MARIBORSKI VECE Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprcve 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 15. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409 Cena 1 Din NIK 99 JUTRA 99 Madžarski kurz radikalnega šovinizma ZUNANJA POLITIKA NOVEGA PREMIERA G0MB0SA. Madžarska vladna kriza se je rešila ,fo, kakor se je pričakovalo. Novi ka-binet je sestavil dosedanji vojni minister Orabos, ustanovitelj nekdanjega p Pri 45. polku in Silvester Rode pri ark polku. Nekateri izmed omenje-rpj Vf^e ProsVetno delo v vojski zaporoma že več let. Pripomniti je treba, a so vojaki, obiskovalci letošnjih teča-v> Po veliki večini doma iz onih kra-naše kraljevine, koder je divjala sve-,yr‘a vojna in niso mogli radi tega •skovati šole v dobi šolske obveznosti. Mariborsko »Narodno gledališče« go-Uj® v Celju v sredo 12. t. m. Uprizorila . n° Cankarjeva jedka satirična kome-Ja »Za narodov blagor«, ki je kot otvo-vena predstava v Mariboru dosegla po ocnih igralskih ustvaritvah popoln us-v®*1. Sodeluje ves dramski ansambl, re-ra J. Kovič. Vstopnice so . na razpola-0 v knjigarni Leskošek. Slovensko lovsko godbeno društvo, jj Pdenci pri Mariboru, priredi 9. okto-a trgatveno veselico v vseh prostorih stilne Ivana Mraza v Studencih. Za-m i °k) 15. uri. Vstopnine ni! K obilni “deležbi vabi odbor. ■‘Mostna' smrt petletne deklice. Pregli Ponedeljek se je podal svak posestjo i Skaperja iz Doliča v Prekmurju |Vti večeru po neki sodček k sosedu in . Petletna Škaperjeva hčerka Micika » e' a na vsak način z njim. Ker je bil •nrak, Škaperjevo niso pustili od do-iz l1-toda dekdca je neopaženo smuknila K .hlse in se podala za svojim stricem. Otr u6 36 pez eno ur0 vrnd svak ^rez liču’ S0 domači načeli v strahu iskati „:,erko. Ko pa je šel oče skozi sadonos- /MaHBSFšIc] »VEČERNIK« Ju¥S\ K3£K!ES8)E99 Stran 3 bik to N pogledal tudi v mlako ter na gro-Oe 0LP-azil m P°vršini vode trupelce last-Sloh i rke Micike- Dekletce je padlo v ^ °oko mlako in utonilo blizu domače Sq e- Na obupne klice nesrečnega očeta „j Cr,lliteli domači, ki so skušali z umet-dihanjem spraviti deklico zopet k Jenju, toda ves trud je bil zaman VgL _ ^----------- — nimajo zabeleženega nič posebnega VlHl Tl m n n 1 n m o Iti rloMA« In 1 T —: T .. _ policijska kronika. V policijskih buk- tirgi.33 b°P°ldne in danes je policija are- tl’ -,r?la osem oseb, in sicer dve nočni pti- Alo neko Rozo K. in Ano L., nekega ^•ia J., ker je prevaril svojega znan- ter $o nekega Adolfa W. in tovariše, ki ^ stepli na ulici ter kalili nočni mir. Javno kopališče. Ekspozitura OUZDv Mariboru ima v svoji palač« nasproti Okrožnemu sodišču čistilno kopališče, katerega se lahko poslužuje vsa javnost. Kadne in pršne kopeli (tuši) so odprte izvzemši ponedeljka vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. Posetoiki imajo znižane cene ob torkih, sredah in četrtkih dopoldne, ko stane pršna kopel Din 4.—, kad-na Din 8.— s perilom in milom. Člani sorodnih zavarovalnic in državni nameščenci imajo znižane cene cel teden. Fizikalno zdravilišče. Fizikalno zdravilišče v palači ekspoziture OUZD v Mariboru je dostopno vsem privatnikom. Cene posameznih procedur, kakor tudi Vrste bolezni, za katere' se lahko zdravi, so razvidne iz prospektov. Prospekt se dobi pri kopališčni blagajni. Zdravnik zdravilišča ordinira za privatnike vsak delavnik od 8. do 10. ure. Posamezne procedure se vrše pod zdravniškim oz. strokovnim nadzorstvom vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Fizikalno zdravilišče je opremljeno z najmodernejšimi medicinskimi napravami. 20% popust na normalne cene uživajo člani sorodnih zavarovalnic, kakor »Merkur«, Trg. boln. in podporno društvo itd. ter Slov. obrtno društvo in drž. nameščenci. Za plesni tečaj zmikega športnega odseka SPD v Maribor*, ki bo vsako sredo od 20. do 23. ure počenši z 12. oktobrom v dvorani Zadružne gospodarske banke pod vodstvom strokovnega plesnega učitelja, smo vabila že razposlali. Če smo koga pri vabljenju prezrli, naj nam to blagohotno oprosti ter vabilo reklamira v pisarni SPD, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22, kjer se sprejemajo prijave in dobe ostala pojasnila. Velika kavarna: Brodway-Glrls! V nedeljo popoldne plesna čajanka, nedeljske specialitete: postrvi, sulec, brancin, odojek. Dahašnji trg je'motilo v prvih jutranjih urah slabo vreme, tako da si okoličani niso upali v mesto. Ko pa je kmalu po deveti uri zasijalo'solnce, je zavladalo na trgu živahno vrvenje. V splošnem je pa bil današnji trg slabo založen. Krme in slame kmetje sploh niso pripeljali. Na Vodnikovem trgu je stalo 5 voz in 60 vreč krompirja, kilogram 0.75—1.50 Din; 3 vozovi in 18 vreč čebule, kilogram 2 do 3 Din in 12 voz zeljnih glav, glava 1—4 Din. Slab je bil tudi kokošji trg: 61 kokoši, 15—25; 706 piščancev, par 20 do 50; 10 gosi, 35—55; 18 puranov, 35 do 60 in, 26 rac, 15—20 Din. Zelenjave in sočivja- ni bilo mnogo in se pritožujejo radi visokih cen povrtnine. Le sadja in grozdja, po katerem so pridno segali, je bilo precej. jfa prisojnih gorskih višavah ...iz krepkega borovega debla pridobivamo nesnago razkrajajoči terpentin,ki daje spojen s čistilno močjo ALB US-mila idealno pralno sredstvo - ^ALBUS-terpentinovo-milo 2 ALBUS- terpentinovim milom oprano perilo je eajet solnčni žarek. Vaš e perilo se blesti v snežni belini in diši čudovito. ALBUS-ierpeniinovo milo je idealno pralno sredstvo. Zopat štorklja na cesti. Na stavbišču tvrdke inž. Jelenec & inž. arh. Šlajmer v Miloša Obilica ulici so včeraj dopoldne nepričakovano napadli porodni krči viničarko Ivano Weiserjevo iz Sv. Marjete ob Pesnici. Preden je prispel rešilni avtomobil, je žena rodila krepkega dečka. Mati in otrok sta bila prepeljana v tukajšnjo porodnišnico. Iz policijske shrambe. V mesecu septembru so bili na policiji oddani, odnosno prijavljeni sledeči najdeni predmeti: bankovec za 100 Din, denarnica s 24 Din gotovine, rjava listnica z 250 Din, otroška ročna torbica z molitvenikom, par moških čevljev, črna listnica, ženski klobuk, nalivno pero, 2 para očal, znesek 10 Din, temnorjava usnjata listnica, zlat prstan z monogramom LCD, listnica z 49 Din, črna ženska volnena jopa in žoga. Oslabelost. V trgovini Suppanz zaposlena delavka Julijana Verbičeva, stanujoča v Spodnjih Hočah, se je včeraj pri delu zgrudila radi oslabelosti. Poklicani