jo bil premeščen za načelnika okraja v Prevalje. Dr. Hacin si je na vseh dosedanjih službenih mestih pridobil sloves vzornega in objektivnega uradnika. □ Sleparskega lira rja iščejo. Iz raznih podeželskih krajev je prejela mariborska policija prijave, da se klati tam okoli mlad moški, ki se izdaja za urarja iz Maribora. Sprejema od strank v popravilo žepne ure, za katero izdaja posebno potrdilo. Na koncu pa ni nazaj ne urarja ne ure. □ Srebrno poroko je slavil včeraj obrtni nadzornik g. Ignacij Založnik s svojo soprogo gospo Vero. Uglednemu paru oh srebrnem jubileju iskreno častitamo. □ Boben poje... Dne 26. septembra se vrši na mariborskem okrajnem sodišču v sobi št. 27 družba nepremičnin zem, knjiga Grajska vrata, vi. j šl. 183 in zetu. knjiga Grajska vrata, vi. št. 403. Cenilna vrednost prvega zemljišča Din 225.733.05 (najmanjši jionudek Din 112.966.52), drugega pa Din 1.24.984.02 (najmanjši ponudek Din 492.01). — Dne 28. septembra se vrši na istem sodišču dražba nepremičnin Grajska vrata, vi. šl. 368. Cenilna vrednost Din 23.5C20.37, najmanjši ponudek Din 117.760.18. □ Elektrifikacija podeželja napreduje. V širši mariborski okolici so področje falske eleklrarne kljub krizi, ki je posebno občutna na podeželju, širi in izpopolnjuje. Elektrarna Fala je te dni dogradila v Račah pri tamošnji opekarni transformatorsko postajo, od katero se odcepi daljnovod 10.(XK) voltov. Obenem je projektirala elektrifikacijo železniške postaje Pragersko ter bo zgradila v la namen tudi pri Pragerskem transformatorsko postajo in daljnovod za 10.000 voltov. □ Mlada življenja ginejo... V bolnišnici je umrl v starosti 10 let slikarski vajenec Ivan Zaker-šnik iz Maribora. Pogreb mnogoobetajočega mladeniča bo danes |>opo!dne ob pol 4 iz mrtvašnice na Pobrežju. — V bolnišnici je ugrabila smrt komaj 12 letno Jožefo Korošec, hčerko uglednega posestnika v Razvanju. Pokopali bodo mladenko danes dopoldne ob tričelrt na 11 na domačem pokopališču v Razvanju. — Preminul je nadalje v bol- ! nišnici delavec Franc Marinčič. Dosegel je starost j 47 let. Pogreb se vrši danes popoldne ob pol 4 iz mrtvašnice na Pobrežju. Svetila pokojnikom večna luč, prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. "■g——1———ii............ Lfg" □ V študijski knjitnici se z 12. septembrom uvede zopet običajni dnevni red. Knjige se bodo izposojale vsak delavnik od 15 do IS, v istem ča>u bo od|>rta tudi čitalnica. □ 38 stanovanj zastonj. Ze včeraj smo poročali o akciji, ki so pripravlja med najemniki stanovanj v mestnih hišah v svrho zaščite pred nepravičnim povišanjem najemnin, ki jih je zadelo. 'Posebno vznemirjeni so nižji uslužbenci, ki so s (zvišanjem prav tako prizadeti, kakor ostali stanovalci. Vznemirjenje je tem bolj opravičeno, ker daje mestna občina na drugi strani 38 stanovanj nekaterim svojim naelavljencem povsem zastonj kot naturalna stanovanja. Z zvišanjem najemnine je zvišala mestna občina donos svojih stanovanjskih hiš za okoM 280.000 Din. Dosegla bi pa bila isti donos, če bi zahtevala za naturalna stanovanja primerno najemnino. Poleg tega so se stanovanja ocenjevala skrajno nepravilno. Pri dveh popolnoma enakih stanovanjih v isti legi in iste velikosti-je razlika za par sto dinarjev. Sigurno je. da se bo moral predlog komisije podvreči temeljiti reviziji, predno ga bo občina lahko uveljavila. Lj -Mlekarska zadruga zopet na dnevnem redu. Mlekarska zadruga je ponovno zaprosila občino za odstopltev prostorov za prodajalno mleka na Ro-tovžkem trgu. To pol prosi zadruga le za del pro-storov, tako da bi občini preostalo š<> vedno dosti shramb za tržne mize. Tudi adaptacijo prodajalne bo izvršilii zadruga ua svoje stroške. Izgleda, da bo občino lo jiot prošnjo zadrugarjev uslišala ler jim odstopila zaprošene prostore, da pride tako do oživetja potrebne mlekarske zadruge. V prodajalni bo nudila zadruga higijensko in tržno mleko. □ Razpis gledališkega a bo uma na. Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1932-33 abonma, ki se zaključi že v začetku maja ter obsega 20 predstav (12 dramskih ie 8 glasbenih) ler znači velik popust napram večernim cenam. Plačuje se v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dneh vsakega meseca. Cene za vsak mesečni obrok so sledeče: Ložni -o lož: po Din 58, 38, 31, 24 (za uradnike 49. 32, 27, 20); parterni sedeži 4K, 38, KI (za uradnike 41. 32, 29); balkonski sedeži IK, 38. 29, 22 (za uradnike 41, 32. 24, Iti); galerijski sedeži 24, 19, 13 (za uradni- tekma IliirinORlkarleV ke 19, 14, 9). Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih in S glasbenih predstavah (izvzete so le one predstave, ki nosijo označbo Izven ua plakatih). Cene blokov so nekoliko višje kot pri navadnem abonma-nu. Priglase sprejema gledališka blagajna, ki jo odprta dnevno od 9 do pol 13 ter od 15 do 17 (ob nedeljah in praznikih samo dopoldne) do sobote, 17. septembru. Opozarja se, da je abonma neprenosljiv na drugo osebo ter med sezono neodpo-vedljiv. □ Tretja otroška kolonija se vrnila. Včeraj dopoldne se jo vrnila tretja in obenem zadnja deška počitniška kolonija, ki je letovala pri Sv. Martinu na Pohorju. Na kolodvoru je bilo veselo svidenje med malčki in njihovimi mamicami, saj si! niso videli dolgi mesec dni. Z deco so se vrnili Iudi voditelji kolonije, ki so imeli letos na skrbi preko poletja skoro tristo malih nemirnežev. Uspe-jii letošnjih počitniških kolonij na Pohorju in ob morju so bili odlični. Le žal trajajo ob pomanjkanju sredslev iu prostora počitnike za posameznika samo en mesec; poleg lega je še veliko število de-ce, ki bi bila prav tako potrebna oddiha, pa se ni mogla sprejeti, ker ni sredstev. □ Za pobre/.ko tragedijo vlada med mariborskim okoliškim prebivalstvom še vedno veliko zanimanja. Žena pokojnega Ranerja, ki je osumljena strašnega dejanja, se nahaja v zaporih mariborskega okrožnega sodišča. Ko so .jo gnali orožniki v zapor čez Dravski inost, se jim je skušala iztrgati iz rok in skočili v reko. Komaj so ji preprečili obupno dejanje. V sredo popoldne je bila Ranerjeva prvič zaslišana od preiskovalnega sodnika. Dejanje je odločno zanikala. Priznala je, da se z možem ni razumela. Na dnevnem redu so bili prepiri ter jo je stalno pretepal. Lansko lelo jo je napadel celo z nožem ter jo zabodel v lobanjo. 0,1 lega časa boleha na živcih ler se po lastni izjavi ne čuti povsent normalne. V napadu živčne oslabelosti jo tudi skušala pri sprevodu v zapor skočili v Dravo. Priznava nadalje, da je usodnega ponedeljka zvečer prišlo med njo in možem do hudega prt - j pira, v katerem se je lako razburila, da je vrgla i možu v glavo koruzen slorž. Odšla je nulo nu vrl, j ko pa se je povrnila nazaj, je našla moža že mrtvega v mlaki krvi. Poleg trupla je ležal samo nož, ki jo bil krvav, ne pa sekira, s katero bi ga bila baje ubila. Tudi ni Šla jio izvršenem zločinu krvave sekire umivat, kakor so ji lo očitali. Preiskava se je zaenkrat ustavila. Sodišče bo še nadaljevalo z zaslišanji, vzporedno j>a vrše varnostni organi preiskavo dalje. tu kaj besede, naj napravi ob takih prilikah, kar se prostora tiče, red. Kamniški vlak jc tudi včasih prenapolnjen, pa se takoj oglasi službujoči uradnik. PočaKajte, takoj odpelje v Kamnik vlak, »drugi del«. Ali bi se ne moglo to zgoditi na Gorenjsko? V interesu ljudske varnosti, higiene in morale, bi bilo želeti, da se to v bodočnosti popravi. — Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josci«-voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, Eomirja živce in povzroči tako splošno do-er počutek in jasno glavo. »Franz-Josei«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. — Čebelarjem! Uspeh čebelarstva ni odvisen samo od dobre letine, odvisen je v veliki meri tudi od znanja, katerega si je pridobil čebelar polom knjig ali izkušenj. Posebno vsem začetnikom priporočamo knjigo: Popolni nauk o čebelarstvu. Ul. izdaja, od našega čebelarskega mojstra Antona Janša. Knjiga ima veliko slik in obdelava v posebnem oddelku Znideršičev (A-Z) panj. Knjižica vsebuje vsa opravila, katera jiridejo pri čebelarstvu v poštev, ob vsakem letnem času in vsaki priliki. Ima 134 strani in stane Din 24. Onim j>a, ki čebeln-rijo v Znideršičevih panjih, priporočamo knjigo: Naš panj. Ta obsega popis in praktični navod, kako naj čebclarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil A. Znideršič, pojasnjeno s 107 podobami med besedilom. Cena nevezani knjigi Din 35. vezani Din 40. Obe je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Lut/. peči edino v šiški — Arh, J. Mesar in arh. I. Spinčič: Stanovanje. Ljubljana 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena knjigi v platnu 100 Din. Udobno stanovanje človeku mnogo pomaga k zadovoljstvu in sreči. Naša hiša in naše stanovanje ni lepo samo tedaj, kadar nam je udobno prvi in glavni namen, marveč jc mnogo lepše, kadar nam je udobno, domače, praktično. V stanovanju sc zrcali naš značaj, na a osebnost, v stanovanju se kažejo naše napake in naše prednosti, tu nam ni mogoče prikriti ne naših napak, ne svojih vrlin. Knjiga bo nedvomno mnogo koristila ne samo tistim, ki si nameravajo postaviti lasten dom, ampak tudi tistim, ki že stanujejo v lastnem domu ali še celo pri tujih ljudeh. — Neokusno barvani zobni obložek izgine, zobje postanejo bleščeče beli po večkratnem čiščenju s priljubljeno Chlorodont zobno pasto. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8. — Redno vpisovanje v dopisni trgovsko šole v Ljubljani je od 1. do 10. septmnr.i 1932 v»;,k delavnik od 9—12 in od 15—18, v r.elcljo in praznik pa od 10—12 dopoldne pri ravnateljstvu TDš v Pražakovi ulici 8-1. (vogal Miklošičeve Ceste 30). Kdor se vpiše v DTŠ, lahko Studim vse predmeti, ki se učijo liti drž. trg. šoli, doma. šo,a poučuje poleg rednih predmetov Iudi vse modern« jezike. Natančna, brezplačna pojasnila daje vodstvo šolo osebno ali pa jiotoni tiskanega prospekta, ki ga osebno vsakdo sprejme. Iz prospekta je razviden ves ustroj in vsi pogoji, šola je osnovana nn najmodernejših dopisnih metodah s ličnih šol v Za-padnl Evropi. Pri pouku sodelujejo najboljši strokovnjaki trgovskih, jezikovnih in drugih ved, ki jamčijo zn najboljši uspeh. Kdor se ne more vpisali tisebno, naj takoj piše jio prospekt in prijavnico. Redni pouk se prične l'<. septembra. Kdor zadosti ostalim zakonitim določilom (da ima nižjo srednjo šolo itd.), lahko poleni polaga priv. izpit na drž. trgovskih šoiah in pridobi pravico rednih absolventov te šole. TRETJI RIM Morje in zemlja Vsakemu je znano, rta zemlja neprestano spreminja svojo obliko. Te spremembo pridejo >ela bo kmalu dograjen. V ameriški tovarni za zrakoplove v A kron u bodo v kratkem dogradili največji zrakoplov sveta, ki bo dobil ime Macon . Na sliki na desno vidimo ogromno cigaro zrakoplova, kateremu sedaj pritrjujejo zunanji ovoj. Na levi vidimo ogromni prevozni jambor. 