reševalci so onemoglo delavko prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Posledice pretepa. Na Ptujski gori so se pred kratkim stepli fantje in je v pretepu neki Štefan B. zabodei 241etnega Alojzija Šmigovca z nožem naravnost v, prsa. Ker se je začela fantu rana gnojiti, je moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici. Dve nezgodi. Pri delu se je ponesrečil včeraj popoldne 141etni ključavničarski vajenec Edvard Vombek, stanujoč na Tržaški cesti. Stroj mu je odrezal palec in kazalec na desni roki. V Vrtičah' pa je pri obiranju sadja padel z jablane viničar Karel Kranjc in si pri padcu zlomil desno nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici. ^ifiacus: Po Dravskem polju ^ Ulegli in dežju po poljskih cestah. ^Megleno jutro. Dim iz lokomotive raz-žv^pjna kolodvoru duh po premogu m jJ3 železniških vozovih mraz. Redkim (jv^jkom sedi na nosu ščtnkovec. Moški LcJio roke v hlačne žepe, ženske pa jih 0bu^° na prsdl- Vsi pa zatajujejo mraz, r^^io spomine na lepo poletje in pre-.Flfijo kakšna bosta jesen in zima. . Ug °tna okna branijo pogled iz drveče-Vasv!aka. Zunaj prši dež in obrisi naših jul'.1; Pohorskega vznožja in dravsko |aiJskih njiv ter čretov se skrivajo ojjjg1 .uiegli. Raznolikost in razgibanost i, aJnega pogleda proti našemu pokra Visi etnu okzorju i® izginila v megli, ki tjjj raz nebesnega svoda, ki se ie znižal •h1 nad ttnC mri rr/~\ n A r\ \ r n Ki »r-»'II - — C* — — * V-MJ • - * |W Kv . nas> nad gozdove in bivališča, ^aniišk, dimniki v Parah ii na Prn- '4 svod. $er ?ruiški dimniki v Račah h r.a Pra-eSn Pa ze Prodirai° v megleni ne- jd »vou. lja e.d borovci na prodih Dravskega po-tne(j !zstopim. Mokri kolovoz se zvija kipet in v‘illsavimi debli, da se hta' zravna na odprtem polju medza-V^ .aido, zelenimi repišči, razoranimi tjd, ,!1Ir.iŠči, med zadnjo koruznico in Sv. jlnii bučami. Pred nami dolga vas Sirene na Dravskem polju, delov-ca ri-'iČe zgodovinarja Mateja Slekov- zefa n gosPodarskega organizatorja Jo-a CrjinZnieca' ^ Lovirencom Haloze 1,ejaStlo.80ro’ vse Pa megleno motno in Pogled na vzhod in zahod se Vodi nf posamezne male gošče, sicer pa egla v neskončnost. Oko se raz- mahniti ne more, ustavlja in opira se na valujočih tleh, na posameznih dolinah in kle.čih, dokler se ne pojavi v srcu otožna samota, s katero se druži spomin na vojvodinske nižine, na megleno zimsko Campagno ali pa na Dravskem polju tako slično Bavarsko visoko ravan v pozni pomladi. A pri vseh spominih ostaneš na polju sam, okoli tebe slutnje kaj je tukaj in kaj tam. Čustva se ustadjo v samoti, v otožni melanholiji; manjkajo razpoloženje dvigajoči pogledi in razgledi, manjkajo glasovni utrinki voda, ki razgibljejo korak in dvignejo glas k pesmi v prirodi in nikjer ni tiste tihe enoličnosti, ki položi v dušo zadovoljstvo in mir s samim seboj. Melanholija, skepticizem in kriticizem sta se vselila v srce, kc vstopiš mimo kapele fn ob živi meji v vas. Raz-tegrijena vas z dvemi središči: s cerkvijo in s cestnim križiščem pod Črno goro. Kmetije skrite med sadno drevje, za katerim in med katerim stoje ostrve, ki jih vodi razvoj v kozelec. Na ostrvah in pod napušči rdeča koruza, na sadovnjakih kdpe slame, na dvoriščih pa vozovi, na katere naklada jabolka mlado in staro. Na gmajnah, na soseski, za leno Polskavo pa se pase v gručah marija-dvorsko govedo. Kakor je kaotičen tip vasi, kmetij in poslopij, prav tako raznovrstno je prebivalstvo v anthropološkem pogledu. Lepše kakor srepi pogled moškega, ki se zakriva pred dežjem pod podboji, ali pa ženske, ki radovdno vrže pogled na tujčev pozdrav, kaže anthro-pološko pestrost spomenik v veliki vojni padlim vojakom pred • župno cerkvijo. Pristna slovenska, srbohrvatska, nemška, in turška imena kažejo na izv.or prebivalstva in na težke boje, s katerimi je moral staroselec braniti svojo zemljo pred kolonistom in si tako varovati lastni obstoj. Stari Ilir je branil na Dravskem polju svojo zemljo pred rimskimi veterani, potomec teh pred slovenskimi prišleki, ta zopet pred srednjeveškimi nemškimi in norveškimi turškimi kolonisti in iz Hrvatske. Vsak novi priseljenec je živel na prostoru, ki ga je moral oddati od soseske staroselec, katerega gmotno življenje je bilo s tem omejeno. Da razmerje med priseljenci in staroselci ni bilo prijateljsko, je razumljivo in da je v borbi za zemljo tekla kri, je jasno. In v ljudstvu živi tradicija ter raste s koreninami, ki segajo do pekla. Sv. Lovrenc pa je bil v narodnostnih borbah XX. stoletja tudi ena najtrdnejših soven skih postojank na Dravskem polju! Pod jagnedi ob cesti in pod braklo izza hiš vodi naša pot proti Ptuju. Zunaj vasi pozdravlja-mlin na veter, ki so ga po vojni vpeljali domačini, ko so ga spoznali v ruskem ujetništvu. Ob cesti slabo negovano sadno drevje, na cesti mokrota, na obeh straneh ceste njive. Iz megle na desni se dvigajo sadovnjaki Apač, pred nami turniški gozdovi. Kvatrni teden je že za nami in iz mnogih njiv je že pribodel ječmen s svojimi svetlimi in širokimi ščetinami. Drugje prerašča njive cvetoča ljubka in zopet drugje poizkuša sedaj v megli in pršu cveteti ajda. ki tega ni mogla prej v suši. Na njivah pogoste stave koruznice, v smeri proti turniškim gozdovom pa oaze takozvanih malih gošč, ki pokrivajo skupaj z zaključenimi gozdovi najbolj peščene lege Dravskega polja. *.Y turniških gozdovih se oprostiš vse samote, ki te je trla na šentlovrenškem polju. Rogati bori s ploščatimi kronami preraščajo gozdno površino kakor pinije, na deblih samevajo rogovilasti ostanki vej, v notranjosti gozdov, pa pokrivajo tla rjave bodice. Krone dreves se razraščajo nad cesto in ob cesti čuva notranjost gozdov bodeča akacija, katero od Njiverc dalje vse bolj izpodriva hrast. Na tihi, gozdni cesti uspava človeka mir in zadovoljstvo s samim seboj, tako da si za trenotek zaželi krika vran ali pa ciganov, ki tako radi taborijo po teh goščah. Korak postaja počasen na poti preko stare Poetovijone, preko Hajdine na kolodvor. Zapustili smo zemljo, s katero sega nat-še Podravje v nižine srednjega Podonavja. Vlak nas je pripeljal v Maribor. Po Aleksandrovi hite ljudje k večerji, na delo, na izprehod in na razstavo prvih zimskih oblek. Na križiščih v Aleksandrovi sestanki mladih ljudi. Isto v Slovenski ulici, na križišču Slovenske in Gosposke; zlasti dijaki. Prvi je prišel k drugemu po cigarete, drug po domačo nalogo, tretji po manjše posojilo, četrti po preparacijo, peti iz navade;... nekateri tudi po dekleta. Snideta se v dolnji Gosposki. V ž!vah-nem razgovoru jo kreneta proti gornji Gosposki, kjer si že podata roko. V parku je razgovor tišji, roka okrog pasu ali na ramenu. Povratek preko Trga svobo-de. Razgovor pojema, popraviti je treba frizuro in suknjo. Na Jugoslovanskem trgu sem zckliučn svojo pot v megli in dežju. Jaz z Dravskega polja, drugi pa z mestnega parka Letošnji vinski pridelek in cene POKO&fcO VINARSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU PRED SPLOŠNO TRGATVIJO. biotomer.^ poziv, vinarske podružnice . vinogradnikom! Iz sedanjega stanja vinogradom se lahko sklepa, da bo letošnji .vinski pridelek obilen, ako pa hočemo, da se bo našel zanj tudi kupec in se bo dosegla primerna cena, mora biti tudi izvrsten. Toda letos zato,niso podani vsi pogoji, Radi predolgo trajajoče suše je z malo izjemo po vseh goricah pred zorenjem grozdja mnogo trt ovenelo. Grozdje na takih trtah je ostalo kislo. Ako si nočemo pokvariti vsega pridelka, moramo tako grozdje do zadnjega izločiti, ker le mala množina med dobrim bo dala vinu zopern okus po nezrelem grozdju. Izločitev tega grozdja, pa se ne bo lahko dala izvesti z običajnim podbiranjem, ker se na trgače, med katerimi so navadno tudi otroci, ni zanesti. Gospodar ali viničar se naj poda dan pred trgatvijo s kiblo apnenega beleža in z ometa-lom v vinograd, ter naj preišče skrbno vrsto za vrsto in vse ovenele trte po* škropi, da tako zaznamovane puste trgači neobrane. Po trgatvi šele se naj obere to trsje in grozdje med jabolkami spreša za domačo pijačo. Edino le s takim postopanjem nam je ,dana možnost, da pridelamo fino vino, katerega pa ne dajmo pod 4.— Din liter, ker pri tej ceni so vraču njeni itak samo de pridelovalni stroški. Dobro vino obdrži stalno vrednost tudi če se takoj ne proda in je vedno iskano. Vsakomur je dobro znano, da se plačuje vino edino le po kakovosti. Iz tega stališča bi bilo napačno za vsa vina, ki se v ljutomerskem vinskem okolišu pridelajo, postaviti enotno ceno. Prepričani smo, da bodo posamezniki .prodali letošnje vino po 5.—, 6 , ali celo po 7,— Din 1 liter. Skrb in trud, da ■so dosledno iizločili vse slabo grozdje, ;ga prešali brez petličja, po sortah ločili, iga pretočili Čez 24 ur in mu odvzeli stem vso nesnago, ga pustili vreti na žlahtnih vrclnih glivicah, ga potem še negovali |kot to zahteva umno kletarstvo, se jim obilo poplača. Tisti ki pa vsega tega ne bodo storili, bodo tarnali, da vina ne morejo prodati, in da jim zanj obetajo le podrugi dinar ali pa dva. Premnogi vinski producenti 'so Slabih vinskih cen sami krivi. Pregovor pa pravi: Komu ni svetovati, temu ni pomagati! Toraj vinogradniki ravnaj-rte se natančno po gornjih navodilih, ne [nasedajte brezvestnim vinskim trgovcem |in ne dajte vina vsaj pod navedeno ceno. {Vinogradniki zavedajmo se, da jo edino ne v slogi moč! Gornja Radgona. Vinarska podružnica M 2. t. m. sklenila, da bodo njeni člani čakali s splošno trgatvijo do 15. t. m. Naproša oblasti, da trgatev pred tčrtiča* [som prepovejo. Cena moštu bo ca 3.— Din 1. Ptuj. V Halozah so potrgali Portugalko In modri burgundec. Cena moštu 2.— do '2,50 Din 1. Z belimi vrstami sc še čaka. Bizeljsko. Splošno vzeto, pričakujemo sredtnjedobrl kolikostni izid trgatve. Lepo vreme tekom jeseni je na zorenje grozdja kar najugodnejše uplivalo ter se nadejamo izborne kakovosti letošnje vinske kapljice. Nižje lege so trpelo radi zimsko pozebe, in kvar na pridelku presega deloma tudi 50% normalnega pri-nosa. I udi suša in vročina je v južnih legah s propustno peščeno zemljo kvarno delovala, da bo pridelek manjši, Bolezni na trsju ali grozdju ni bilo v znatnejši mori; tudi vremenskih nezgod, neurja nismo imeli, grozdje je Ostalo zdra-.vo. Rok za splošno trgatev je določen na 3. oktobra. Vinske zaloge so z neznatnimi izjemami — tudi starejših letnikov — vse razprodane. Kleti producentov čakajo popolnoma prazne ma novi vinski pridelek. K oživljanju vinske kupčije in vinskega prometa sploh, je nedvomno pripomogel novi trošarinski zakon, Vinogradniki smo se sicer vinskih zalog znebili, seveda po c*n‘* nikakor ne kritje produkcijskih s roskov. Vendar se pa opaža zadovoljstvo med vinogradniki, ker nam je bi'a *imn m<^ni>st, da vinski pridelek vnov-vini y fTeflr<>stem ionu izgovorjeno b in kriiemt> z »«nat- £ Jbvcjl *VSBi "^nujnejše pla- Stari način trošarinjeoja se ne sme pod nobenim pogojem zopet vpeljati. Cvetelo je takrat tihotapstvo, katero se je nekaterim izborno obneslo, seveda splošnosti in še posebej vinogradniku pa se je s tam delala velika krivica in škoda. Sicer Se slišijo že spet glasovi o povratku k staremu načinu izvajanja tro-šarinskega zakona, ker je nekim skupinam bil mnogo bolj všeč. Vinska kupčija je bila tekom poletja prav; živ.ahna. Največ se je izvozilo vina v Zagreb. Posebno povpraševanje je bilo po rdečem vinu, in se je 'doseglo zanj tudi za 0.50 do 1.— Din ugodnejša cena nego za belo vino. Zaloge rdečih vin so bile že do sredi avgusta Izčrpane. Za bela mešana namizna vina je bila cena: do julija 1.75 do 225, nato se je "dvignila na 2.50 do 3,— Din, rdeča 2.50 do 3.50, boljša kvalitetna sorta 3.50 do 4.— Din. Največ vina je bilo prodanega po 2.50 Din liter. Stari letniki 1.50 do 2.— in 220 Din liter. Nova Portugalka stane 2.50 do 4.— Din liter. (16 do 18% sladkorja). Značilno, kar se mora pribiti kot važen pojav je, da se kupci (gostilničarji kakor vinski trgovci) pd pretežni večini trdovratno trudijo, da bi cena ne presegala 2.50 Din za liter novega mošta; kvaliteta vina je bolj Stranskega pomena^ njih stremljenje gre le za nižjo cenb. V mnogih primerih ni prišlo do kupčije radi bornih 25 par, ker vinogradnik ni popustil pri svojem neprimerno boljšem vinu, za katero se istotako ponuja največ 2.50 Din, ne glede na kvaliteto. Točilci in gostilničarji pa razumejo prav dobro kvalificirati in tarifirati visoko ceno za boljšo kvaliteto doma v raizprodaji! To ni nikakor v skladu z nabavno ceno, ki jo producent doseže. Tukaj bi bilo potrebno, da smo bolj črneči, da se ne dela krivica naprednemu Vinogradništvu. Dne 3. t. m. je zadela občine Dobova, del Kapel, Globoko, Artiče, Zdole toča in je naredila ogromno škode po tamkajšnjih vinogradih. Na Bizeljskem smo imeli ob 11. uri dopoldne le večji naliv brez škode. Nato je sledilo ves dan deževje. Grozdje se doslej še dobro drži. Krško. V krškem okraju se prične splošna trgatev ta teden, ako bo količkaj u-godno vreme; le trgatev črnine se bo še nekoliko zavlekla. Vinogradi lepo kažejo in se Je grozdje po prvem jesenskem dežju vidno popravilo, kajti v višjih legali je suša tudi trsju škodovala. Portugalka je že vsa potrgana in po večini tudi že prodana, in sicer po 3.50, 4.