1111 katerega bo ta zrakoplov privezan, kadar bo pristal. Jambor jc doslej največji zrakoplovni jambor na svetu in je visok 50 111. Težak pa 450 ton. Njegovo noge so na posebnih traktorjih, lako da ga je prav lahko prepeljali iz kraja v kraj. t milijon dolarjev ukradenih V nedeljo je v čikagu 8 vlomilcev izvršilo senzacionalen vlom. Roparji so zasedli poslopje nemško-ameriškega posredovalca za zemljišča. Kocini. Vlomilci so vlomili v 300 blagajn, katere je imel posredovalec v poslopju in sosednjih uajetih hišah. Tamošnji stanovalci se niso 14 ur smeli ganiti z mesta, ker eo jih roparji držali v šahu z napetimi samokresi. Banditi so nagrabili toliko denarja, da so druge dragocenosti, kakor dragulje in vrednostne papirje pustili popolnoma na miru. Ves ugrabljeni denar cenijo skupno približno na en milijon dolarjev. Piccardove znamke Belgijska vlada je sklenila v najkrajšem Času izdati posebne poštne znamke s sliko prof. Piccarda, zato, da bo počastila spomin na njegova dva poleta v stratosfero. On: Zdravnik ini je naročil, naj pazim, d: boin živel kolikor mogoče v miru.< Ona: >Pa si mu pokazal svoj jezik?« On: »Nc, pač pa sem mu pravil o tvojem.« Irance žužek: RazdolžHev kmeta Med svojim letošnjim rednim dopustom sem se dne 19. avgusta udeležil — delegiran po Delavski zbornici — ankete o razdolžitvi kmeta, ki jo je bila sklicala Kmetijska družba v Ljubljani. Prepričal sem se, kako površno je vprašanje kmet-skih dolgov preiskano celo tam, kjer bi človek pričakoval, da se cel skupek kmetijskih vprašanj obravnava strogo strokovno in objektivno. — Po anketi sem se dalje časa zadržal v svojem rojstnem kraju na deželi. Ob tej priliki sem spoznal, kak-inih misli^je glede tega vprašanja kmetsko ljudstvo, iz katerega govori zdrav razum in pošteno — ne špekulativno — srce, V temle splošnem članku naj mi bo dovoljeno, opozoriti javnost na nekatere nezdrave pojave na deželi, ki so v najtesnejši zvezi z vprašanjem raz-dolžitve kmeta. Anketa pri Kmetijski družbi je na deželi zelo odjeknila. Komaj par dni po njej je en del kakor na poziv udaril po par udeležencih te ankete, dasi je bilo iz časopisja težko presoditi, kakšna stališča so na anketi imeli posamezni delegatje. Hujskajoča agitacija je merila tudi na mene, predvsem pa na gosp. dr. Jožeta Basaja, ravnatelja Zadružne zveze v Ljubljani, Od oseb je prešla agitacija proti blagovnim in kreditnim zadrugam. Ponekod več, ponekod manj. Par dni nato so se začele širiti po deželi gorostasne vesti: Da je vlada pripravila zakonski predlog, s katerim se bo uvedla 50% prisilna poravnava med upniki in dolžniki, s katerim se bodo za 25% črtale hranilne vloge v koristi dolžnikom in s katerim se bo nominalna vrednost plačilnih sredstev (denarja) zmanjšala za 30% itd. itd. S temi in s podobnimi rečmi pa je prvi, manjšinski del dežele spravil po koncu drugi del, ki tvori veliko večino: nezadolžene kmete in varčevalce. In tako sta se danes na kmetih stvorila čez noč dva tabora, ki sta si danes hudo v laseh. Zato smatram, da je nujno potrebno, da s« o vprašanju razdolžitve kmeta javno izrazijo na eni strani zadružni in gospodarski strokovnjaki, na drugi strani pa merodajni odgovorni činitelji, da ie nudi na ta način delovnemu kmetskemu ljudstvu prilika, mirno presojati mučni položaj, ker ne gre, da bi nepoklicani in nikomur odgovorni elementi diskreditirali v očeh varčnega ljudstva slovensko zadružništvo — torej našo (inančno samostojnost in da bi z ne vem odkod izvirajočo agitacijo preprečili, da se k vsemu vprašanju zavzame pravilno objektivno stališče. Dopis iz Motnika, ki ga je objavil »Slovenec« dne 31. avgusta, mi je v dokaz, da je razburjenje prešlo na celo deželo, zakaj informiran sem, da tudi po drugih krajih ni drugače kot v Kočevskem kotu. Razčlemba hmetshih dolgov Ncoficijelna statistika navaja, du je v Sloveniji neka j manj kukor 800,000.000 kmetijskih dolgov. Ti dolgovi so danes zaščiteni. Iz anketo uri Kmetijski druž.bi v Ljubljuni in |«i iz nekaterih izjav polodgovornih gospodov bi človek sklepal, da bo sedanji /ukon o zaščiti kmeta, ki preneha 19. aktohra t. L, v nekoliko i/.pre-menjenf obliki podaljšan za nekaj mesecev, vlnda pa med tem na |>odlagi zbranega statističnega materijulu vsestransko proučila cel koinpleks vprašanj o prezudolžitvi kmetu ter vždarji« 500 let. Vsako desetletje je bilo v vsaki fari prodanih nekaj kmetij, Ki jim ni bilo rešitve: gospodar je bil ali pijunec ali karkoli, ali pa tak gospodar«, dn ,|c prišel v ljudski pregovor in se inoniš kmetskemu očnneu se danes i/ srca iuisiiiojuti. ko ti pripoveduje zgodbe o takih »gospodarjih«. Za kmetijstvo je le napredek, ako gre tako posestvo na boben. Prikupi si parcelo varčen bajtar, manjši kmet ali pa si kupi eelo posestvo mlad gospodar, ki je i/ Kanade prinesel nekaj pod palcem. Zato j«' tudi šel v tujino! Pri prvem posestvo propada in razpada, pri drugem napreduje. * Zavedam se, da nisem povedal vsega. Upam pa, da se bodo oglasile k vprašanju merodnj-nejše osebe. Prepričan pa sem, da bi razčlemba dolgov po mojem predlogu dokazala dvoje: 1. Da pravi kmet danes še ni prezadolžen. Kolikor pa je zadolžen, ni toliko, du lii se ne opomogel, ako m- spravijo v to razmerje cene kmetijskih proizvodov s kmetovimi izdatki. — Kriza, najhujša kriza je namreč v tem. in lx> kmet propadel, ako ne lxi pravočasne pomoči. To pn je en del splošne gospodarske krize. Vsi. osobito pn odgovorni činitelji nuj iščejo /ajcu v tem grmu! 2. So dolgovi, ki so nastali i/, drugih razlogov in je nevarnost, da bodo ti dolgovi požrli kmetije nekaterih mlajših in nn splošno dobrih gospodarjev. Te dolgove na je, ako se še tla. reševati posebej in dati dolžnikom dolgoročne brezobrestne ali niž.jcohrostne kredite. 