—, 4,50 in celo po 5,— Din, največ pa po 4.— Din. V podeželskih gostilnah se toči po 8—10 Din, po mestnih pa po 8 do 12 Din liter. Kakovost je različna, v, splošnem pa slabejša od lanske. Enako bo tudi z moštom, odnosno z ivinom o-stallh sort, osobito če bo trajajo sedanje deževno .vreme. Tendenca kaže na splošno e višanje cen moštu v primeri z lanskim letom, tako, da bo izpod 3,— Din le malo kupčije. Najbrže bodo cene variirale med 3.— do 4.— Din. Te cene bi tudi tukajšnjim vinskim trgovcem konvenirale, ker bi potem lahko bolje prodali svoje prejšnje zaloge. Novo mesto t V okolici Novega mesta prodajajo vinogradniki Portugalko od Din 3,— do 3.50, Gostilničarji jo pa prodajajo od 6 do 8 Din. Šport Prvi dan lahkoatletskega tekmovanja za prvenstvo Maribora. Na igrišču SK Rapida še je včeraj tekmovalo v disciplinah: tek na 800 in 5000 m, Rezultati so bili naslednji: 800 mj 1. Hofer (Ra^ pid) v času 2:127«; 2. Drevenšek (Svoboda); 3. Rak (Železničar). 5000 m; 1. Podpečan (Zel.) v čašui 17:14; 2. Štrucl (Maraton) 17:25; 3. HeriČ (Žel.) Tekmovanje se drevi in jutri nadaljuje, in sicer na igrišču Rapida. SK Železničar rSK Rapid, Prvenstvena tekma se odigra jutri ob 15. na igrišču ISSK Maribora. V predtekmi ob'\13.15 se srečata rezervi Železničarja in Rapida. V Ptuju bo jutri zanimiva hazenska tekma med SK Ptujem in SK Slavijo iz Varaždina. Tekma bo ob 15. na igrišču na Bregu. Iz LNP. Opozarjajo se klubi Maribo ra. Celja in Čakovca, da predlagajo cene vstopnic za prvenstvene tekme za svoje kraje po krajevnih razmerah pristojnemu medklubskemu odboru, odnosno LNP vi odobritev. Sporoča se SK Rapidu, da s« njegovo igrišče ne more uporabiti za prvenstvene tekme vse dotlej, dokler ne bo dana garancija, da bo možno dobiti varnostno stražo k prvenstvenim tekmam. Z ozirom na priziv SSK Celja na JNS se odlože do rešitve vse prvenstvene tekme v I. razredu, ki bi jih moral igrati 8. udeleženec v I. razredu, odnosno osta li klubi s tem udeležencem. SK Železničar, nogometni odsek. Naslednji igralci naj bodo jutri točno ob 12.45 na igrišču ISSK Maribora: Schweig Sokolstvo Telovadni razpored Sokola-Matice v Mariboru. 1932/33 niti, Mil—» Oddelek člani mlaji! Cia ril stirejši članice mlajše Članice starejše Moški naraščaj od 14.-16,!. Moški naraščaj od 18.-18.1. Molki natalča), obrtni 'ženski naraščaj Ženski naraščaj obrtni Molka deca od 10.-14. leta Molka deca od 7. do 10. leti 2enska deca srednješolska Zenska deca mlajša Molka In Jenska deca do 7.1. Telovadnica Krekova ulica Dan Torek Petek Ktekova ulica Stcda Sobota Krekova ulica Cankarjeva šola Cankarjeva Sela Krekova ulica Krekova utica Krekova ulica Cankarjeva Šola Cankarjeva Sola Cankarjeva Sola Krekova ut. Cankarjeva šola Potrdeljek Četrtek Pondeljek Četrtek Torek Petek Torek Petek Ponedeljek Četrtek Pondčljek Četrtek Ponedeljek Četrtek Torek Četrtek Cankarjeva Sola Torek Četrtek Torek Petek Ponedeljek čelrfck Torek Čctek Ur« 20.—22. H19-20 10—7,81 '% 19-20 20-22 17—H19 7,31-7,82 7,17-18 15-7,17 7,18-7,19 16-7,18 15-7,1? — ' hofer, Urbančič, Zgonc, Antoličič It Frangeš III, škof, Kohout, Viko, Goričan, Konrad II. Seničar ln Jandl. TofilP ob 14.30 pa igralci: Wagner, Ronjakj Frangeš I in II, Glavič, Bačnik, Pavlin. Efferl, Golinar, PezdlČek I in Kositer. Načelnik. Dve nočni tekmi v Zagrebu. V sredo lil četrtek je v Zagrebu gostovalo rOiflun* sko moštvo Ripensia iz TemeŠvara tef odigralo proti Gradjanskemu dve nočm tekmi. Prvi dan so zmagali gosti v r#**. tnerju 4:3, drugi dan pa je zmagal Gr#* djanski s 4:2 (1:0). Tekmovanje za kolesarsko gorsko Pf* venstvo Jugoslavije bo 16. t. m. na ce* sti Pijava Gorica-—Turjak (9 km). Jave sprejema Triglavska podzvez*. Ljubljana, Poljanska cesta 20. Skavtizem Jutri, v nedeljo 9. oktobra bo ob 10. ^ dopoldne strogo obvezen zbor strt* skavtov. Kroj! Točnost! — Stegovodl#1 V Zagrebu bo jutri skupščina br. Savske skavtske župe, na katero pošlje tudi Slovenska župa svoje delegate. Skupščina Zveze skavtov kraljevin* Jugoslavije bo po zaključku dela župni" skupščin, t. j. 6. novembra 1932. v luki. 'J Pravkar je Izšla 97. in 9S. številk* »Skavtskega Glasnika« za september ® oktober 1932. Med zanimivimi poroči'1* zagrebškem taboru je tudi zelo lnrtOP1 slik, med njimi 7 mariborskih. Posam^j na številka stane 5.— Din. Kupujte! Gr tajte! Sv. Mariin na Pohorj11 Utls Dimtilkove smrti. Naglo se raznesla 2. septembra dopoCdne žalosto vest, da je preminul po kratki mučili lezni g. Slavoj Dimnik, upravitelj ban®* vinskega dečjega doma v Mariboru 1 tajnik Počitniškega doma kraljice Mafli je v Šmartnem na Pohorju. Kmalu B*L je že zaplapolala črna zastava na gaSlj nem domu v Šmartnem na Pohorju. * je naznanjala smrt. Leta 1928. je poko:F pripeljal v Šmartno na Pohorje westf* Ske otroke in ,v, kratkem času sta se B* kraj in pohorsko ljudstvo tako prilpl ia, da se je leta 1929. na njegovo sp® budo ustanovil v tukajšnjem kraju “ čitniškl dom. Tukajšnje ljudstvo S* ; zaradi njegove prijaznosti in gostoli^ nosti zelo spoštovalo. Njemu se mor#111 tudi zahvaliti, da Je tukajšnji kraj dobil sloves. Odkar je Počitniški ^ kraljice Marije, je ta del Pohorja pflfl bil mnogo na tujskem prometu. Od trt. časa ima v sezoni tudi .vsak dan P°r katero vodi g. Leopold Vorša. še j*j dan se je brala zadušnica1 v farni ce sv. Martina, katero je celebriral & župnik A.ojzij Zdolšek. Ves kraj za nepozabljenim Slavojem. Blagi, P°c vaj v miru y beli Ljubljani! J Slomškova proslava. Kakor v Urnik stopi v veljavo s pondeljkom, dne 10. oktobra. — Nove prijave za ooMmem odd^lk« se •pnejj^ngjp ob t^pvadalh urah, mnsvj ’ mer, Jfr >ri* !n o ak( liOi fittu £oti: &tfifewižmUeit JioHuut 10 V tem trenutku ko sem stopil preko Jra2a, me je Tiahui naglo porinila na Jksno in z grozo sem opazil, da bi se bil “Nalii zaletel v dolge mrličeve noge, ki So Štrlele proti .vratom, in mrzlo me je spreletelo po hrbtu. Obrnil sem se vstran, da jih ne bi več videl. Pri zidu je sedelo pet šest žensk, v Sredini med njimi Rarahu, ki se je ozidja proti vratom mračno in boječe... Spoznala me je po hoji, planila je k tneni in me odvedla iz koče... VI* Dolgo sva se objemala, privijala drug * drugemu in poljubljala, potem sva pa ^edla na mehko mahovino blizu koče, v “ateri je ležal mrlič. Rarahu je pozabila a strah in pogovarjala sva se skoro evPetaje, kakor sc spodobi v bližini mrliča. Rarahu je bila ostala sama na vesolj-<.uln .Svetu, popolnoma sama, zato je Menila sledečega dne zapustiti panda-Usovo kočo, v kateri sta bila umrla nje-a dobra rednika. ■. ‘Loti,« mi je govorila tako tiho, dami j® njen glas prihajal do ušes kakor dih, jdfti, hočeš da se nastaniva skupaj v a“i hiši v Papetu? Živela bova kakor živela tvoj brat Rueri in Taimaha n Kakor žive mnogi drugi, ki so zelo srečni in jim tega ne zamerita ne kraljica ne guverner. Ti si mi sedaj vse na svetu, zato me ne sineš zapustiti... Pa tudi prav dobro veš, da je toliko tvojih rojakov, ki jim tako življenje ugaja, ki so postali Tahičani in nič .več ne mislijo na odhod ...« Vedel sem to zelo dobro, zavedal sem se popolnoma vsemogočnih čarov mehkužnega in neskrbnega življenja in uživanja, zato sem se pomalem tudi že bal, da bi premagali in omamili naposled tudi mene... Med najinim pogovorom so se ženske, ki so čule pri mrliču, tiho in neslišno druga za drugo odstranile in se vrnile domov v Apire. Bilo je že zelo kasno. »Sedaj se vrniva v kočo!« mi je rekla Po dolgem dolgem razgovoru... Mrličeve dolge bele noge, ki so molele proti vratom, so se videle že od zunaj; stopila sva mimo njih s tiho grozo v duši. Pri mrliču je bedela samo še neka starka, neka sorodnica, ki se je polglasno pogovarjala sama s seboj. Tiho me. je pozdravila in mi velela: »A Da-rahi oe!« ... (Sedi!) Tedaj sem pogledal starca, ki ga je osvetljevala medla svetloba domačinske luči. Oči in usta so mu bila napol odprta; bela brada mu je morala pognati že po smrti — mahovina na preperelem kamnu... Dolgo roke, modro tetovirane, ki so bile že poprej suhe kakor roke mumije, so mu ležale izprožene ob telesu. Kar je bilo najznačilnejše na njego- vem mrtvem obličju, so bile poteze polinezijskega plemena, maorske svojstve- nosti. Vsa soba je bila idealno domovanje Tapapa huja... Rarahu se je ozrla za mojim pogledom in opazila mrliča; vzdrhtela jc in okre-nila glavo vstran. — Sirota, komaj je premagovala strah! Kljub temu je hotela ostati do konca pri njem, ki je pazil nanjo in jo vodil skozi leta., detinstva in dekliške mladosti. — Za rednico, staro Huamahino se je jokala, za rednikom se ni, nanj je ni vezala ljubezen, družilo jo je z njim samo čuvstvo spoštovanja in hvaležnosti, ki pa se je takrat umikalo mrzli grozi... ... Stara Tahaapairova sorodnica je zaspala. Zunaj je lilo kakor iz škafa na drevesa, na trstikasto streho in na tla. Vsenaokoli je šumelo, veje so hreščale in pokale v vetru, ki je vel med dežjem. Tapapaluiji so se zgrinjali okoli koče, škilili skozi špranje v notranjost in opazovali to novo osebnost, ki je stopala v njihove vrste. Vsak trenutek se nama je zdelo, da se bodo skozi prečke pokazale njihove bele, koščene roke... »Ostani pri meni, dragi Loti!« me je prosila Rarahu. »Če me zapustiš, bom do jutra umrla od strahu...«- ...In ostal sem pri njej vso noč, držeč njeno roko v svoji; ostal sem pri njej dokler se niso pričeli skozi prečke usi • Pati prvi prameni jutranje zore. — Rarahu je naslonila na moja ramena svojo malo divno glavo, oslabljeno in žalostno, in je zaspala. — Cisto previdno sem jo položil na asure m neslišno odšel... Vedel sem, da se Tapapahi zjutraj po-razbeže in niso več nevarni. VII. Naselitev. ... Nedaleč od dvora in ograj vrtov kraljice Pomare IV., v najbolj obraslem in najbolj mirnem kotu Papeta je stala lepa osamljena hiša. Zgrajena je bila pod nasadom kokosovih palm, ki so bile tako visoke, da je izgičdala hiša pod njimi kakor mikroskopsko stanovanje liliputancev. Na ulico je imela verando, okrašeno z venci vanilije. Zadej je pa bil vrt, posajen z mimozami, oleandri, ibiskusom in drugim južnim rastlinstvom. Zimzelen z rožnatim cvetjem je rastel vsenaokoli, cvetel je na oknih, po stenah in celo še po sobah. V hiši je bilo ves da.n prijetno hladno, in globokega miru ni nikoli motil ropot sveta. Osem dni po rednikovi smrti sva se v tej hiši naselila skupaj z malo, dražestno Rarahu. Njen sen je bil izpolnjen... VIII. Muo fare. Nekega lepega večera južne zime, 12. junija leta 1872., je bilo pri nama veliko sprejemanje: muo fare (posvečevanje stanovanja). Prirejala sva veliki a m u-rama: zabavni večer In čajanko. — Gostov je bilo mnogo in za to prireditev sva najela dva Kitajca, ki sta znala peči slastne kolače z žizibarom v vseh mogočih fantastičnih oblikah. železniška zveza Kaspiškega morja s Perzijskim zalivom TEŽAVE PRI GRADNJI TE VELIKE PROMETNE ŽILE. v^danji perzijski šah je zelo napreden j°vek in bi rad iz svoje divje dežele na- ravil moderno državo. To je težavno in ‘Jhorno delo, ker je treba nadomestiti *‘e veke zaostalosti. Pregovor pa pra-v'; da energija in vztrajnost premagata :Se ovire, tako tudi one, ki se mora z ‘f® boriti perzijski šah. 1)v‘ed največjimi dosedanjimi načrti C čilskega šaha je zgradba transperzij-} e železnice, ki bo spajala Kaspiško Orje s Perzijskim zalivom in jo že adijo z obeli strani obenem. Pri tem pa naleteli na neverjetno težavne narav-, ovire. Mimo tega se pa mora boriti jjj še s finančnimi Sredstvi, ki zdavnaj j,tako obilna, kakor jih zahtevajo grad j,.1*1 stroški. Zgradba projektirane želcz-e bo veljala nekaj sto milijonov di-|/iev. dočim razpolaga perzijska vlada LOOO.OOO funtov šterlingov, ki jih !jhema vsako leto od monopola na siad- ”i čaj. Ta vsota nikakor ne zado- lbie *a kritje'vseh potreb in je zato tre-i °bčutno zavreti vso gradnjo, kar pojoča seveda veliko škodo, j^lezniea se pričenja pri kaspiškem jjJ^išču Bandar Šahu, ki so ga morali J diti nalašč v ta namen in še ni popol-dardograicno' končala pa se bo v Ban-Dri 4 aPUru- Prav tako nalašč zgrajenem ^'anišču v • Perzijskem zalivu. Ti j® Pristanišči se gradita na iz-željo perzijskega šaha. Proga bo 2j: a skozi Teheran, glavno mesto Per-Neh -c* naivcije ovirc, ki jih je treba $ki Pri gradnji proge, spadajo gor-v