5. Napadi na zadružništvo so neutemeljeni in je treba z vsemi silami braniti slovenskega varčevalca, ki je koncil .koncev tisti dobri kader ljudstvu, ki še brani in drži neko relativno finančno neodvisnost domače zemlje preti inozemski m v elekupitaloui. Padec cen v avgusta Indeks rrn Narodne banke. Pravkar objavljeni indeks cen Narodne banke za veletrgovino za mesec avgust kaže, da je skupni indeks padel za 3 točke v glavnem radi nižjih cen žita, kjer je prišlo novo blago na trg in je prenehal popolnoma dosedanji žilni režim. Zato vidimo, da je indeks ceu rastlinskih proizvodov padel od 73.2 na 04.0 zaradi znatno nižjih cen pšenice, ovsa. fižola, ječmena in rži. Tudi cene živalskih proizvodov so padle in sicer od 57.2 na 53.0, to pa. ker so padle ceue prašičev, masti, slanine in volov. Cene kož so ostale, v glavnem neiz-prem6njene. Pač pa je zaradi podražitve bencina narastel indeks cen za mineralne proizvode. Indeks cen industrijskih proizvodov je ostal popolnoma ne-izpremenjen. Med industrijskimi proizvodi so padle cene kmetijskim proizvodom, dočim so narasle cene proizvodov iz jekla in železa. Neugodno je dejstvo, da je padel indeks cen izvoznih proizvodov, dočim je nasprotno indeks cen in uvoznih proizvodov celo narastel, kar je v zvezi s položajem na našem deviznem trgu. Indeks je bil naslednji: avg. 1981 julij ,1982 avg. 1932 rastlinski proizv. živalski proizv. ihdustr. proizv. skupni indeks izvozni proizv. uvozni proizv. Šport 75.7 73.2 64.0 75.6 57.2 53.6 7S..7 76.4 77.3 70.8 63.4 63.4 73.6 65.6 62.6 74.9 61.1 57.0 tfS.O 60.1 6(5.5. Kliring s Švico Švicarska Narodna banka objavlja podatke o stanju našega kliringa s Švico dne 31. avgusta 1.1. Od 20. maja, ko se je začel ta kliring, sp. znašala vplačila pri jugoslov. Narodni banki v Belgradu 3,915.089 švic. frankov, istočasno pa vplačila pri švicarski Narodni banki 1,150.030 Švicar, frankov. Zato so znašala dobroimetja švicarskih izvoznikov 2,764.458 švic. frankov, nadalje jih je bilo prijavljenih še 8,288.582 švic. frankov izvoznih dobro-i meti j, tako da znašajo vse švicarske terjatve (>,051.040 frankov ali po pariteti 66.6 milj. dinarjev. Švicarski kliring kaže, da so znašale neobra-čunane terjatve 31. maja 2,314.4(Ki švic. frankov 30. junija 5,(X>0.700 švic. frankov 30. julija 5,553.179 švic. frankov 31. avgusta 0,051.040 švic. frankov Odstop g. Franchettija. Kakor izvemo, je g. Engelbert Franchetti sporočil predsedstvu Zbornice za TOI, da je odložil mesto podpredsednika Zbornice za TOI v Ljubljani ju mesto predsednika obilnega odseka in članstvo v zbornici za TOI. Zveza srbskih kmetijskih zadrug v Novem Sadu je štela koncem 1931 335 zadrug (koncem 1930 pa 310). Največ je kreditnih: 296 (286). Po vzoru slovenskega zadružništva je bilo blagovno poslovanje ločeno od denarnega. Lastna sredstva zveze znašajo 1.8 milj., vloge pa 16.2 (12.9) milj. Posojila članicam so narasla od 16.1 na 30.35 milj. Zveza je nabavila samo kmetijskih strojev za 1.6 milj., posredovala pa je pri prodaji 3528 vagonov pridelkov (od tega pšenice 3341 vag. za 58.5 milj.). Borza Dne 8. septembra 1932. Denar Naraščanje tečajev na deviznih borzah traja dalje, edino Curih je ostal neizpremenjen. Zagreb. Amsterdam 2308.18—2819.54, Berlin 1302.36—1377.10, Bruselj 796.91 —800.85, Curih 1108.35—1113.35, London 200.75—202.35, Nevvyork 5723.53—5751.79, kabe 15745.53-577)5.79, Pariz 225.04 —226.16, Praga 169.79—170.65, Trst 294.13-296.53. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 58.405 Din. Curih. Pariz 20.29, London 18.07, Newyork 518.125, Bruselj 71.775, Milan 26.59, Amsterdam 207.975, Berlin 122.975. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.30. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za državne papirje na naših borzah čvrstejša in so bili tečaji višji kol včeraj. Promet je znašal na zagrebški borzi samo 6000 dol. v Blerovem posojilu in 20 delnic Priv. agrarne banke. Ves promet ua bclgrujski borzi jc znašal 342.000 Din efektivnih. Zagreb. Narodna banka 4200 den., Priv. agr. banka 214—218 (208, 212), 7% inv. pos. 47 den., agrarji 25—27, vojna škoda 196—200, 9. 194-199, 10. 103—200. 11. 191 den.. 11% begi. obv. 34-84.50, 8% Bler. pos. 44.50—45.50, 7% Bler. pos. 42.50—48, 7% pos. DHB 44 den. Belgrad. Narodna banka 4050—4150 (4100). 7% inv. pos. 51—52, agrarji 25—25.75, vojna škoda 197 — 198 (191, 198), 6% begi. obv. a5.25-35.75 (35.25, 34). 7% Bler. pos. 42 den., 7% p«*- DHB 45.50-46 (45). Uunai. Podon.-savska- iadran. 09.40, Aussiger SPREJEM GUSARJA V SPLITU Pisali smo že, dn je Gusur postal prvak I'.v ropov osinereu. Zanima nus, kako je .Split sprejel svoje sinove, ki so v Belgradu na ve-■duškenii prveustvu tako proslavili ime mesta Splita, lako sprejemati kot /ua Split, pri nas ne /nunio, pa če bi naši sinovi prišli domov ' ne vemo kokSninii /inuguini. javnost ji' pri nus. vse premalo zainteresirana /a ri|x>rt in uspehe, ki jih naši športniki dosežejo. Po/uh-l juip'1. da je šport danes nn jlvol jšu propaganda I o vidimo i/ raznih prilik. Koliko je sv etovno časopisje pisalo o uspešnih nastopih naših nogometašev v Ju/ni Ameriki. O Jugoslaviji, katere v listih krajih sploh po/nali niso so t;i-inošnj i časopisi prinesli velike članke, prav tako v Španiji. Portugalskem i. dr. Isto je sedaj z veslači i/. Splitu. Svetovno časopisje poroča o sijajni zmagi Gli.surja. lo ve Split, kajti veslači »os tem proslavili ime mesta. Zato jc liil svečan tudi sprejem. Od kolodvoru ob obali in po ulicah, kjer je šel sprevod, .se je trlo ljudi. Skoro 20.