masivi Elbursa in Laristana. Prvi je r3 fi(VCrn.em de'u Perzije in se razprosti-(Ui,,u rnilj v širino, promer v, južnem JJ. perzije pa meri 120 milj. Dug-lrno tega je treba premagati 150 rnilj t>law Ve' k* -io prav vsako pomlad pre-N>m ^''kansko deževje. Veliko težavo stron °3a tudi dejstvo, da so razen 60 &taij vlakov, po večini tujcev, vsi o-hien ®'avc' nelžvežbafli in so mnogi »ko 5». ki Ško ‘C’e'c zdai brv’ič videli žclezni-Pr°so. ni pa tudi majhno število o- So °t) tej priliki šele prvič slišali rjJa°vcdovati o njej. l}r0r'r>1Usil 1° doslej zgrajenih že 150 tniij dhvvj ves gradbeni materijal morajo U p0 rt or j u iz Prednje Indije in H h'.!0, otovoriti v Bandar Šapuru, kjer ‘ m , n'^e Se ni toliko dovršeno, da kj rr°K'° sprejemati ves ogromni tovor, bf|sN* . d(»važ«jo mnogoštevilni parniki. a'sčc se medtem neprestano gradi W ?0slci s kamenjem in skalami nasuta' ze 120.000 kvadratnih metrov sve- Vzdolž proge bo v bližnji bodočnosti po zamisli šaha vzniknilo nekaj novih i mest, med katerimi so se nekatera že začela graditi. Največje med doslej zidanimi novimi mesti je Salehbad. Na severu pa je bilo doslej zgrajenih šele 60 milj nove železniške proge, ki je pravkar dosegla mesto Sari. Med tem mestom in pristaniščem Bandar Šahom že vozi dvakrat na teden reden potniški vlak. Pri gradnji proge je zaposlenih izredno mnogo Arabcev, ki so kaj čudni, svojevrstni delavci. So sicer dobre moči, toda ne vztrajne; na vsem lepem se nekega dne spomnijo in izginejo v puščavi. Ko mislijo, da bo nastopila suša — zaposleni so namreč na južnem puščavskem predelu proge — in da bo trajala dalje časa, enostavno izginejo kakor kafra, ne da bi količkaj skrbeli za nadaljno usodo železnice. Niti že zaslužena plača jim ni mar. V puščavskem predelu je temperatura zelo različna. Dočim ni pozimi nikoli preveč mrzlo, doseže poleti vročina pogosto 180 stopinj Fahrenheita. V taki vročini ne morejo delati niti arabski delavci, ki prenesejo tudi najhujšo vročino. Tedaj ni mogoče z golo roko prijeti železnega orodja, ker je zaradi vročine dobesedno razžarjeno in je seveda v takem stanju vsako delo nemogoče. Pod takimi in enakimi pogoji ter težavami se gradi transperzijska železnica, ki naj pomeni novo razdobje v napredku in procvitanju Perzije. Ko bo že popolnoma dograjena in izročna svojemu na-1 menu, se še dolgo ne bo rentiraia. Zato pa bo zavalovilo skozi perzijske pustinje in puščave novo življenje, ki bo s Časom izplačalo zgradbo tratisperzijskc železnice s suhim zlatom. Časniki kradajo vesti iz radia Sir Emesley Carr je nedavno poročal v časnikarskem institutu v Londonu, da v Indiji vsi manjši, listi sprejemajo zadnje vesti, ki jih oddaja vsak večer n, pr. postaja v Chelmsfordu, in jih nato priobčujejo. Znano pa je, da je beleženje in priobčevanjc teh novic prepovedano. Seveda se zdi po vsem tem, da imajo taki majhni listi boljšo poročevalsko službo kakor največji dnevniki... Poročajo pa v zvezi s tem,' da delajo isto tudi nekateri francoski provincialni listi. Seveda je zasledovanje takih »radijskih tatvin« in pregreškov proti avtorskemu pravu v radiu težavno. A naj zdaj še kdo reče, da je radio konkurenca za dnevno časopisje Trgovina z otroki na Ktajskem Posledice tradicije in sedanje bede, V osrednjih pokrajinah Kitajske divja strašna lakota. Kitajski kmet zapušča svojo zemljo in prodaja svojo imovino skoro zastonj ter se seli v kraje, kjer pričakuje vsaj košček skromnega kruha. Zato tudi ni čudno, da v takih razmerah na Kitajskem ogabna trgovina z otroki naravnost cvete. Čeprav je trgovina s Človeškim blagom že davno z zakoni prepovedana, vendar preprost kmet iz notranjosti dežele še ni spremenil svojega pojmovanja. Trgovina' s sužnji je v notranjosti Kitajske v polnem cvetju. Pogosto se dogajajo v neposredni bližini velikih mest, s sodelovanjem roditeljev samih, pravcate dražbe otrok. V prvi vrsti se trguje z deklicami in ženami, dočim dečki niso pravo kupčijsko blago. Že od naijstarejših Časov je ženska na Kitajskem, kljub vsemu emancipacijskemu gibanju, sužnja moža. Prodajajo se dekleta, da se dobi povrnjen denar za njihovo vzgojo, in tega noben Kitajec ne smatra za slabo. Z možitvijo preide dekle .v moževo rodbino, s tem pa se njen položaj bistveno prav nič ne spremeni. Trgovina z dekleti in ženami je v mnogih primerih prav dobičkanosno opravilo. Obstojajo dobro organizirane trgovce družbe, ki imajo svoje agente po-Tsod. Javne hiše, ki so glavni odjemalec teh družb in agentov, si nabavljajo svoj živi inventar izključno pri njih in so z dobavami vedno zelo zadovoljne. Agenti so zelo spretni in izvrstno razumejo svoj zločinski poklic. So dobri poznavalci razmer, v katerih žive stariši in dekle ter brezsrčno izkoriščajo njihove težave. Prav tako pa znajo na drugi s tirani ubogim dekletom najslikovitejše opisati veliko »srečo«, ki jih čaka, če se jim zaupajo. Oblasti skušajo s pomočjo filan-tropskih društev z vsemi silami napraviti temu zločinstvu konec. Vendar pa doslej njihovi uspehi niso kaj prida. Samo z najenergičnejšimi ukrepi in z istočasno rešitvijo raznih gospodarskih in kulturnih problemov bi bilo mogoče zajeziti to ogabno trgovino s sužnji v »pro-svitljenem« dvajsetem stoletju. Velik požar v ladjedelnici. V ladjedelnici »Societe des Forges et Chantiers« v La Seyne sur Mer v bližini Toulona je nastal pred dnevi velikanski požar, ki se je širil z neverjetno naglico. Ker je v ladjedelnici trenutno vi gradnji več velikih ladij, so bili poklicani rta. pomoč gasilci iz vseh bližnjih mest in krajev. Po dvournem brezuspešnem gašenju se je vodstvo gasilne akcije obrnilo z nujno prošnjo za ojačenje na prefekturo v Toulonji.JPomoč je kmalu prispela, vendar je tudi potem še dolgo trajalo, da so ogenj, ki ga' je podžigal močan veter, omejili in pogasili. Škoda znaša .več milijonov frankov. Prijatelj godbe. »Kaj pravite vi k temu?! Ko sem sinoči igral na glasovir, mi je moj sosed razbil okna.« »Tak osel! Sedaj vas bo vendar še veliko bolje slišal. Hripa na Škotskem. Skopi Škot pri zdravniku: »...toda lepo vas prosim, gospod doktor, od mene vendar ne beste zahtevali polne takse. Pomislite samo, da sem bil jaz tisti, ki je okužil vso deželo s hripo.« Zapustila nas je za vedno naša predraga mamica, oziroma hčerka, sestra, svakinja gospa Angela Nebeier,«* Škerl žena zobozdravnika. Pogreb bc v nedeljo, cine 9. t m ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. » Maribor.Pr a g a, dne 7. oktobra 1932. Dr. Vladimir Nebesar, zobozdravnik, mož; Manja, Miloš, Boris, otroci; Karolina Škerl, mati; Antonija Pinter, Karluči Prodanovič. Lenka Lenard, Anica Goir.hoč roj. Škerl, sestre; Zoran in Stanko Škerl, bi ata; Ferdo Pinter, Rado Lenard. Giorgjc Prodanovič, Ivan Gomboč, svaki. 3359 » / stena, mm mm "Mariborski »VEČERNIK« Mra V M a r i 6 o r h, 'dne S. X. 1932 ——■■■■imun m n in ii m —mri POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR. NARODNI DOM j Ustanovljena 1.1882. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Stanje hranilnih vloe 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7ty. milijonov Din ii Rentni davek plačuje iz svojega. j Opravilna številka E IV 3272/32 12 Opravilna številka: E IX 2153/32 10 Jft Dražbeni oklic Dne 26. oktobra 1932 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Cenilna vrednost: Najmanjši ponudek: Mesto Maribor vi. št. 200 Malečnik vi. št. 16 Din 77.428*40 in Din 7.403*14 Din 38.714*20 in Din 4.936-- V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okraino sodišče v Mariboru, odd. IV. dne 15.9.1932 Opravilna številka: E IX 2974/32 Dražbeni oklic. S2M Dne 21. novembra 1932 dopoldne ob 10. uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: k. o Slivniško Pohorje vi. št. 18 cenilna vrednost: 179.317*90 Din vrednost pritikline: ■ najmanjši ponudek: 119.545 26 Din. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. |]L dne 17. septembra 1932. • Opravilna številka: h IX 1420/32 . § Dražbeni oklic. Dne 21. nov. 1932 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: k. o. Spod Hoče vi. št. 368 Cenilna vrednost 279.220 Din vrednost pritikline: — najmanjši ponudek: 186 147 Din V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX. dne 17. septembra 1932. Dražbeni oklic Dne 23. novemb. 1932 dopoldne ob 10 uribop11 podpiranem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremični11 zemljiška knjiga: k. o. Sv Lovrenc na Poh, vi. št. iU® cenilna vrednost: Din 79.755 — vrednost pritikline: — najmanjši ponudek: Din 53.170 — V cstalem se opozarja na dražbeni oklic, ^ je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru odd. flC dne 21. septembra 1932. § Opravilna številka E IX 2846/32 —8 Dražbeni oklic » Dne 16. novembra 1932 dopoldne ob 11. uri bo P11 podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičn111. Zemljiška knjiga k. o. Lobnica vi. št. 34 Cenilna vrednost: Din 56.095*95 Vrednost pritikline Din 2.375’— Najmanjši ponudek: Din 37.397*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je na na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX. $ Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IŽ* dne 16. 9. 1932. 491/22 Opravilna številka E IV Dražbeni oklic Dne 4. novembra 1932 dopoldne ob 10. uri bo Pr^ podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremicnl Zemljiška knjiga k. o. Pobrežje vi. št. 900 Cenilna vrednost: Din 77.300*— Vrednost pritikline: — Najmanjši ponudek: Din 38.650*— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je ofiflasitl dišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dr. v sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremlčn’,ie škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki j® na | na uradni deski sodišča v Mariboru, Okrajno sodišče v Mariboru, odd. •*' dna 20. 8. 1932 b» Tlchy i Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Ma-ribor, Slovenska ul- 16, tel. 2756, prodaja elektroinstalacIJe stanovanjski!! N*, vil, gospodarskih objektov, zaloga jnotorjev, lestencev, svetilk, elektro-■astalacijskega b laga po konkurenčni jeni. 1603 Po zelo nizki peni na prodaj otroški .voziček in železna otroška postelja. Poizve se v Koroščevi ulici 6, pritličje vrata 5. 3320 Dva gospoda sprejmem na stanovanje, zelo dobra hrana. Rotovški trg 8/1, vrata 2. 3321 Kotel za svinjekuho (70 cm v premeru) z nastavkom in kurilno napravo, kletke za ptičke, sobni kloset in zavese na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 3319 Sostanovalca sprejmem. Naslov v upravi Večernika. ________________________________________3324 Lepo, zračno, čedno opremljeno sobo oddam enemu ali dvema solidnima gospodoma.'Sodna ulica ‘14/IL vrata 8. 3326 Dva gospoda sprejmem na hrano in stanovanje. Pobreška cesta 9a. 3347 Razlagam knjigovodstvo, teoretično ali praktično, na jasen, vsakomur razumljiv način. Naslov v upravi. 3348 Tudi jezikovno nenadarjeni 'judje se naučijo pri meni z lahkoto nemščine ali italijanščine. Uspeh isi-guren. Naslov v upravi.______________3349 Poštenega delavca sprejmem na snažno in ceneno stanovanje. Koroška gesta 74, pritličje, levo. _______________. 3350 Sobo in kuhinjo oddam dvem a'.i trem osebam. Gaieva. ulica 4, pri Koroški cesti. 3254 '■> -*»-A«-- mm -pii. i" " i ■ Kupim rabljene trgovske stelaže in pult. K. Dobljekar, Tattcnbachova ul. 3. 3352 Radioaparat, tricevni, kompl. z zvočnikom, mandolino, »Vio« aparat, električno peč, ugodno prodam. Verdnik, Ruška cesta 2. 3356 Sprejmem takoj majhno prazno sobo z klavirjem ali brez v centru mesta, Naslov v upravi Večernika. 3318 Sobo s štedilnikom oddam eni ali dvem osebam proti postrežbi pri zakoncih brez otrok v Mag-dalenski ulici. Naslov v upravi. 3316 Dve lepo opremljeni sobi, s posebnim vhodom, električno razsvetljavo oddam takoj trem gospodom ali gospodičnam, na željo tudi s hrano. Delavska ulica 9. 3317 m eno garažo takoj oddam v najem. Naslov v upravi jVečernika«, 2827 Sposojamo gramofone in plošče po Din 1.—. »Šla-Jfcr«, Slovenska 18. 251)1 Itovo meblirano solnčno gobo v novi vili .v, magdalenskem predmestju oddam dami (uradnici ali učiteljici) za Din. Naslpv v upravi. 3262 Enosobno stanovanje 8 kuhinjo, balkonom, vodovodom, v Moderno zidani vili, oddam dami za Din v m-agdalenslem predmestju. ^Naslov v upravi. 3263 Opremljeno, parketirano sobo 2 elektriko in prostim vhodom, blizu koroškega kolodvora oddam s 1. oktobrom. Vprašati od 12. do 16. ure v, ^Puškinovi ulici 11/1. 3280 Epčno oljeT*" sveže od nove žetve priporoča J. ‘|ochmiiller, tovarna bučnega olja, Ma-Jjibor, Taborska ulica. 3284 kuhinjo in kabinet, kakor tudi sobo in kuhinjo oddam. Po-J^ežje, Zerkovska cesta 24. 