(KK) ljudi je bil o pri svečanem sprejemu. Mesto v zastavah, vse razsvetljeno, na kolodvoru župan z mestnim zastopstvom, ban primorske banovine, komandant mestu general Arandjelov ič častiui čet« vojakov iu mnogo drugih predstav uikov oblasti. Vsi ti so čestitali zmagovalcem. V sprevodu vojaška godba in še dve drugi. Navdušenje ogromno. Vse to /a /niugo v športu, katerega tamkaj goje že desetletju. Nehote se s|K>muimo tudi nu sprejem zmagovalcev, ki so prišli v Ljubljano / največjo športno trofejo v državi. Občinstva ogromno, sprejem je bil navdušen, todu predstavnikov oblasti ni bilo. Mesto , /a katerega čast .so se fantje borili, jih ni sprejelo kot bi moralo. Potem se ne sme nihče čuditi, če naši fantje ne zmagujejo, oziroma se ne bore / tistim članom, ki je potreben /u velike /niugo. Osamljeni so fantje, brez prave podporo javnosti, čeprav se ne bore zase. temveč /a ugled narodu. mesta! S|>ortuiki Splitu se tega zavedajo in tako ima razmeroma majhno mesto najboljše nogometaše, plavače in sedaj tudi veslače. Od /mag ima korist tudi mesto! Ce torej hočemo, du bo pri nas šport uspeval, je treba podpore mesta. RAZNE ŠPORTNE VESTI. GAC. ki ima v svojih vrstah, nekatere avstrijske plavalne reprezentance, pride v so. boto zvečer v Ljubljano. V kopališču Ilirije l>o nastopil zvečer v raznih plavalnih točkah in v uaterpolu. To Jm> tudi ni kako revanžno tekmovanje. kajti že ob začetku sezone se je lli-rijn srečala / GAC pri plavalnih tekmah v Mariboru, katere je priredil Maraton. Takrat je zmagala Ilirija, ki je imela več prilike za trening. Cez poletje je pa tudi GAC. pridno treniral. Tako. da se bosta srečala v soboto zvečer dvu enakovredni nasprotnika. Znana tovarna čokolade »Sehonda« je poklonila za zmagovalca v tekmovanju /a državno prvenstvo dragocen srebrn pokal, ki preide v trajno last klulta. ki si bo letos priboril časten naslov državnega prvaku. j V avstrijski teniški reprezentanci, ki bo igrala danes proti Jugoslaviji v Zagrebu, na-Mntejka. Jugoslavijo pa bosta zastopala Ku-ktiljevič 111 Scliiifer. Pnlada in Punčec bosta pa zastopala Zagreb v borbi z igralci i/ Bukarešte. Naši lahkoatleti se temeljito pripravljajo za izbirno tekme, ki bodo prihodnji teden v Zagrebu. Gre namreč za sestavo moštva, ki l>o zastopalo Jugoslavijo nn balkanskih igrah v Atenah, ki sc letos zadnjič vrše na zgodovinskih tleh. Prihodnje leto bo balkanske jgre organizirala nu jbrže Bolgarska ali pa Turčija. Z takim, uspehom kakor Grki. p« nobena država na Balkanu in najbrže ludi v Evropi ne. Kje je še tako zanimanje ju lahko atletiko, da bi prišlo 60.000 gledalcev k tekmam? Kolesarsko ilršfvo »Sora št. Vid nad Ljubljano priredi v nedel jo 11. septembra 1952 med-klnbskc dirke s startom in ciljem v Zgornji Šiški pri gostilni Ca rman na križni ce.sti i/ Šiške v Koseze oziroma v Dravi je v Šiško. — 1 krog cirka 2 km. Dirkalo se bo po več. krogov. Glavna dinku, juniorsku dirka, dirka novincev. Dirkači sc imajo prijaviti ol) 2 na startu v dostojnih dresih in za dirko predpisanimi kolesi. Vsi prijutclji kolesarskega .športa vljudno vabljeni. Zbirališče klubov ob pol 2 v siški pri stari' cerkvi. Skupni odhod nu .start. V .slučaju slabega vremena se dirka vrši' dne IN-septembra ob 1 nn progi LjufeJjani-Vrhnika-Logiitec, Kamnik Globa za prekoračenje policijske ure znaša v Kamniku zn vsako uro 10 Din, kakor so'z začudenjem ugotovili kamniški gostilničarji, ki so pred kratkim prejeli od občine seznam prekoračenih policijskih ur za 5 mesecev nazaj s pripombo, naj globo takoj plačajo. Seveda gostilničarji lega niso ■bili veseli, saj bi morali nekateri plačati nad 700 dinarjev globe. Najbolj zanimivo pa je pri tem dejstvo, da noben gostilničar v Kamniku ni vedel, da stražniki vodijo točno evidenco, koliko minul čez policijsko uro ima kdo luč v gostilni in da bo itio-ral za vsakih 60 minut odšteti kovača. Tega ni vedelo niti onih 6 gostilničarjev, ki so člani občinskega odbora. Ker se sedaj gostilničarji branijo plačati globo, za katero niso niti vedeli, vsi z zanimanjem pričakujejo, kako bo to stvar rešil občinski odbor, ki se. bo pač moral v najkrajšem času sestali k seji, saj sla od zadnje seje pretekla že polna dva meseca. Talni prag pri novolržkem mostu je dograjen in sc je pretekli leden vršila že kolavdacija. Mesto jirejšnjega lesenega imamo sedaj iz velikih skal trdno zgrajen talni prog. ki bo lahko dolgo vrsto let kljuboval razdiralni sili Kamniške Bistrice. Treba pa bo še zavarovati obrežje na obeh straneh. Chemische 125, Ruše 13.50, Mundus 71.50, Alplne 13.70, Trboveljska 24.90, I.e.jkam 1.50. Hinelj IX. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Sav. dolini, 7. »epi. 1932. Živahnost na tukajšnjem tržišču se je od minule sobole nekoliko ohladila, dasi se cene /ji prlma izbor — t. j. 21 Din za kilogram — niso izpremenile. Hmeljarji pričakujejo z vso sigurnostjo izboljšanje položaja. — Društveni odbor. Nilrnberg, 8. sent. tg. Pripeljanih je bilo 120 bal, prodanih pa 50. Cena: hallertauski hmelj je dosegel ceno 100 do 150, tetnnnški pa 150 do 160 mark. Tendenca je bila neizpremenjeno mirna. V Zatcu radi praznika ni bilo prodaj Kram Tujski promet v številkah. Meseca avgusta je Kranj obiskalo 10(1 Jugoslovanov, ki so tu prenočevali 1SI večerov. Poslovno se je izmed teh mudilo v Kranju 31 tujcev, iz drugih vzrokov pa 78. Iz drugih držav pa >o prišli: 14 Avstrijcev, 16 Cehcslovakov, 2 Angleža, 10 Italijanov. 4 Madžari, 7 Nemcev, 1 Poljak in 1 Uus, skupno tedaj 55. Pcslovno 37, iz siceršnih razlogov pa 1H. V Kranju so prenočevali 7-1 večerov. Ce vzamemo Jugoslovane in tujo državljane skupaj, dobimo številko 161. Od vseh teh tujcev pn se je poslovno mudilo v Kranju le 68. Na kranjskem trgu, V ponedeljek se je v Kranju vršil letni sejem. Zato se je zbralo prav veliko ljudstvu ta dan v mestu. . Ves trg od Kocbeka do KuŠlauu paše poleg cerkve proli žup-nišču je bil polji stojnic. Dočim se na Glavnem trgu ulabore ženske s sadjem, zelenjavo, rožami, vmes med njimi pa še branjevci, pa najdeš pred l.judsl dni domom prodajalce čevljev in usnja, razne posode, železnega orodju. Nn prostoru med Savnikom in mestno hišo je oddelek za mesarje in prekajevalce iu še bolj v ozadju prodajajo čebulo, česen, zelje itd. Sprehod po kranjskem trgu zlasti ob letnem sejmu je prav zanimiv, ker jo ves trg podobe u živahnemu mravljišču in nudi obilico ljudi, obilico raznih sadežev iu pridelkov ler morda tudi obilico denarja. Trhovlie Pomota. Na tukajšnjo meščansko šolo j" vstopilo v pryi razred 93 novih, ne pa, kakor je bilo pomotoma jioročano, te 17. Letos je vstopilo tudi več dečkov, namreč 52, medtem ko so lani imele deklice veliko večino. Na velesejmu razstavlja iz Trbovelj elmi mizar Cestnik, ki se vedno bolj uveljavlja. Vsaj eden izmed mnogih naših obrtnikov. Novi grobovi. Umrli so: Ročko Marija, previit-karica, stara (II let; Opresuik Marija, brezposelna delavka. 1K let; Sopotnik Marija, vdova po delovodji. bilo je večino življenja v Ameriki, kjer -u tudi vsi njeni otroci. Pred par leti pa se je vrnila domov k Mihcu v (labrsko, kjer je umrla, sliuv 75 l«t. -- Na kostni jetiki pa je preminula II letna Zuj>an Helena, hčerka rud. slikarja. N. v ni. p.! Za javno kuhinjo, ki se v najkrajšem času otvori, pripravlja prostore rudnik v nekdanjem električnem skladišču. Dobivalo bo po 150 brezposelnih na dan obed in večerjo. 0 1 precej župnili uradov je prišla prijava, da bodo pomagali /. živili, ker ljudje na deželi tudi nimajo denarja. \'»j je dobrodošlo! Himen. V farni cerkvi v šinartneui pri Litiji iip poročil \ ponedeljek prič. g. dekan Anton Gornik g. Krnila Koprivnikarja, posestnika in mizarskega mojstra v Litiji, z gospo Avgusto Pretnarjevo. O. h,milu Koprivnikarju, ki se udejstvuje v javnem življenju posebno pri gasilstvu, kjer je že mnogo let načelnik litijskih gasilcev, in njegovi življenjski družici želimo prav iskreno vso srečo v zakonskem življenju. Osebna vosi. Po daljšem bivanju med nami odhaja te dni_ prokurist lesne družbe Reka g. Vlado Krnmaršič. Za časa njegovega delovanja v našem okolišu si je vsled svojega simpatičnega in ljubeznivega nastopa pridobil vsesplošne simpatije. Bil je izvrsten družabnik, med ustanovitelji- foto-kluba. Na njegovem novem službenem mestu niti želimo obilno uspeha ter upamo, da bo večkrat obiskal svoje prijatelje v litijskem okolišu. Litijska predilnica je pričela ta teden zopet s polnim obratom, ker so došla nova naročila, lako da se k sreči ne bodo uresničila napovedovanja, da bo treba dva do tri dni v tednu praznovati. Dotnija Lendava Meščanska šola. Dne 7. t. m. se je pričel na tukajšnji meščanski šoli redni pouk. Ministrstvo ie tri učitelje iz meščanske šole preslavilo na tukajšnjo osnovno šolo. Morali ti sc vršili poprav Ijalni izpili, a učiteljev ni bilo. Sedaj je banovina nastavila dva od prestavljenih učiteljev zopet na meščansko šolo. . ....-••. ' ' -- - . ... Šola se je .. pričela, a še manjkajo trije učiielji. V prvi razred sc je voi-salo 19 fantov in 12 deklic. — Na osnovni soli' v Pincah še vedno ni učitelja. Skoraj na vsaki šoli lendavske žu-pnije je premalo učiteljev. V nck.i-terih večjih, boljših mestih pa je baje preveč učiteljstva. fragrarni Rad!w-L1uh¥ftma i Petek, 9. septembra. 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti _ 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 I redavanje o razstavi »Sodobna gospodinja — 18.C0 Salonski kvintet — 19.00 Herforl: Slike iz narave (Hudičeva živinica, Ribič, Gozdni telovadec^ — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Humekova — 20.00 Napake otrok, predava gč Pero Horn — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Čas, poročila. Sobota, 10. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13 Cas, plošče. — 17.30 Predavanje o razstavi Sodobna gospodinja . 18 Salonski kvintet. - l<) Giiun.-isiične vaje (Drago Ulaga) 19.30 Zab avni kotiček (Bitežuik). —- 20 Pevski koncert g. Mirka Jelačina, 20.:SI) Salon ki kvintet. 22 Cas, poročila. — 22.15 Tamburaški sel, tet. Dragi programi» Sobota, 16. septembru: Zagreb: 20.30 Pester večer (prenos iz Helgru-da. 22.40 Plesna glasba. — Milimo: 13 Pester koncerl. 20.45 Večer italijanske operne glasbe. 23 Plesna glasba. — Barcelona: 21.15 Radio orkester. 22 gra. — Stuilgart: 22.20 Nočna iu plesna glasba. Berlin: 20 Dunaj (pester večer). 22 Poročila, čas, nato plesna glasba. — Belgrad: 20.1(1 Pester večer. 22.10 Ciganska glasba. — Rim: 20.15 Večer ilali janske operne glasbe. Beroiniinster: 22 Prenos koncertu zdrnvil. orkestra iz Luzerna. Langeu-herg: 22.30 Plesna glasba. — Praga: 20 Kabaretni večer. — Dunaj: 22.15 Plesna glasba. Iludiipcsl: 20.80 Kabaretni večer, prenos iz študija. 22.15 Ci ganska glasba. — Davvcnlrv: 23.30 Plesna glasba. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Gledališke predstave pod milim nebom Sobola, 10. septembra, ob |iol 20: SEN KRESNE N0CI (Tivoli). Nedelja, 11. septembra, ob pol 10: MASCOTA (Ti-voii). — Ob poi 20: SLEHERNIK (Kongresni trg). MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; zenitovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'^-. Mali oglasi se plačnjejo takoj pri naročilu. — Pri oglasili reklamnega snačaja se računa enokolonska 5 mm moka petilna vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. mmm Vsaka beseda 1 Din Pošten mlinar gospodarsko naobražen, išče mesto na kmečki m'in. Plačilo — popolna oskrba. — Vprašati pri: Fr. Lajh, Maribor, Mesarska ulica 5. IMMUHI Vsaka, beseda 1 Din Mehaniki, pozor! Nudimo Vam na znižane cene rezervnih delov Renault avtomobilov še 15 odstotkov popusta. Prodaja le Zastopstvo Renault«, Cesta na Rožnik št. 19. |f) Avtomobile Renault« prodajamo iz zaloge po 15% znižanih ;enah. Nudimo nove osebne, tovorne z malo porabo bencina. Prvovrstna kvaliteta. Renault.. Ljubljana. Cesta na Rožnik št. 19 ({) Denar Vsaka beseda 1 Din Kupim hranilne knjižicc Ljubljanske Kreditne banke. Viktor Straus, Kranj, Ko-kriško predmestje 32. (d) stanovanja Vsaka beseda 1 Din Dve stanovanji v novi vili v Zg. Šiški, se takoj oddasta. Po dve sobi, kabinet, kopalnica, kuhinja, vse parkeliranu, po 750 Din. Istotam se oddasta dve kleti za skladišče. Naslov v upravi Slovenca« št. 13.149. (č) ———————— - ..... ————— i Priporočajte pet sed i d nem i k SLOVENEC- Kupimo Duhova drva ln otflie kupuje stalno llron rranc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. Nova vila z vrtom v Zg. ŠiSki, dve dvosobni stanovanji, parketirano, predsoba, kabinet, kopalnica, vse podkleteno in balkoni, ugodno naprodaj za 280.000 Din. Potreben kapital 90,000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« it 13.148. (p) | IBQ Vsaka beseda 1 Din Če avto svoj stari prodajaš al' motorja bi znebit se rad. brž kupcev ti mnugo prižene Slovencev na/mar.jš' inserat Posestva Vsaka beseda 1 Din Droben oglas r »Slovencu t posestvo ti hitro proda; če že nc z gotovini denarjem pač kupca ti s knjižico da. Petstanovanjska hiša visokopritlična, v bližini mesta, ob glavni cesti — naprodaj. Naslov v upravi ■ Slovenca št. 12.686. (p) Lepo parcelo za vilo na vogalu Škrabčfve in Kocenove ulice prodam po 100 Din za 1 nr. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 13.124. (p) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker. Sv. Petra cesta št 14. Ljubljana. (1) Prodam večjo množino brinjevca, hruševca, slivovke, Pokadi in sodov za namakanje sadja od 5—15 hI ter vin-. skih sodov od 5—7 hI. ! Zamenjam tudi za špece-! rijsko blago. Naslov v I upravi »Slovenca« pod št. 11.907. (1) Puhasto perje čisto, čobano po 48 Dio kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82, Kemična čistil niča peria. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri » vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela, po nainižiib cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Pavla Majcen roj. Vabič naznanja v »vojem in v imenu svojih otrok in sorodnikov pretresujočo vest, da je njen nad vse ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod Srečko Majcen nadučitelj v pokoju v sredo, dne 7. septembra 1932 ob 22, v 72. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika sc bo vršil v petek, dne 9. septem-hra ob 17 iz mrtvašnice v Radvanju pri Mariboru. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 10. septembra ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi Maribor, dne 8. septembra 1932. Posebni parti se ne bodo izdali. TRGOVSKI LOKAL (190 kv. ni., dvigalo) Ljubljaua, Miklošičeva c. 7, I. nadstropje SC lahof Odda z inventarjem vred Ioformacije: Ohlačilnica za Slovenijo, istolam pritličje. Pri utrujenosti se rabi fiziološki ekstrakt Kalefluid« iz žlez močnih in zdravih živali. Brezplačno se pošlje podrobni opis. Zahtevajte ga: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovič. Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Odobreno po min. soc. pol. in narodnega zdravja. S br, 5300 z dne 28. marca 1932. Narotajte .Slovenca*! O Velika iibira blaga 30 OI damske plašče finih kvalitet ugoden nakup v 91. Zlender Gjubljana 0 Mestni trg št 22 O Plemenito grozdje breskve 3 Din, obrane slive 1.50 Din kg — od 10 kg naprej razpošilja: Postržin, Krško, Večje množine znatno ceneje! (I) Obrt Kroino moko in rženo moka »edno tteio. Kanile zelo orodno orl A. VOLK, LJUBLJANA Keslle«* re*is it V »Ljudski knjižnici K* E * CVET NAŠE VASI L * CVET NAŠE VASI L * CVET NAŠE VASI E * CVET NAŠE VASI R * CVET NAŠE VASI Krasen roman iz kmečkega žiuljenja Spisal PAUL KELLER Novo ! Čitajte in širile J] »Slovenea«! V slovenskem prevodu Marije Kmet Naročnikom ,,Ljudske knjižnice" bo razposlan prihodnji teden. — Cena za nenaročnike: broš. Din 32'—, v polno platno vez. Din 42'—. Jugoslovanska knjigarna » »»t»fl,„»„„»,H ZADRUŽNA GOSPODARSKA aaaaaaaaaaaj 381 | BANKA I BRZOJAVNI NASLOV : GOSPOBANKA TELEFON STEV. 2057, 2470, 2979 D. D. V LJUBLJANE (Miklošičeva cesta io) PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad. Kranf, Šibenik, Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo. Split. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu Lorna Doone Roman iz Esmoora >Ali te še mika, da bi jo jezdil, dečko?« jc dejal Toni Faggus in se ustavil, a Winnie je obstala poleg njega; oba sta me izzivajoče gledala. >Zna I i skakati čez ovire? Doli ob potoku vem za dobro mesto. Faggus. se je mirno nasmehljal in se zasukal okoli kobile, da bi ji naredil prostor. Žival jc menda prav tako dobro razumela šalo kakor on. bi sc strmoglavil z nje, kajne, dečko? No, posebne škode ti to no bo prizadelo, kajti dobro vem. kako trde buče imajo tvoji ljudje, saj sem tudi sam v sorodstvu z njimi. Daj. da skočim nanjo,« sem odvrnil resno nejevoljen. ►Vzorni sedlo z nje! Če mi ne bo uganjala posebnih neumnosti, ji ne bom stri nobenega rebra. Spričo mojih bahastih besed so jo Fnggus res-uično vznejevoljil. Medtem je prihitel k nama John Frv s colo trumo hlapcev. Toni Faggus so je ozrl okoli sebe in.«o ui več brigal zame. Zdaj je šlo za čast njegove kobile in kaj mu je bito v primeri z njo moje življenje? S svojo trmoglavostjo in nepremišljenim ravnanjem sem se torej zapletel v resno borbo, a zavedal sem se dobro, da so mi noge še niso razvile do popolne moči in so mi roke klapaste ko suh slanik. • Ne obdelaj ga prehudo, dušica,< je nagovarjal kobilo, ki je s široko razprtimi nozdrvi stala poleg njega in ga zaupno gledala. .»'Narahlo gu otresi nn kup gnoja; lo naj mu za sedaj zadostuje. Vato ji je snel sedlo In hipoma sem jo okobalil. Sprva jo samo uhlje tiašilila in stopala sem ter tja, kakor da bi bila vesela netežkega bremena. Menil sem Ze, da se zaveda moje jahaško spretnosti in se ne upa uganjati Svojih burk. >Hi, hop, Polly! sem vzkliknil in jo stisnil s petami v lakotnice, >pokaži sedaj, kaj znaš! Kobila se pa vkljub temu ni raztogotila. temveč se je le malo skrivila in dvignila spri Inje noge, kakor da bi hotela takoj skočiti naprej. Ocl | lieučakljlvosti se je tresla po vseh udih, da ji je ; znoj silil iz kožo, Tedaj ji je gospodar ostro za-| žvižgal, čutil sem, kako je vse mišico napela in J se z vso močjo oprla na zadnje noge. Zdaj sem I vedel, kaj me čaka. Najprej se je visoko vzpela in me udarila z grivo po obrazu, da se mi je pocedila kri huje kakor ob nekdanji borbi z Robinom Snejlom; nato je zarinila sprednje noge globoko v slamo in rit-nihi z zadnjimi nogami visoko v zrak. Toda ludi jaz seni se navdušeno lotil jahanja in sem se je oprijel kakor vosek, na kar je zdirjala z menoj tako hitro, kakor ?e nisem bil jezdil v svojem življenju. Zdajci se je zaletela na nes na glavo z menoj proti steni ograde. O John, skoči dol!-: je zakričala Anka. Toda kobila se je v tem hipu bliskoma okrenila in jaz sem si pri tem otisnil ob steno levo koleno, a mojo hlape so dobile širok razporek. Počakaj,c sem zakričal, ako me po-gubiš, pogineš tudi tif« Toda že je z enim samim skokom preskočila prag pri dvorišnih vratih, da so mi zobje zašklepejali, in jo je jadrno ubrala preko seči in dalje na razmočene poljane. Oklenil sem se je bil okoli vratu kakor nebogljeno dete in sem obžaloval trenotek. ko sem prišel na svet. Z besno naglico so jo drevila naprej in naprej, da ji je vihrala griva kakor ob viharju, čutil sem. kako se ji odmiknjo tja pod nogami, ko režo zrak ko puščica. S težavo sem ne boril za sapo iu priporočal Bogu svojo dušo. Ob tem divjem poletu sem malone izgubil čute. vendarle sem se je še vedno krepko držal na vratu in plečih, ji zabadal nohte v kožo in palca na nogi v lakotnice; ponosen sem bil, da sem se tako dolgo držal na njenem hrbtu, čeprav sem vedel, da bom moral nazadnje podleči. Zdaj si je izmislila kobila, besna, ker me ni mogla otresti, novo zvijačo. Pričela je preskakovati široko korito, dh mi je sapa zastajala. Leševje me je bilo po obrazu, zgrabilo me je robid je in v hrbtu sem čutil neznosne bolečine. Od srcu sem si želel konca, da bi ec premagan mogel zvaliti v travo in umreti. Zdajci je zadonel z griča rezek žvižg in vse jo drlo gledat, kaj jo z nama. Tedaj se je kobila ustavila ko zadeta od krogle; nalo je nalik lastavici slekla mirno in tiho proti domu. Neverjetno mehko in nežno se je zibala v svojem toku. kakor da bi lahni vetrič vel preko cvetne poljane, četudi je bila urna ko blisk. Spravil sem se sicer zopet na noge, toda bil sem docela izčrpan in nisem imel časa, da bi si bil opomogel. Nazadnje sem se zgrudil na kup gnoja, vprav ko je kobila ko ptica preskočila prag našega dvorišča. ENAJSTO POGLAVJE Toni Faggus je zaslužil večerjo »lzborno si je držal, dečko,« je dejal Faggus dobrohotno, ko som so nekoliko omahujoč dvignil s tal. Ril sem sicer precej blaten in klavrn, toda drugače nisem pretrpel prehudih bolečin, kajti padel sem na glavo, ki je nenavadno trda. Vkljub temu se je pa John Frv režal, da bi mu bil najrajši eno prisolil. Nikakor nisi slabo jezdil, dečko; polagoma lo bomo že naučili ."deli na konju; nisem mislil, da bol tako dolgo čepel na kobili. >š>o mnogo dlje bi bil ostal na njej. gospod, Za Juitoalovanako ttikonio t LJubljani: Karel C«t da ji niso bili boki mokri. Tako polzka je bila.< ■Prav imaš, dečko. Marsikdo je že zdrsnil z nje. Ha, ha! Ne bodi hud, mladec, dt se ti smejem. Ta kobila je moj zaklad, najboljša žival, kar sem jih kedaj imel. Bolelo bi me bilo, da si jo premagal. Razen meno je ne more nihče jahati.• »Tem večja sramota zate, Toni, jo zavpila moja mali, ki je »eopnženo prišla kuam, da se igraš z življenjem mojega cdinca, kakor da ne bi bilo nič več vredno ko tvoje. Njegov oče jo bil pošten, vrl človek, ne pa kak pijanec ali razbojnik. Najbolje bi bilo. da jo nekdo prekucnil lobe in tvojo podivjano kobilo v jarek. Oh, sinko, sinko, kaj naj bi počela brez lebe. Pokaži mi drugo roko, John. Medtem ko je mali tako psovala in mi tipala roko ler jo brisala, se je skušal držati Faggus kar najbolj poparjeno, ker je dobro poznal ženske navade. Le poglej njegov jopič,* je vzkliknila Anka, •pa- preluknjene hlačke. Gotovo je izgubil svoj zadnji belič. Kaj so mi mar njegove hlačke, goska. pazi rajši malo bolj nase, je rekla mati iu jo plosknila po licu, da sc je opotekla proti Faggusu. Ta jo je prestregel v svoje naročje, jo poljubil in pričel tolažili. Sestrica ga je ljubeznivo pogledala iu debele solze so se ji udrle p olicu. »Fej. tej, Toni.* je kričala mati. ki ji je bilo žal, da je udarila Anko; - po vsem, kar smo zale storili, da li je ostala ničvredna glava na tilniku, se igraš zdaj z življenjem mojega sina! Da ne preslopiš več s svojo kobilo praga našega hleva, če mi kaniš tako vračali dobroto. Vi pa, John in ostali, sle prave šlcve. Sami se bojite jahali to grdo žival, mojega nedoraslega fanta sle pa kar meni nič tebi nič prepustili njenim muham. Res, lepo skrbite za sinčka svojega bivšega gospodarja! IzdiiiatAjj: J*nn Itak«t on U .ednik: Prane Kremžar.