3286 S sobi, Parketirani, kabinet, kopalnico in vrt °ddam takoj. Naslov v upraVi Večer-|4j|ka. 3288 V*»kdo, 81 je član posmrtnega zavarovauja •Merkator«, se naproša, da . pošlje svoj naslov in številke tprejemnega llsta na; Stanko KoCar, Maribor, Kolška cesta 10. 3343 Veliko vilo v mestu dam v najem. Naslov v upravi lista. 3314 Valvasor na prodaj, tudi proti odplačilu. Naslov v upravi._____________________________ 3311 4sobno stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami v, novi zgradbi oddamo s 1. novembrom. Naslov v upravi »Večernika«. 3309 Prazno sobo s posebnim vhodom, električna luč, peč, oddam takoj poceni posamezni osebi. Kuhati ni dovoljeno. Stritarjeva ulica 5/1.____________________________ 3299 Sobo, lepo, novo opremljeno takoj oddam. Vprašati pri K, Pečenko, Aleksandrova cesta 6. 3305 Kuplnt zložljivo posteljo. Naslov v upravi »Večernika«. 3301 Mlss Edlth Oxlcy, diplomirana na univerzah Cambridge in Parts, se priporoča kot učiteljica za angleški in francoski jezik. Prevzame tudi prestave v teli jezikih. Gregorčičeva ulica 12/11. Vprašati od 12. do 14. in od 19. ure naprej. 3256 Psico, \Y". leta staro, krasno angleško dogo prodam. Naslov v upravi Večernika. 3340 Dober vinski mošt, liter po Din 6 v restavraciji »Trije ribniki«. 3329 Glasovir »Mignon Stutziliigel« na prodaj. Vpraša se Koroška cesta 20 v trgovini. 332E Hiše v Mariboru in okolici prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. 3328 Malo stanovanje, dve sobi (v eni se lahko kuha) s stekleno verando oddam eni ali dvema osebama, opremljeno ali prazno. Meljska cesta 59/1. 3296 Modne liste Kje se kupi solidno in po ceni? Kompletna spalnica, pleskana po želji! 2 omari “■ S poslalfi 2 notni omarici 1 psiha z opledalom 2 tridelne arfrik-madraca 2 llina vložka 2 flanelasti odeji 2 blazini iz perja 1 otomana 3302 VSE JAM CENO ZA D Ut 3930 F. NOVAK Vetrinjska ul. 7. — Koroška c. % . "* Večja tvrdka ustanavlja skladišča v vseh mestih. Iščemo zanesljivo osebo kot poflovodjo (kinjo) podružnice z mesečnimi dohodki od 600 RM. Popolnoma nova metoda prodajanja. Ponudbe na: Paralin*Export Kassel - Deutschland ga jesen m zimo ■iskovne zadruge Maribor, Aleksandrova c. 13 Otvoritev krojaškega salona „GENTLEMEN“ ^njenemu občinstvu naznanjava, da sva otvorila na Aleksandrovi cesti št. 26 krojaški salon za dame in gospode ter se najvljudneje priporočava Štuhec Vinko Kosi Mirko Citaite „Vežernak“! Spomnite se CMDI Najprisrčnejša in najgloblja zahvala vsem, ki so nam v teh težkih dneh na katerikoli način Izkazali sočustvovanje ter lajšali s sopomočjo zadnje dneve življenja našemu nepozabnemu SLAVOJU DIMNIKU v nedeljo, dne 9. oktobra v bivši gostilni 'e*SGER V KOŠAKIH. Za godbo, dobro kuhinjo Prvovrstno pijačo bo preskrbljeno. Specljalitcta ^enice. — Za obilen obisk se priporoča gostilna 3315 _ Karolina Walla. Zahvala. ljudski samopomofl v Mariboru se tem potom najiskreneje zahvaljujem za takojšnjo izplačilo podpore po moji pokojni biateri gosp. Jožefi Pleteršek in priporočam to prekoristno društvo vsakomur najbolje. Pobrežje, dne 8. oktobra 1932. ^8 Jožefa Senekovič. Žalujoči ostali ''StrsO. IMaH&ofcEi^VE C E R NI K« Jutra' 'V'M a 'r i S "C‘ ranje. ^ Pogoji so razvidni vsak dar. pri blagajniku 45. pehotnega polka, * Iz pisarne 45. pehotnega polka br. 10.874* USODA LJUDI! Prosluli astrolog profesor Helčn se Je odločil Izgotoviti Vam brezplačno Vaš jjjjj roskop. Slava prof. Helena je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba ovot^L nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo Ijenost od njega, meji na čudežnost Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkim* gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo °s. uji, napove Vam. kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis Pfetet0e|i sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste in . jo boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobi*® gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico! Citajte, kar Vam piše sam profesor-astrolog Helžn. Spoštovani prijatelji! , $ 2e ko sem samo omenil, da bom izgotavijal horoskope brezplačno. Je bil ^ kajšnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljam« roško po v. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zs®P 1 Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur po vrsti, kakor bajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj. pS Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vs«-^ je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavlm s proučevanjem zvezd ln n/ :,»jfc® vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do 5*° usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi. . svtfl To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite to* Zp naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem Vam o Vaši usodi več, nego bi , jj trall za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko s,af°|V' v zameno za moje stroške ml priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na ®oj vod tako-le: Astrološki laboratorij K. Havelka Praga-Vlnograde. Sleszkd 116-M. Poštni predal 28. Češkoslovaška. ofp0 Oprostite ml, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgo delo potrebujem miru In zbranih misli. (Prof. Hel6n le star 86 let.) i d« Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo In zaupanje ter sl bom prizade Vam napovem lepšo pot bodočnosti. Vas vseh vdani pnf* prot Helčn. astrolojj, Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok — marveč učenjak, ki je vse svoje šnt i posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam Jih morda Pr,p jp-1 usoda. ll|||||||||||lillllllll»lllHllllllinillllllllinillllllillllllllli..illllllllinilllltllllltllllHlllllllilllinilllllllllllllllllllll»lllllllllll»l»lllllll»l»ll»ll»l»lll»»l1»»IHIIIIIIIIIIllliliintt!iinmmaiim|rHiliiiili Centrala : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica: CEL)® nasproti pošte prej IUZNOŠTAJERSKA HRANILNIC* Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno %iimiiiiiiiiiiiiiimnimiiiiiiiuiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiUHi»iiiiiiiiiiiiiiiiniiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiinHiiiiiiiHm»iMi)!iuiMiMiniiHiiii>iii'iiiiitMiiiitH''l|l,l!!!ii!l!^ Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja tn urednik: RADIVOJ REHAR STANKO DETELA v Maribor« Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavni