KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO III. letnik Ljubljana 1955 1. številka Vsebina prve številke: Pismo Edvarda Kardelja Ivu Ribarju-Loli — Stran 1 V. Smole j : Prešeren in narodnoosvobodilna vojna — Stran 5 D. P i r j e v e C : Družbeno politični vzroki slovenske Moderne — Stran 15 J. Šorn : Ljubljana in kmečki upor v letu 1635 — Siran 22 I. Mohorič: Zg'odovina fužin tib Bistrici pri Kammku — Stran 25 P. Ribnikar: Posestne in gospodarske razmere loško-snežniškega gospostva od XVI. do XVIII. stoletja — Stran 35 J. Sasel : Doneselk Ik zgodovini Prekmurja v starem velku — Stran 40 H. G. Andonovski : Stanko Vraz, »Ilir iz Štajera«, izdajatelj make- doinskih marod'nili pesmi — Stran 50 MUZEJSKE NOVICE: E. P.: Delo in razvoj Notranjskega muzeja v Postojni — Stran 51 IZ NAŠIH REVIJ - Stran 53 IZ NAŠIH KRAJEV - Stran 54 ZGODOVINSKO BRANJE: J. Š.: Loški razgledi I. — Stran 55 J. S.: Nace Sumi, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani — Stran 53 Sliika na ovitku: F. S m e r d u : Ilegalec (bron) Barvna priloga: M. J a m a : Pokrajina (olje, platno) Vinjete so delo prof. J. Plečnika Ureja uredniški odbor Odgovorni uredniik Zvone Miklaviič Izdaja in zalaga; Zgodovinsko dirujštvo za Slovenijo, sökcija za lokalno zgodovino. Predstavinik Jože Šorn. Oprema ing. arch. Ivo iSpinčič. Tiska liskarna iToneta Tomšičac v Ljubljani. Uredništvo in ujpiaiva v Ljubljani, Mesitni trg ZT/III (Mestni arhiv). Tekoči račun pri Mestni ihranilnici Ijubljamaki ;št. 601-505-1-75. Letna naročnina 400 din, posamezna številka 150 din. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK III LJUBLJANA 1955 ZVEZEK 1 OB DESETLETNICI OSVOBODITVE PISMO EDVARDA KARDELJA IVU RIBARJU-LOLI Z DNE 12, AVGUSTA 1942' Dragi Fisher!^ Danes sem končno dobil Tvoja pisma št. 2, 3 in 4. Politkomisar Zumberaško — pokupskega odreda mi je hkrati sporočil, da bo čakal na moj odgovor do 10. t. m. Ker pa sem pismo prejel šele danes, nisem mogel poslati pošte po njem. Pošiljam jo torej po redni poti, zaradi česar se bo verjetno precej zakasnila. Jaz isem Ti medtem poslal še eno daljše pismo v odgovor na Tvoje z dne 7, julija; pisal sem tudi Stevi^ oziroma zagrebški organizaciji, ker od Tebe nisem dobil nobenega odgovora in sem se bal, da se Ti je kaj zgodilo. Zato sem bil danes veselo preisenečen, ko sem dobil Tvoje pismo. Hkrati prejmi moje iskreno tovariško sožalje zaradi smrti Tvoje tovarišice. Lahko si mislim, kako Ti je pri duši. Vsak od nas mora nekaj žrtvovati v tej borbi. Zdi se mi, da bomo še mnogo izgubili, preden bo fašizem uničen. Valdesu sem izročil pošto in Tvoje brzojavke bodo odšle še danes, kamor so naslovljene. Zveza je dobra; štirikrat dnevno. Lahko nam pošlješ veliko materiala. S hrvatskim glavnim štabom nimam zveze. Italijani so razbili Goranski odred in pri nas pripovedujejo, da se' je mnogo partizanov vdalo Italijanom. Ta demoralizacija se je nato prenesla na naš teritorij in se je vdalo Italijanom 60 mož Kočevskega odre- da, večidel z orožjem. Med Kolpo in železnico Sušak—Ogulin so zdaj zelo močne ita- lijaoiske posadke, zaradi česar naše patrulje ne morejo dobiti zveze s Hrvati. Sedaj smo poslali na ta sektor močno patruljo in upam, da bomo zvezo kmalu vzpostavili. Tačas bom pošiljal vse, kar je važno za Hrvate, Tebi, oz. preko Dede'' Staremu^ Poslal sem mu že nekaj poročil, do sedaj pa še nisem dobil odgovora. Prišlo je samo vprašanje, ali si prišel v Zagreb, nakar smo odgovorili, da si tam zdrav in cel. Pri nas je zdaj malo bolj mirno. Imam pa občutek, da je to tišina pred vi- harjem. Ne vemo še, zakaj. Italijani niso izvedli svoje ofenzive do konca. Prodrli so do Kočevja in Kolpe, nato pa poslali svoje čete proti Hrvatski, en del pa nazaj v Italijo. Sodimo, da so šli na Hrvatsko zaradi ofenzive Vrhovnega štaba. Italijanski vojaki pa govorijo, da gredo na turško fronto in da jih pospešeno pošiljajo na fran- cosko mejo. Morda je to v zvezi s tako dolgo obljubljano drugo fronto. Zdi se mi nam- reč, da je tokrat stvar bolj resna in da bosta Anglija in Amerika tam nekje v septembru morda vsaj poskusili napraviti kake ofenzivne akcije proti Nemcem in Italijanom. V ostalem opažamo, da se italijanskih čet loteva utrujenost in demoralizacija. Pri nas italijanski vojaki sami pišejo po zidovih: »Noi siamo senza patria — evviva la Russia!« Že nekajkrat se je zgodilo, da so vojaki pobili svoje oficirje. Rezultati italijanske ofenzive so za nas precej hudi. Ne toliko v pogledu naše žive sile, kakor v pogledu posledic za civilno prebivalstvo. Vso Notranjsko od Ljub- ljane do Kolpe so večji del požgali. Požigali so sistematično, od vasi do vasi. Moške, ki so ostali doma, so deloma pobili, deloma odvlekli v Italijo. V plodnih krajih so prebivalce vaisi v celoti izselili v Italijo, polja pa uničiH. Ni skoraj vajsi, v kateri ne bi ubili 20 do 40 ljudi. Lahko si predstavljaš, da je v takih pogojih politično delo izredno težko. Očitno je njihov namen popolnoma uničiti narod. Saj to navsezadnje ni nič posebnega, uničiti milijon ljudi v takemle času. Preti nam torej nevarnost, kakršne ni bilo niti v Srbiji niti na Hrvatskem: da bomo ostali jutri na neobljudenih pogoriščih in da bomo po vojni morali po vsej Evropi iskati Slovence, da se vrnejo domov. Zanimivo pa je, da pri ljudstvu ni videti kaj dosti 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO panike. Celo tam, kjer so največ pretrpeli, se odnos preostalih prebivalcev do parti- zanov ni poslabšal. Nekateri se bojijo in skoraj na kolenih prosijo partizane, naj ne hodijo v njihove vasi, da jim bodo rajši sami prinašali hrano v gozd, drugi pa pra- vijo: »Kar noter, bratje! Pa naj ubijejo še mene in vse požgejo! Ne vdamo se jim!« Partizane smo v veliki večini uspeli zadržati na terenu. Res je, da se jih je okrog 200 vdalo Italijanom, večji del celo z orožjem, in da se jih je nekaj razkro- pilo po vaseh in gozdovih ali pa so zakopali orožje. Vendar pa so ostale cele čete in bataljoni, ki smo jih hitro zbrali in povezali. Na teren sta odšla tudi dva člana Tov. Edivaid Kardelj Glavnega štaba, tako da se reorganizacija zdaj z uspehom izvaja. Pereče je vpra- šanje prehrane, upamo pa, da ga bomo nekako rešili. Naši so že na dveh mestih na- pravili ofenzivo in dosegli nekaj uspehov. Smolo smo imeli s četo, ki smo jo hoteli poslati na Primorsko.* Ni se mogla prebiti in so jo pri tem precej razbili. Zdi se, da je padel tudi komandant bataljona,^ ki jo je spremljal. No, osnovno živo silo smo ohranili in vojska, ki nam je ostala, je mnogo boljša po moralnih in vojaških spo- sobnostih in čvrstejša. Nekaj časa bomo partizani kakor na začetku, medtem pa se bo položaj menda tukaj popravil. V vaseh, ki so jih osvojili, poskušajo Italijani tudi pri nas postaviti belogar- distično oblast (mešanico mihailovicevcev in reakcionarnih klerikalcev). Dali so jim celo orožje.^ Po naših podatkih pa niso imeli pri tem nikjer kaj prida uspehov, zato so tudi začeli s takim klanjem, kakršnih je malo v zgodovini. Trdnost OF je res ne- omajna. Značilno je, da je n. pr. Ljubljana v mesecu juliju kljub popolni blokadi, kljub ofenzivi in kljub temu, da so odpeljali v konfinacijo že 6000 njenih prebival- cev, spet zbrala okrog 350.000 lir prostovoljnih prispevkov za OF. Vendar pa je res, da dela bela garda s polno parO' in postaja čedalje bolj nevarna. Na drugih sektorjih, kjer nam je še ostalo osvobojeno ozemlje (Italijani so ga zasedli šele 1/3), smo se bolje pripravili za ofenzivo. Zavedamo se, da tudi tu ne bomo mogli vzdržati okupatorjevega navala, če bo tako močan kakor na Notranjskem. Zato smo na tem sektorju osredotočili del čet z namenom, da bomo med ofenzivo lahko z 2 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA njimi manevrirali, nato pa jih umaknili v skladu z našim načrtom, drugi del pa bo moral v vsakem primeru ostati na terenu. Ti veš, kakšna je Slovenija. Ce Italijani navalijo z velikimi silami, se na Dolenjskem ne bodo mogle obdržati velike edinice. Znano Ti je, da so pri nas povsod ceste in vas pri vasi. Po naših računih Italijani prej kakor v enem mesecu ne bodo mogli organizirati tako obsežne akcije proti nam. Med- tem pa jih bomo dobro bili. Naša I. udarna partizanska brigada (bivša proletarska),* je dokonično formirana. Šteje sicer le 500 mož, toda za naše razmere je to dovolj. Saj pri nas ne moremo imeti velikih enot. Upam, da nam bodo bližnji dnevi prinesli prve rezultate. Italijani so v ofenzivi precej izgubili. Krimski odred se je kar dobro držal, zlasti njegov drugi bataljon. Italijanske izgube nam točno še niso znane. Samo pri Sodražici in samo v enem dnevu so imeli okrog 350 mrtvih.Sodimo, da so imeli Ita- lijani vsega nad 1.000 mrtvih. Orožja žal nismo dobili, razen nekaj avtomatskih in navadnih pušk. Ce upoštevamo, da smo ga mi zgubili mnogo več, moramo reči, da smo v materialnem pogledu dobili v tej borbi precejšnje batine. Upam, da bomo to kmalu popravili. Proti sektaštvu, o katerem si nam pisal, smo šli tu v odločno borbo. Zamenjali smo celo vrsto komandantov in politkomisarjev in izdali posebno številko »Dela«, ki je vsa posvečena boju proti sektaštvu. Tudi mi smo opazili, da se je sektaštvo pojavilo naenkrat s tako silo, da je začelo ogrožati vso našo partijsko linijo. In to v vseh tistih vprašanjih, o katerih nam pišeš v zvezi s položajem v drugih pokrajinah Jugoslavije. Dogodilo se je n. pr., da so naši »vojvode«, kakor smo mi krstili nekatere naše koman- dante in politkomisarje ... povzročili celo krizo v OF. Krizo smo premagali, hkrati pa začeli krepko udarjati po nosilcih sektaštva. Tudi mi smo morali izdati nekaj admi- nistrativnih ukrepov proti tem sektašem. Začeli smo reorganizirati sodni aparat, pre- povedali smo štabom, da bi streljali ljudi, organizirali smo izredno sodno komisijo, ki ima edina pravico soditi civilne osebe na smrt, po odredih pa smo postavili odredna sodišča, ki imajo edina pravico soditi partizane na smrt zaradi njihovih prekrškov. Proglasili smo, da bo ustreljen vsakdo, ki bo na svojo roko streljal. Malce sem se bal, da morda ne kažemo preveč liberalizma v tem pobijanju samovoljnosti naših »vojvod«. Tvoje pismo pa me je prepričalo', da smo na pravi poti, še bolj pa seveda zadnje Dedovo sporočilo. Mislim, da smo nevarnost sektaštva premagali. Sedaj je povsod srdita partijska kampanja. Z zavezniki smo odnose utrdili. Kajpada moramo biti budni in takoj udariti, čim bi se kaj podobnega še pojavilo. Nevarnost je velika, kajti sedaj imamo celo na vodilnih mestih zelo mlade partijce, ki so prišli v Partijo iz OF. Ravno za te kadre je karakteristično, da ne razumejo popolnoma važnosti OF in so najbolj nagnjeni k sektaštvu. Naši vodilni ljudje so tu pogrešili, kar se nam zdaj na vsakem koraku maščuje. Spričo ogromnega množičnega dela so pozabili vzgajati nove partijske kadre v duhu marksizma in leninizma, posebno pa v duhu prave partijnosti. Tako smo zdaj, sredi oborožene borbe, prisiljeni prirejati tečaje za naše aktiviste in te dni bomo odprli celo partijsko šolo. Vse to nam jemlje veliko sil, toda za uspeh naše borbe je neogibno potrebno, da v čim krajšem času prekujemo naš novi partijski aktiv, da se bo otresel sektaštva in ultralevičarstva, ki se tukaj pojavlja kot prava otroška bolezen novih komunistov. Že zadnjič sem Ti pisal, da se težišče borbe prenaša na nemški del Slovenije. Mislim, da bi utegnilo imeti vsako zavlačevanje tega usodne posledice. Tu smo tako daleč, da smo zlasti po zadnji italijanski ofenzivi popolnoma odrezani od teh pokrajin. Tam pa se zdaj bijejo veliki boji, ki se širijo vse dalje in dalje. Skoraj vsa Slovenija je v ognju. Naši so na Gorenjskem in Štajerskem zaplenili precej orožja in pokazali množicam, da je Nemce mogoče tolči. Moramo iti tja, sicer ne bomo mogli usmerjati razvoja dogodkov v Sloveniji. To mislim izvesti čimprej.^' Vprašal sem Starega, ali se strinja, da grem s CK KP Slovenije tudi jaz. Kot veš, sem bil vedno nekoliko lokal- patriot. Tokrat pa mislim, da bi bilo dejansko hudo napačno, če bi šel iz Slovenije. V tem primeru bi šel z menoj tudi Valdes, a za Starega imamo tukaj pripravljen apa- rat na taki valovni dolžini, da bomo lahko z njim v vsakodnevni zvezi. Prav tako tudi s Hrvati. Trenutno je zdaj po italijanski ofenzivi pri nas precej mirno. Zelo doibro bi bilo, če bi prišel za nekaj dni k nam. V Zumberaškem odredu Te bo prevzela naša 3 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO patrulja in Te hitro privedla sera. Uredi potem tako, da se boš lahko tudi vrnil, če bo potrebno. Ce je mogoče, prinesi s seboj kar največ raznih dokumentov, ki jih bo naša tehnika razmnožila. To so lahko tudi komplicirani dokumenti, vse, kar je sploh potrebno za gibanje po Hrvatski. Brez pretiravanja lahko rečem, da takšne tehnike, kakršno ima naša Partija v Sloveniji, ni imela še nobena ilegalna Partija. V naši teh- niki lahko ponarediš vse — od denarja do dokumentov. Ce torej karkoli potrebuješ, pošlji semkaj predloge. Tvojega starega bi tukaj prav radi sprejeli.*' Naj pride takoj. Vsekakor bomo uredili pot do hrvatskega Glavnega štaba. V nekaj dneh bi lahko bil tu, kar bi bilo^ zelo koristno zanje in za nas. Ves Izvršni odbor OF je namreč z nami pri partizanih. Vzpostavili smo celo neko vrsto vlade, pa bi bilo zelo dobro, da se s Tvojim starim porazgovorimo o splošnih političnih vprašanjih Jugoslavije. Kar se tiče H., premisli, kaj se ti zdi bolje. Teror je pri nas strašen, Ljubljana hermetično zaprta (razen za nas, ki nam še vedno uspe, da pridemo' ven ali noter). V nekaj tednih se nam obeta nova ofenziva — H. torej ne kaže drugega, kakor da ostane pri nas, če se ji hoče partizanskega življenja. Torej, kakor vi sami odločite. Sicer pa — gozdovi, planine in lepo vreme. Premagaš vsako bolezen, pa tudi za živce ne more biti nič boljšega od tega zelenja. Pričakujem vas torej v kratikem. Vsi tovariši Te lepo »pozdravljajo in želijo, da bi Te kmalu videli. Ce si v zvezi s Starim, prosim, pošlji to pismo tudi njemu. Smrt fašizmu — svobodo narodu! S tovariškim pozdravom Beve-Krištof" P. S." V Žumberačkem odredu Te čaka naš tovariš, ki ima posebno nalogo, da vzpostavi zvezo s Teboj. Privedel te bo direktno k nam. Pridi gotovo! Ravnokar sem dobil poročilo z Gorenjskega. Nemci izvaja jo strašen teror, toda naši jih dobro bijejo. Oprosti mi slab jezik. Tipkajo mi dekleta, ki ne znajo srbskega oz. hrvat- skega jezika. OPOMBE /. Snbohrvatski izvirniik t arhiTu Zffodoviiiskega oddelka GK ZK Jugoslavije (16—559). f(Iz knjige, kd je sedaj v tisku: Zbornik .dokumentov in podatkov o NOV jugoslovanskih narodo-v, del VL, knjiga 3, Borbe v Slooeniji 1942 (junij- avguist). Pripravila za tisk Voijnozgodovinski inšfitat JLAin Zgoidovimski arhiv CK ZK Slofvenije, izdala Državna založba Slovenije.) — 2. Ivo Ribar-Lola. — 5. Ivan Krejačic. — 4. Kominterna. 5. Tiito. — 6. Glavmi štab je sklenil okrepiti osvobodilno borbo v Slo>venskem Primorju s silami iz Ljubljanske pokrajine in je v ta namen formiral poseben odred po;d poveljstvom Stanka Korvača-Smelfga. Odred je sredi julija prekoračil bivšo i^alijansko-jugoslo- vansko mejo im padel itakoj v številne za,sede itaMjansikega XXIII. armadmcga korpusa. Kljub temu se je iprebijal dalje, dokler ga niso Italijani pri Ostrožnem vrhu obkolili in ga ra^zbili. Pri tem jo pri vasi Jurešče 1. avgusta 1942 padel Stanko Kovač-SmeK. — ?. Stanko Ko^-ač-SmeH. — 8. Mišljene so belogardistične vaške straže. — 9. Gre za brigado >Taneta Tomšiča<, fci se je iz >proletarskec preimenovala v >Uidarno<. Tov. Kardelj pravi o .tem: >Poleti 1942 je priišla liz MoSkv-e (Kominterna) v Sh>venijo (preko Zagreba) depeša, v kateri so kritizirali naziiv vproletarsika brigada« in zahlevali, da ga ne ¦»uporabljamo. TaJirat smo lahko dobili zvezo z Vrhovnim Štabom l(Titom) samo preko Moskve. Ker nam Vrhovni štab ni o torn nič sporočil, smo s-klepaji, da soglaša s Komintemo. Zato smo preimenovali slovensko proletarsko brigado, ki smo jo osnovali prav tiste dni, v I. udarno partizansko brigado. Sele konec 1942 smo zvedeli, da je tov. Tito odbil zahtevo Komintcrncj. — 10. Število padlih je nekoliko pretiramo. — 11. CK KPS in Glavni štab Slovenije sta od julija 1942 skušala okrepiti ratajo v nemški okupacijski coni Slovenije. Zastoj akcije t tem predelu se jima je zdel nevaren. Zato so poslali na pomoč II. grupo odredov ter razmišljali tudi o tem, da bi se vodstivo pre- selilo na Gorenjsko ali na »- storil novembra 194ß. Pokazalo se je, da je bila odločitev CK oin Gl. štaba pravilna, kajti iz Dolomitov so mnogo laže vodili vstajo v nemški coni in v Primoiju, in se je aktiraost v teh krajih močno okrepila. -(Po izjavi E. Kardelja). — 12. .Sredi 1. 1942 bi moral priti na sk>vensko osvobojeno ozemlje dr. Ivam Ribar. Prihod je preprečila italijanska ofenziva v Sloveniji. — 13. Edvard Kardelj. — U. Nadaljnje besedilo je pripisano s črnilom. 4 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA PREŠEREN IN NARODNOOSVOBODILNA VOJNA VIKTOR SMOLE J Boj Slovencev za nacionalno in socialno osvoboditev v letih 1941—45 je imel tudi veliko kulturno vsebino; zato je v NOB, zlasti v tisku, povsem naravno sklicevanje na slovenske duhovne velikane kot glasnike naprednih idej in videe svobodne prihod- nosti. Med velikani, ki poosebljajo sloven- sko pozitivno preteklost, zavzema prvo me- sto France Prešeren. Dušan Moravec,* ki je doslej edini skušal opozoriti na Prešernovo mesto v NOB, se je moral že zaradi ozko odmerjenega okvira v dnevniku omejiti na nekaj zelo vsakdanjih in maloštevilnih ugo- tovitev. Nekaj prešernian iz osvobodilne vojne je bilo zaznamovanih v katalogu Pre- šernove razstave^ (1946) in, delno razširje- no, v brošuri Prešerniana.' Gradiva, ki se nanaša na Prešerna, Udovič v svoji biblio- grafiji* kajpada ne navaja posebej, temveč pomešano med ostalim. Prešernov album' je vključil v svoje ilustracijsko gradivo tudi nekaj posnetkov iz osvobodilnega tiska. Drobne pa značilne stvari na Prešernov naslov je kajpada priobčeval skorajda ves naš tisk po osvoboditvi, a tudi to biblio- grafsko ni zbrano. Tudi naše razpravljanje téme ne izčr- pava. Iz ogromnega gradiva obravnava samo nekatere izbrane momente, ki pa ven- dar v bistvu dovolj tipično kažejo odnos NOB do Prešerna. Osvobodilno gibanje je od prvih dni vi- delo v Prešernu idejnega velikana, čigar duhovno dediščino samo prevzema in čigar daljni nacionalni in človečanski misli hoče v naših dneh izvojevati zmago. Ko se je 1941 obnovil nekdanji Slovenski Poročevalec, sedaj kot glasilo osvobodilne- ga gibanja, je takoj v prvi svoji številki, ki je izšla maja 1941, svoj prvi, uvodni čla- nek končal s citiranjem kitice iz Prešerno- ve Zdravljice.' Prva številka Mlade Slovenije, glasila Mladinske OF, poznejše Zveze slovenske mladine, ima sestavek »Pesem mladine 3. december 1941«. Članek izprašuje, ali se nam je posrečilo realizirati Prešernov kul- turni in politični program. Župančičeva generacija je izvojevala njegov kulturni program, na nas je, da ostvarimo njegov politični program. »Danes se slovenska mla- dina svojemu geniju zaklinja, da bo žrtvo- vala vse, da uresniči njegov politični pro- gram — Zedinjeno Slovenijo —, ki edina more jamčiti tudi za svobodo slovenske kul- ture.«' Po sklepu vodstva osvobodilnega gibanja je proslava Prešernovega rojstnega dne leta 1941 postala vseslovenska zadeva. Slov. Por. 29. nov.' prinaša članek »Prešernov dan — naš slovenski dan«, kjer pravi: Še nikoli ni slovenski narod proslavljal oblet- nico Prešernovega rojstva v tako usodnem razdobju kot letos. Govore nam, da je hlap- čevstvo naša dedna lastnost in naše narod- no prekletstvo. Prešeren pa pravi drugače: Največ sveta otrokom sliši Slave. Straho- petci so danes politikanti, ki iščejo pro- gram, »slovenski narod pa črpa svoj pro- gram iz samega sebe, iz svojega narodnega in ljudskega hotenja, ki ga je sodobno do- gajanje do kraja izoblikovalo, ki ga je pa čudovito zajel že Prešernov genij, genij pristno slovenskega duha« v kiticah Zdrav- Ijice. »V letošnjem letu dozoreva pred nami sinteza novega slovenstva, sinteza slo- venske kulture in slovenske puške. Njen posrednik je naša slovenska mladina.«^ Ne da bi vedel, kako osvobodilno gibanje s Prešernovimi besedami razlaga ta svoj program, ga je nekako istočasno citiral Ivan Regent v Moskvi. Ko se je začela ustvarjati protifašistična fronta Slovanov, je na vse- slovanskem sestanku dne 10. in 11. avgusta 1941 govoril v imenu Slovencev in med slovenskimi kulturnimi velikani imenoval tudi Prešerna in zaključeval : »... gre za to, da bi cenili svobodo in samostojnost lju- di in narodov tako, kakor jo cenijo ljudje in narodi, ki se zavedajo, da, manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svet- lim soncem sužni dnovi.«' Prav tako v leto 1941 pada članek v re- viji »Osvobodilna fronta«, ki je pod ured- ništvom Borisa Kidriča, Edvarda Kocbeka in Zorana Poliča izhajala v Ljubljani, tiska- na 1941 in 1942. Druga, decembrska številka iz 1941 ima uvodnik pod naslovom »Praz- nik Prešernovega rojstva«. Poudarja stalno živost njegove besede in njegove misli, ki je posebej aktualna v novih razmerah osvo- bodilnega boja. Toda razen v ta gesla, ob- ljube in pozive se potopimo tudi v Prešer- nova »velika in nepremakljiva načela živ- ljenja, ki nam tudi na tem velikem prelo- mu jasno kažejo pravo in rešilno smer.« Izmed teh idej sta za nas vodilni zlasti nezmagljiva vera v obstoj slovenstva (proti Vrazovi neveri) ter misel o človečanski 5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skupnosti svobodnih in enakopravnih na- rodov. V duhu tedanje politične linije o najtesnejšem povezovanju našega osvobo- dilnega boja s sovjetskimi vzorniki člankar dalje razpleta idejo te povezanosti, ki da izhaja iz Prešernovega duha. »Prepojimo se s čudovito zavestjo, da smo šele s to mi- slijo (o povezanosti s SZ) v srcu resnično in dokončno eno s svojim narodnim geni- jem.«" Misel, da je v SZ uresničen ideal Prešer- novega bratstva narodov in jezikov, je pes- niško izrazil naslednje leto Zupančič v pes- mi na Prešernov verz: Tja bomo našli pot.'* Pesem je nastala proti poletju 1943 in je bila tedaj objavljena v reviji ljubljanskih književnikov Setev. Pesem je prešla v par- tizane. Postala je tam ob Prešernovi du- hovni prisotnosti ena najbolj priljubljenih recitacijskih točk in bila tudi razmnože- vana. Isto politično misel naj bi izražala tudi manifestacija na Prešernovo smrtno oblet- nico 1942. SPor je 31. januarja 1942 objavil proglas IO OF, da je mesec februar 1942 za Slovence pomemben, ker pade vanj ob- Sl. 1. Prva stran oritka gorenjske Jjibliofibke izdaje letnica Prešernove (8. II.) in Jurčičeve smrti (15. II.) ter ker je to »mesec zmag Rdeče delavsko-kmečke armade SZ«. Zato proglaša »7. februar za slovenski narodni praznik vseslovanske enotnosti.« V znak tega praznika naj v Ljubljani med 7. in 8. uro zvečer nikogar ne bo na ulici ali v jav- nih prostorih.12 Italijani, ki so jih izučile podobne akcije 1941, so 7. februarja presta- vili policijsko uro na šesto popoldne in s tem javno manifestacijo onemogočili. K navedbam iz vodilnega osvobodilnega ti^ka 1941 naj pridružim navedbe iz Slo- venskega zbornika, ki je izšel proti koncu prve zime 1941/42. Tudi tu člankarji nave- zujejo na Prešernovo ime in misel.*' Tako Juš Kozak uvršča v veliko slovensko tro- jico Prešerna, Levstika in Cankarja, isto trojico navaja Boris Kidrič, a Prežihov Vo- ranc in Juš Kozak štejeta naše nacionalno življenje »od Prešerna do Cankarja.« Ni tu mesta, da bi mogli podrobno biblio- grafsko slediti Prešernovemu imenu, delu, mislim in vplivu v osvobodilnem tisku in sploh v osvobodilnem gibanju po prvih javljanjih 1941. Zato samo nekaj splošnih ugotovitev! Poleg Cankarjevega imena se Prešernovo najpogosteje in najvztrajneje pojavlja in ponavlja kot simbol vsega do- brega, resničnega in lepega. Zdravljica in Uvod h Krstu pri Savici sta bili v osvobo- dilnem toju Prešernovi najbolj popularni pesmi in stalno na programu mitingov, se- stankov ter zborovanj v vojski in zaledju. Zaradi politične vsebine so tudi razumljivi njuni zelo pogosti ponatisi, delno v celoti, tako rekoč neštetokrat pa nekatere kitice in verzi. Od drugih Prešernovih pesmi zasle- dimo ponatisnjene še Vrbo, Povodnega moža, nekatere sonete z nacionalno vsebino iz Sonetnega venca, po ljudski prirejeno Od Rošlina in Vrjankota — toda vsega tega je v primeri s prej omenjenima pesmima izredno malo. Posamezni Prešernovi verzi in kitice so raztreseni po vseh mogočih vo- jaških in civilnih listih, brošurah, časopisih itd. vseh slovenskih predelov in vseh voj- nih let. Prešernovi verzi so postali udarna gesla, ki jih je mladina pisala v mestih po zidovih in jih na listkih raztresala po ulicah. Črtomir*^ in Ostrovrhar*^ sta iz Pre- šernovih pesmi postali tudi partizanski imeni. »Nova pisarija« je dala naslov zbir- čici partizanske poezije, proze in dramatike, ki jo je v treh številkah izdal IX. korpus na Primorskem.^ Matej Bor v reportaži V partizanskem taboru še pozimi 1941/42 za- pisuje željo in potrebo partizana-koman- 6 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dirja: »Zdaj pogrešamo samo še zbirko re- volucionarnih pesmi od Prešerna do naših dni«.'' Prav pod naslovom Od Prešerna do danes^ je 1944 Jože Tiran ustregel tej želji in potrebi z izdajo take antologije. Vsako- letni spominski dnevi — rojstvo in smrt — izzovejo v tem in onem časopisu članke o pesniku in njegovi neizčrpni miselni boga- tiji. Prešernova pesem postane domača tiso- čem, ki so jo dotlej le malo poznali ali so zanjo komaj vedeli. Postane jim tako do- mača, da jo partizanski zabavljivci in hu- moristi uporabljajo tudi za travesti je: tako nastane po Giosi Mulovodec,*' po Memento mori Skesani domobranec,'^ po Orglarčku Generalček,'8 po Novi pisariji Nova slepa- rija'" itd. Kljub vsej priljubljenosti in popularnosti Franceta Prešerna pa v osvobodilnem tisku ne zaznamujemo^ nobenega natisnjenega ali razmnoženega izbora iz njegove poezije, ka- kor ga je doživel Gregorčič. Zamišljene take izdaje se niso uresničile. Vendar lahko re- čemo, da so korenine za ljudsko izdajo Prešerna 1946 že v vojnih letih. Ko se je konec 1945 na sestanku na ministrstvu za prosveto govorilo o prvem proslavljanju kulturnega praznika slovenskega naroda, je misel o izdaji »ljudskega Prešerna« sprožil dr. Anton Slodnjak, ki je to idejo potem tudi 1946 uresničil. Izdaji je napisal po- svetilo: »Ob stoletnici Poezij slovenskemu ljudstvu posvečen in zanj prirejen ponatis«. Taka ljudska izdaja, mislim, izdaja, name- njena tako širokim plastem, je bila po osvo- boditvi mogoča predvsem zaradi popula- rizacije Prešernove misli in besede, kakršna je uspela osvobodilnertiu gibanju. V partizanih je bila splošno znana in najbolj razširjena miniatura Prešernovih pesmi v izdaji Akademske založbe. Jože Tiran pripoveduje o srečanju z Jakom Av- šičem, pomembnim vojaškim funkcionar- jem v NOB (poleti 1943): »Veste, tudi jaz nosim s seboj tole knjižico, sedem včasih na kako skalo ali štor, pa prebiram,« je dejali vojak igralcu, ki nadaljuje: »Pogledal sem — v rokah je držal drobno knjižico, ki jo je izvlekel iz gornjega žepa svoje vo- jaške obleke. Bile so poezije Franceta Pre- šerna.«^" Metod Mikuž pripoveduje iz oko- lice Karteljevega v začetku junija 1945 o padlem komandantu, ki je tudi nosil s seboj Prešernove poezije, »vsakemu takrat- nemu partizanu dobro znano rdečo knji- žico«. V pretresljivi simboliki nam vstaja iz naslednjih besed Prešernova najintimnejša in najgloblja povezanost s slovenskim doga- janjem vojnih let. Ko so komandanta poko- pali, so v štab brigade prinesli pokojnikovo zapuščino, »v robec zavito listnico in... rdečo knjižico Prešernovih poezij. Vse je bilo okrvavljeno, tudi Prešeren. Na za spo- znanje bolj rdeče platnice se je ujela tem- nejša komandantova kri v velikih lisah, zašla pa je tudi v knjižico samo. Zalila je ves Sonetni venec, in ko smo knjižico z vsem spoštovanjem odpirali, smo morali pa- ziti, da listov nismo strgali, kajti včeraj še živa kri, polna življenja, mladosti in ne- ugnane sile in želje, prinesti boljše in lepše življenje svetu in sebi, se je strdila in do- besedno zapečatila največjo in najlepšo slovensko pesem.«2' Navedbe iz 1941 ter sumarična označitev iz naslednjih let so nam nakazale, kako je osvobodilno gibanje v Prešernu gledalo sko- raj izključno glasnika osvobodilnih strem- ljenj slovenskega ljudstva, ki jih zdaj revo- lucionarno rešuje, torej glasnika političnih idej osvobojen ja in združenja Slovencev ter mednarodnega sožitja. Imenovanje vojaških partizanskih enot po duhovnih velikanih v NOB ni izjemno in tako ena izmed slovenskih narodnoosvobo- dilnih brigad nosi tudi ime Prešernovo. Ko so se bataljoni Škofjeloškega in Gorenjske- ga odreda ter Zirovska in Poljanska četa 12. julija 1943 pod Blegašem formirali v bri- gado, je brigada dobila naslov »Gorenjska«. Ob italijanski kapitulaciji je bila na Do- lenjskem in med drugim v dneh od 13. do 12. sept. zavzela Turjak. Po tej zmagi je dobila naslov »udarne« in se preimenovala v Prešernovo. Vrnila se je na Gorenjsko in 6. okt. 1943 z Gradnikovo in Vojkovo bri- gado formirala XXXI. divizijo. V tem sklo- pu je operirala na področju med progo Ljubljana— Jesenice—Podbrdo—Posočje, to- rej na delu Gorenjske in Primorske z je- drom v obeh škofjeloških dolinah ter na Cei^kljanskem. Od tod je maja 1945 prodi- rala proti zapadu in sodelovala 1. maja pri osvoboditvi Gorice.^^ Kakor vsaka partizanska enota je tudi Prešernova brigada imela svoj tisk. Vsebina so osebni spomini iz bojev in iz okupacije, okorne pesmi, politični članki, smešnice i. pod. Literarne cene prispevki nimajo. Vsi Hsti so ilustrirani, čeprav so tehnična sred- stva seveda bila več kot nezadostna. Prešernova brigada je imela naslednje liste^ä^ 5Q gg xinYd ohranili: Gorenšči fant- je so začeli šapirografirano izhajati konec 1943. Ohranjenih je pet številk. Zadnja, po 7 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vrstnem redu šesta številka, je bila pri- pravljena ali morda tudi razmnožena tik po : invaziji zapadnili zaveznikov v zahodno | Evropo in pred sredo junija 1944. Zadnja i številka je ohranjena samo v tipkopisu — kakor kažejo rdeče črte v njem, je bil to verjetno izvod, ki ga je pripravljenega za razmnožitev pregledal komisar. Peta števil- ka ni ohranjena. Lista Prešernovci pišejo imamo ohranje- nega samo dve številki. Mišljen je bil kot tednik (1. štev. izšla 8. 7. 1944, 2. štev. izšla 15. 7. 1944), toda ne da se ugotoviti, ali je tednik po dveh številkah prenehal, kar bi bilo mogoče, če pomislimo na tedaj se uve- ljavljajoči Partizanski dnevnik, tudi z go- ren jsko-cerkljanskega področja, ali pa se. nadaljnjih številk nobena ni ohranila, ozi- roma še ni evidentirana. List se je razmno- ževal ciklostilno in naj bi bil novičar. Zanimivo je, da so borci II. bataljona Prešernove brigade svojemu žepnemu časo- pisu dali ime po Aškerčevih besedah, nam- reč Mi vstajamo, in ne morda po kakih Prešernovih verzih. Tega lista sta ohranje- ni samo prva in peta številka, obe tipkani. SI. 2. Notranja naslovna stran gorenjske bibliofilske izdaje z zaporedno številko izvoda Prva je izšla julija 1944, peta pa ob novem letu 1945. V zadnji ohranjeni, to je peti številki se uredništvo opravičuje, da se je ta številka zakasnila — stvarno bi šlo največ za zamudo od enega meseca do enega me- seca in pol —; zakasnitve da »je krivo po- manjkanje časa in stalno zasedanje polo- žajev«.^^ Časopisov, kakor je bil Mi vstajamo, je bilo v Prešernovi brigadi več,-' toda se nam niso ohranili ali še niso prišli v bibliografski razvid. List, ki nosi za naslov Prešernov verz Največ sveta otrokom sliši Slave, ne spada v osvobodilni tisk. Izšel je (ciklostilno, s tiskano barvano naslovno stranjo) sicer v okviru Prešernove brigade, toda že po osvo- boditvi.2^ Po Prešernu je nosila ime partizanska ci- vilna tehnika na Pohorju. Tehnike, ki so se v večjem številu začele ustvarjati na Štajerskem zlasti po prihodu XIV. divizije, so si prav tu nadevale imena po naših pesnikih in pisateljih (tehnika Aškerc, Prežihov Voranc, Cankar, France Prešeren). Tehnika »France Prešeren«" je nastala v začetku 1944 na Pohorju, kjer je deloval Kozjanski odred. Danes ni več ohra- njena. Prvotno je bil to na pol v zemljo za- kopan bunker, nekaj sto metrov vzhodno od zaselka Zajsel. »V početku je tiskala v glav- nem propagandne letake, opise, kako se širi organizacija NOB, poročila s svetovnih bojišč in o akcijah NOB. Toda tehniki so že po nekaj mesecih postala tla prevroča. V poletju 1944 si je izbrala drugo mesto, južneje od prejšnjega«.^^ Bilo je to »v glo- boki razorani soteski pod Zajselmi... Nje- no novo mesto je bil kraj, kamor mogoče že svojih 50 let ni stopila človeška noga. Šum, ki ga je kakih 100 m niže povzročal hudournik in kakih 20 m visok slap, je bilo vse, kar je v enakomernem ritmu motilo ne- znansko tišino novega doma.«^" Kraj ^am nima svojega imena. Lojze Avsenak, ki je deloval v tej tehniki, mu je dal ime »Temni graben«, ker se je tako ime najbolj prile- galo značaju pokrajine. »Ce bi tehniko ho- teli poimenovati z imenom, ki ga ima širša okolica tega kraja, bi morali reči, da je bila »Pod Zajselmi«. Na novem mestu se je ču- tila tehnika nekoliko varnejšo in se je tudi njeno delo hitreje razmahnilo. Imela je štiri lastne pisalne stroje, dve rotarki na ročni pogon ter še poseben ciklostil.« Ker je bila sosedna najbližja tehnika »Aškerc« nekje pri Jurkloštru, je tehnika »France Preše- ren« zasičevala potrebe srednjega in vzhod- 8 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nega Kozjanskega. »Kurirja sta vsak večer marljivo raznašala čtivo na javke, od koder se je širilo dalje po terenu. Njuna nahrbt- nika sta bila po večini nabita, saj smo, zlasti »Novega časa«; in »Mladine«, tiskali ene številke tudi po dva do tri tisoč iz- vodov. In s tem bremenom je bilo treba iz jarka tako, da nikjer ni ostalo sledu stopi- nje. Pozimi, ko bi se sicer v snegu poznala vsaka stopinja, sta morala kurirja v ledeno vodo potočka, ki je tekel skozi razdrapano globel, in po njem skoraj kilometer daleč do poti, ki ga je prečkala in bila razhoje- na od ljudi-domačinov.«ao Čeprav je bila tehnika skrita v globači, ki sta jo' z obeh strani zapirala strma, skalnata, razrita bre- gova, in daleč naokoli ni bilo nobene na- selbine, so jo Nemci le izsledili: 26. febru- arja so jo odkrili in zažgali, njeni člani so bili ujeti ali pobiti in le dvema se je po- srečilo pobegniti.2^ Udovič navaja iz tehnike »France Preše- ren«, vse v ciklostilski razmnožitvi, štiri brošure: Bebler Aleš in Vipotnik Albin: Za masovno partijo na Štajerskem, Bebler Aleš: Za splošno mobilizacijo na Štajer- skem, Nemec Ivan-Vojko: Ljudska oblast ter Košir Niko-Nikolaj : Trinajsta udarna od Pohorja do Kozjanskega. Prve tri so iz- šle 1944, zadnja nosi letnico 1945. Razen Nikolajeve vojne reportaže so imenovane brošurice samo razmnožene centralne šta- jerske izdaje in ne izvirni tiski te tehnike. Razen navedenih brošur je tehnika raz- množevala še centralno štajersko izdajo različnih časopisov, tako Novega časa, Mla- dine, Bor^bene Slovenke in Slovenskega vest- nika, izvirna periodična publikacija pa je bil Volilni vestnik za Kozjansko okrožje ter Radio poročila, ki so izhajala dvakrat tedensko in dosegla 78 številk. Dalje je se- veda kakor vse tehnike skrbela za tekočo propagandno in agitacijsko gradivo, za raz- glase in poročila, včasih s karikaturami, ter za ves priložnostni tisk, ki je bil potre- ben organizaciji v kozjanskem okrožju.«^^ Ko se je po italijanski kapitulaciji in nem- ški ofenzivi jeseni 1943 okrepilo partizan- stvo in si ustvarilo tudi stalna osvobojena področja — Dolenjsko in Cerkljansko —, se je razen v vojski moglo razmahniti kultur- no življenje tudi med civilnim prebival- stvom. Posebej je hotela živeti osvobojena Primorska dežela, ki je toliko let trpela pod fašizmom, kjer ni smela desetletja živeti slovenska beseda; zato je bila prav tu po- sebno živa želja po kulturnem ustvarjanju, branju in prepevanju, sproščeno nacionalno izživljanje je zahtevalo tudi sproščeno kul- turno aktivnost. Slučaj je hotel, da je v leto 1944 padlo nekaj jubilejev najvidnejših le- poslovnih ustvarjalcev preteklega stoletja: konec 1943 25 let smrti Ivana Cankarja, a 1944 stoletnica rojstva Josipa Jurčiča ter Simona Gregorčiča. Za bralne krožke, mi- tinge, prosvetne večere, šole in tečaje — pa seveda za branje samo, je bilo izdanih več brošur, ki so se nanašale na te jubileje.'' Posebno Primorska je tedaj dobila celo vr- sto takih izdaj. Oglašala se je namreč obe- nem izrazita želja tudi po lepi besedi, po leposlovju: ljudje so želeli brati in slišati pesem in prozo, ki ne bi bili hoteli dosezati zgolj aktivistični politični učinek. V leto 1944 pa je padla tudi pomembna obletnica iz Prešernovega ustvarjanja: sto- letnica, kar je nastala Zdravljica, marselje- za osvobodilnega gibanja. Dasi je pesem na- stala kdaj na jesen 1844, je vendar vse leto 1944 bilo v siju te stoletnice, ki je tudi gor- njim jubilejem dajala še globlji poudarek in več sijaja. Prva publikacija v spomin te Prešernove pesmi je v četverko zganjen list, ki ga je pod naslovom »Stoletnica Prešernove Zdrav- Ijice« izdal Pokrajinski odbor za Primor- sko Slovenijo neposredno pred 8. februar- jem.'^ List, ki je ciklostiran, prinaša na 2. strani — prva je naslovna — besedilo' Pre- šernove pesmi in za tem osnutek govora za javno proslavo, kjer so podčrtane predvsem politične ideje. Navodilo za prireditev pro- slave ali za miting na listu naravnost pravi: »Najprej naj kdo gladko prebere bese- dilo, ki ga vam podajamo, da bo občinstvo poučeno, za kaj gre, nato pa naj kdo de- klamira »Zdravljico«. Ostali program naj se izpolni z drugimi točkami. Vsekakor pa naj bo program v skladu z namenom pro- slave: naša stoletna težnja po svobodi, dan slovanske vzajemnosti. Prešeren in Gregor- čič nam nudita za to obilico primernega gradiva.« Avtorja ta zganjeni list ne izdaja, odkri- va pa nam ga spominski članek »Ob sto- letnici Prešernove Zdravljice« v »Triglav- skih odmevih«, glasilu XXXI. divizije, v ka- tere sestavu je bila tudi Prešernova bri- gada. Tretja številka tega revijalno zamiš- ljenega partizanskega glasila je posvečena stoletnici »Zdravljice«.'* Pod uvodnim član- kom, ki ga gori navajam, je podpisan Dra- go Lovrič, ki je to številko tudi uredil. Be- sedilo tega uvodnika se v celih odstavkih popolnoma ujema z besedilom govora, ki ga 9 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO prinaša gori omenjeni letak, dodani so le odstavki o pesnikovem življenju. Ta tretja številka »Triglavskih odmevov« prinaša prvo ilustrirano izdajo Prešernove Zdravljice v osvobodilnem tisku. Pobudo zanjo je dal Drago Lovrič, izdelal pa je ilustracije Dore Klemenčič-Maj. Oblika ci- klostirane publikacije je folio. Na naslovni strani ovitka dominira nad vsem prostorom dopasna podoba Franceta Prešerna, ki v desnici drži čašo, levico pa je položil na mizo, pred katero stoji. Okoli vratu ima modno ruto, obraz mu obdajajo nazaj pa- dajoči skodrani lasje. Ta črtež je izveden v črnem. V levem spodnjem kotu stoji na- pis v rdečem tisku: V proslavo stoletnice Prešernove »Zdravljice«. Na čelu zgoraj je enako v rdečem naslov publikacije Triglav- ski odmevi in ime izdajateljice XXXI. divi- zije. Za ovitkom slede štirje nepaginirani listi, potiskani samo po eni strani, ker je hrbtna stran zaradi tiskarske barve, ki udarja skozi slab papir, vedno neporabna. Vsaka stran ima priobčeni v rdečem tisku po dve Prešernovi kitici, ilustracija pa je posneta v črnem. Prvi list'* podaja izsek slovenske pokrajine, ki jo vokvirjata težko obloženi vinski trti. Drugi list'" kaže moško postavo, ki trga okove, medtem ko iz vihar- nega neba šviga strela v sovražnika. Tretji list prikazuje kmečko dekle med gorami na paši, v ozadju pa fanta s puško v roki, ki dekle pozdravlja. Zadnji list upodablja družbo, ki sedi pri mizi, na kateri je hleb z vinom, v rokah drže čaše, ob mizi pa stoji postava z značilnimi Prešernovimi atributi, ki družbi nazdravlja; miza stoji pred mogočno gorenjsko hišo s križanimi okni, gledalcu primaknjena brajda s pre- pletajočimi se vejami, zelenjem in debli močne trte ustvarja družbi bohoten okvir. Drago Lovrič in Dore Klemenčič-Maj sta po nalogu Glavnega štaba prišla konec ja- nuarja 1944 v štab IX. korpusa, ki je imel tedaj svoj sedež v Zakrižu, vasici, pol ure peš nad Cerknim. »Triglavski odmevi« si- cer niso bili edicija IX. korpusa, toda ker so imeli zaradi folijske oblike videz prave revije in ker se je XXXI. divizija držala v glavnem v večji ali manjši bližini štaba IX. korpusa, sta mogla Lovrič in Klemenčič porabiti ta list za ilustrirano izdajo »Zdrav- ljice«. Lovrič je za Prešernovo proslavo 8. februarja imel v Cerknem v glavni dvo- rani govor o Prešernu in njegovi Zdravljici — ta govor je potem Pokrajinski odbor izdal na svojem letaku in ga je sam avtor priobčil dopolnjenega v »Triglavskih od- mevih«. Lovrič je dal Maju pobudo, da ilustrira pesem za »Triglavske odmeve«. Maj se je dela lotil in je s svinčnikom pri- pravil izdajo. Da bi s ciklostilom mogli raz- množevati v barvi, črni in rdeči, je narisal posebej tekst pesmi in posebej ilustracij- sko opremo. Tehnika »Partizanskega dnev- nika«, ki je razmnožila to izdajo, je delala tedaj pod Labinjem pri Cerknem na cesti, ki vodi iz Cerknega v Novake. Ne urednik ne ilustrator v tehniko nista imela dostopa in tako je neznani tehnik — ciklostilec s podloženih Majevih predlog vpraskal v ma- trice posebej besedilo in posebej ilustracije. Maj je sicer dobil matrice naknadno v roke, preden se je začelo razmnoževanje, toda marsikaterih nerodnosti, ki jih je vrisal ozi- roma vpraskal neznani ciklostilec, ni mogel več popraviti. Napravljeni sta bili za vsak list, kakor rečeno, dve matrici, tako da je razmnoževalec posnel na list najprej črni, potem rdeči tisk. Za Prešerna na naslovni strani Maj ni imel nobene predloge in ga je naslikal pač nekako »po spominu«. Delo je bilo napravljeno nekako med 21. febr. (ta datum ima ena izmed pesmi, priobčena v 3. številki) ter med 27. marcem (tedaj se je začela večja »hajka« na Cerkljanskem). Ker je mogoče z matrice napraviti največ do 200 izvodov, je računati, da je Cerkljan- ske Zdravljice izšlo okoli 200 izvodov. Tretja izdaja »Zdravljice« ob njeni sto- letnici je gorenjska bibliofilska (glej slike). To je najlepši pokrajinski ti^k in ena iz- med najlepših in najzanimivejših izdaj iz NOB. Kakor pravi notranji naslovni list, je to edicijo izdal »Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko ob stoletnici Prešernove Zdrav- ljice 1844—1944«,'' avtorja pa sta Marijan Šorli-Viher in Janez Vidic-Janez'«. Viher je v publikaciji vpisan kot rezec vin jet, Janez kot rezec celostranskih linorezov, a nasilovno stran ovitka sta signirala oba, da podčrtata skupnost v delu. Publikacijo je »opremil in tiskal v 1500 izvodih TRILOF« (notranja naslovna stran), to je tehnika TRILOF, nastanjena v Davči pod Blegašem. Zunanja podoba in tehnična ureditev iz- daje je vredna podrobnega opisa. Na rožnatem ovitku v gornjih dveh tret- jinah linorez predstavlja Prešernov por- tret.''' Pesnik drži v roki čašo, od spodaj navzgor se mimo pesnikove glave in okoli nje vije trta. V spodnji tretjini je napis »Prešernova Zdravljica«. Napis je izdelal Šorli, enako v osnovi portret, ki ga je Vidic dopolnil z nekaj potezami. Naslovna stran 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ovitka je odtisnjena v črnem na rožnato podlago. Poleg te izdaje v rožnatem ovitku pa je nekaj iztisov bilo izdanih v motno belem ovitku, na katerega pa je naslovna stran odtisnjena v zlati barvi. Obe izdaji se ločita tudi po tem, da so listi v rožnatem ovitku zvezani le ob notranjem robu s tra- kom v slovenskih narodnih barvah, med- tem ko je odličnejša izdaja, v slogu albu- mov ali spominskih diplom, povezana ter okoli in okoli obrobljena z debelejšim slo- venskim trakom. Celotna zbirka je pravzaprav dvodelna: k enemu pergamentnemu papirju z vinje- tami in besedilom ene kitice »Zdravljice« se stalno druži en list s celostranskim linore- zom. Na vsak pergamentni papir je v rde- čem tisku natisnjena ena kitica. Tako je osem listov besedila z vinjetami in za vsa- kim tem pergamentnim prozornim listom po en list z linorezom. Vsak list z rdeče tiskanim besedilom ima po dve zlato odtis- njeni vinjeti, vsebinsko se nanašajoči na tekst, ena nad tekstom, druga pod njim. Ki- tice so stavljene v obliki vinske čaše. Lino- rezi so odtisnjeni v črnem na slabšem, ne- prozornem, konceptnem papirju in pred- stavljajo: izsek pokrajine iz vinskih goric s trtami in klopotcem: sprevod otroških, moških in ženskih postav; skupino sovraž- nikov, v katero je iz viharnih oblakov uda- rila strela; rajajočo skupino štirih postav; doprsno sliko dekleta s cvetlico v roki, medtem ko v globokem ozadju stojita dve moški postavi s puškama; moško figuro, predstavljajoče delavca s puško; skupino vedno globlje v dno slike se izgubi ja jočih sejalcev'"' ter končno v zaprtem prostoru za mizo sedečo skupino treh moških, med njimi Prešerna, ki si nazdravljajo s kupico v roki. Delovni kolektiv tiskarne TRILOF je vo- dil Boštjanoič-Boš, po poklicu grafik iz Ljubljane. Ta kolektiv zaradi težav, ki jih je moral premagovati pri natiskovanju Zdravljice, zasluži posebno omembo. Bili so to razen dveh grafikov, vštevši Boša, sami delu priučeni razmnoževalci-tiskarji, ki pa so prav pri Prešernovi Zdravljici pokazali izredno skrb, ljubezen in požrtvovalnost. Tiskarna je bila v Davči v bunkerju, kjer sta pred njo delala Šorli in Vidic. Ko sta se umaknila tiskarni, sta delala najprej v opuščenem bunkerju bolnišnice Fran je v Davči (»Franja« se je namreč prej prese- lila v novo reorganizirano samostojno bazo v znano sotesko pri Cerknem), med delom za Zdravljico pa sta se novembra 1944 pre- selila v novo bazo ob potoku Zali pri Davči. Postojanka je bila popolnoma zakamufli- rana, dostop do nje je bil zgolj po strugi Zalle z mnogimi mostički. Ta baza, kjer je bila risailnica, tri pisarne, mehanična de- lavnica ter prostori za bivanje, danes ni več ohranjena. Ideja za natis Zdravljice je prišla iz pro- pagandnega odseka Oblastnega komiteja KP za Gorenjsko. Tu so že dalj časa mi- slili na to, kako bi izdali izbrane Prešer- nove pesmi za splošno potrebo in rabo. Leta 1944 pa je bilo Prešernovo ime vedno v ozračju, po vojski in osvdbojenem ozem- lju se je proslavljala stoletnica Zdravljice. Tako se je rodila ideja, da bi pač izdali, ko ni mogoč večji izbor Prešernovih poezij, ilustrirano Zdravljico. Dajali naj bi jo kot darilo in kot priznanje ljudem, ki so se zelo žrtvovali za NOB ali se posebej izka- zali v dolinah: ilegalcem in političnim de- lavcem ter v vojski borcem in komandan- tom. Zato bodi izdaja nekaj izrednega. Arhitekt in slikar sta se informirala, kak- šen material je na razpolago, ter se dogo- vorila za izdelavo in opremo. Celotna za- misel je bila Šorlijeva, vendar je tiskarna SI. 3. Celostranski linorez Janeza Vidica (Janeza) iz gorenj- ske biblioifLlake izdaje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z(;ODOVINC} nekatere njegove načrte spremenila, nekaj pa dodala. Prvotno zamišljeni format je bil po Šorlijevi zamisli manjšii in vinjete so bile postavljene drugače. Materiala je bilo v tiskarni dovolj, ker je imela dobre zveze na vse strani. Linolej, kajpada rabljen, je bil na razpolago iz hotela Zlatorog v Bohi- nju in s Puterhofa pri Tržiču. Orodje je bilo primitivno: navaden nož. Razen črk v mapi in notranje naslovne strani je. bilo vse delo izvršeno z nožem v linolej. Po predhodnih skicah s svinčnikom, ki sta si jih medsebojno ocenjevala in ki so jih do- bili v roke tudi ljudje pri političnem vod- stvu, sta potem arhitekt in slikar izvršila vsak svoj delež. Njuni linorezi so bili po- tem originalno odtisnjeni. Zamisel gorenjske bibliofilske Zdravljice je nastala neodvisno od cerkljanske Kle- menčič-Majeve, tudi na izvedbo pri arhi- tektu in slikarju ni vplivala, ker sta jo dobila v roke, ko sta svoje delo na pol že opravila. Osnutki so nastali verjetno sep- tembra, linorezi so nastali v naslednjem mesecu, tisk pa je bil opravljen v novem- bru in decembru. Hitrejše delo je ovirala pri avtorjih že omenjena selitev iz Davče v Zalo, hitrejšo izvedbo v tiskarni pa te- koče delo. Tiskarna je imela en sam stroj, pri katerem so morali ročno vrteti kolo, zvito iz več okroglih palic. Delali so to ure in ure, dan in noč. Ustrezati so morali aktualnim dogodkom in zadostovati teko- čim potrebam; saj so dalje izdajali svoje redne publikacije, a poleg njih še številne proglase, plakate, brošure itd. itd. Tudi črk je bilo premalo in je bilo večkrat treba stavek razdreti, da so dobili potrebni čr- kovni material. Med vsem tem pa so s po- sebno ljubeznijo in skrbnostjo stavili Pre- šernov stavek, ki je zahteval črno, rdečo in zlato barvo. Za zlati tisk so vinjete od- tisnili najprej v rdeči barvi, a vlagalka je še mokri list takoj dala »pozlatarjem«, da so svežo rdečo barvo posuli z bronznim pra- hom. Tako in sploh celotno delo bi zah-te- valo mnogo časa že v mirnodobskih razme- rah in v redni tiskarni — neprimerno več časa in ljubezni pa je zahtevalo v gorah, v zasilni partizanski tiskarni. Delo je bilo izvršeno vsaj decembra, če ne morda, vsaj prvi izvodi, že v novembru. Vidic v pismu zaključuje svoje pripove- dovanje o tej bibliofilski izdaji: >Koliko časa so mapo tiskali, vam ne morem pove- dati, ker sem bil prvič oddaljen od njih, drugič pa sem vrezaval nove linoreze za časopise, za plakate od jutra pa v noč. tako da niti nisem utegnil misliti na to. Tiskarji so delali to mapo z velikim vese- ljem in zadovoljstvom, kar se tudi vidi na njihovem delu. Pri teh mislih pa nikdar ne morem pozabiti veselega in vedrega obraza Boša, ki je to tudi izpeljal. Pri vsakem delu, ko sem ilustriral vse mogoče tekste, sem imel ogromno volje in veselja, saj sem bil pri delu, ki mi je najbližje. Pri Prešer- novi Zdravljici pa sem čutil nekaj več, tru- dil sem se ponazoriti njegove misli, misli vseh ljudi, ki so brali njegovo Zdravljice — borbo proti sovražniku, izdajalcu, borbo proti krivici, preganjanju — poleg tega pa veliko ljubezen do naroda, humanizem in bratsko ljubezen med narodi, ki žele živeti v miru. Srečen in vesel sem bil, ko sem videl pred seboj Zdravljico končano. To je bilo zame veliko doživetje ...« Število izvodov, 1500, je zapisano na no- tranji drugi naslovni strani. Tudi notranja naslovna stran je namreč dvojna. Prva stran jle prozoren pergamentni papir, ki ima v zlatu natisnjen grb OF in partizan- sko zvezdo, v rdečem tisku pa je pasek, del traku, na katerem je v vsak izvod ročno s črnilom zapisana številka izvoda. Druga, tudi še naslovna stran, prinaša na takem konceptnem papirju, na kakršnega so od- tisnjeni linorezi Janeza Vidica, v sredini letnici 1844 in 1944, ob zgornjem robu na- pis: Izdal Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko ob stoletnici Prešerno- ve Zdravljice, ob spodnjem robu pa: Celo- stranski linorezi: Janez — Vinjete: Viher — Opremil in tiskal v 1500 numeriranih iz- vodih TRILOF. Ta Gorenjska Zdravljica je najlepša iz- daja Prešernovega besedila na partizan- skem ozemlju in najlepša izdaja sloven- skega literarnega teksta v NOB. Ob omenjeni izdaji je za praktično rabo nastala še ena: na enem samem v četverko zganjenem listu. Naslovna stran ima. grb OF s podpisom: December 1944 — Izdal Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, v zla- ter rezu pa na gornji polovici strani napis Prešernova Zdravljica, ki je identičen z na- pisom na naslovni strani bibliofilske izdaje. Druga stran tega zganjenega letaka prinaša tiskano besedilo Zdravljice, tretja stran pa končni, to je osmi linorez iz bibliofilske izdaje (Prešeren v družbi z dvema moški- ma figurama v zaprtem prostoru). Četrta stran je prazna, ker slaba barva s tretje strani udarja skozi papir. Tisk je v celoti črn. Opravljen je bil gotovo v tiskarni TRI- LOF, kakor bibliofilska izdaja, dasi to na 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z(;ODOVINO KRONIKA papirju ni zapisano; saj sta uporabljena ista linoreza. Datiranje lista z decembrom 1944 na naslovni strani potrjuje verjetno kombinacijo, da je bila Šorli-Vidičeva mapa dotiskana vsaj v di-cembru, pač pred ti- skom zganjenega lista. Povsem naraven najvišji izraz odnosa na- rodnoosvobodilnega boja do Prešerna je proglasitev Prešernovega smrtnega dne za vseslovenski kulturni praznik. Ideja o tem je nastala med člani odseka za prosveto pri Predsedstvu SNOS konec januarja 1945 v Črnomlju.'' Po tej zamisli bodi Prešernov dan vsako leto praznik celotne slovenske kulture v majširšem smislu besede, praznik, ki naj ga proslave šole, kulturne ustanove, založbe, znanstvene institucije, ljudska prosveta, reproduktivna umetnost, upodab- ljajoče panoge, amaterski in poklicni odri z osrednjim narodnim gledališčem na čelu, pevski zbori itd. Dan pesnikove smrti, ki je v februarju, in ne pesnikovega rojstva, ki pade v december, je prav posebej primeren za to, ker je do tega dne že mogoče kritično pretresli delo minulega leta ter ob obraču- nih o uspehih in neuspehih zastaviti delo za prihodnje delo. Te misli je vseboval pred- log, ki ga je odsek naslovil na Predsedstvo SNOS, da o postavitvi kidturnega prazni- ka slovenskega naroda odloči. Ta predlog z utemeljitvijo se je glasil: Za potgloibiitev celokillpnega pjosvetaiie-ga dela med našun narodom maj bd ee Uizakonil sledeči predloig: PREDLOG Dan sm'Pti pesnika Franceta Prešerna, 8. februar, se proslavlja po TOOra ozemlju Sloiv-enije kot Tiarodni kulturni praznik. Praznuje naj se tudi povsod drugod, ikjer živijo Slovenci im imajo svoje šole in ikulturne ustanove. Ta idan naj se iproslavi ua sledeči mačin: 1. Šole: ^vse šole v Slovenilji dn slovenske šole v -tujini posvetijo ta 'dan iproslajvi. iki mora biti izrazirfo kulturnega značaja iin pri, katteri isoideluije le šolska mladina enega ali več učniih zav^odov iste stopnje. Proslajva je obvevzna za vso šolsko mladino; namljo je valbiii tudi javnost, a prodistavniki oblasti se mora(jo teh proslaiv udeležiti. Ta dan je za šole pouka prost. Nadaljevalne šole in razni tečaji morajo posvetiti eno uiro pouika rnaonenu, kaikoT ga predvideva proslava na ostalih šolah. Visoke šole padelji]y<^o na ta dan nagrade, zd-ružene s primernimi sla\Tnostmi vsega zavoda. 2. Drzaona gledališča: proslavijo ^a -dam s primenno zaključno prireditvijo, kakor sledi iz točke 7 itega predloga. 3. Radio: na isti način kakor pod -točko 2. 4. Vse prosvetne organizacije in ustamme so dolžne pro- slaviti ta -dan ko.t glavni -del proislaiv v ismis-lu točke 7. tega predloga. Njih -proslave obsegajo nastope e sodelovanjem vseh prosvetnih onot in organimcij enega kralja ali več krajev skuipaj. Kjer so dani pogoji za organ-itzacijo sku-pnih nastopov zaradi plemenitega tekmovanja v kulturnem udej- stvovanlju, naj bo to pri-rejeno ob -tej priliki. 5. Državna in druga založništva naj za to priložnost izdajo dela iz vseh panog 'kulturnega u-derstvovanja, ki bi predstavljala najboljše, kar je bilo v -dobi tistega leta uistvarjenega. 6. Razstave: zveze likovnikov, pisateljev, založoišrtev i. dr. naj v 'teh dneh priredijo reprezentativne irazstave tiska, slik in organiiziraijo primerne večere. 7. Dan Prešernove smrti bodi -centralni dan kulturnega tedn^, ki naj obsega izvedbo prireditev, kakor so naštete t gornjem prodloigu v posameznih točkah.'^ 8. Uistamovi naij se odlikovanje za vse prosvetno delo, ki naj nosi ime Franceta Prešerna. To odlikovanje naj se po- deljuje na ta dan kultuirnim delavcem ob -priliki javnih prireditev, to je: učite]jst\-m v -šolah ob šolski priliki, delav- cem (V prosvetnih organizacijah ob -njih prireditvah itd. j 9. Nagrade: Ze obstoječe na^rad^ in nagrade, ki bi se j v bodoče določile od državnih in drugih nstanov za pro- ; svetno delo v vseh smereh, naj bi se podeljevale v tem času (tednu). ¦10. -Pravilniki za podeJjevainje odlikovanj in nagrad bi se izdelali kasneje. U it e m e 1 j i t e v ] Za dvig kultvirne zavesti inašega naroda in s tem tudi : dviganje injegoivega ponosa i-n inaro-dne zavesti in samozavesti ' bodi en deden v lotu posvečen slovenski kulturi. Ta teden ] naj doseže svoj višek na dan Prešernove smrti. Ta dan - bodi naš kulturni praznik. To bodi velika manitesitacija vsega kulturnega dela od osnovne šole do- -univerze, od naj- manjše prosvetne organizacije na vasi do najvišjega pred- stavništiva našega -prosvetnega življenja — Akademije zna- nosti, skratka, ta -teden bodi .revija v-sega prosvetnega dela za dobo enega leta." ] Da je dan obletnice smnti Fr.iinceta Pr-ošema za to naj- '. bolj -primeren, je brez dvo,ma. France Prešeren in n-jegoivo j veliko kult-Uirno delo in poslanstvo je tista -sila, ki more - dati talkemu praznifcu najtrdinejišo oporo in najmočnejši 1 temelj. Fran-ce Prešeren je bil iin bo ostal -vsem slovomskim i generacijam utelešenje slovenskega duha. On je bil žarišče : slovenske misli in s Prešernom smo stopili v svetovno kul- : -turo in z njim kot s simbolom vsega našega n-apredka kora- i kamo in dvigamo svojo kulturo v krogu slovanskih in vseh j ostallih narodov. Naša narodnoosvobodilna bor*ba je morala biti zato nujno-i oprta na delo Prancta Prešerna. Sleherni borec v dobi j rtega .zgodovinskega dogajanja, bodisi kot član naše osvo- i bodilne vojske ali delavec zunaj nje, -je opiral svoje delo i na Prešernove besede. -Nanj se sklicujemo -v borbi za našo \ svobodo in v bofbi za mesto, ki ga mora dobiti in imeti i naš narod v družini ostalih svoibodoljuibnih jiarodov. Odsek je razen predloga z utemeljitvijo predložil Predsedstvu tudi tekst odloka o proglasitvi kulturnega praznika. Odlok je Predsedstvo sprejelo, kakor je bil predla- gan. Citirani Predlog z utemeljitvijo ter pred- log odloka je pospremil odsek z naslednjim spremnim pismom:" Odsek za -prosveto pri Predsedstvu SNOS St. E — 165/45 Na položaju dne 38. I. 1945. PREDSEDSTVU -SLOVENSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA SVETA na položaju. Oddelek za Ijuidsko prosv-eto pri odseku za prosveto Predsedstva SNOS stavlja predlog za odlok o narodnem kulturnem prazniku. Prosimo Predsedstvo, -da bi o tem predlogu kolikor je mogoče -naglo razpravljalo in da bi v primeru, -da bo ta predlog o-svojen, radiogramsko obvestilo o tem Pofcrajiin-ske odbore za Pniraoirsko, Gorenjsko in Šta- jersko, ker le itako bi bilo mogoče, da bi -ta praznik vsaj deloma slaiv-ili že letos. Smrt fašizmu — svobodo narodu! V. d. načelnika: Milena Mohorič s. -r. Vodja od-delka za ljudsko prosveto: Bogomil Gerlanc s. r. Predsedstvo SNOS, ki je bilo tedaj na Maverlenu pri Črnomlju, je še isti dan predlog odseka osvojilo, naslednji dan pa so bile poleg odseka za prosveto obveščene o tem tudi še vrhovne civilne in vojaške oblasti in ustanove, da so dalje obvestile nižje instance s kurirji, pismi in radiogrami. Ker sam odlok o kulturnem prazniku ni mogel biti takoj objavljen v centralnem ča- sopisju, je Predsedstvo formalno datiralo odlok s 1. februarjem, ko so sicer že tekle j 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mrzlične priprave za prvo proslavo novega praznika.*" V nekaj dneh so vrgle tehnike na dan nove skladbe, izšla je brošura z gra- divom za proslavo,'" po listih so izšli članki, posvečeni slovenski kulturi in Prešemu,*' slikar Mihelič je v linolej vrezal pesnikov portret iz njegovih zadnjih, kranjskih let,'" slikar Jakac je na padalsko svilo upodobil Franceta Prešerna za centralno proslavo v Črnomlju ter vrezal pesnikovo silhueto za vabilo na to prireditev itd. OPOMBE 1. dm (= Dušan MoraTec): Prešeren v partizanskem ti- sku, SPor 8. II. 1946. — 2. Prešerno™ razstava 1946, 14. — 3. Franc Kidrič; Prešcrmiana, 1946, 33, 42, 45. — 4. Jože Udovič: Gradivo za bibliografijo slovenskega osvobodilnega tiska. Slovenski zbornik 1945, 1945, 659—6%. — 5. Prešernov albuim, 1950. — 6. SPor 1. št. >(maja} 1941; ponatis Slovenski poročevalec 1938 in 1941, 1951, 46. — ?. Mlada Slovenija, št. 1.—2. (november) 1941; ponatis: Mlada Slovenija 1941 do 1945, 1946, 11—12; članek je najpisala dr. .M ar j a Boršnik (osebna izjaiva). — 8. SPor 29. XI. 1941, v ponatisu 197—198; napisal Edi Koiobak (osebna izjava). — 9. Citirano po opombaih ponatisa SPor 294—295. — 10. Osvobodilna fronta, št. 2. i(deceniber) 1941; napisal Edi Kocbek (osebna izjava). — U. Oton Zupančič: Izbrane pesmi. Klasje št. 9—10, 185. — 12. SPor 31. I. 19« (Ljubljanska izdaja).. — 17. Slovenski zbornik 1942, ponatis 1945, po katerem citiram str. 9, 36, 33, 49 in 37. — 14. Prim, pesem s torn podpisom. Mlada Slo- venija, september, '1942. — 15. Prim, o Blažu Ostrovrharja članek v Obzorniku 1953, 68—73. — 16. Slovenski zbornik 1942, ponatis 70. — /?. Pesmi naših borcev, izbral in uredil Mile Klopčič, II. fcrejiga, 1944, 55—56 in 59, v ponatisu 1945, 63—64 in 67. — 18. Bodeča neža, začetek avgusta 1944. — 19. Bodeča neža, 1. september 1943. — 20. Obzornik 1951, 159. — 21. Primorski dnevnik 22. II. 1948. — 22, XXXI. Izdano ob drugi obletnici enaintridesete divizije, 1945; SPor 6. II. 1946; LdP 12. VII. 1947; Jeseniški kovinar 22. VII. 1950; Tov. 1953, 941. — 27. Gl. opombo 4. Opisane časopise hrani Muzej narodne osvoboditve, manj NUK. Ker ni cen- tralne kartoteke osvobodilnega tiska, je mogoče, da posa- mezne še neznane oziroma v Ljubljani nedostopne tiske in časopisne številke hranijo lokalne knjižnice, arhivi Zveze borcev itd. — 24. Mi vstajamo, 5. št., izšla ob novem letu 1945, str. (1). — 25. Ivan Koncilja, Ljubljana, osebna izjava; 1944—45 je bil v politkomisariatu štaba Prešernove brigade. — 26. Gl. faksimile zaglaivja SPor 7. II. 1946; kar je tam grafičnih znakov, so stavljeni ročnoi -in niso kliširand; od tod je tudi napačno štet letnik IL, medtem ko je v resnici na izvirni na.slovni strani tiskana številka L; po vsebini sodeč je izšla stewilka ikmalu po 20. X. in pred 29. X. 1945; izvirna ilustracija naslovne strani je tiskana v rdeči in modri ba.rvi. — 2?. Lojze Avsenak: Tehnika >Franceta Pre- šeimac, SPor 28. in 20. V. 1946; isti; Bohor žari, 1951 (črtici Tiskamo je rešil, 38—46, in Pogled v tehmko Franceta Prešerna, 61—65. — 28. Lojze Avsenak, pismeno sporočilo 16. II. 1952. — 29. SPor 28. V. 1952. — 70. Lojze Avsenak, pismeno sporočilo 16. II. 1952; prim, tudi pesem o kurirju tehnike SPor 30. V. 1946; avtor je Lojze Avsenaik (dopisnica 2. IV. 1954). — 7/, Več o tem gl. Pogovori o jeziku in slovstvu, 1954, 48—49. — 72. Drago Lovrič, elektrotehnik, sedaj direktor DES v Novi Gorici, svak slikarja in kiparja Nikolaja Pirnata, osebno 20. IV. 1954. — 37. Poleg Draga Lovriča informator Dore Klemenčič - Maj, akad. slikar, osebno, aprila 1954. — 34. GI. reprodukcijo v Prešernovem albumu, 1950, 254. — 75. Prešernov album, 1950, v opombi na str. 336 k strani 254 pravi k reprodukciji naslovne strani (te izdalje: >Izd. Poikr. odbor OF za Gorenjsko ob stoletnici Prešernove Zdravljice 1844-^1944.c Prav tam pravi v opombi k reprodukciji enega Vidičevega linoreza iz iste publikacije: >IzdaI Pokrajinäki odbor OF za Gorenjakoc Različna for- mulacija o izdajatelju bi mogla zavesti v zmoto, da gre tu za dve različni izdaji, ko je v resnici ena sama. — 76. In- formatoirja inž. arch. Marijan Sorli in akad. slikar Janez Vidic. — 37. Prešerniana, 1946, 22 (in po njih A. Gspan, SR 1950, 57) navajajo le *ri natise Prešernove Zdravljice v osvobodilnem tisku. Ce ne štejemo objav v periodiki, je teh natisov četvero, kolikor jih navaja tudi brošura Pre- šernova razstava 1946, 1946, 14 (št. 257—260). — 38. Prim, zapiseik Prvi >Prešernov praznik<, NOja 1955, 139—^143. — 79. Izvirnik dopisa kakor tudi predlog z utemeljitvijo za postavitev kulturnega praznika po dosedanjem isikanju v arhivu Predsedstva in odsekov SNOS ni bil še najden; tip- kopisno kopijo obojega hrani Milko Gerlanc, ki jo je pre- pustil v objavo. — 40. Prva uradna objava odloka SPor 3. II. 1945. — 41. Prešeren, glasnik naše borbe in naše svo- bode, izidal prop, odsek Glavnega štaba NOV in POS. — 42. Navajam samo članka v obeh centralnih časopisih: Bo- ris Kidrič; Nekaj misli ob obletnici Prešernove smnti, SPor 3. II. 1945, ter nepodpisan članek Razmišljanja na Prešernov dan, LdP 10. II. 1945. — 47. Prva objava z izvirnega Hno- reza SPor 3. II. 1945. 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA DRUŽBENO POLITIČNI VZROKI SLOVENSKE MODERNE* DUŠAN PIRJEVEC Vprašanje, ki je zaobseženo v tem naslo- vu, je mogoče točneje določiti približno ta- kole: katere družbene in politične spre- membe so povzročile in opredelile nastanek, razvoj in uveljavljenje tistega pojava, ki mu pravimo slovenska Modema? Brž ko je vprašanje tako zastavljeno, pa je že jasno, da tu ne gre za poskus, podati čim popol- nejšo podobo in analizo vsega družbenega iu političnega dogajanja na Slovenskem v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, ne, bistvo problema je drugje: treba je odkriti in preiskati samo tiste premike v družbi in politiki, o katerih res lahko trdimo, da so bili odločilni za nastanek Moderne. O vzrokih določenega pojava pa je mogo- če razglabljati šele tedaj, ko nam je ta po- jav sam na sebi kolikor toliko razumljiv, ali bolje: ko ga nam je uspelo definirati glede na istovrstne pojave prej in kasneje. Očitno je sicer, da bo imela taka definicija marsi- katero pomanjkljivost, ki pa bodo odpadle, brž ko se bomo dokopali do vzrokov. Spiričo te načelne metodološke ugotovitve je potrebno, da vemo najprej, kaj sploh po- meni pojem slovenska Moderna. Predvsem nam ti dve besedi prikličeta v zavest imena Cankarja, Zupančiča, Murna in Ketteja, kar je znak za dejstvo, da nam označujeta v prvi vrsti določeno literarno gibanje, se pravi, gibanje, ki je uveljavljalo nove estet- ske vrednote. Opredeliti slovensko Moderno, pomeni toref opredeliti estetske kvalitete, ki so se uresničile v Župančičevi, Murnovi in Kettejevi pesmi ter v Cankarjevi prozi. Vse druge opredelitve so podrejenega pomena. Razpravljati pa o družbeno političnih vzro- kih slovenske Moderne pomeni tedaj, ugoto- viti, kolikor je to pač mogoče, tiste druž- beno politične dogodke, ki so tako ali dru- gače omogočili nastanek in uveljavljenje teh novih estetskih vrednot. Po vsem tem je očitno, da moramo naj- prej določiti, kaj pomeni slovenska Mo- derna kot literarno gibanje, se pravi, kaj je v območju estetskih vrednot novega ustva- rila in kaj je njena estetska specifičnost. Opisano nalogo pa je mogoče rešiti le s pri^ merjalno metodo, se pravi, če primerjamo poezijo Moderne s poprejšnjim pesništvom. * Predmet, ki ga obravaiava pričujoči sestavek, je tako abširen in izahteva ttakó obsežne analize, da ga je v okviru revijalnega prispevka imogoče pregledati zgollj shematično, tako (rekoč v obBkii ivrste tez. Odmerjeni prostor je povzročil, da je avtor opustil podrobnejše navajanje gradiva in da ta sestavek ni vsestransko izdelama razprava, ampak bolj idejni osnutek. V času, ko se je oblikovala Moderna, je bil najvidnejši poet na Slovenskem Anton Aškerc. Kot pristaš realističnega programa je bil epik, epski pesnik. Bistvena lastnost epike je, da verzi avtorju niso instrument izpovedi, marveč instrument opisa objek- tivnih dogodkov. Dokler je bil Aškerc temu načelu zvest, je ustvarjal balade, ki imajo nedvomno visoko umetniško vrednost. Toda njegova epika je polagoma degenerirala. Eps'ki verz je pesnik zlorabil, uporabil ga je za direktno izpoved, za propovedovanje svojih nazorov. S tem je izginila plastičnost podoib, prepričljivost misli, ki govori preko metafore, jasnost opisa, mesto tega pa so nastajale dolgovezne politične ali svetovno- nazorske deklamacije in Aškerčeva pesem je izgubila ves svoj čar. Poleg Aškerca in njegovih epskih epigo- nov je živela tedaj na Slovenskem še vrsta lirikov, kot so na primer Cimp^erman, Fun- tek, Jesenko itd. To je bila deloma reflek- sivna lirika z močnim domoljubnim akcen- tom, deloma pa ljubezenska izpoved. Toda takšna ali drugačna, bila je to mrtva pe- sem, ki jo literarna zgodovina označuje za konvencionalni formalizem. Zanjo je zna- čilna" predvsem neka posebna laž o človeku. Nikjer ni nobenih toplejših čustev, kaj šele usodnejših strasti. Človek, kakršen se pri- kazuje v teh verzih, je predvsem človek do-^, brega vedenja, dostojen in tako lepo urejen.j da so se v njegovih prsih naselila samo blaga, neproblematična čustvovanja. Prav zaradi tega se na primer niti tako traigične usode, kot je bila Cimpermanova, niso mo- gle izraziti v umetniško pomembnejših delih, ampak so se izživljale večinoma v narejeni in solzavi idiliki. V nasprotju s to človeško' nezanimivo in manjvredno verzifikacijo pa je Župančič odkrito in jasno povedal: Pogledal sem tvojo svetost — in sedaj me je sram. Bil sem hišam umazanim gost — in sedaj me je sram. Silna inteiizivnoS't_čustva in, odkritost iz- ^ povedi — to je bistvena značilnost teh" ver- zov in to je bistvena značilnost moderne lirike sploh. Zastor, ki je drugim onemogo- čal vpogled v najintimnejše predele člove- škega srca, se je nenadoma dvignil. Pravilni in vsem razumljivi, zlasti pa skrajno do- 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO stojni kalupi, v katere so nasilno uklepali človeško strast, so bili nenadoma razbiti. Kako in zakaj se je to zgodilo? Odgovor na to je skrit v odgovoru na vprašanje, zakaj in od kod pesniški propad Antona Aškerca, zakaj in od kod slabotnost tedanje lirike? Razkroj Aškerčeve epike je, na kratko re- čeno, v tem, da je pesnik opustil objektivni opis in prešel v izpoved, v subjektivnost. Pesnik ni več skrit za dogodki, ampak stopa brez premisleka v ospredje, osvetljen z naj- močnejšim reflektorjem, in v bobnečih ver- zih razlaga svoje nazore. V njegovem delu so se začele pojavljati brezoblične, hibridne tvorbe, mešanice epike in refleksivne lirike. Vzrok temu neuspelemu prehodu iz enega sveta v drugi utegnemo odkriti v značaju in vsebini tistih sil, ki so gnale Aškerca stran od mirne epske oblike. V delih, ki jih smemo označiti za degene- rirano epiko, je skušal Aškerc uveljaviti svoje nazore o družbi, o narodnosti, o umet- nosti itd. To izpovedovanje je dobilo umet- niško manjvredno obliko. Tudi Prešeren je na primer v sonetu Ziuljenje ječa, čas d nji rabelj hudi tako rekoč povsem neposredno izpovedal svoj svetovni nazor, a Prešernova izpoved je umetniško visoko vredna. Zakaj? Kadarkoli je dal Prešeren določenemu spo- znanju pesniško obliko, je v tej pesmi vedno čutiti vse dvome, muke in zmote, skozi ka- tere se je moral pesnik prebiti, da je pri- šel do jasne in odrešujoče misli. Zato je ta misel res odrešujoča, ni hladna konstata- cija, ampak odrešitev iz zadušljive tesnobe. Ne tako Aškerc. Njegova izpoved je dobila obliko neposredne publicistične agitacije. Pri Prešernu je čustvena sila izpovedne pesmi predvsem v pretrešljivosti in usodv nosti spoznanja, Aškerc pa nadomešča ču- stveno silo s patetiko. Aškerčeva programatična in tendenčna pesem ni bila težko priborjen izhod iz dvo- mov in zmot, marveč je bila samo verzifi; cirana fiksacija nekaterih racionalnih do- gnanj, fiksacija, ki je nastala iz želje, da bi (fevoj narod poučil v pravih nazorih in da /bi te prave nazore uveljavil proti svojim / idejnim nasprotnikom. Taka pesem seveda ni mogla govoriti o človekovi intimnosti, o njegovih duševnih stiskah in strasteh. Nujno se je morala spremeniti v dolgovezno in patetično deklamacijo. Prva in bistveno važna vzpodbuda za Aškerčeve postopke je bilo njegovo libe::___ ralno prepričanje, njegov borbeni liberali- zem, njegovo svobodomiselstvo, ki se je v njem pretvorilo — tudi poleni, ko je sprejel nekaj socialističnih idej — v izrazito dog- matski sistem, v katerem je vse enkrat^za vselej pojiasnjeno. Svobodna misel je po- stala svoja lastna sužnja. Pesnik je postal svečenik ideologije in tako ni videl več, kaj se dogaja v njegovem srcu. Vse svoje sile je podredil borbi za ideologijo in vsak vzigib srca, ki bi ga lahko odtujil tej borbi, se mu je zazdel pregrešen. Bil je vklenjen v za- kone posebne morale, ki jemlje posamezni- ku njegove individualne pravice, to je bila morala boribenega liberalizma. Kdor je tedaj hotel odstreti zaveso, ki je Aškercu zapi- rala pogled v nje v najintimnejši svet, je moral v prvi vrsti premagati moralo borbe- nega liberalizma. Drugače je bilo z liriko. Konec sedemde- setih in v osemdesetih letih, ko se je na Slo- venskem oblikoval realistični literarni pro- granij je lirika izgubila svoj pomen. Pesni- ški ideal je postala srbska narodna, se I>ravi, pripovedna pesem. Realistični gene- raciji se je zazdela lirična pesem, ki ji je jedro predvsem človekovo notranje doživ- ljanje in ki ne razlaga nobenih idej, niti ne kliče v družbeno borbo, nepomembna in ne- zanimiva. Ta odnos do lirike je zelo jasno izrazil Fran Leveč v svojem pismu Antonu Askercu'z dne 28. avgusta 1882. Leveč je pisal takole: >Pri nas preveč prevladuje čisto subjektivna lirika, pripovedne pesmi (balade, povesti, romance) pa se preveč za- nemarjajo, ker nihče ne pomisli, kolikega vpliva so baš take stvari osobito- na mlajši zarod naš.« Leven se je tedaj zdelo, da utegne imeti epika veliko družbenovzgojno /funkcijo, kakršne liriki ni mogel priznati. j Merilo družbene vzgojnosti seveda ni značilno samo za slovenski realizem, ven- dar je dobilo pri nas poseben poudarek: na- rodno obrambno in narodno vzpodbudno ten- i denco. Naš realizem je hotel vzgojiti slo- Sl. 1. Hiiša na Poljansiki cesti, kjer je od leta 1884 do leta 1895 fiitanoval v I. nadstropju pri Poloini Kalanovi Josip Murn ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA venski narod v duhu narodne borbenosti, hotel ga je nacionalno utrditi in usposobiti za narodnostni boj. Razumljivo je, da v ta- kem programu intimnemu svetu posamez- nega človeka ni mogel biti odmerjen kdo ve kako velik prostor. Liriki je zato pri- padla usoda manjvredne literarne zvrsti. Preostajalo ji ni nič drugega, kakor da se je izživljala v konvencionalnih. temah in ustaljenih oblikah. Splošna miselnost je bila taka,Ta~IIrični izpovedi ni TnogiB" pripadati ; pomembnejša »vloga«, in ta splošna misel- nost je bila vzrok, da se tudi tisti, ki so pisali lirične verze, niso mogli priboriti do takega pogleda v človekovo notranjost, ki bi bil človeško pomemben in dragocen. In kdor je hotel tedaj ustvariti novo, resnično liriko, je moral premagati najprej to misel-^ nost, piremagati je moral vzgojni, narodno- vzpodbudni kriterij. Po vsem tem lahko rečemo, da sta razvoj slovenske umetnosti zavirala dva momenta: liberalistična borbenost in narodnovzgojna ali narodnoobrambna tendenca. Toda če smo pri Aškercu bolj poudarjali prvi mo- ment, še ne pomeni, da ni pri njem popol- noma enakovredno učinkovala tudi druga prvina. In če smo pri liriki imenovali pred- vsem narodnoobrambne težnje, tedaj to še ni znak, da med razlogi, ki so zavirali njen razvoj, ni bilo tudi liberalistične borbenosti. Oba opisana vzroka pa sta dejansko samo posledica nečesa, kar je po svojem učinko- vanju od njiju obsežnejše in usodnejše. Res je sicer, da je Aškerca slepila njegova zave- rovanost v najrazličnejša načela, res je, da je lirika bolehala, ker ji je bila splošna mi- selnost iz razlogov narodne vzpodbudnosti neprijazna. Kljub temu pa še vedno ostaja nerešeno vprašanje, zakaj je bil Aškerc tako neskončno zaverovan v svoje nazore, tako neomajno prepričan vanje, da ni ostalo za dvom niti najmanjše možnosti, kako da ni opazil, da je življenje neprimerno bolj zapleteno in zadeva ideološke jasnosti dosti težja, kakor pa se je njemu zdelo? Kako, da ta ali drugi lirik ni opazil, da v človeku vendarle ne bivajo samo vzpodbudna lju- bezen do domovine, blago navdušenje nad cvetico in idilična zaljubljenost? Kako da je bilo v Aškerčevih nazorih in v tej briki vse tako urejeno in neproblematično? Človek, kakor se je prikazoval v naši lite- raturi, je bil notranje neproblematičen, ne-: zanimiv in v določenem smislu prazen. Iz te praznine ni mogla nastajati pomembna umetnost. A ta neproblematičnost je bila posledica »neproblematičnosti« slovenskega življenja sploh. To misel utegne najbolje pojasniti primer Janka Kersnika. V pismu z dne 10. II. 1889 je daj;al Marici Nadli- škovi takle pouk o estetskih načelih: »Glej- te, draga gospodična, ako tako izpeljete povest, boste zadostili glavnemu zakonu, kateremu se mora klanjati vsak pripovedo- i valeč, namreč dosegli boste pri čitatelju ,za- doščenje' — Befriedigung — ästhetische Be- V friedigung — ki tiči v zadovoljnosti, da se ,^ dobro plačuje in hudo kaznuje.« Kersnik je v večini svojih povesti res uveljavljal na- čelo, ki ga je priporočal Nadliškovi, vendar pa je hkrati pisal tudi taka dela, ki so govorila o tem, da v življenju zakon o etič- nem ravnovesju ne velja. Tako je Kersni- kovo delo razpeto med dvoje nasprotij in je v znamenju zanimivega konflikta. Ta kon- flikt bi utegnil postati važna vzpodbuda, da bi prestopil avtor meje konvencional- nega moralnega prepričanja in začel samo-/ stojno raziskovati družbo in človeka ne glede na lastni estetsko etični zakon o za- doščenju. Vendar se ta vzpodbuda ni reab- zirala, ker se pisatelj konflikta ni zavedal. 2^vedal se ga pa zategadelj ni, ker je bilo vse naše življenje, ker je bila naša tedanja stvarnost premalo razvita, da bi utegnil opaziti vsa usodna nasprotja in vse usodne spopade. Prav ta nerazvitost našega življenja je omogočala, da soi nastajale in se uveljav- ljale nekake varne, idilične predstave o človeku in družbi. V tem varnem svetu je res lahko cvetela brezskrbna rožica sloven- ske lirike in v tem zatišju je bil Aškerc res lahko docela prepričan o neomajni pravil- nosti svojih nazorov. In za nastanek nov^ poezije je bilo najprej treba, da je propa- del ta varni svet, z njim njegova vama pre-i pričanja in njegova morala. / Velike gospodarske in družbene spre- membe, ki so zajele Evropo v drugi polo- vici prejšnjega stoletja, so neusmiljeno po- segle tudi v slovensko življenje. Ta poseg lahko označimo z besedami: razvoj kajjita- lizma in imperiaUzma, zaostritev^acional- nih vprašanj, boleča a:ktualnost socialnega problema in vedno usodnejši razvoj raz- redne borbe. Ni moj namen, da bi s podrob- nimi številkami prikazoval, kako je ta raz- voj potekal, zato naj se omejim le na nekaj podatkov, ki veljajo za naše razmere. Kakor lahko sklepamo na podlagi gradi- va, zbranega v Ocsferreic/iisc/ie Statistik, se je največja sprememba v gospodarskem ustroju Slovenije izvršila v desetletju med 1880 in 1890. Tako je bilo v Ljubljani leta y 1880 629 oseb, ki so se kot »samostojni« 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ukvarjali z industrijo in obrtjo. Deset let kasneje je bilo takih oseb v Ljubljani že 1267. Enako podobo kažejo podatki o trgo- vini in prometu. Za leto 1880 najdemo v sta- tistikah številko 475, za leto 1890 pa 1180.* Četudi gledamo na te primerjave še tako skeptično, je vendar očitno, da se je Ljub- ljana v desetih letih gospodarsko prav iz- redno razvila. Jasno je, da so omenjene spremembe v gospodarskem ustroju spro- žile tudi vse tiste premike v družbi, ki jih /terjajo zakonitosti njenega razvoja. Zato 'smemo reči, da je začel naš narod vsaj že v osemdesetih letih doživljati splošni razvoj '-kapitalizma, ki sta ga spremljala nastajanje proletariata in zaostritev socialnih nasprotij. Opisane spremembe so bistveno preobli- Jsovale ves slovenski svet. Predvsem so raz- /rušile temelje nekdanje varne idile in tisto posebno družbeno in nacionalno enotnost, ki je bila posledica dileme: Nemec ali_Slove. n«^ Interesi narodnih voditeljev, se pravi interesi buržoazije, niso bili več interesi na- i:oda, in prepad med njimi je postal tako gloBbk, da ga ni bilo več mogoče zakrivati z visokimi besedami o »splošnih narodovih«' potrebah. Bcy_ za narodne pravice, ki je sicer lahko združil politične nasprotnike v času tako imenovane narodne sloge, ni mo- gel več družiti v enoto buržoazije in novih družbenih plasti. Gospodarski in socialni interesi so postajali pomembnejši od jezi- kovnih in drugih narodnostnih pravic. S tem se je spremenil tudi položaj posameznika v družbi. Dokler je bil edini zakon narodni boj, je bil Slovenec podoben Slovencu, zdaj je ta podobnost izginila. Posameznik ni bil več samo Slovenec, ampak čisto določeno individualno bitje, ki se mora v spopadu z drugimi sonarodnjaki boriti za svoj ma- terialnr obstanek. Idilično prijateljska vez, ki je prej družila Slovenca s Slovencem v posebnem mehkem navdušenju, ker sta si- nova iste matere, in ki je lahko zakrivala nasprotja med posameznimi družbenimi skupinami, je bila pretrgana ali pa vsaj močno prizadeta. V tem novem položaju je najtežje poraze doživela ravno tista ideologija, ki ji pra- vimo liberalizem. Ta ideologija je zagovar- jala svoboJo, enakost in bratstvo med ljud- mi in narodi in hkrati svobodno konkurenco, svobodno gospodarstvo in svobodno trgo- vino. Eden glavnih liberalnih teoretikov. * Podatke Ijuidskili štetij 1880 im 1890 je glede poklicne stniifcture prröbivalstva kaj .težko mzd iseboj iprimerjati (iprim. Vogelnik: Gradivo k poklicni statistiki prebivalstva za raz- dobje od 1890 do 1951. Tehnika in gospodarstoo 1940. št. 1/2 in 5/4). Zato bomo primerjali med sabo zgolj podaitke o samostaj:nih podjetnikih. S Cobden, si je od takega vsestransko svobod- nega razvoja obetal splošno blagostanje, prijateljstvo med narodi in trajen mir. Zgo- dilo pa se je ravno obratno. Liberalno go- spodarstvo je povzročilo vrsto tako usodnih posledic, da se liberalizem ob njih ni mogel več znajti in je moral nujno zaiti v globoko krizo. Razvoj svobodne konkurence, se pravi, svobodni razvoj kapitalizma je spremljala vrsta pojavov, ki jih laliko" združimo v tri skupine: 1. Špekulacije, anarhija in krize v gospo- darstvu (opozarjam samo ma polom dunaj- ske banke 1873 in na agrarno krizo v osem- desetih letih). 2. Spremembe v družbeni strukturi: na- stanek proletariata in nove oblike razredne borbe. 3. Imperialistična ekspanzija, nastajanje nacionalnih buržoazij in zaostritev nacio- nalnih nasprotij. Prav ob teh posledicah lastne politike se je liberalizem skrhal in slednjič propadel. Po svoji strukturi je bil tak, da bi vpraiša- nja, ki jih je predenj postavljalo življenje, utegnil razrešiti le, če bi negiral samega sebe. Zaradi tega ni bil sposoben za uspešen poseg v družbeno in gosipodarsko problema- tiko in se je moral umikati pritisku katoli- ške cerkve in nastajajočega socializma. Splošna shema protislovij, ki so razjedala notranjost liberalizma, je približno takale: Ce bi hotel preprečiti krize in urediti anarhično kapitalistično gospodarstvo, bi moral liberalizem zavreti svobodno konku- renco, izdati geslo »libre echange« in se po- staviti na stališče protekcionizma ali znan- stvenega socializma. Prav tako nemogoče je bilo liberalizmu, da bi svoji naravi ustrezno razrešil socialno vprašanje. Utegnil se je sicer zavzemati za ustanove, ki so v humanitarnem smislu skrbele za bedne plasti, vendar pa ni mogel pristati niti na eno proletarsko zahtevo rpo omejitvi podjetnikove svobode, kajti s tem bi rušil svoje osnovno geslo o svobodnem gospodarskem delovanju. Ce je hotel tedaj ostati zvest svojemu osnovnemu gospodar- skemu načelu, se je moral v razrednem boju postaviti na stran buržoazije in hkrati zagovarjati vse njene represalije proti de- ' lavskim množicam. S tem pa je izdal svoja ^ politična gesla o bratstvu, enakosti in svo- ' bodi. V podobni zagati se je znašel liberalizem ob nacionalnih vprašanjih. Ce je zagovarjal pravice svobodnega gospodarskega razmaha velikih narodov, je s tem branil zasužnje- 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vanje malih narodov ter kršil načelo' ena- kosti. Ce pa se je postavil na stališče ob- rambe malih narodov, je s tem nastopil proti svobodnemu gospodarskemu razvoju in prodiranju velikih ter tako zanikoval načelo svobodne konkurence. V mejah podobne sheme je potekal tudi proces razpadanja liberalizma na Sloven- skem, le da je pri nas dobil ta razkroj neke posebixe--j3!blike, o katerih sicer ne moremo govoriti v tem sestavku, in se razodel v vrsti posebnih pojavov, od katerih bom navedel le tiste, ki so najbolj značilni. Slovenski liberalizem ni bil le docela ne- sposoben, da bi se kakorkoli lotil socialnih problemov, ampak je začel prehajati na iz- razito kapitalistične položaje. Tako je go- voril na primer Fran Šuklje leta 1894 v deželnem zboru tudi tole: »Razdeljeni bo- demo le v dva tabora, eni, ki imajo kaj ter hočejo braniti svoje imetje in braniti našo staro kulturo, in drugi, ki nič nimajo pa s pohlepno roko segajo po vsem. Jaz mi- slim, kar je resnih in zmernih elementov, bavimo se s tem vprašanjem in glejmo, da omiko branimo pred sovražnim navalom, v primeri s katerim so bili navali krutih sred- njeveških barbarov igrača (Poslanec Hribar: To je res!)« {Iz mojih spominov, dod. 11.) Neprimerno več sposobnosti in več živ- ljenjske spretnosti pa je izpričala katoliška cerkev. Leonov Rerum novarum, Yogelsan- gova ideologija in organizacija, vrsta kato- liških kongresov v vseh deželah in pri nas Janez Ev. Krek, to so bili poskusi cerkve, da bi obvladala novi položaj. Spričo libe- ralne razredne omejenosti ji to ni bilo težko in v nekaj letih je klerikalizem lahko po- kazal na vrsto prepričljivih gospodarskih i in političnih usipehov, ki so seveda bistveno j omejili vpliv in moč liberalizma. ' Zadnja stopnja v razkroju liberalizma, ki ga je povzročilo nerazumevanje družbenih vprašanj in razredna omejenost, je bila v tem, da se je vodstvo slovenskih liberalcev"! pridružilo socialno gospodarskim načelom svojih političnih nasprotnikov. Liberalni shod zaupnih mož leta 1894 je pozdravil krščanskosocialistično vzpodbudo in giba- nje ter jasno izpovedal, da se strinja tako z njegovim gospodarskim programom kakor z njegovimi načeli. Ob tem notranjem razpadanju je docek naravno, da je slovenski liberalizem izgub- ljal svojo idejno jasnost in udarnost ter politično perspektivo. Zato ni nič čudnega. da je v začetku devetdesetih let povsem od- i povedal v spopadu s katoliškim ideologom j Mahničem in da se je v istem času odrekel \ še svojemu narodnostnemu programu: zedi-j njeni Sloveniji, saj ni bilo ^ resolucijah \ shoda zaupnih mož liberalne stranke to i geslo nikjer omenjeno. i V začetku devetdesetih let je torej libera- ^ lizem na Slovenskem tako kot splošno na-j čelo in kot poseben pojav našega javnega življenja zašel v hudo krizo. Ta polom je občutila tudi mlada liberalna generacija, ki je tedaj študirala na Dunaju in se združe- vala okrog mesečnika Vesne. V zadnji šte- vilki tega lista za leto 1894 je objavljeno besedilo resolucije »slov. dijaštva, sprejete] na dunajskem shodu 22. novembra 1894«. i Tu beremo med drugim: »Sploh obsoja [slov. | dijaštvo] odločno vso ono taktiko popusti ji-\ Dosti, ki jo je uporabljalo to vodstvo [Übe-! ralne stranke] v zadnjem času pred shodom i zaupnih mož proti domači klerikalni stranki — vso ono taktiko, ki je končala prav sedaj s popolnim neuspehom... Glasno tirja zbrano dijaštvo, da jame v prvi vrsti stran- ka prirejati zdavnaj uže nujne potrebne ljudske shode po deželi, in jo pozivlje od- ločno, da razvije razven tega jasen, na vse' strani določen narodno gospodarski program,j brez katerega dandanes sploh ni več mo-; goča nobena resna stranka, tudi pri nas j Slovencih ne! Slednjič poudarja še z vsosilo,j da naj ne pušča ,narodna stranka' v nemarj nikoli in nikjer onega prvega in vrhovne-i ga polit, ideala našega, katerega — žal —I pogrešamo v doposlanih resolucijah za ,shodj zaupnih mož' — ,Zjedinjene Slovenije' —«.j V prvi polovici devetdesetih let razkroj! slovenskega liberalizma torej ni bil samo; neviden podtalni proces, temveč dejstvo, kij ga ni bilo več mogoče skrivati. Zato pa v času, ko so začeli nastopati prvi predstav- niki sloveniske moderne, ni mogel imeti več tiste sile, ki je tako zelo očarala Antona Aškerca in ga tako neodrešljivo vklenila vj sužnost Svobodni misli. Ta razkrojem inj nemočni liberalizem je po zaslugi Ašker-j čeve borbene besede resda za kratek čas in; v majhni meri še lahko navdušil mlade* SI. 2. Cuararna KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO poete. Kratkotrajna epizoda mladostne libe- ralne razgretosti pa ni ustvarila pogojev za tiajnejšo in slepo privrženost propadajoči ideologiji, pač pa je zapustila v njih željo po svobodi in odpor proti klerikalni reak- ciji, katoliški ideologiji in katekizemski moralki. Tako se je zgodilo, da se mladi rod ni mogel trajneje vključiti v noben tradi- cionalni idejni in moralni sistem. Pred živ- ljenjem, ki je postajalo vsak dan manj idi- lično, vsak dan krutejše, so se znašli tako rekoč brez slehernega idejnega orožja. Vendar pa dejstvo, da se je v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja klerikalizem tako močno uveljavil v vsem našem javnem življenju, ni ostalo brez sledu v zgodovini nastajanja Moderne. Ne da bi se spuščal v podrobnosti, naj omenim le, da je Anton Aškerc v pismu, ki ga je pisal Zupančiču dne 14. aprila 1900, takole opominjal mlade pesnike: »In na jeden moment Vas opozar- jam: Vi se vse preveč ozirate na to, kaj pišejo klerikalni listi. Njihova sodba o naši literaturi Vam je skoro merodajna. To je fundamentalna zmota« (Aškerc, ZD II, 457). Privlačna sila, ki jo je utegnil imeti na- predujoči in zmagoviti klerikalizem, pa kljuib vsemu ni mogla bistveno učinkovati na doraščanje nove pesniške generacije. Zato je trditev, da se je ta rod znašel v življenju brez jasne in občeveljavne idejne in moralne orientacije, v bistvu pravilna. Tem bolj pa je pravilna ta misel, če upo- števamo, da je bila nova ideologija, sociali- zem, še tako oddaljena od središča našega javnega življenja, da je na doraščajočo mla- dino sicer lahko učinkovala kot tista prvi- na, ki jih je še bolj oddaljevala tako od liberalizma kot od katoUčanstva, vendar pa jim še ni mogla posredovati novih nazorov in novih vidikov. Mladi rod se je tako znašel pred praz- nino in z mešanimi občutki poslušal, kako so v njej bobneli Aškerčevi patetični verzi, ne da bi mogli oživiti mrtve ideale in raz^iadla načela. Generacija slovenske Moderne je doraščala v času, ko je življenje preklicalo tradicionalne norme, v času in okolju, ki sta preprečevala, da bi človek po- stal ideološki gorečnik, kakor sta bila Aškerc in Mahnič. V trenutkih, ko družba človeku ne more dati sprejemljivih občih načel, se človek prepusti zakonom lastne narave, lastne osebnosti. Zato se v takih dobah porajata suibjektivizem in individualizem. V duhu tega preokreta je februarja 1896 Ivan Can- kar takole spregovoril o poeziji in hkrati izrazil nova pesniška načela: »Nekateri ljudje namreč mislijo, da morajo na vsak način spraviti v verze vsako svojo misel, če je še tako suhoparna in prozaična. Tako dela zdaj tudi Aškerc, in jaz sem prepričan, da se zgodi z njegovimi filozofičnimi in po- litičnimi proizvodi prav tako, kakor se je zgodilo s KlopBtockovimi odami: slavili jih sicer bodo, toda bral jih ne bo nihče. V li- ričnih pesmih se morajo zrcaliti čuti, ne pa globoke in samo za pesnika razumljive mi- sli... Pravi pesnik mora gledati, da vzbudi v bralcu iste čute, katere je imel on sam, ko je zlagal pesmi, čute pravim, ne filozo- fične misli... Če pa ima pesnik za potuto posebno misel, tedaj mora biti taka, da gane naše srce žalostno ali veselo, ne pa, da nas pusti ledene« (CZS XXI, 173). Središče, okrog katerega je spletel Can- kar svojo teorijo, je čustvo', se pravi člove- kovo subjektivno življenje. Težnja po sub- jektivnosti je bila nujna posledica časa in razkroja starih moralnih vrednot. Uvelja- i vila se ni prvič šele pri Cankarju, ampak se je uveljavljala že v generaciji, ki se je zbirala okrog Vesne in še posebej v Gestri-, novih pesmih, toda šele Cankar je dal tej i težnji jasno' obliko v odkriti besedi. V tem trenutku je bilo konec z Aškerčevo pate- tično deklamacijo in konvencionalno liriko. Brž ko je namreč pesnik spoznal, da je /predmet poezije človekova notranjost, ko je /spoznal, da je estetski učinek skrit v ade- Skvatnem posredovanju čustva, ne pa v ' podučnosti, se je že zazrl vase in odprl se mu je nov svet, neraziskan in neurejen. Tako je Moderna odkrila novo pot in edini problem, ki je še ostal, je bil problem, ki ga človekova volja ne more rešiti, problem talenta in genialnosti. Vendar pa bi bila pot do tega edino res- ničnega vira poezije težja in dolgotrajnejša, če bi hkrati z liberalizmom ne propadel tudi kriterij narodnoobrambne koristnosti. Ta kriterij je imel to moč, da je lahko posegal v sleherno človekovo dejavnost in jo urejal v skladu s posebnimi »potrebami« sloven- skega naroda. Nad merili, ki jih nosi vsaka panoga dejavnosti že sama v sebi, je vladal še nek višji zakon in deformiral ta merila, ki edina smejo usmerjati človekovo delo. Zaradi tega so Ucistajali najrazličnejši spač- ki, ki niso v okviru določenega métiera po- menili prav nič, a so imeli vsaj navidez neko narodno koristnost, kot na primer Trstenjakova »arheologija«. Toda ta kriterij je bil le toliko časa živ in učinkovit, dokler ga je bilo mogoče upo- rabljati v vsem narodovem življenju — torej tudi v družbenem in političnem. Zlasti poli- 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tični razvoj pa ga je že večkrat spravil v nevarnost, a ga je kljub vsemu še vedno uspelo rešiti, čeprav le za kratek čas. V za-_ četku devetdesetih let je slednjič le izgubil svoj pomen in moč. Mod vzroki za ta pre- okret v slovenskem moralnem in čustvenem življenju je treba na prvem mestu omeniti socialno diferenciacijo z razvojem kapita- lizma. V območju teh vprašanj ni bilo s starimi merili mogoče ničesar več ukreniti. Koristno ali nekoristno, diferenciacijo je bilo treba priznati, ker je bila vsak dan ostrejša, in iskati možnost novih poti. Ostri- na življenja ni dopuščala več polovičnih odgovorov, ki bi sicer bili za narod »ko- ristni«, ker bi ga utrjevali, ampak je za- htevala ostrejšo misel. Tu je skrit med dru- gim tudi prvi impulz za prva širša znan- stvena raziskavanja pri nas. K opisanim spremembam je prispevala tudi zaostritev nacionalnih borb v Avstriji in s tem v zvezi še posebej češki vzgled (n. pr. Pokrokové hnut'i, Masaryk in češki realisti, češka Omladina itd.). Ob izredni nai>etosti v nacionalnih spopadih se je tudi pri nas pojavila težnja, da bi se naš narod čimprej oblikoval kot popoln organizem ini razvil vse organe narodne eksistence. Tu je skrit drugi vzrok za nastajanje širših znan- stvenih in drugih amibicij na Slovenskem. Brž ko pa je propadel kriterij narodne koristnosti, so se začela v posameznih pa- nogah človekove dejavnosti tudi na Sloven- skem uveljavljati merila, ki v splošnem ve- ljajo za posamezno aktivnost. Spoznati ta merila pa je pomenilo spoznati se s posa- meznimi panogami, kakor jih je do takrat razvila Evropa. S tem je bilo konec šarla- tanstvu, ki se je odevalo v narodnoobramb- ne fraze in ustvarjena je bila možnost za ploden kontakt z evropsko kulturo. Spričo teh sprememb je docela razumlji- vo, da se Cankar ob svoji formulaciji o na- čelih poezije ni spraševal, ali bo pesem, ki poje o pesnikovih »čutih«, imela kakršen koli pomen za »narod«, pač pa se je spra- ševal, če je tako pojmovanje v skladu z evropskimi dognanji in prakso. Vzroki, ki so omogočili nastanek moder- ne slovenske poezije, so seveda bistveno pretresli vso takratno slovensko kulturo. V podobni smeri so učinkovali na, slikarstvo, glasbo in vse znanstvene panoge. Ker so ti vzroki razbili tiste ideološke moralne in čustvene zapreke, ki so dušile v ptrejšnjem času tvornosti slovenskega duha, je razum- ljivo, da smo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja priče vsesplošne razgi- banosti slovenske ustvarjalnosti. Prav ta vsesplošna razgibanost dokazuje, da nasta- nek moderne pesmi ni bil slučajen in zato je bilo treba poiskati njegove globlje in ne samo literarne vzroke. 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA IN KMEČKI UPOR V LETU 1635 JOŽE SORN Kmalu bo preteklo 320 let od »zadnjega velikega kmečkega upora v Sloveniji«,' ki se je pričel spomladi leta 1635 v okolici Celja, končal pa se je v jeseni — vsaj kar se tiče Kranjske — v Ljubljani z usmrtit- vijo enega izmed vodij kmečkih upornikov, Jurija Levca. Da bomo prav razumeli ta kmečki upor, ki je bil tako kot vsi drugi viden odsev naj- hujše gospodarske krize, v kateri je bil že »neznaten« dogodek vzrok dovolj za to, da so kmetje na aktiven način hoteli vreči z ramen bremena, ki so jih težila, moramo nekoliko poseči v finančno politiko kranj- skih deželnih stanov. Poskusili bomo na ta način opozoriti na zunanje okoliščine, ki so bile vzrok za to veliko gibanje in ki je doseglo višek v maju 1635. Predvsem moramo imeti živo pred očmi, da se je v Srednji Evropi pričela leta 1618 tridesetletna vojna, ki se je je udeleževala tudi Avstrija kot del nemškega cesarstva. Država, ki se je izčrpavala v dolgotrajnih vojnah, se je za napolnitev blagajne poslu- žila vsakdanjega sredstva: finančno breme, ki je nastalo v zvezi z vojskovanjem in se je imenovalo -»vojni in dvorni dolg«, je zva- lila leta 1632 na dežele, se pravi, na podlož- ni ke in mesta, ki so bila — vsaj na Sloven- skem — v splošnem vsa siromašna. Na Kranjsko je odpadel dolg v višini 800.000 gld, kar pomeni, da je bilo breme, ki je pripadlo deželi v plačevanje, 1.64-krat večje, kot pa bi ji po običajni davčni po- siopici pripadalo. Ce je namreč Štajerska, ki je bila znatno večja in bogatejša, pri svojih 72.000 Pfundherrongiiltih prejela dolžni delež v višini 1,600.000 gld. potem bi morala Kranjska z 22.000 Pfundherrengiilti in prav toliko hubami plačati le 488.888 gld 55 1/3 kr. — Po kakšnih kriterijih je od- merjal dvor višino vsote? Nedvomno je nekaj resnice v tem, da Kranjska ni bila neposredno prizorišče borb, toda pripom- niti moramo, da je zaradi vojne, čejjrav je bila daleč, kljub temu trpelo splošno gospo- darsko stanje in da se je le-to slabšalo, ne pa ostalo vsaj na isti ravni. Za odplačevanje dolga so takoj po pre- jetju obvestila o višini vsote povečali sta- novi Mittlding (stanovska mitnina), ki je bil uveden siicer že leta 1570. Vključno z letom 1633, torej z letom, ko je v okviru 30-letne vojne potekala tkim. švedska vojna, so uvedb kontribucijo; dve drugi davščini (tkim. neue Anlag in pa neues Hubgelt), ki so vanju stanovi »privolili« sicer že leta 1624*, sta bili pričenši z letom 1633 name- njeni za odplačevanje vojnega in dvornega dolga. Od tega leta do konca 1670 je samo Kranjska plačala za »extraordinari contri- bution« 4,102.423 gld 18 kr.' Kljub močnejšemu pritisku na podlož- nike pa se je v proračunu dežele pričel ka- zati vedno večji in večji primanjkljaj: od 1. III. 1625 do 28. II. 1632 je znašal 8:954 gld 9 kr 2 pf od 1. V. 1632 do 30. IV. 164.2 je znašal 89.302 g-ld 37 kr 2 pf od 1. V. 1642 do 30. IV. 1652 je znašal 302.410 gld 51 kr 1 pf od 1. V. 1652 do 30. IV. 1662 je znašal 14.442 gld 12 ikr 2 pf od 1. V. 1662 do 30. IV. 1672 je znašal 95.212 igld 8 kr od 1. V. 1672 do 30. IV. 1682 je znašal 269.234 gld 20 kr 3 pf od 1. V. 1682 do 30. IV. 1692 je znašal 560.686 gld 1 kr 1 ipf od 1. V. 1692 do 30. IV. 1702 je znašal 651.503 gild 57 kr 3 pf Takoj opazimo, da se je primanjkljaj po- večal v desetletju 1632-42, še bolj pa v na- slednjem obdobju. Po končani 30-letni vojni se je stanje nekoliko popravilo in primanj- kljaj se je zmanjšal. Naš kmečki upor se je torej vršil prav v času prvega hujšega vzpona krize, ko se je primanjkljaj povečal desetkratno (torej za 1000%); kaj takega se ni dogodilo nikdar prej in tudi v XVII. stoletju ne. Res je, da je primanjkljaj v drugi polovici tega stoletja naraščal (to je v zvezi z vojnami proti Turkom), toda največji skok je zna- šal »le« kakšnih 680 »/o v desetletju 1662-72 glede na prejšnje desetletje. Pri vsem tem bi bilo seveda treba upo- števati še razvrednotenje denarja in druge probleme, toda za naš okvir naj zadošča ugotovitev, da po letu 1635 kljub vsemu ni bilo večjega kmečkega upora na ozemlju, ki bi obsegalo velike predele današnje Slo- venije. Obravnavani upor je moral biti zelo ob- sežen. V oporo te trditve se moremo poslu- žiti podatkov o skupnih stroških upora, ki jih je morala kriti blagajna kranjskih sta- 22 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA nov (za štajersko ninianio podatkov); zna- šali so namreč približno 19.200 gld.* Najbo- lje bi seveda bilo, ko bi imeli podobne su- rname podatke za vse naše kmečke upore, da bi po njUi vsaj v nekem smislu mogli približno vrednotiti obseg in trajanje vsa- kega upora posebej. Pripomniti pa je treba, da ne vemo, kolikšna je bila škoda zaradi požganih vasi in gradov ter uničenja imo- vine — kajti vsota se nanaša le na plačilo solda vojakom. Do sedaj se je že več piscev ukvarjalo s tem kmečkim uporom, toda nihče se ni lotil vprašanja, kako se je ponašalo glavno mesto Kranjske, in se pripravljalo na pa- sivno obrambo pred morebitnim vdorom upomikov. Ljubljana je bila takrat še majhno mesto, saj je štelo ddbrih 5.000 ljudi. Največ pre- bivalcev so sestavljali obrtniki, trgovci, uradniki v raznih javnih službah, služin- čad in podobno; manj je bilo po eni strani plemstva in visoke didiovščine, po dmgi pa pravega proletariata ali kmečkih ljudi. V splošnem je imelo mesto precej malome- ščansko mentaliteto. Pomisliti moramo tudi na to, da je do upora preteklo že dobrih 30 let, odkar je bila Ljubljana deluterani- zirama; vsaka pomembnejša verska ali isploš- nokultuma razgibanost je bila že stvar pre- teklosti. Zato je tak dogodek, kot je bil kmečki upor, prebivalce zelo razburil, morda celo tako kot nekdanja turška oble- ganja; vsaj po pripravah za obrambo mesta — kot bomo kmalu videli — moremo to za- nesljivo trditi. Vodstvo mesta je po tradiciji pripadalo veletrgovcem, trgovcem, gostilničarjem, obrt- nikom itd. Prav v letu obravnavanega kmečkega upora sta mestu načelovala sod- nik Janez Henrik Widerkher, zlatar, posest- nik ter utemeljitelj plemiške rodbine, in župan Krištof Ottho, trgovec, veleposestnik, graščak, poplemeniten leta 1637. — Tudi v notranjem in zunanjem svetu, ki sta ob- lastnikom pomagala voditi mesto, so sedeli obrtniki, trgovci in podobni ljudje. Ker je bilo mesto središče vse uprave Kranjske, kamor borci za pravice malega slovenskega človeka nikakor niso smeli priti, je precej verjetno, da so morali meščani napraviti tako odločne korake za obrambo tudi na pritisk višjih oblasti, vicedoma in deželnega glavarja. Najprej se je razvil upor pri podložnikili barona Feliksa Schrattenbacha okoli Vran- skega. Iz bojazni je ta zemljiški gospod za- prosil v aprilu 1635 vicedoma, naj izda ukaz, da se vsi neposlušni podložniki, ki bi prišli v Ljubljano, primejo in zapro za to- liko časa, da bodo obljubili poslušnost svo- jemu gospodu. Na ljubljanskem magistratu so to zapo- ved obravnavali in jo predali v izvršitev sodniku 13. aprila 1635.= To je obenem tudi proi znani dan, da je bilo vodstvo mesta uradno obveščeno o začetku in poteku upo- ra — vest sama pa še ni vzbudila panike in še ni izzvala zaščitnih ukrepov. Na isti seji so tudi obravnavali zapoved deželnega upravitelja, naj se na zahtevo podložnikov beričevske župe eksaminirajo neka napotila in določbe Marka Benkoviča zaradi zahte- vanega robotnega denarja. Zahteva beričev- skih kmetov je bila naperjena proti Kri- štofu Kočevarju iz Cerknice, ki je bil za- kupnik gospostva Križ in Kamnik. Senca upora se je torej kar hitro bbžala Ljubljani, čeprav so kmetje sami bili takrat še mirni (prav ti kmetje iz gospostev Križ, Kamnik, Mengeš in Brdo pri Podpeči so bili zelo nemirni spet v jeseni 1675, toda ta maU upor se ni razvil v večjega'). — Za izid ob- ravnavanja ne vemo, pač pa nam je iznano, da so se tudi ti kmetje — ali vsaj del njih — uprli po 7. maju,' ko jih je zajel splošni val. Pravo paniko je vzbudila vest o uporu okoli Celja in v nekaterih področjih Kranj- ske.* Dne 7. maja, ko so prvič obravnavali ta upor na magistratu, so sklenili, da mo- rajo meščani straziti pri vseh vratih in stolpih ter od hiše do hiše. Določeni so bili novi kvartni mojstri, ki naj bi zapovedovali v svojih četrtih tej pasivni zaščiti (bilo jih je 34 po številu). Da je bila panika zelo velika, sklepamo iz dejstva, da se je naslednja rotovška seja vršila že takoj drugi dan, 8. maja.^ V mesto, središče posvetne in cerkvene uprave vse dežele ter prebivališče mnogih zemljiških SI. 1. Skica panorame Ljubljane iz leta 1629 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gospodov, kmetje res niso smeli vdreti! Krško je prosilo za nakup 50 liber smod- nika za svojo lastno obrandjo, odobrili pa so mu le nakup 25 funtov. Dalje je bilo naročeno zapovednikom (morda kvartnim mojstrom), naj vsak večer namestijo straže, zjutraj pa jih odpeljejo in organizirajo naj ogledniško službo, da bi se mogli ubraniti presenečenj. Na tedenskih sejmih naj se razpostavijo strožje straže in v mesto naj se ne pusti noben oboroženi kmet. Rekrutu ali tujemu vojaku, ki nima v mestu kvartirja, naj se ne dovoli bivanje v mestu. Peki naj SI. 2. Jurija Levca obglavljajo se pod kaznijo 10 dukatov oskrbi jo z žitom za tri mesece, meščani pa za en mesec. Pre- gled meščanstva po trgih zastran oborožitve in morebitnega takojšnjega nastopa naj se izvrši čimprej, orožje pa naj bo priprav- ljeno tudi ponoči. Vse žito v kaščah naj se pregleda in naj se iz mesta ne prodaja. Pred mestom spravljeni gradbeni les naj se v primeru stiske spelje v mesto. Straže naj stražijo dan in noč na 17 krajih v mestu in predmestjih. Vse stolpe in bastije v me- stu in okoli njega so opremili s topovi in municijo; luknje v obzidju pa so zazidali. Častniki, ki so stanovali v mestu — pa naj so imeli že hiše ali ne — so morali sodelovati pri tem (in Mitleiden sein), tudi pomagati pri stražarjenju. Ponoči niso smeli nikogar spustiti v mesto. Obrat v točilnicah in ta- bernah v predmestju je bil ponoči pod ve- liko kaznijo prepovedan. V naslednjih dneh napetost ni popustila, nasprotno, še povečala se je; 11. maja so sklenili postaviti po en top na kolesih k vsakim vratom.^" Že omenjeni zakupnik Krištof Kočevar še celo 21. ma|ja zaradi upora (tudi njegovih podložnikov okoli Be- ričevega?) in drugih zadržkov ni mogel priti v mesto k obravnavanju neke zapu- ščinske zadeve.'^ Istega dne je bil tudi iz- vršen pregled meščanstva in pušk v mestu in predmestjih.'^ Okoli 18. maja je korakalo proti Ljub- ljani z granic okoli 700 Uskokov, da bi za- dušili upor.'* Zaradi pričakovanih izgredov z njihove strani jim je bil vstop v mesto prepovedan. V naslednjih dneh so se strel- ske vaje meščanstva še vedno nadaljevale.'* Napetost v mestu vsaj še dne 25. maja ni prav nič popustila, čeprav je upor — vsaj v okolici Ljubljane — pričel piolagoma po- jenjavati.'^ Opustili so stražo, le pri vratih so še ostali mušketirji. V prvih dneh junija upor še vedno ni bil povsem zadušen.'* Na magistratu so raču- nali, da bo po malem trajal še nekaj me- secev. Pri vratih je še vedno strazilo 6 mu- šketirjev; na njihovo zahtevo so jim pove- čali plačo na 4 ren. gld mesečno." Naj- pozneje od 11. junija dalje so se Uskoki zadrževali na Brdu pri Podpeči; s provian- tom jih je oskrbovala Ljubljana. 25. junija'8 je prišlo v mestu do pretepa med jezuitskimi študenti in konjeniki (Rait- knechten). Ker nimamo več podatkov za ta dogodek, moremo samo domnevati, da je odsev simpatije med študenti, od katerih so mnogi nedvomno prišli z dežele, in upor- nimi kmeti, ki so jih konjeniki prišli »mirit«. — Magistrat je sklenil, da je treba kaj takega v bodoče preprečiti, da se ne bi meščani razburjali. Okoli tega dne so prišli iz Novega mesta najemniki (geworbene Soldaten); namestili so jih v kočah pri škofiji. Iz tega bi skle- pali, da je bil upor na Dolenjskem že za- dušen, pa so šli na pomoč na Gorenjsko. 6. julija'* je mesto poravnalo račune s stanovi zastran vojakov — kar je dokaz več, da je bil upor vsaj v glavnem pri kraju. Pred 9. julijem^" so se mudili v Ljubljani Uskoki, verjetno so se vračali domov na granice. Epilog k uporu je bil sledeč: pred 13. ju- lijem je prispel v Ljubljano cesarjev ukaz zaradi prevzema in eksaminiranja osemnaj- stih na Gradu zaprtih upornih kmetov in vodij; treba jih je bilo namreč obsoditi. Pred izrekom sodbe je bilo treba zasliše- valni material predati notranjeavstrijski vladi. Od tu naj bi tudi prišel odlok, ki bi ga izvršil mestni sodnik. Najpozneje 16. oktobra^' sta iz Trance pobegnila dva uporna kmeta; zaprte upor- 24 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA nike so -namreč mučili.^^ Zaporniki so bili z raznih strani: s Krasa (Thurnovi; grof Thum je svoje kmete odpeljal v »Napoli- tanijo«), Paradeiserjevi itd. Tik pred 26. oktobrom^ä izpustili iz ječe 4 Para- deiserjeve podložnike, ker jih je ta zem- ljiški gospod hotel soditi sam. 19. novembra 1635 je bila v Gradcu spi- sana ces. resolucija zastran upornih kme- tov in vodij^^; v Ljubljani je bila prečitana 26. novembra in se je glasila: Jurij Leveč naj bo obsojen na smrt z mečem, telo raz- četverjeno in razobešeno na štirih (različ- nih) cestah; Jurij Dolar in Hanže Drolec sta bila zaradi -»zločinoocs odpeljana v Rab na Ogrskem za ose življenje (... ad dies vitae, ad operas publicas...), kjer sta mo- rala prisilno delati. Ostali pa so bili izpu- ščeni z obljubo zvestobe. Levca so dejansko usmrtili v Ljubljani naslednjega dne, to je 27. novembra 1635.^* Točen kraj obglavljenja ni znan. OPOMBE 1. Bogo Graftinauer, Boj za staro pravdo, atr. 124; delo ima -navedeno -tnidi vso liiteratnro, ki ipa vinov v Mesftnem arhivu -Ijuibljaniskeim ni iakoristiJa. — 2. Od -leta 1633 dalje sta bili uivrščeni v skupino >extraardinaTI contribuftion«: pogajanja za to ipostavko v iproračnuih -je cesar pričel že leta 1631 in -nadaljeval inaslednja lota. Da bi prav razumeli, katere -postavke so s'^-stavljafe -deželni pro-račnn, -kako so se polbirali daviki i>a davščiu« ^ter v kaikšae namene so odraj- tovali nabrane visote, bi morali sestaviti posebno razipravo, ki bi (daleč presegla okvir, poitreben za nas. — 3. To so znatnjo veqje visote ko.t pa -tiste, ki so bile namenjene za vzdrževanje granic, torej obrambi proti Turkom. Za te so potrošili od leta 1578 do konca leta 1624 skupno 3.500.486 gld, od leta 1625 do konca 1670 pa 2,520.432 gld. — 4. Reigers- feldov arhiv, :fasc. XX, Poročilo o vzdrževanju granic . . . 5. MALj, sodini -protokoli za leto 1655 (sedaj -Cod. I, 25), str. 294. — 6. -Starejši st-anovslki arhiv, fase. 6, snopič 2. — ?. Bliitlter auis Krain, 1865, str. 83. — 8. Valvasor, Die Ehire . . ., XV, str. 593, .poroča, da je bila lletilna v letu 1635 dobra; če je bila itaka -tudi v prejš-njih letih, potem kmeto-v ni -težila niti desetina niti prakrševanje določb v urbarjih od strami zemljiških gospodov, pač pa le previsoki državni davki in davščine, (ki so jih seveda morali iziterjavati go- spodje; zato bi mogli itrditi, -da to ni bili »boj za stairo prav-do« v klasičnem [pomenu besede, pač pa iprvenstveno boj proti državi, proti previsokim idržaivnim daivkom. — Po-leg pod-atkov -v literaturi glede začetkov -upora prim, še Cod. I, 25, str. 307. — 9. Ib., islr. 509. Srtiraže so strazile pri kloišitnskili vratih, -vodnem sto-lpu, š(pi'talskih vratih, pri črnem ali novem stolpu, pri »gcscheiitn Thann«, dalje na staro- rtrški bastiji, pri staroilnških -vratih, pri vodnih -vraftih in nem.ških vratib -ter v -Stolpu -v Kjaikovem, pni vacedomskih vratih, pm k-rižu protd Viču, pri gostilni, končno pri Vaj- di proti U-dma-tu, pni Itriž-u na Poljanah, pri križu pri Šent- janža,v Trnovem. 10. Cod. I, 25, str. 512. ^ h. Ib., str. 313. Vemo tudi še -najmaraj za en primer, ho -neki advokat ni mog^I priti v mesto zaradi -nipora. — 12. Ib., sir. 514. Me- ščan, ;ki bi na pregled -ne prišel -z orožjem, /ki ga je imel, je bil kaanovain s 5 duikati. — IJ. Iz leta -1750 nam je ohra- njeno poroičilo, -da je bil regiment razdeljen na 4 bataljone, vsaik -bataljon pa in-a 4 ibamipa-nije; ivsaka kompanija je šitela 156 mož — bataljon torej 544 mož, reg-imonit ipa 2176 mož. Regimentu sta pripadali 2 kompaniji grenadirjev s skupno 200 -vojakov. Slab -z dodatki je štel 36 mož; -potemrtaikem je ves regiment sestavljalo 2412 Iju-di (Reigersfeld. arhiv, 81 — I 3 d, istr. 290). — Po mekem dnugem ipodatku iz lota 1729 je -1.000 -mož infan-terije -stalo mesečno 10.000 gld -v holand- ski moneti, 1.000 mož kavalerijc pa mesečno 30.000 gld v isti moneti i(Ib., istr. 10). — 14. Cod. I, 23, str. 315. — 15. Poleg cit. virov prim, še Grafenauer, str. 126, in Graiden, str. 888. — 16. Cod. I, 25, str. 322. ~ 1?. Ib., str. 325. — 18. Ib., -str. 535. — 19. -Ib., atr. 337. — 20. Ib., B*r. 542. — 21. Ib., str. 378. — 22. Vladislav Fubjamčič, Ljubljamski krv- niki GMS 1944-45, XXV-XXVI, str. 95. Objav-lja seznam st-ro- škiov za eksaminiiranje upornih kmetov. — 27. Cod. I, 25, str. 379. — 24. Ib., str. 404-05. — 25. MALj, fcnjiga izdatkov za leto 1635 (sedaj Cod. XUI, 33), str. 136. ZGODOVINA FUŽIN OB BISTRICI PRI KAMNIKU IVAN MOHORIC 1. PRVI POSKUSI FUZINARSTVA OB iBISTiRlCI Na ozemlju, kjer stoje danes tovarniški obrati smodnišnice, ipoldrug kilometer se- verno od Kamnika ob Bistrici, so stale do srede preteklega stoletja fužine in majhen dvorec, ki je vpisan v deželni deski in listi- nah kot Katzenberg. Življenjska doba teh železarn obsega 250 let. V tem razdobju se je menjalo šest rodov lastnikov fužin. Nad 100 let so bili lastniki Slovenci in je zato zgodovina podjetja za nas posebno zanimiva. Tesno je povezana z zgodovino in gospodar- skimi boji mesta Kamnika, ki se je spo- četka krčevito branil proti temu, da bi se ob Bistrici naselila fužinska industrija. Najstarejše poročilo o bistriških fužinah ima spis vicedomskega arhiva v Ljubljani, pisan 20. oktobra 1603. V njem prosi grof Hans Ludvik Thurn, ki je bil tedaj graščak na Kriškem gradu okrog 5 km od Kamnika, za podelitev rudarskega fevda za železni rudnik na področju gomjekamniškega so- dišča. Obenem se zavzema, da bi bil za prvih pet let, ko bo rudarjenje združeno z velikimi stroški in majhno koristjo, opro- ščen kameralnih dajatev in bi dobil pra- vico do izkoriščanja gozdov za drvarjenje in kuhanje oglja za fužine. Ljubljanski vicedom je nato 5. marca 1604 odredil, da naj mu višji rudarski sod- nik Atzler poda k tej prošnji strokovno iz- javo in mnenje. Zahtevano poročilo je pred- ložil Atzler 29. marca 1604, vendar manj- kajo kasnejši podatki o tem, kako je bil obrat urejen. Iz listin meščanskega arhiva v Kamniku iz leta 1622 pa se vidi, da je bil lastnik obrata na Bistrici neki Hans Šust. Pozneje manjkajo za celo stoletje vsakršni podatki o teh fužinah. Le glede železnih rud najdemo v rudarskih knjigah 1688 za- pisano, da je bila podeljena pravica nove rudne jame v Kamniški Bistrici Janezu Sli- varju in Juriju Primožiču na kraju, ime- novanem »V Kopi« in to le s pogojem, da 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mora rudo, kolikor bi jo nameraval proda- jati, ponuditi po primerni ceni fužinam. Iz tega se da sklepati, da so domačini takrat iskali in kopali rudo zase in za prodajo. 2. KAiMNOGORICAN JOŽEF ŽIGAN USTANOVI FU2INE Sto let kasneje se pojavi Franc Jožef Ži- gan, ki je imel fužine v Kamni gorici, ter pričenja raziskovati terene okrog Kamnika, da bi odkril železno rudo. Zdi se, da je bilo njegovo iskanje uspešno. Ker pa je bil po takratnih poteh prevoz na njegovo fužino v Kamno gorico na daljavo 8 milj preteža- ven in predrag, je hotel postaviti nove fu- žine v bližini Kamnika. Lega ob Bistrici se- verno za mestom se mu je zdela pripravna, ker bi imel stalno vodno moč na razpolago. Visoki gozdovi v Bistriški dolini in okol- nih planinah, kjer vsako leto viharji in zimski snegovi poderejo velike množine dre- ves, so se mu zdeli kot nalašč za napravlja- nje drv in kuhanje oglja. Mislil je, da bi se iialomljeno drevje porabilo za kuhanje og- lja kar v gozdovih, od koder bi ga laže spravili na fužino kakor drva, ker še ni bilo gozdnih potov in potrebnih mostov. Gozd bi s tem pridobil na vrednosti; erar dotlej ni imel od njega nikakih koristi. Menil je, da to drvarjenje ne bi moglo škodovati niti okoliščnim gosposkam in samostanom, ki so imeli pravico drvarjenja. Nasprotno pa bi nove fužine prinesle v kraj novega življenja, dale zaslužek delav- cem in prevoiznikom in nudile priliko kme- tom, da prodajo fužinarjem svoje pridelke in jih dobro vnovčijo. S takim pričakova- njem je vložil 1754 na notranjeavstrijsko komoro prošnjo, v kateri javlja, da je od- kril železno rudo za Kamnikom in prosi, da bi smel tam urediti železarno. Prošnjo je utemeljil med drugim tudi glede morebitne konkurence, ki bi s tem nastala za druge železarske fužine na Gorenjskem, s tem, da okrog Kamnika 12 milj naokoli ni nobenih fužin in da torej nova železarna ne bi oško- dovala tedanjih fužin niti glede oskrbova- nja z rudo niti glede nabavljanja oglja in drv. Za preskrbo fužinarjev pa je navedel v prošnji, da se bodo lahko nakupile potreb- ne količine žita v Mekinjah, Križu, okrog Sntlednika in Mengša, pa tudi v samem Kamniku. Utemeljil je prošnjo tudi glede tržiščne potrebe po povečanju proizvodnje železa in železarskih izdelkov ter dokazal, da tedanje fužine ne morejo kriti naročil. Ugotovil je, da so se trgovci z železnino že ponovno pritožili pri rudarskem sodniku nad pomanjkanjem blaga. Končno je po- udaril, da ni imel najmočnejši podjetnik Pitoni, ko je bil vprašan za mnenje, proti nameri o ustanovitvi nove železarne nič pri- pomniti. Zaradi tega bi kazalo dovoliti usta- novitev. Višji rudarski sodnik v Ljubljani je v svoji izjavi potrdil navedbe prosilca Zigana in priporočil prošnjo v ugoditev. Ugovore, ki bi jih mogli podati drugi fužinski obrati, je označil kot prazne navedbe. Notranjeavstrijska komora v Gradcu je na podlagi podane utemeljitve in opisanih razmer 5. aprila 1735 dovolila ustanovitev novih fužin ob Kamniški Bistrici. Odločbo so poleg predsednika in podpredsednika podpisali tudi svetniki komore. Žigan je bil prepričan, da je stvar v redu, in je pričel z vnemo graditi novo podjetje. Toda prišlo je drugače. Kroparji in Kamnogoričani s svojimi plavži in številnimi vigenjci so se čutili prizadete, ko so culi, da se ustanavlja za Kamnikom nova železarna, in so se skušali za vsako ceno iznebiti nove konkurence. Na- povedali so ji zato tiho, toda nepomirljivo borbo. Dobro so poznali predpise za usta- navljanje železarn, in vedeli, da je Ziganu podelila koncesijo notranjeavstrijska komo- ra v Gradcu brez znanja in odobritve pri- stojne dvome komore na Dunaju. Toda niso hoteli takoj nastopiti s pritožbo, marveč so mirno pustili Zigana, da je zidal in skoro dogradil fužinske stavbe. Šele nato so vložili rekurz na dvor, v ka- terem so navedli, da je po čl. 6 rudarskega reda podelitev novih koncesij za fužine na Kranjskem in Goriškem pridržana dvorni komori. Ziganu pa je bilo- brez znanja dvor- ne komore izdano dovoljenje ter se je s tem kršil predpis rudarskega zakona. 3. BOJ ZA PODELITEV KONCESIJE Ko je prispela pritožba Kamnogoričanov na dvor, je cesar ukazal, naj podelitev kon- cesije Ziganu zadržijo, dokler se zadeva ne razčisti. Nato je dvorna komora zahtevala pojasnila in izjave o pritožbi. Kamnogoriča- ni so v rekurzu navedli, da bo posledica ustanovitve nove fužine podražitev živil ter da bo zato trpela proizvodnja Kroparjev in Kamnogoričanov. Navedli so, da že sedaj primanjkuje strokovnih mojstrov ter da ni drv in oglja. Višji rudarski sodnik v Ljubljani je na- vedbe pr.itožbe Kamnogoričanov temeljito ovrgel. Označil jih je kot čiste izmišljotine 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA ter kot izliv zavisti Kroparjev in Kamnogo- ričanov. Na podlagi tega poročila je notra- njeavstrijska komora predlagala, naj bi se pritožba zavrnila. Izjavil je tudi, da na pro- testno zahtevo Kamnogoričanov, naj bi se gradbena dela na Ziganovih fužinah usta- vila, ne more odrediti ustavitve dela. Na to poročilo graške komore z dne II. dec. 1736 je dvorna komora na Dunaju dala 26. jan. 1737 graški komori »nos« in poudarila, da bi imela dovolj razlogov, da bi pode- ljeno koncesijo' razveljavila, ki jo je graška komora neupravičeno izročila Ziganu brez nadaljnjega razmišljanja in da bi graško komoro lahko kaznovala s tem, da bi mo- rala nositi stroške za odškodnino. Pri vsem tem je dvorna komora uvidela, da je bila Ziganova prošnja utemeljena, stvarna potreba podana in da zaradi for- malne napake ne bi kazalo izzvati nove za- pletljaje. Tako je ostalo le pri prvem ukoru. Pač pa je odredila dvorna komora, da se morajo nadaljnje gradbe na Žiganovem obratu ustaviti, dokler se zadeva dokončno ne reši. Obenem je naročila svetniku Ignacu Kempfu ter bivšemu višjemu rudarskemu sodniku Kapusu, naj posredujeta, da bi se zadeva uredila in sporne stranke dosegle poravnavo ter naj nato poročata o uspehu. Graška komora se je opravičila pri dvor- ni komori zaradi samolastno podeljene kon- cesije in pojasnila zadevo tako, da je bil referent za rudarske zadeve von Aposteln odsoten, ko se je obravnavala Ziganova prošnja, ter da je o predmetu poročal svet- nik Predi. Gremij komore je vzel njegovo poročilo na znanje in bil s predlogom refe- renta sporazumen. Tako je prišlo do konce- sije. Opravičilo graške komore je bilo spre- jeto, toda nastali so novi zapletijaji. Zigan je odločno ugovarjal proti temu, da se imenuje za posrednika in razsodnika biv- ši rudarski sodnik Kapus, češ da je ta brat njegovega glavnega nasprotnika fužinarja Maksa Antona Kapusa. Ker je bil torej Ka- pus odklonjen, so z odločbo z dne 2. marca 1737 imenovali za komisarja fiskalnega in deželnega vicedoraskega tajnika Johanna Hieronima Marzina von Mersenheim. Glede Kapusa je poročal namestnik von Nemitz- hofen 29. oktobra 1736 iz Ljubljane, da je ves spor Kamnogoričanov delo Maksa An- tona pl. Kapusa. ki se vmešava v vse stva- ri, svojih fužinskih dni pa ne izkorišča ka- kor bi bilo treba, marveč obratuje malo- marno na škodo erarja. Pravi, da je ta na- ši. 1. Katzen.berg po Valvasorju hujskal ostale podjetnike in zbral podpise \ za pritožbo na dvorno komoro. Peter An- ton Pitoni pritožbe ni podpisal. 4. UGOVORI iMBSTA iKAMNIKA Dne 29. aprila 1737 se je zbralo razsodišče v Kamniku. Člani komisije so bili: Ignatz j Kempf von Angret, upravni svetnik, tajnik j Johann Marzina in kamniški župan Anton Hauptmann. Komisija je nasvetovala Ziga- nu, naj se s pritožniki poravna. Zigan je pojasnil, da že dvajset let raziskuje terene in da je imel pri tem velike stroške. Ako mu te stroške povrnejo ter izdatke, ki jih je imel pri gradbi fužin, je pripravljen pre- pustiti podjetje interesentom. Ko pa je na- te komisija pozvala pritožnike, naj se o tem izjavijo, niso hoteli o stvari nič slišati, mar- več so trdovratno zahtevali, naj bi se fužine podrle. Pri komisijski razpravi so bili na- vzoči Pittoni iz Bohinja, Kapus in pred- stavnik Tomanovega podjetja iz Kamne go- rice, Anton Gresl, Andrej Crobath in Gre- gor Potočan iz Krope ter Gregor Piave, Martin Urbančič, Lovrenc Šnabl, Miha Vogu in Mihael Potočnik iz Železnikov. Poleg njih pa je še mesto Kamnik podalo svoje pritožbe glede gozda in uporabe Bi- strice, v kateri navaja, da namerava Zigan zgraditi vodni nabiralnik, zaradi česar bodo štirje mlini in tri kovačije, ki stoje ob Bi- strici, prišle ob vodno moč za pogon svojih obratov. Ce pa bi se vodni nabiralnik odprl, grozi poplava mestu in okolici. Zaradi pranja rud v bistriški vodi — pra- vi pritožba — bo Bistrica tako onesnažena, da je ne bodo mogli rabiti peki, mesarji, pivovarnarji in drugi rokodelci. Z dovozom rud, žita in vina pa bo Zigan pokvaril vse mostove in povzročil tako draginjo, da revni meščani ne bodo mogli več živeti. Tudi opatinja iz Mekinj je v pismeni vlo- gi zahtevala, da ne sme Žigan odvajati iz Bistrice vode, ki teče na mekinjski mlin in Fajdigove stope. Obenem je želela zavaro- vati samostan, ki je imel pravico drvarje- nja v bistriških gozdovih. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Po tem negativnem poteku prvega po- skusa zbližanja in poravnave se je nadalje- valo posredovanje 2. maja 1737 v Ljubljani. Od podjetnikov sta bila to pot navzoča sa- mo M. A. Kapus in Blaž Potočnik. Nista ho- tela pristati na nikako poravnavo. Zaradi njihovega stališča so morali razpravo pre- ložiti. Komisija jim je dala teden dni za pomislek. Pri ponovnem sestanku pred komisijo 9. maja 1737 je bil navzoč fužinar Zigan, konkurenčne obrate pa so zastopali odvet- niki. Tudi ta poskus poravnave je bil brez-. uspešen. Dan nato so konkurenčna podjet- ja predložila pismeno svoje pomisleke glede fužinskih delavcev, preskrbe z rudo, ogljem in živili. Proti Ziganu so nastopili M. A. Kapus ter Jernej Tomažin in Gašper To- man. Zigan je ovrgel navedbe Kroparjev in Kamnogoričanov, glede bistriških gozdov pa je podal naslednjo izjavo: »Kolikor bodo posamezniki dokazali svo- je služnostne pravice na bistriških gozdovih oziroma kolikor so gozdovi last mesta Kam- nika, sem pripravljen se sporazumeti in bom mestu Kamniku plačal pripadajočo za- kupnino. Prispeval bom tudi, kar je po- trebno za gradbo mostov. Sicer pa ugotav- ljam, da je po veljavnih zakonih vsakdo dolžan prodati les za rudarske potrebe pro- ti plačilu knpnine.« S tem je bilo delo komisije zaključeno. V poročilu dvorni komori ugotavlja komi- sija, da je bil Zigan naklonjen poravnavi do skrajnosti. Ze na prvi razpravi je po- nudil v odkup vse obrate proti plačilu stro- škov, vendar pritožniki Ite ponudbe niso hoteli sprejeti. Pozneje je med razpravo Zi- gan privolil v to, da jim proda vse železo, ki ga bo proizvajal v svojih fužinah po vsa- kokratni tržni ceni, ako se zavežejo, da ga prevzamejo v celoti. Ako pa bi ga odkupili le delno, bi zadržal za izdelavo žebljev tisti del, ki ga ne bi hoteli prevzeti. Nazadnje je šel Zigan celo tako daleč, da je bil priprav- ljen dovoliti skupno obratovanje na novih fužinah, ako bi ena ali druga od starih fu- žin v Kropi ali Kamni gorici ter Železnikih morala prenehati zaradi pomanjkanja rude in drv, vendar ne, če bi prenehala zaradi hudobnosti ali nemarnosti lastnikov-dru- žabnikov. Poročilo pravi, da pritožnikom ni bil no- beden od navedenih predlogov všeč. Zahte- vali so trdovratno, da Zigan sploh ne sme izdelovati žebljev, oziroma da se mora fu- žina zapreti in podreti. Pri takem položaju so komisarji prišli do prepričanja, da so proti Ziganu naperjene navedbe pritožnikov neutemeljene in da je po veljavnem rudar- skem redu za Kranjsko neovržno utemelje- no, da se Ziganova koncesija potrdi. Komisija ugotavlja, da se je informirala pri ljubljanskih trgovcih z železnino in iz- vedela ravno nasprotno, kakor trdijo pri- tožniki, namreč da želijo trgovci, da bi do- bili čim več žebljev za odkup. Michelangelo Zois, ki je bil ravno prevzel Codellijevo že- lezarsko trgovino v Ljubljani, je izjavil, da je pripravljen odkupiti in plačati tudi 1000 sodčkov žebljev, če mu jih morejo ponuditi. Dodala je še, da grof Buccelini, najmočnej- ši Fužinar na Gorenjskem, in gosposka Loca- telli kot lastniki rudnikov in fužin na Savi in v Mojstrani, dalje baron Mascon, podjet- nik na Javorniku, in grof Auersperg nima- jo ničesar pripomniti, prav tako tudi Kreit- ter, najmočnejši fužinar v Železnikih. Komisija zaključuje, da je torej v sploš- nem koristno, če prične obratovati nova fu- žina. S tem je bil spor razčiščen in ugovori dokončno odbiti. Tako je po treh letih dne 29. junija 1737 dvorna komora potrdila Zi- ganu podeljeno koncesijo za ustanovitev fu- žine v Bistrici s pripombo, da se mora spo- razumeti s samostanom klarisinj v Mekinjah in z mestom Kamnikom glede zakupnine za drva v bistriških gozdovih in glede ško- de, ki bi jo sekanje utegnilo povzročiti, ter končno tudi glede mitnine, ki jo je bilo tre- ba plačati za porabo mostov. Šele sedaj je smel Zigan pričeti obratovati. 5. RUDNA BAZA BISTRIŠKIH FUŽIN Za obrat fužin je bilo treba preskrbeti zadostne količine dveh glavnih surovin za pridobivanje surovega železa: rude in oglja. Rudišča v neposredni okolici Kamnika, ki jih je bil odkril Zigan, so imela le mallo železne rude. Pri stalnem obratovanju in rasti proizvodnje so se kmalu izčrpala. Fu- žine so bile nato prisiljene, da so v bolj oddaljenih krajih iskale železno rudo. Usme- rile so se proti jugu celo preko Ljubljan- skega barja in v okolico Litije, pa tudi po Tuhinjski dolini na Štajersko v Savinjsko dolino. Dovoz rude na večje razdalje je povzročil mnogo težav. Stroški prevoza so se z oddaljenostjo povečali in s tem se je vedno bolj dražila proizvodnja železa na plavžu. Rudo so našli na raznih mestih raz- troseno v majhnih količinah. Zbrane rude so pa bile različnih vrst in tudi glede sestave in taljivosti neenake ter so imele različno vrednost. Rude so nabirali in kopali kmetje za svoj račun. Pri tem so nabirali mnogo- krat tudi manj vredno kamenje, ki so ga 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA imeli za rudo. V 60 letih so zajele bistriške fužine naslednja območja: Fužinar Franc Jožef Zigan z Bistrice si je pridobil prvo rudarsko pravico 1.1735 za železne jame na Vranšici pri Mengšu; leta 1736 pri Zapogah v bližini Smledni- ka, isto leto še pri Smartnem pri Litiji na »presekih«; leta 1737 v rudniku pri Kölovcu, potem v Dolu in v poseku za Kamnikom; leta 1759 na Brezjah; leta 1742 in 1743 v Zapošju in pri Str- molu ; leta 1744 v Velesovem. dalje na hribu Rudnik pri Šmartnem v brdenskem okraju; leta 1748 na hribu Kremen v Tuhinjski dolini ; leta 1762 je vpisan Janez Krstnik Žigan s 4 rudnimi jamami pri Preski na Dolenj- skem; leta 1763 dobi rudnik pri Zagorju; leta 1771 v Podbrežju »nad Riglam«; leta 1773 pri Klečah na Savi na hribu Kravjak; leta 1774 v Zgornji Tuhinjski dolini; leta 1785 se pojavi Franc Dionizij Urban- čič z rudniki pri Velesovem; leta 1786 dobi jame v Zg. Tuhinju; leta 1787 Golo pri Igu in Šmarje pri Ljubljani; leta 1788 gozd Slehernik pri Gameljnah; leta 1790 pri Vrhniki; ter leta 1798 v Kašlju pri Ljubljani in pod Šmarno goro v Močilah. Iz tega je razvidno, da so nabirali rudo za kamniške fužine na območju, ki je imelo okrog 30 km premera. Dovažali so jo po 6 do 8 ur daleč od Preske na Dolenjskem, iz okolice Višnje gore in iz Galicije v Savinj- ski dolini. Rudo so drobili z ročnimi kladivi, nato so jo prali in prebirali. Pražili je niso, ker ni imela žvepla niti arzena. Kot dodatek so primešavali železno žlindro od težkih kla- div in pleno, ki se je nabirala ob nakovalih in kladivih. Dodajali so tudi »pobirovno«, kakor so imenovali železo, ki so ga pri ob- delovanju vrgli v vodo in so ga ženske in otroci pobirali med pesikom v vodni strugi. Končno so dodajali tudi »reno«, to je staro odpadno železo za pretapljanje. 6. PRESKRBA FUŽIN Z OGLJEM Za oglje se je zdelo, da bodo fužine naj- laže preskrbljene, ker so se v neposredni bližini razprostirali veliki gozdovi. V res- nici pa je bila ta preskrba precej težavna. Kamniški gozdovi so bili v tisti dobi še brez potov in mostov. Uživalci gozdnih pravic so se bali doselitve novih fužin, češ da bodo v svojih deputatih prikrajšani in da bo nji- hova dobava drv ogrožena. To je dalo po- vod, da se je razvnela med mestom in novimi fužinami dolgotrajna pravda, ki je nazad- nje škodila obema. Žigan je nameraval iz- koristiti gozd kamniške mestne občine, da bi v njem pridobival oglje že od samega po- četka. Toda kamniški mestni svet je proti temu ugovarjal, češ da namerava Žigan sa- molastno zoglevati les in s tem povzročati nevšečnosti. Gozd — pravijo Kamničani — je zaklad, iz katerega črpa mesto svoje do- hodke in zato ne more trpeti in nikomur dovoliti, da bi vanj samovoljno posegel. Fu- žine naj bi se zato prepovedale. Mesto gle- de ustanovitve fužin sploh ni bilo zaslišano in vprašano za mnenje. Fužine bi Kamni- čane motile v lastnini gozdov, ki jo skozi stoletja mirno uživajo in bi bili omejeni v svojih svoboščinah. Ce hoče Zigan imeti od- padni les za oglje, mora plačati zakupnino. Zigan pa je — tako navajajo — ne glede na nesporno pravico mesta Kamnika do drač- ja in vejevja v bistriškem gozdu, pod pre- tvezo dobljene koncesije posekal okrog 1000 svežih smrek in bukev poleg dreves, ki jih je podrl veter, in je tako oškodoval mesto za nad 50 goldinarjev dohodka. Zigan si tudi prisvaja pravico in izdeluje v gozdu skodle. Ako bi se take samovoljnosti dovo- lile, bo kmalu pričelo v mestu primanjko- vati drv in skodel ter bodo strehe mnogih hiš ostale nepokrite, ker jih bodo lastniki morali pustiti propasti, sami pa se odseliti drugam. Protest mesta Kamnika v dani obliki ni bil utemeiljen. Zasnovan je bil na domnevah in strahovanju. Zato je namesto neposredne- ga dogovora s fužinskim obratom nastala pravda, ki je trajala .skoro 10 let. Fužinar Zigan je v svoji obrambi dne U.maja 1737. ki jo je naslovil na dvorno komoro, zavrnil navedbe mestnega sveta in pojasnil, da je že več let meščan mesta Kamnika, da je celo desetletje na svoje stroške z vnemo od- krival rude v kamniški okolici in si prido- bil koncesijo za postavitev fužin. vSeikal je v krajih, ki so več milj oddaljeni od mesta, kamor kamniški meščani sploh ne pridejo. Ta les se da vnovčiti samo, če iz njega ku- ha oglje, ker ga drugače sploh ni moči spra- viti v Kamnik. Glede izdelave skodel pa pravi, da ima kot kamniški meščan pravico, da pokrije svoje strehe ne glede na to, da imajo železarne za svoje potrebe na grad- benem lesu prednost, da kovačije niso fu- žine in da rezervatne pravice v gozdovih 29 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO veljajo samo za fužine. V ostalem je bil Zi- gan mnenja, da naj mesto Kamnik najprej dokaže svoje lastninske pravice na bistri- ških gozdovih z listinami od cesarja. Žiganov odločni nastop proti kamniške- mu mestnemu svetu je vzbudil hudo kri. Zigan je sprožil s tem dolgotrajne poizved- be, cenitve in proučevanje, kako razmejiti sporne interese za bodoče izkoriščanje bi- striških gozdov, ki je trajalo celih 10 let. Dvorna komora je s sv^ojo razsodbo želela spraviti v sklad tri vrste interesov. Na eni strani je bilo treba zagotoviti fu- žinam zadostne gozdne površine za posto- pen posek. To je bilo potrebno že po sploš- nih načelih pospeševanja proizvodnje kakor tudi glede na tradicionalno industrijsko po- litiko, po kateri so fužinskim obratom re- zervirali gozdove za drvarjenje in oglarje- nje ne glede na to, ali so bili javna ali zasebna last. Na drugi strani je bilo treba zavarovati gozdne nasade in omejiti sečnjo na ogrože- nih pobočjih iz čisto gozdno-tehničnih raz- logov. Na tretji strani se je morala zadeva ure- diti tako, da ne bi zaradi fužin trpeli upra- vičenci, ki so imeli gozdne služnosti drvar- jenja v bistriških gozdovih. Ostalo je končno še vprašanje o kritju stroškov za gozdna pota in mostove ter do- ločitev zakupnine, ki naj bi jo fužine pla- čevale letno v mestno blagajno. Zigan se je utemeljeno opiral na pred- nostne pravice fužin, ki jih je dvoma pi- sarna in komora v številnih primerih pri- znala in potrdila. Bil je svoje zmage gotov in je zato nemoteno urejal pota za izvoz drv in prevoz oglja. Kamničani so medtem postajali nestrpni in že kar niso_ mogli dočakati dokončne re- šitve spora. Kakor je razvidno iz poročil na višje rudarsko sodišče, ki jih je poslal Zigan o stanju in obratovanju fužin, je mestili svet po svojih organih večkrat pre- gnal Žiganove rudarje in gozdne delavce iz gozdov pod pretnjo, da jih bodo pretepli, če ne gredo. Nasprotje se je stopnjevalo celo tako daleč, da so požgali Ziganovim gozdnim delavcem prenočišča in oglarjem kope, odnesli ogije ter ga prodali, delavcem pa odvzeli orodje. Drva, ki so bila pripravljena za zogleni- tev, so odnesli deloma v Kamnik v mestno hišo, deloma pa prodali kmetu v Stahovici ali pa zajedli in zapili kupnino pri »Ce- ganu«. Gozdna pota in mostove, ki jih je zgradil Zigan z velikimi stroški, je dal mest- ni svet iz gole sovražnosti uničiti. Fužine so zaradi tega večkrat zastale, mojstri in delavci pa so se razšli. Zigan je navedel, da mu je ta dolgotrajni spor po- vzročil nad 7000 goldinarjev stroškov. Trpe- lo pa je tudi mesto Kamnik, ki se je moralo zadolžiti. 7. ZIGANOVA KOiNCjNA ZMAGA Napetost kar ni hotela ponehati. Napo- sled je prišla 16. oktobra 1745 odločba cesa- rice Marije Terezije, ki je imela dvanajst točk. V prvi točki so bila podrobno nave- dena gozdna območja med Korošico in Ko- privnico, kjer je sekal Zigan. Odločba je označila predele, v katerih fužine ne smejo sekati in tudi kulture, kakor n. pr. macesen, ki se ne sme sekati za drva in oglje. Ziganovi oglarji in vozniki so dobili pra- vico paše v določenih gozdnih predeHh za svojo živino. Isto je veljalo tudi za rudarje. Zigan je bil zadolžen, da ne sme prodajati drv, oglja in skodel in tudi ne oddajati v Kamno gorico ali kam drugam. Ko bodo fužine prenehale obratovati, naj pripadejo pridržana gozdna območja mestu Kamniku, a Zigan je dolžan, da zgradi v nakazane gozdove gozdne poti na lastne stroške in jih tudi vzdržuje. Od leta 1746 dalje pa mora poleg tega plačati mestni blagajni letno 30 goldinar- jev kot nadomestek za mostnino in porabo potov. Zigan ne sme izdelovati skodel več, kot je potrebno za kritje streh novih fužin. Tudi ne smejo Ziganovi ljudje delati rovtov v gozdovih ter izpreminjati gozdnih tal v njive in vrtove, vzdržati se morajo vsakega pustošenja gozdnega zemljišča. Za primer požara ali drugačne stiske ima mesto pra- vico sekati les tudi v fužinskih predelih. Nazadnje je bilo določeno, da se mora Zi- ganu vrniti odvzeto orodje in da mora me- sto povrniti Ziganu vse stroške, ki mu jih je po 1. juniju 1741 povzročilo z raznimi na- silji in samovoljo in ki jih Zigan navaja v svoji pritožbi na dvor. Kamničanom je od- ločba zapretila, da bodo občutno kaznova- ni, če se bodo upirali. Kamničani so bili zaradi take rešitve zelo nezadovoljni in so kuhali tiho jezo. Ko je prišel Zigan s svojimi ljudmi na kamniški rotovž, da prevzame zaplenjeno orodje, je hitela žena Jakoba Adamiča od hiše do hiše in hujskala ljudi ter spravljala ženske in otroke skupaj, da bi kamenjali Zigana in fužinarje in jih tako spravili s sveta. Na- sprotje ni hotelo prenehati. Zigan je bil celo prisiljen, da je prosil pri vicedomu za oseb- no varstvo, ker so mu stregli po življenju. 30 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA Jožef Žigan je lik podjetnika starega ko- va, industrijskega pionirja in smotrnega or- ganizatorja, polnega ustvarjalnega dela. Njemu se upira, da mora trositi velik del svoje moči v neplodnem pravdanju in pre- magovanju ovir, ki mu jih povzročajo' iz samoJjubja in zavisti njegovi sodobniki. Ži- ganov portret iz leta 1741 kaže mogočno po- stavo, polno energije, in ima tale napis: JosephUs shYgan foDInarVM CooVInae ferri & kozenbergY InVentor ereCtor & InoVator Uradna poročila iz leta 1750 in 1751 jav- ljajo, da fužine dobro uspevajo, da so v dobrem stanju in preskrbljene z vsemi po- trebščinami. Zadnjič se javlja Jožef Zigan v spisih 1758. Z izročilno pogodbo iz leta 1760 preda celo posest svojemu sinu Janezu Krstniku Ziganu, ki ga odtlej srečujemo do leta 1779 kot fužinarja. 8. USTROJ BISTRIŠKIH FUŽIN Po zapiskih revirnega rudarskega urada so obsegale Žiganove fužine talilno peč ali plavž na volka ter dvoje ognjišč za pretap- Ijanje surovega v kovno železo in za tenje- nje. B. Hacquet opisuje bistriški plavž kot talilno peč, ki je bila 4,4 m visoka in imela skoraj obliko kotla. Zgoraj pri vpisu je ime- la 47,5 cm odprtine. Od tod se je razširila proti tališču, v katerem je bilo raztopljeno surovo železo. Proti dnu se je zopet zože- vala in merila 95 cm. Peč je bila zgrajena iz kamenja, ki so ga prinesli iz okolice, ter na znotraj obložena z opeko. Ko je bila peč razgreta, so vsuli vanjo 30 do 40 funtov rude. Ko se je začel ogenj usedati, so na- suli zopet po 50 funtov rude in pol soda oglja. Tako se je nadaljeval postopek celih 24 ur, dokler ni bila vsa zaloga rude 50 do 60 centov staljena. Kp je bil talilni posto- pek končan, so najprej prodrli odprtino za odtok žlindre. Nato so odprtino zopet za- prli, da obdeluje žlindra volka v peči in hitreje poveže raztopljeno železo. Plavž je bili 30 do 32 ur v obratu. Po- vprečno so talili v plavžu okrog 2800 kg rude. Rudi so dodali po 8 trug sintra, 2 tru- gt plena in trugo odpadkov. Za eno pretap- Ijanje je šlo 270 vaganov ali dvojnih mer- nikov lesnega oglja, tako da je prišlo na cent surovega železa 9,22 hI oglja. Ko je bila železna ruda staljena, so od- prli prsi plavža in se je pričelo izvlečenje taline. Volk je tehtal od 17 do 19 centov in SI. 2. Fužinar Jožef Zigan ga je 14 mož le z največjo težavo izvleklo s kavilji iz peči. Volka so nato še vročega spravili pod najtežje vodno kladivo in ga razbili na več kosov ali kep. Navadno so naredili po 6 do 8 kep surovega železa, ki so jih v Kamniški Bistrici imenovali »taj- belne«. Tak »tajhek je tehtal okrog 250 fun- tov. Pod kladivom so najprej iztisnili iz njega žlindro, mato pa so- ga izoblikovali četverokotno in je dobil ime »masele«. Te kose so vložili vnovič v žarilna ognjišča in jim doda;li poldrug voz oglja. Ko je bilo po- polnoma izžareno, so izkovali pod težkim kladivom iz njega grobo palično železo. Iz- guba pri teži je pri tem znašala povprečno 20 »/o, tako da so od 180 funtov dobib le 150 funtov kovnega železa. Cent kovnega železa je zahteval 20,28 hI oglja. Železo v palicaih je bilo sicer prvo trgovsko blago v fužinski predelavi, vendar se je redkokdaj prodajalo v palicah, marveč so ga predelali v kovno železo in iz njega izdelali v pri- ključeni žebljarni žeblje razne velikosti. Mnogokrat je bilo pretaljeno železo zelo krhko in so ga morali vnovič pretaliti. Ta- kemu postopku so rekli, da morajo železo »prevzdigniti«. Na leto so izdelali od 120 do 130 volkov. Od zakurjenja peči do razdrtja prsi in iz- vlečenja volka sta prešla dva polna dneva in ena noč. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO PJavec pri plavžu je dobival od centa su- rovega železa po 6 krajcarjev. Torej od 18 centov težkega volka 1 goldinar 48 krajcar- jev. Zato je moral pripraviti peč, jo oblo- žiti z glino in delati pri plavžu dva dni in eno noč brez odmora. Kakor je bilo tako delo naporno, pa obrat ni zmogel, da bi nastavili še enega plavca. Tako vsaj trdijo listine. Poleg navedenih naprav je fužina obse- gala še kovačijo za orodje ter dve kovačiji za žeblje s 15 ješami in 45 nakovali. V Bi- strici so izdeilovali surovo palično železo, tako imenovano valaško železo, ter tračno in kovaško železo in razne vrste žebljev. Zebljama je bila pri večini fužin najvaž- nejši sestavni del. Večinoma so kovali žeb- lje za izvoz preko Trsta in v Italijo. Izde- lovali so nad 100 vrst raznih tipov in veli- kosti žebljev, za vsako rokodelsko stroko posebej, od drobnih stukaterskih in tapet- niških do vebkih ladijskih. Ker je bila pro- daja usmerjena v glavnem na italijanska tržišča, se ni čuditi, da so tudi izdelke ime- novali z italijanskimi trgovskimi označba- mi — kot terni, canali, cesseni, mantuani itd. Iz poročila o stanju proizvodnje, ki ga je poslal fužinar Žigan 1747 višjemu rudar- skemu sodniku v Ljubljani, izvemo, da je v letih 1744 do 1746 Bistrica zaradi pomanj- kanja oglja izdelala samo 1697 centov in 50 funtov železa. To železo so žebljarji v dvanajst parih pokovali v žeblje in druge kovaške izdelke. Po poročilu iz leta 1765 je znašala letna produkcija 1500 centov železa v palicah, iz katerega so izdelali 300 centov tračnega že- leza ter 200 centov cajnastega železa za žeblje. Večino izdelkov so prodali doma, le okrog 200 tovorov žebljev so izvozili. Ko je B. Hacquet leta 1771 na svojih raz- iskovalnih potovanjih obiskal bistriške fu- žine, je zapisal, da je znašala proizvodnja 1160 centov surovega železa, iz katerega šo izdelali 250 centov paličnega železa, 150 centov kovaškega železa ter 760 centov žeb- ljev v 510 sodčkih po 150 funtov. Hacquet omenja, da je lega fužin precej ugodna, ker so ob vodi in jim ne primanjkuje drv. Pravi pa, da je bilo znanje delavcev pri pretap- Ijanju in kovanju zelo slabo ter da so de- lali s tolikim neznanjem, da se je zaradi tega velik del dobička razgubil. Razen Ziganove fužine pa so tudi pre- prosti kmetje topili železno rudo na odprtih ognjiščih in v nizkih jaškastih pečeh, kjer so z usnjenimi mehovi na ročni ali nožni pogon pihali sapo v tališče. Kakor pravi Müllner, so bile take peči v XVIII. stoletju na Kranjskem med ljudstvom zelo razšir- jene. Fužinarji do teh pojavov niso bili rav- nodušni, ker so kmetje raje sami delali gro- delj, kajkor da bi prodajali nabrano rudo po nizki ceni fužinam. To dokazuje Ziga- nova pritožba na višjega rudarskega sodni- ka in na vlado 1775. V tej pritožbi prosi Zigan, naj bi se kmečko pretapljanje rude prepovedalo, kmetom peči razdrle in jih kaznovali. Pritožba navaja konkretno tri kmete, ki so bili podložni mekinjskemu sa- mostanu, in sicer: Lovrenca Prehlina na Logu, Jakoba Poglavca in Valentina Peter- lina od Gamberka. Seveda je bilo železo iz takih primitivnih peči slabo in ni bilo upo- rabno za okovanje voz ter izdelavo podkev. Tudi so bili proizvodni stroški zaradi velike potrošnje oglja veliki. Kmetje pa, kadar (niso imeli lastne rude, so dajali svoje topil- ne peči tudi drugim v uporabo. Za odškod- nino so zahtevali četrtino pridobljenega že- leza. 9. ZIGANOVA OPOROKA Jožef Žigan je bil dvalkrat poročen. Nje- gova prva žena je bila Ana Marija roj. Pre-, šeren. Iz tega zakona je imel hčer Barbaro, ki se je poročila s fužinarjem Tomanom. Iz drugega zakona z Ano Katarino pa je imel sedem otrok:, štiri hčerke in tri sinove. V svoji oporoki z dne 12. januarja 1769 je postavil za univerzalnega dediča svojega sina Janeza Krstnika Zigana, kateremu je bil že leta 1760 izročil kovačijo oz. fužine v upravljanje. Hčerki Frančiški poročeni Novak, ki je bila klobučarka v Ljubljani, je zapustil 600 goldinarjev. Sibili 200 goldinar- jev, sinu Antonu pa letnih 25 goldinarjev kot procente od Katzenberga. Oporoka pa je zanimiva zaradi legatov, ki jih je za- pustil svojim sodelavcem in rokodelskim bratovščinam. Bratovščini kovačev v Kam- niku, ki je imela svoje privilegije že od ce- sarja Maksimijana I. in ki ga bo poko- pala, je zapustil 8 goldinarjev. Bratovščini sv. Barbare v Kamni gorici 5 goldinarjev. Vsem svojim sodelavcem, kovaškim in fuži- narskim mojstrom, oglarjem in dobavite- ljem ter vsem, ki so spadali k fužinam, ko jih je on vodil, pa je zapustil 200 goldinar- jev. Bivšemu fužinarSkemu intendantu Lov- rencu Smokavcu je legiral 5 goldinarjev, ker mu je pomagal napraviti novo fužino. Hčerki Sibili von Schieldenfeldt je dal prednost pred ostalimi dediči, ker je že kot dekle v njegovi odsotnosti vodila fužino in rudnik, ko se je on zadrževal v Kamni go- rici, in pri tem pokazala mnogo sposobno- sti in pridnosti. (Se nadaljinje) 32 MATIJA JAMA: POKBAJINA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA POSESTNE IN GOSPODARSKE RAZMERE LOŠKO-SNEZNIŠKEGA GOSPOSTVA OD XVI. DO XVIII. STOLETJA PETER RIBNIKAR Loško in Babno polje zaključujeta zapo- redje notranjskih kraških polj, ki potekajo od Logatca na severu do Snežnika na jugu. Vloženi sta med Snežnik na jugu, Javornik na zahodu. Bloško planoto na vzhodu ter Križno goro na severu. Prečno potekajoča Križna gora je le pregrada, ki ju loči od nekoliko niže ležečega Cerkniškega kraške- ga polja. Do XIII. stol. imajo omenjeno zemljiško področje v lasti gospodje iz Loža,^ katerim sledijo oglejski patriarhi in grofje iz rodo- vine Ortenburg. Ortenburžani so se po letu 1335^ začeli smatrati za lastnike nad loškim fevdom. Že leta 1420' pa so pode- dovali ortenburški Lož Celjski grofje. Nji- hovo gospodovanje je trajalo le do 1.1456.'' Takrat so Habsburžani priključili ta celj- ska posestva k svoji kaineralni posesti. Cesar Friderik III. pa je leta 1477^ podelil Ložu mestne pravice in ga povzdignil v krog deželnoknežjih mest. Habsburžani niso dolgo izkoriščali loškega gospostva, ker so ga dali v zastavo plemičem Hallerjem.' V drugi polovici XVI. stol. in v začetku XVII. stok pa so uživali loško gospostvo v za- stavni obliki gospodje: Jurij Hof er, Era- zem Borse, Franc Šajer, brata Krištof in Franc Moškon. Zadnji zastavni gospod v Ložu pa je bil Wolf Paradeiser, ki si je s kupno pogodbo z dne 15. junija 1613.^ prisvojil loško gospostvo z vsemi pritikli- nami, rednimi in izrednimi letnimi dohod- ki ter vsemi gospoščinskimi in sodnimi pra- vicami. V nadaljnjih letih pa loški zemlji- ški gospodje streme po zaokrožitvi svoje posesti in z nakupom pridobivajo večja in manjša posestva na Loškem polju. Začetna faza zaokroževanja loškega gospostva se pričenja v dobi, ko so bili njegovi lastniki knezi Eggenbergi. Leta 1635* so kupili loško gosipostvo ter graščino Snežnik, kasneje pa so določili loško-snežniškemu deželskemu sodišču nove sodne meje. Na Snežniku so v XIII. in XIV. stol. go- spodovali oglejski patriarhi in gospodje s Snežnika, ki so izumrli v zač. XVI. stol. Takrat jih nasledijo plemiči Lambergi in Raumbschisli," od katerih so ga kupili leta 1595 štajerski plemiči Pranckh, ki so bili leta 1591" sprejeti med kranjske deželne siainove. Knezi Eggenbergi so prenesli upravno sodišče loškega gospostva iz Loža na Snežnik, Loški grad pa so prepustili raz- padanju. Za snežniško posest so še naprej izdelovali posebne urbarske zapiske,*^ do- kler niso Lichtenbergi v začetku XVIII. stol. dali dokončno obliko loškemu gospostvu." Lichtenbergi so bili tedaj lastniki ortne- škega gospostva. Leta 1690'* so kupili gra- ščino Kočo vas (Hallerstein) pri Ložu, ki so jo postavili plemiči iz rodbine Haller v sredi XVI. stol., leta 1709 pa so kupili še loško gospostvo ter postali edini posvetni posestniki na Loškem polju. Še preje pa so zamenjali dve kmetiji na Slemenu pri Ort- neku za 1,5 kmetije na Blokah'^ (V2 hübe na Studenem, 1 huba v Nemški vasi) ter 1 vreono desetino. Leta 1718 pa so popolno- ma združiU snežniško zemljiško posest z loškim gospostvom. Odslej združuje loški zemljiški in sodni gospod Lož s Snežnikom in Kočo vasjo, druge manjše posestne enote pa so imeli še gos'postvo Planina,'^ župni- šče v Ložu,"' župna cerkev v Ložu,'^ bene- ficij Sv. Barbare v Ložu,'' beneficij Sv. Pe- tra v Ložu,^" loški župnijski podružnici v Viševku^' in Lipsnju,^^ fara sv. Mihaela na Blokah,23 fara iz Ribnice,^* benef. sv. Reš- njega telesa iz Ribnice,^' stiski samostan^' in deželno-knežje mesto Lož.^' Loški zemljiški gospod je bil do začetka XV1II. stol. deželskosodni gospod za vse ob- močje Loškega in Babnega polja, jugoza- hodnega dela Bloške planote ter za ozemlje šteberške graščine ob Cerkniškem jezeru. Tedaj je potekala severna sodna meja od Bloščeka čez greben Slivnico nad Mar- tmjakom in Sp. Jezerom ter se povzpela na Javornik do ceste, ki pelje v dolino Vlačno.2* Knezi Eggenbergi so napravili mejno korekturo med planinskim in loškim deželskim sodiščem. Po tej korekturi je pri- padlo šteberško gospostvo pod deželsko so- dišče Planina, sodna meja pa se je premak- nila od grebena Slivnice in Cerkniškega jezera na Križno goro nad Ložem. Meja loškega deželskega sodišča je pote- kala od leta 1669 od kote 815 m zahodno od Blok čez dolino Pogačo pri Grmači in čez Križno goro do vasi Klanec, od koder je šla do gozdne poti in ob njej čez sedlo med Laz- nikom (kota 1105) in Lomom (kota 1029) ter na Javornik in v dolino Vlačno nedaleč od vasi Palčje. Od tod je šla ob gozdu proti jugu, kjer se je gozdna meja približno ujemala z mejo okrajnih glavarstev Postojna—Lo- gatec. Pri izviru potočka Strmica je meja 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zavila na višine Paka, Klenske police (kota 1145) in Cifri (kota 1399) ter je šla čez Bele vode do tromeje logaško-kočevskega okrajnega glavarstva in Hrvatske. Od tro- meje se je povzpela na Veliko Kavko (kota 959) in Blošček (kota 1039), s katerega se je spustila do gozdne poti, ki pelje s Topol v Pogačo. Pri koti 746 vzhodno od Hudega vrha na Blokah pa je zavila k potoku, ki teče od Hudega vrha in ponikne pri Nem- ški vasi. Od potoka je zavila k pristavi na Blokah, kjer je prišla do izhodiščne točke.^' Loško-snežniško deželsko sodišče je poslej obsegalo teritorij kasnejših katastrskih občin: Nova vas. Hudi vrh, Metlje, Knežja njiva, Vrhnika, Poljane, Babno polje, Babna po- lica, Vrh, Kozarišče, Nadlišek, Dane, Pod- cerkev, Viševek, Pudob, Iga vas, medtem ko je sodišče loškega mestnega pomerija zajelo Lož, Stari trg in Podlož.*" Dežebioknežje mesto Lož je nastalo poleg starejše naselbine Stari trg, kjer je bilo far- no središče Loškega polja in Bloške pla- note že v začetku XIV. stol.'' Pravica do tedenskega sejma, ki jo je podelil oglejski patriarh Bertrand leta 1341,'^ je dalo Ložu možnost hitrejšega razvoja. Leta 1477'' pa je Lož postal deželnoknežje mesto in je dobil številne pravice. Meščani so smeli voliti svojo mestno upravo in sodnike, dobili so pravico do grba in pečata, obzidja, pobira- nja mitnine, letnega sejma na dan sv. Mi- haela, ki se je doslej vršil pri Fari na Blo- kah in ga je cesar Friderik III. zaradi tur- ških vpadov prestavil v Lož. Tu je nastalo važno središče trgovine z žitom, soljo, konji, kožami in z raznimi poljskimi pridelki. Spr- va so se tedenski sejmi vršili vsak torek, od leta 1635 pa na petek.'* Kljub mestnim pra- vicam in razvijajoči se trgovini pa je Lož obdržal vasici značaj." Leta 1573 je bilo v mestu le 79 domcev (hiš) z 69 posestniki.'* Na ozemlju loškega deželskega sodišča na- stopajo naslednje posestne oblike: kmetije ali hübe različne velikosti (od cele hübe do Vs hübe) podružništva, kajže in koseščine. Struktura kmetije se je v XVII. stol. moč- no spremenila. Cela huba iz srednjega veka je v XVIII. stol. že redkost. Vedno češče naletimo v virih na delitve kmetij med dva ali več posestnikov dedičev. Ti sprva še sedijo na stari celi ali polovični hubi, toda njena razdelitev je neizogibna. V obdobju dveh stoletij (1600—1800) se je posest na loško-snežniškem gospostvu razdrobila v ta- kem obsegu, da najdemo na prelomu XVIII. stol. samo še eno celo kmetijo v Novi vasi na Blokah." Najmanjše kmetije nastopajo na Bloški planoti v vasi Metlje, kjer so pre- težno osminske, v bližnji Novi vasi pa če- trtinske kmetije, medtem ko so na Loškem polju polovične kmetije v večini. V začetku XIX. stol. pa se je v teh predelih število posestnikov občutno povečalo, ponekod celo podvojilo. Ta pojav je najočitnejši v nase- ljih Dane, Kozarišče, Šmarata in Iga vas.'^ Porast posestnikov v teh krajih gre pred- vsem na račun drobitve polovičnih kmetij. Posestva na Bloški planoti se v XVIII. stol. v glavnem miso več delila. Tu so manjša posestva, ki za delitev niso prišla več v poštev. Podružništvo in domec sta se sma- trala za tretjino kmetije." Njihove dajatve niso bile povsod enake, kar kaže, da so bili domci in podružništva različne velikosti. Razen tega so bili oproščeni plačevanja hubnega goldinarja. Domce imamo v Ložu, Starem trgu in pri fari sv. Mihaela na Blo- kah.*" V teh krajih so se vršili tedenski sej- mi, bili so farno središče vsega ozemlja. Kajže so najmanjše posestne enote, h ka- terim je spadala le hiša z zelnikom. Njena davčna obveznost je znašala največ 51 krajcarjev.*' Kajžarja je vezala na zemlji- škega gospoda še tlaka, ki se je ohranila do konca XVIII. stoletja. Poseben sloj podeželskega prebivalstva so bdi kosezi v Babnem polju,*^ ki so imeli v lasti 4 in pol koseščine. Koseščina je v Babnem polju ustrezala celi hubi. Njih ob- veznosti pa so bile davek, denarno nado- mestilo za različne pravice (58 kraje, in 2 pf) ter 1 odojek in 1 kokoš.*' Na loškem ozemlju srečamo tudi domi- nikalno zemljo. Loško gospostvo jo je imelo pri snežniški graščini, na pristavah na Bregu (Hofrein) in Blokah. Pristavo na Blokah je loški zemlj. gospod osnoval iz sedmih kmetij, katere so podložniki zapu- stili zaradi čestih napadov od strani marto- lozov.** Dominikalno zemljo so imeli tudi plemiči v Koči vasi, medtem ko so imela cerkvena imenja le posamezne njive, ki so jih dajali podložnikom v najem. Loške in snežniške planine so do zač. XVII. stol. iz- Sl. 1. Krajina okoli Loža ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA koriščali kraški pastirji,*^ leta 1635 pa jih je kupil Hans Pavlinič.*' Po načinu obdavčenja srečamo na loškem sodnem območju dve vrsti kmetij in dom- cev. Mimo navadno obdavčenih kmetij imajo gospostvo Lož in Snežnik, graščina Koča vas, župnišče in farna cerkev v Ložu še kmetije in domce obdavčene s »Vergli- chene Gebühr«.*' Te posestne enote sprva sploh niso bile obdavčene, ker nadrejena gospostva niso bila dovolj seznanjena o nji- hovi donosnosti. Kasneje (v XVI11. stol.) so jih zemljiški gospodje obdavčili s pavšalno vsoto, ki se imenuje »Verglichene Gebühr«.*^ Ta pavšalni znesek je ostal vseskozi enak in so ga morali zemljiški gospodje plače- vati v deželni prejemniški urad. Podložniki so odrajtovali svoje obveznosti dež. knezu, nadrejenemu zemlj. gospodu in sodnemu gospodu. Deželnemu knezu so podložniki dajali enkratne letne denarne dajatve, in sicer davek, ki ga je dež. knez zvišal z novo obremenitvijo »Neue Anlag«. Ta je znašala pri celi kmetiji 45 krajcarjev ter pri domcu 31 krajcarjev. Hubni goldinar so plačevali vsi podložniki razen lastniki kajž in dom- cev, medtem ko so kontribucijo plačevali vsi podložniki od leta 1633" dalje. Višina 6 goldinarjev kontribucije je padala v so- razmerju z velikostjo kmetije. Zemljiškemu gospodu je pripadala delov- na, inaturalna in denarna renta. Delovna obveznost je bila poleg natu- ralnih dajatev najmočnejša osnova fevdal- nega gospostva. Obstajala je iz ročne in vozne tlake. Tlako je zemlj. gospod zahte- val v letni in tedenski razvrstitvi. Letno ali izmerjeno tlako so opravljali podložniki za naslednja opravila: oranje z brananjem ali vožnjo gnoja s parom konj... 1 dan, obdelovanje polja ... 2 dni, drobljenje grud s pletvijo... 3 dni, žetev... 3 dni, košnja ... 2 dni, grabljenje sena... 2 dni, ograjevanje gospoščinskih vrtov in ograd ... 1 dan pospravljanje in prevoz sena v gosp. se- nike ... 4 kopice. Več tlake so opravljali podložniki iz Pod- cerkve in Markovca, ki so bili dolžni trositi gnoj, posajati sadike, spravljati s polja žito, repo in zelje; podložniki iz Jezera pa so morali nositi ribe na Loški grad, za kar so SI. 2. Grad Snežnik prejeli 4 črne pfenige.^" V XVH. stol. so se številni podložniki odkupili od opravljanja letne tlaike. Najprej so se odkupili večji posestniki z Loškega polja, podložniki z Bloške planote pa so jo opravljali še v XVin. stol. S tlako je sredi XVIII. stol. služilo loškemu gospostvu še 41 kmetij in 35 kajžarjev. Kajžarje je zemljiški gospod uporabljal za prenašanje pošte in poročil v svoje privatne in sodne potrebe. Neodmerjena tedenska tlaka je bila pod- ložnikom neprimerno večje breme kot letna. Tedaj je bil skoro vsak dan v tednu tlačni dan. Loškemu gospodu so služili podložniki s tlako tudi z drugih imenj, kadar jih je potreboval za lov, košnjo, žetev, priprav- ljanje prediva, popravilo cest in ribolov. Zaradi vsakodnevne tlake so podložniki po- šiljali na delo svoje nedorasle otroke, od katerih je imel loški zemljiški gospod le malo ali pa nobene koristi. Moral jim je dajati hrano (topli obrok in kruh), ki so jo dobib takrat, kadar so opravljali težja dela, n. pr. oranje, košnja, žetev, mlatev, pripravljanje lanu. Podložniki Koče vasi pa so dobili na letni tlaki hrano opoldne in zvečer, na tedens-ki pa le oibed in to v času med sv. Jurijem in sv. Mihaelom.'' Tovorno ali vozno tlako so podložniki opravljali za prevoz lesa, vina, žita in dru- gih poljskih pridelkov, la se je zaradi od- kupa vedno bolj opuščala. Najvišja je bila pri graščini Snežnik in sicer štirikrat na leto,'^ najdalje pa se je ohranila pri gra- ščini Koča vas.'' Izmed naturalnih obveznosti je prejemal 'loški zemljiški gospod veliko dajatev v žitu (pšenica, proso, oves) ter male pravde: pravda sv. Jurija (velikonočno jagnje in odojek), pravda sv. Mihaela (odojek), pravda sv. Štefana (3 pogače in 2 jajci), kokoši, jajca in predivo. Veliko žitno dajatev so morali v XVI. stol. odrajtovati vsi podlož- niki ne glede na velikost svoje posesti. Od tega so bili izvzeti le domci, kajže in kose- ščine. Že v XVII. stol. začne denarna renta nadomeščati veliko žitno dajatev, kar se KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SL 3. Loako-.9nežniško gospostvo 'najbolj opazi pri podložnikih iz Babne po- lice, Poljan, Vrha in Nove vasi. Nekateri podložniki iz Dan, Viševka, Pudoba, Knež- je njive in Podleža pa služijo svojim zem- ljiškim gospodom z naturalno rento še do srede XIX. sioU* Denarna renta se je od srede XVI. stol. vse bolj uveljavljala na račun naturalnih dajatev. Takrat se je v notranjeavstrijskih deželah začel uvajati za davčne namene enotni postopek^^ po naslednjem ključu:** 30 jajc... 7 krajcarjev 2 pfeniga. 4 kokoši... 24 krajcarjev, 30 kos. prediva ... 24 krajcarjev, pravda sv. Jurija... 1 goldinar 33 kraj- carjev 1 pfenig, pravda sv. Štefana... 6 krajcarjev 3 pfenige, letna tlaka... 4 goldinarje tovornina... 3 goldinarje 6 krajcarjev 2 pfeniga. V XVII. stoletju pa iz urbarjev začno polagoma izginjati podložniške obveznosti v delovni in naturalni obliki. 38 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA Veliko žitno dajatev so oddajali podlož- niki v različnih merah. Med njimi je naj- bolj razširjeno vedro — kobal (Kübel, Ka- stenschaf). Pri snežniški graščini so uporab- ljali v XVII. stoletju nekoliko večjo mero — pranško brento (Pranker Wrenten) ali snežniški škaf imenovano. Uvedli so jo ple- miči Prancki. Podložniki iz Nadliška imajo svojo mero »Schäffl«, ki je nekoliko manjša od običajnega vedra-kobala. Poleg navede- nih mer se uporabljajo tudi ljubljanski mer- nik, polonik, namizni vrč (Tischkandel)." Omenjene merske enote držijo v primerjavi z graškim četrtakom^^ (Grazer Viertel): vedro-koibal (Kastenschaf) ... 20.1 litrov, polonik... 10.151, namizni vrč (Tischkandel) ... 0.82 1, vedro iz vasi Nadlišek ... 15 I, snežniški škaf ... 31.41, ljubljanski mernik ... 25 1, merica (Mass) ... 21. Loškemu sodnemu gospodu so podložniki odrajtovali dajatve za izkoriščanje servitut- nih pravic (paša v gozdu, pobiranje suh- Ijadi, polšji lov), odvetščino in stražarino. Za servitutne pravice so običajno zbrale oves posamezne soseske, odvetščino sta pla- čevala le župnika z Blok in iz Loža.** Simon Ahačič iz Nadliška pa je plačeval za od- vetniško kmetijo 1 goldinar in 20 krajcar- jev.*" Stražarino so plačevali vsi podložniki in meščani za kritje stroškov gozdnih ču- vajev. Razen tega je prejemal loški sodni gospod še loški reraanenčni denar." Poleg navedenih dajatev so bili podlož- niki dolžni služiti tudi z desetino v vrečah oziroma snopih. Vrečna desetina je bila bolj razširjena in so jo podložniki oddajali od pšenice in ovsa v sorazmerju 1:2. Vrečno desetino so prejemali loški zemljiški gospod, kapela graščine Šteberk ter loški župnik, vsaJk po eno tretjino. Desetina v snopih je bila razširjena predvsem v loškem mestnem pomeriju in se je pobirala od pšenice, ječ- mena, ovsa in fižola.*^ Dobivala sta jo loški zemljiški gospod in loški župnik vsak po- lovico. Od srede XVI. do srede XVIII. stol. so se gospodarske razmere v loškem gospostvu precej izpremenile. Loško gospostvo je ime- lo sredi XVI. stol. 56 kmetij, od katerih je dobilo 1059 dni tlake za delo na polju in travnikih, 26 voženj vina, 37.5 starov pše- nice, 25.25 starov prosa in 30 starov ovsa, 46 kokoši, 25.5 liber prediva, 160 goldinar- jev gotovine ter 41 goldinarjev 46 krajcar- jev loškega mestnega činža." Približno 200 let kasneje je spadalo pod loško gospostvo 102 Vi hub in 55 kajž in domcev. Od njih je dobil deželni knez 1239 goldinarjev, 7 kraj- carjev, 2 Vi pfeniga davkov, zemljiški go- spod je prejel 1047 goldinarjev, 26 krajcar- jev. Vi pfeniga gotovine, 239 mernikov pše- nice, 201 mernik prosa, 335 mernikov ovsa, 68 kokoši, 150 jajec, 2 libri prediva ter 10.389 tlačnih dni. Mesto Lož je plačevalo 46 goldi- narjev 46 kraje, in 2 pfeniga činža, v najem dano Babno polje pa mu je prineslo 200 goldinarjev. Nadalje je nabral še 22 škafov pšenice, 36 škafov prosa in 12 škafov meša- nega žita, 237 liber prediva in 54 goldinar- jev desetine. Loškemu zemljiškemu gospodu kot sodnemu gospodu je pripadlo tudi 209 mernikov ovsa, 2 kopuna, stražarina v zne- sku 96 goldinarjev 39 krajcarjev 1 pfenig ter 1 goldinar 15 krajcarjev od odvetniške kmetije v Nadlišku.'* KRATICE MUK — Mitteiluiiiigen dos hijstorischen Vereins für Krain Sga — Snežnliraki .graščinski arhiw RDA 'p. k. — Rektificirani domiinikalni akti posrtojnske kresijc RDA n. ik. — Rektificirani doiminakalnd akti noivomeške kresiije VA — Vicodocmski arhiv Viri isc hranijo v Držajvnem arhiviu Sloiveaiije (DAS) v Ljub- ljani. OPOMBE Valvasor J. V. : Die Ehre des HorÄOgrtiumis Krai-n XI, str. 323-527. — 2. Hauptmami L. : Die Entstehung und E^nit- wiokluinig Krains. Eriäuterumgen . . . iIV. stir. 434-439. — 7. Hitzinger P.: Gesoh. Notizen über Laas und Zinknitz. MHK IX, 1854, istr. 54. — 4. Hauiplmanm L. : ji. d. str. 440. — 5. Kitzinger P.: n. d. MHK IX, 1854, str. 54. — 6. Valvasor J. v.: n. d. XI. str. 303-3(27. — ?. VA fase. 1/54. — 8. Imenj- ska knjiga V, foL 525. — 9. Valvasor J. V. n. d. XI. str. 511-513. — 10. .ImieaJKlka knjiga IV, fol. 85. — 11. Land.tags- proitocoll št. 5, str. 51-56. — 12. Sga urbarji št. II-IV. — 17. Sga unbar š*. V. — 14. Zapuščinski imven/tairji fsc. XXIX, lit. L št. 47. — 15. Sga urbar št. IV. — 16. RDA p. k. fsc. IIM. — 17. RDA p. k. fsc. il8. — 18. RDA p. k. fsc. 70. — 19. RDA ip. k. fsc. 19. — 20. RDA p. k. fee. 20. — 21. RDA p. k. fise. 71. ~ ,22. RDA p. k. ifsc. 72. — 27. RDA p. k. fsc. 47. — 24. RDA n. ik. fsc. 26. — 25. BDA n. k. fsc. 28. — 26. RDA n. k. fsc. iia. — 27. RDA p. k. fise. 192. — 28. Uirbar gospostva Lož iz 1606. I. rokopis št. 57, I/2c. — 29. Sga urbar št. II. — JO. Hau,pitmanin L. n. d. str. 470. — 31. Hitziager P. n. d. MHK IX., str. 54. — 32. — Hauptmann L. n. d. str. 435. — 33. Hitiringer n. d. MHK IX., str. 54. — 34. VA fsc. I/.107. ~- 35. Valvasor n. d. XI., str. 323-327. — 36. VA fase. 1/54. — 77. Urbar gospositva Lož w. 1606. 1.: Sga urbarji št. II-XIV. — 78. Sga urbarji II-XIV. — 79. Rokopis: Airohiv Sehneebcrg Schrank 5 u.nd Urbare. — 40. Urbar gospostva Lož iz 1606. I. — 41. Sga urbar št. II. — 42. Urbar gospostva Lož iz 1606. 1. — 45. Urbar gospostva Lož 1606. I. — 44. Urbar gospostva Lož 1606. 1. — 45. VA fase. 1/54. — 46. Imenijgka knjiga V. ifol. 525. — 47. RDA p. k. fase. il8, 70. 115, ilil9. — 48. Reigersfeldoiv rokopds št. 81 1/3 d. — 49. Roigensfeldov irokopis šit. 81 1/3 d. — 50. Urbar gosipostva Lož 1606. 1. — 51. RDA p. k. fsc. 113, 119. — 52. Sga uAar št. II. — 53. RDA p. k. fsc. 113. — 54. Sga unbanfi št. II-XIV. — 55. Meli. A.: Beiträge zur Ge- schichte d"B Untertanenwesens in Steiermark. MHVSt XLI 1893, Str. 77. ,— 56. Sga unbar št. II. — 57. Sga urbarji št. 2-14; uTbar gospostva Lož 1606. — 58. Baravale R.: Zur Geschichte d. Steirisehen Masse ZHVSt XXIX 1935, str. 48 , 76. — 59. Sga ttrbarji II-XIV; RDA p. k. fase. 119. — 60. Urbar go- spostva Lož .1606. 1.; Sga urbar št. II. — 61. Meli A. Grund- irJss der Verfassungs und . . . str. 279; „Sga urbarji št. II-XIV. — 62. Sga TOfbar ät. II. — 65. VA fase. 1/54. — 64. RDA p. k. fase. 119. 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO DONESEK K ZGODOVINI PREKMURJA V STAREM VEKU JARO SASEL i ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA Občina Beltinci Bratonci P**Kameno orodje od tod hrani Pokrajinski muzej V Mariboru, inv. A 51. R V bližini naselja obstajajo sledovi gomil iz rimske dobe; najdbe so baje shranjene delno v Pokrajinskem muzeju v Mari- boru, delno v Prekmurskem muzeju v Soboti. Prim. F. G(umilar), Kje je bila rimska naselbina Halicanum? Ljudski glas (Murska Sobota) št. 48, 6. XII. 1951 ter F. Baš, Karta arheolo- ških najdišč v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, kjer je kraj označen z znakom za rimske najdbe. Dokležooje R »Za Dokležovjem« je več gomil iz rim- ske dobe, kot omenja F. Kovačič, Sloven- ska Štajerska in Prekmurje, Ljubljana 1926, 24. Isto piše F. G(umilar) n. n. m., ki pristavlja, da se najdbe iz gomil da- nes delno hranijo v Pokrajinskem muze- ju v Mariboru, delno v Prekmurskem muzeju v Soboti. Prim, tudi F. Baš, Karta arheoloških najdišč v Pokra- jinskem muzeju v Mariboru, kjer je kraj označen z znakom za rimske najdbe, ter B. Saria, Antike Inschriften aus Jugosla- vien, Zagreb 1938, str. 195, dalje, KLDB 301. IžakoDci R Pri »marofu« so naleteli na ostanke rim- R ske zgradbe, enako pod Osredkom. F. G(umilar) n. n. m. KLDB 301. * Težavno je zbrati ta najdišča za Preitmurje, iki je bilo v tem pogleda ido(kaij zanemarjeno; preddela skojajda ne obstajajo. GotOTO sem marsikaj izpustil, tembolj, ker se ni- sem imel prilike v večji meri osebno povezati z domačiui- Ijubitelji istare zgodoviine. Za mnogo opozoril se moram za- hvaliti Franu Gumilarju, upravniku Mestnega muzeja v Ptuiju, dalje, Stanetu Pahiiču, ikuistosu v Pokrajinskem mu- zeju v Mariboru, rter Ivanu Kovaču, profesorjn v Ljubljaaii. Cep.rav mii je J. iMaučecev, leta 1954 izdani zemljevid Prek- muirja poznan, isem moral vendar naslednje arheološke točke, kii jih navaja, izpustiti, ker mi nii uspelo dobiti zanje doku- mentacije; Beltinci -(obč. -BeHinoi); Cankova (obč. CanJtova); Grad (Gornja Lenidava) ; Hotiza (obč. Gaberje); Sr. Petanjci (obč. Tišina); Trdkova (obč. Kuzma). ** P = prazgodovinsko obdobje; R = antično obdobje; N = časovno še neopredeljeno obdobje.. Krartica AIJ pomena V. Hoffiiller-B. iSaria; Antike Inschriften anis Jugoslavien, Zagreb 1958; CIL = Corpus insoniptionum Latijiarum, Berlin; KLDB = Krajevni ]eksi.kon Dravske banovine, Ljubljana 1957. Najdišča sem uredil po občinah; abecedni seznam arheoloških najdišč glej pod sliko 1. Lipooci P Večje kameno orodje v obliki sekire s toporiščno luknjo, imenovano »kamena strela«, hrani upraviteljstvo osnovne šole v Soboti. Povedal Ivan Kovač, prof. R Rimska gomila. KLDB 301. Občina Bodonci Bodonci P F. Baš, Arheološka karta v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, označuje kraj kot najdišče bronaste dobe. Občina Bogojina Bogojina R Rimske gomile omenja B. Saria n. n. m. Rimsko žaro iz tega kraja hrani muzej v Szombathu (najdena okoli leta 1931). Rimske priložnostne najdbe omenja F. G(umilar) n. n. m. Prim, tudi F. Baš, Karta arheoloških najdišč v Pokrajin- skem muzeju v Mariboru, kjer je kraj označen z znakom za rimske najdbe. KLDB 301 omenja tri rimske gomile seve- rovzhodno od kapelice sv. Urbana. Bukoonica P F. Baš, Arheološka karta v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, označuje kraj kot najdišče mlajše kamene dobe ter navaja poleg tudi znak za gradišče. loanci R Rimske gomile pri tem kraju omenja B. Saria n. n. m. Rimske priložnostne najdbe pa F. G(umilar) n. n. m. Prim, tudi F. Baš, Karta arheoloških najdišč v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Občina Dobrovnik Dobrovnik R Pri obdelovalnih delih so kmetje že več- * krat naleteli na ostanke rimske tvarne kulture; glinasto posodo od tod hrani so- boški muzej. Opozorilo prof. Ivana Ko- vača. F. Baš označuje kraj na Arheološki karti v Pokrajinskem muzeju v Maribo- ru kot rimsko najdišče, s katerega so znani antični novci. Kobilje P Najdbe mlajše kamene dobe omenja iz kraja J. Maučec, Zgodovina Slovenske krajine, izhajalo v Novinah Slovenske krajine (Mursika Sobota) št. U, 13. III. 1932. Pokrajinski muzej v Mariboru 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA hrani od tod kameno orodje, inv. A 86. R Rimske priložnostne najdbe omenja iz kraja F. G(umilar) n. n. m. Občina Gornji Petrovci Gornji PetroDci P Kameno sekiro iz kraja hrani muzej v Budimpešti; opozorilo šol. inšp. v So- boti, Horvata Bele. F. Baš, Arheološka karta v Pokrajinskem muzeju v Mari- boru, omenja iz kraja najdbe mlajše ka- mene dobe ter starejše železne dobe. StanjoDci P Kameno sekiro hrani upraviteljstvo os- novne šole v Soboti. Opozorilo prof. Iva- na Kovača. Občina Lendava Banuta I R Rimske priložnostne najdbe omenja iz j kraja F. G(umilar) n. n. m. Prim, tudi j F. Baš, Karta arheoloških najdišč v Po- krajinskem muzeju v Mariboru. SI. 1. Abecedni seznam arheoloških najdišč Naselje; Banurta Bodonci Bo'goyina Bratonci Brezovica Bnidinci Bnikovnica Cepim ci Dobroiviniik Dokležovfje Dolnja Lendava Duiga ves Občina : Lendaiva Bodoinci Bogojina Beltiinci Poiana Šaloivci Boigojina Šalovci Dobrovnik Beltinci Lendava Lendava ^ Naselje: Gomilica Gornji Petrovci Gradišče p. Tišina IvaDci Ižalkovci Kobilje Kroig v Pirekmurju Lipovci Mala Polana Mar,kovci v Bomecih Martjanci Motvarje>v«i Občina: Tnrnišče Gornji Petrovci Tišina Bogojima Beltinci Dobrovnik Sobota Beltinci Polana Šalovci Martjanci Prosenjakovci Naselje: Pert oca Pucomci Radgona Rakičan Rogašoivci Sebeborci Sobota Stanjevci Tišina Tin rn išče Velilka Polana Zetinci ___ Občina: Rogašovci . Pnconci Gornja Radgona Sobota Rogašovci Martjanci Sobota Gornji Petrovci Tišina Turu išče Polana Gornja Radgona 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Dolnja Lendaoa P Najdbe mlajše kamene dobe iz iega kra- ja omenja F. Baš, Arheološka karta v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, ter KLDB 305. R Leta 1810 so našli v bližini naselja zlat in srebrn rimski denar, med drugim tudi novec Julija Cezarja. V drugi polovici XIX. stol. sta pričela izJkopavati v kraju dr. Szanto, ravnatelj bivše meščanske šole v Dolnji Lendavi, in Koloman Dr- varič, sodnik v Dolnji Lendavi. Na pro- storu med Dolnjo Lendavo in Dugo ves- jo sta odkrila 30 rimskih grobov, grobne pridatke kot denar, .zapestnice, prstane, uhane, sponke, dalje odsek rimske ceste in dele antičnih stavb. Najdbe material- ne kulture so shranjene v Narodnem muzeju v Budimpešti. Glej K. Dervarics, Zala varmegye Erk. 1896, 203—223. Prim, tudi A. Graf, Uebersicht der antiken Geographie von Pannonien, Diss. Pann. I 5, Budapest 1936, 68 s.; dalje J. Mau- čec. Zgodovina Slovenske Krajine, izha- jalo v Novinah Slovenske krajine (Mur- ska Sobota) št. 15, 10. IV. 1932, ter F. G(umiiiar) n,. u. m., dalje. Trgovski list (Ljubljana) XXII 1939. 16. jun. št. 68 p. 10 in F. Baš, Karta arheoloških najdišč v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. V Lendavskem gradu je zazidanih več rimskih kamnov; povedal upravnik Mestnega muzeja v Ptuju, F. Gumilar. Leta 1852 je bil v kraju najden rimski nagrobnik. E. V. Sacken, JbZK 1, 1856, 83 (ki ga CIL ne omenja). Römer, Arch. Közl. 3, 1863. 157. CIL III 4149. Rómer- Desjardins, Monuments epigraphiques du Musée National Hongrois 104 n. 209 T. XXXllI: Arch. Ert. NF XXVII 1907, 302 ter XXX 1910, 328, 331 s. A. Schober, Die röm. Grabsteine von Nori- cum und Pannonien, Wien 1925, 107 n. 234; id., Die Römerzeit in Österreich 1935 Abb. 24 (pri AI J manjka; Scho- ber lokalizira kamen pomotoma v Poet., V. 1 cita Vihinus). S Ferri, Arte romana sul Danubio, si. 320. B. Saria. Antike Inschriften aus Jugoslavien, Zagreb 1938 n. 448. F. Gumilar, Dolnja Lendava, Trgovski list (Ljubljana) XXII 1939, 16. junija št. 68 p. 10. Duga Des R Leta 1868 so 'našli na severni strani va- škega polja rimski lonec; v njem je bil denar in rimski nakit. J. Maučec, Zgo- dovina Slovenske krajine, izhajalo v No- vinah Slovenske krajine (Murska Sobo- ta) št. 20, 15. III. 1932. Prim, tudi sub Dolnja Lendava. Občina Martjanci Martjanci R Rimske najdbe omenja F. Baš, Karta arheoloških najdišč, ki je shranjena v Poikrajinskem muzeju v Mariboru. Sebeborci R Gomile iz rimske dobe omenja B. Saria v n. d. str. 195. Občina Sobota (Murska) Krog D Prekmurju R Na prostoru med Krogom, Bakovci in Mursko Soboto so odkrili 1901 lonec rim- skega denarja, ki je shranjen v Budim- pešti; glej Goli, Num. Közlöny II 1903, 39 si., 56. Od tega zaklada si je pri- dobil F. Kovačič 5 komadov (Philippus Arabs, Herennia Etruscilla), prim. Slo- venska Štajerska in Prekmurje, Ljub- ljana 1926, 19. si. F. G(umilar) n. n. m. pa omenja, da je nekaj novcev shranje- nih tudi v Pokrajinskem muzeju v Ma- riboru. Na okoliških njivah sta vidni dve vzpe- tini, ki imata videz gomile, po zemlji leže črepinje. F. Kovačič n. n. m. B. Sa- rta n. n. m. Na poljih poleg Kroga so sledovi rimskega naselja. J. Maučec, Zgodovina Slovenske krajine, izhajalo v Novinah Slovenske krajine (Murska So- bota) št. 15, 10. III. 1932; št. 20, 15. V. 1932. Prim, tudi F. Baš, Karta arheolo- ških najdišč, ki je shranjena v Pokrajin- skem muzeju v Mariboru, ter KLDB 459. Murska Sobota R Rimski nagrobnik, vzidan danes na se- verni zunanji strani katoliške župne cerkve. B. Saria, Antike Inschriften aus Jugo- slavien, Zagreb 1938 n. 447. Nagrobnik omenja že pred njim (kar v Al J manj- • ka) J. Maučec, Zgodovina Slovenske krajine, ki je izhajala v Novinah Slo- venske krajine (Murska Sobota) št. 15, 10. IV. 1932; št. 20, 15. V. 1932. F. Kova- čič v n. d. str. 24. F. G(umilar) n. n. m. Prim, tudi F. Baš, Karta arheoloških najdišč, shranjena v Pokrajinskem mu- zeju v Mariboru, ter KLDB 459, ki ome- nja od tod tudi rimske novce. Rakičan R Rimske gomile omenja B. Saria v n. d. str. 195. Rimske priložnostne najdbe omenja F. G(umilar) n. n. m. 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA Občina Polana Brezovica P Kot najdišče iz mlajše kamene dobe je kraj označil F. Baš v Arheološki karti, ki jo hrani Pokrajinski muzej v Mari- boru. Mala Polana P Štiri kamene sekire hrani soboški muzej. Kot najdišče iz mlajše kamene dobe je kraj označil F. Baš v Arheološki karti, ki jo hrani Pokrajinski muzej v Mari- boru. Velika Polana P Kot najdišče iz mlajše kamene dobe je kraj označil F. Baš v Arheološki karti, ki jo hrani Pokrajinski muzej t Mari- boru. Občina Prosenjakovci MotvarjcDci R Rimske priložnostne najdbe omenja F. G(umilar) n. n. m. V bližnjem gozdu so še vidne rimskodobne gomile; F. Gumi- lar pismeno leta 1953. Kot rimsko najdišče je kraj označil tudi F. Baš v Arheološki karti, ki jo hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. Občina Puconci Puconci R Rimskodobne gomile od tod omenja B. Saria n. n. m. Rimske priložnostne najd- be pa F. G(umilar) n. n. m. Občina Gornja Radgona Radgona P Najdbe mlajše kamene dobe iz tega kraja omenjata F. Kovačič v n. d. str. 2 in J. Maučec, Zgodovina Slovenske krajine, ki je izhajala v Novinah Slovenske krajine (Murska Sobota) št. 11, 13. III. 1932. R Rimsko naselje domnevata v kraju F. Ko- vačič v n. d. str. 24 ter J. Maučec v n. d. št. 15, 10. III. 1932. Žetinci R V kraju so naleteli na rimsko zidovje in mozaike. F. Kovačič n. n. m. Občina Rogašovci Pertoča P Kot najdišče iz mlajše kamene dobe je kraj označil F. Baš v Arheološki karti, ki jo hrani Pokrajinski muzej v Mari- boru. Rogašovci R Kot rimskodobno najdišče je kraj ozna- čil F. Baš v Arheološki karti, ki jo hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. Občina Šalovci Budinci P Kameno orodje od tod hrani Pokrajinski muzej v Mariboru, inv. A 73. Če pinci P Kameno orodje iz tega kraja hrani Po- krajinski muzej v Mariboru, inv. A 69. Markovci v Bomecih P Kameno orodje iz kraja hrani Pokrajin- ski muzej v Mariboru, inv. A 23. Občina Tišina Gradišče pri Tišini N Ime daje slutiti obstoj arheološke točke. Sled gradišča omenja KLDB 464. Tišina P Najdbe starejše železne dobe ter rimsko- dobne najdbe iz kraja omenja F. Baš, R Arheološka karta, ki jo hrani Pokrajin- ski muzej v Mariboru. Na severo-zahod- ni strani vasi je prazgodovinsko gradi- šče; KLDB 464. Občina Turnišče Gomilica P Na posestvu Petra Sobočana je našel ka- meno sekiro prof. Ivan Kovač, ki jo je predal soboškemu muzeju. Turnišče P Tako imenovano »kameno strelo« — ve- liko kameno orodje v obliki sekire s to- poriščno luknjo — hrani muzej v Bu- dimpešti; opozorilo Horvata Bele, šol. inšp. v Soboti. Najdbe iz mlajše ka- mene dobe omenjajo F. Kovačič v n. d. str. 2. J. Maučec, Zgodovina Slovenske krajine, izhajalo v Novinah Slovenske krajine (Murska Sobota) št. U, 13. mar- ca 1932. F. Baš, Arheološka karta, ki jo hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. KLDB 306. Ravnatelj Narodnega muz. v Ljubljani, dr. J. Kästelte, sporoča ustno o ostankih starejše železne dobe.^ Gornja karta je že sama dovolj zgovorna in potrebuje le malo spremnih besedi. Vendar je treba na pričetku podčrtati, da je v Prek- 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO murju preiskanih arheoloških objektov malo. Kot je razvidno iz navedb literature, so nabrani podatki v večji meri plod dobre volje kot raziskovanja in da predstavljajo le približen rezultat, dobljen na osnovi notic ljubiteljev prekmurskih tal. Na prvi pogled je razvidno, da bo pra- zgodovinska najdišča treba še sistematično raziskati, preden bo o njih mogoče izreči kakršenkoli zaključek. Očitno se v dokajš- nji meri vežejo na poselitvene in kulturne skupine onstran državne meje (skupina Ce- pinci, skupina Pertoča, Kobilje). So pa za- beležene točke tako raztresene, oziroma le- žijo na takem prostoru, da bi načelno sko- raj že govorili o sklenjeni poselitvi, ne le o slučajnih najdbah. Seveda še ni mogoče do- ločiti epoho te poselitve. Najdiščna črta Zenjak—Radgona—Pertoča bi morda nakazovala neko prazgodovinsko prometno smer; prav tako črta Radgona- Tišina-Polana ter Polana-Turnišče. Ce bi tovrstne ugotovitve bile zanesljive, bi olaj- šale nadaljnje iskanje poselitvenih sledov, poneizarjale odmrlo življenje ter določile prastara prometna pota. Na podlagi nekaj slučajno najdenih in slučajno ohranjenih kamenitih sekir to seveda ni mogoče doka- zovati. Antična najdišča bolj razločno nakazu- jejo prometne smeri. Grupirajo se v dve. črti: 1. Radgona—Tišina—Ižakovci in dalje vzdolž Mure; 2. Veržej—Dokležovje—Ivan- ci—Motvarjevci ali Kobilje. Morda bo po- stala sčasoma razločna še tretja črta: Sv. Martin—Dolnja Lendava. Točka, kjer se prvi dve smeri križata — prostor med Soboto in Veržejem — je morala uživati večji pomen, kot bi na prvi pogled sodili. Križišče je namreč vselej znak, ki kaže na poselitev fn daje najugodnejši prostor za sestajanja in za menjavo robe. Prejkone smemo s tem računati tudi tukaj. Večina točk, ki so na karti zarisane, ima kot rečeno pečat slučajnih najdb, ki razen poselitve izpričujejo le malo drugega. Znana sta pa iz Prekmurja tudi dva rimska napisa, prvi iz Dolnje Lendave, drugi iz Sobote, ki bi utegnila bolj zgovorno izpri- čevati antično obdobje. Rimski nagrobnik, ki je bil leta 1852 naj- den* v Dolnji Lendavi (slika 2) je iz belega marmera. Njegovo napisno polje obdajata * Honväth Séndor, Alsólendva (1942), p. 6 trdi, da je bil nagrobuiik izoran že lota 1810, ne navaja pa vura, od koder je to črpal. spiralna polstebra, ki nosita prečno gredo. Na levi polovici grede sta reliefno upodob- ljena merjasec in pes. na desni pa pes, ki lovi zajca. Nad gredo je vdolbina s tremi doprsji, rimsko odetega moža, žene v doma- činskem oblačilu in otroka. Vrhnji zaklju- ček nagrobnika tvorita heraldično vsak sebi obrnjena leva z ovnovo glavo v šapah, sredi med obema pa je bradata glava. Pod napisno ploskvijo sta upodobljena dva nasproti si plavajoča delfina. Višina nagrobnika = 208, širina = 77, višina črk = 7.5—4 cm. Vibenus\Vanni f(ilius)\d{IDUs) f(ecit) šibi et I Marc(iae) Crispinae \ * con(iugi) et Mar- cio\Vibiano f{ilio) an(n\orum) VIII Vibenus Vanijev sin je (nagrobnik) za živa postavil sebi, ženi Marciji Krispini in sinu Marciju Vibijanu, staremu 8 let. SI. 2. Rimski nagrobnik iz Doljnje Lendave, shranjen Narodnem muzeju v Budimpešti: Al J 448 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Vsi, ki so napis objavili — tudi Th. Momm- sen, CIL III 4149 —, ga lokaHzirajo v Dolnjo Lendavo. Nagrobnik pa ima v budi- peštanskem Narodnem muzeju, kjer je shra- njen, kot najdišče navedeno Felsö Lendva (Inv. n. 23/1863) = Gornja Lendava (Grad)*. B. Saria, ki je nagrobnik L c. poslednji objavil (AIJ 448), dvomi zaradi tega, da bi bil najden v Dolnji Lendavi. K temu je treba pripomniti: Z oznako Felsö = gornja je mišljen morda dolnjelendavski grad; saj so višinske postojanke gradov cesto tako označevane, prim, grad Gornje Celje itd. Dalje, obravnavani nagrobnik omenja že E. v Sacken, Granbhügel bei Lövö, JbZK 1, 1856, 81 SS., res brez teksta, vendar je po opisu evidentno, da je mišljen le-ta, in sicer »izoran v bližini kraja Dolnja Len- dava«. Zadnji dvom o lokalizaciji pa mora odstraniti pogled na topografsko karto Prekmurja: rimskih najdišč iz ožjega in daljnjega okolja Gornje Lendave vobče ni. Bilo bi prav presenetljivo, če bi stalo od več kakor 20 prekmurskih najdišč eno — in to zelo pomembno— povsem osamljeno. Pri vprašanju datacije kamna se je treba ozirati na naslednje: Ime Vibenus Vanni f(ilius) [cognomen z očetovim imenom v gen.| bi kazalo na komaj začeto stopnjo ro- manizacije. Enako ime njegovega sina, Mar- cija Vibiana, ki je na videz že malo bolj romanizirano, ker ima »praenomen«. Mogli bi ga torej datirati — kot n. pr. A. Schober 1. C. — na konec I. stoletja. Toda časovno opre- delitev je treba pomakniti še nekoliko naprej, ker moramo upoštevati dejstvo, da je bilo najdišče oziroma prebivališče teh ljudi za- kotno, razmeroma daleč od mestnih središč (Poetooio, Savaria, Andautonia) in je tja le bolj počasi pronical rimski duh. Na drugi strani pa ne smemo iti preko prve polovice II. stoletja, kajti na nagrobniku ni začetnega posvetila bogovom posmrtja, Dis manibus, ki se začenja pojavljati na naših tleh s pričetkom II. stoletja in je sredi njega že pravilo. To datacijo bi odločilno podprlo tudi oblikovanje brade in las na doprsju umrlega, tipično za hadrijansko in a'ntoninäko obdobje. Kot rečeno, je bil kraj zakoten in le bolj počasi so pronicale po rimski zasedbi v take predele nove pridobitve in navade (s kulti, z načinom poimenovanja oseb, z življenjsko vsakdanjostjo, družbenimi odnosi, material- no kulturo itd.) — če niso bili Rimljani na posameznih točkah bistveno zainteresirani, n. pr. na vojaških postojankah, carinskih in • Tako Saria 1. c. poštnih postajah, industrijsko-eksploatacij- skih središčih in podobno. Carinskih postaj zaradi oddaljenosti provincialne meje v an- tiki tod ni bilo. Vojaške postojanke so bile še v prvi polovici II. stoletja koncentrirane ob Donavi, ob meji imperija. Poštna orga- nizacija se je najprej razcvetala predvsem po Apeninskem polotoku in šele za časa ce- sarja Nerve gosteje prepregla province. De- lovala je kajpada že pred njim, vendar samo po najvažnejših progah in največ v vojaške namene. Kako počasi pa se je v toku I. stoletja upravna organizacija razvijala, kaže usta- navljanje in razvoj mestnih naselij. Emona je bila ustanovljena n. pr. kot kolonija (za veterane) že med leti 15^30 kot edina tako zgodaj; Celeia kot civilno-upravna po- stojanka okoli leta 50; šele nato pridejo mestne ustanove pod Vespazijanom in Do- mitijanom, Flavia Solva in Neviodunum, medteni ko je Poeiovio prešla izpod voja- ške uprave v civilno šele za Trajana. Tako počasi je dozorevalo podeželje; kajti šele če je le-to na določeni ekonomski višini, ima mesto pogoje za nastanek in razvoj. Ko je torej upravno poslovanje močneje zajelo notranjost dežele (z razpleteno pošt- no službo, s točnim evidentiranjem zem- ljišč in dajatev, s strogim izvajanjem re- krutacije), ko so se naselja tesneje povezo- vala, ko je neverjeten razcvit ob obratu med I. in II. stoletjem opazen ne le v mestih, am- pak tudi v zakotnejših postojankah, ki jih je ekonomsko dvigal in omogočal naseljen- cem med drugim kamenite nagrobnike, te- daj moramo tudi v današnji Dolnji Lendavi predpostaviti večji razcvet, življenje, ki je gosteje jelo utripati v smeri iz Poetovije in Andantonije v Savarijo. Pri takem položaju, ki ga po današnjem stanju preiskovanja več ali manj utemelje- no predpostavljamo, se je treba vprašati, če bi se dalo o Vibenu, Vanijevem sinu, ugo- toviti morda tudi, od kod izvira oziroma h kateri etnični skupini pripada. Po imenu sodeč, spada h keltskemu jezikovnemu kro^ gu; oblika njegovega imena se pojavlja še v naslednjih krajih (slika 3). Vibenus. i. M. luventiusVibenus; CIL III 5034 Hüttenberg, mun. Virunum. 2. Vibenus Cousonis f. CIL III 5104 Slovenj Gradec, mun. Celeia. 3. \Vib]enus [Qua]rti; CIL III 11636 Deinsberg, mun. Virunum. 4. Vibenus Vanni f. CIL III 4149 = AIJ 448 Dolnja Lendava, col. Poetovio. 5. Vibenus Vindonis; CIL III 5105 Zg. Dovže, mun. Celeia. 6. Aper Vibeni; CIL HI 5026 Zwischenwäs- 45 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sem, niun. Virunum. 7. Candidus Vibeni f. CIL III 11749 Semriach v doli'Di Mure, niun. Fl. Solva. 8. Crispinus Vibeni; JöAI 18, 1915. 107 V, v.l. Flavia Solva. 9. Matern[a\ Vibeni f. Sv. Heina pri Klobasnici (b. Globasnitz), mun. Virunum, R. Egger, Frühchristi. Kir- chenbauten 1916, 74 (= CIL III 5079 + p. 1825). 10. Vibena Vibeni; CIL III 11743 Ku- gelstein V dolini Mure, mun. Fl. Solva. 11. Viben{a) Vibeni filia. Zgornja ves pri Žva- beku (b. Schwabegg), mun. Virunum. S. Sin- ger, Dekanat Jauntal, Klagenfurt 1936, 30 n.38. 12. Vibeni (gen.); CIL III 4993. Trušnje pri Velikovcu (Trixen p. Völker- markt), mun. Virunum. 13. Vihena (dat.); CIL III 5035 Silberberg, mun. Virunum. 14. Vi- be\n\o (dat.), Varpja ves pri Gosposvetah (Arndorf), mun. Virunum. Car 128, 1938,115. Vibena. 1. Vibena Ingenui f. CIL IH 14565*, 2 Althofen, mun. Virunum. 2. \V\ibena Vi- beni; CIL III 11743 Kugelstein v dolini Mure, mun. Fl. Solva. 3. Viben{a) Vibeni fi- lia. Zgornja ves pri Zvabeku (b. Schwabegg), mun. Virunum. S. Singer, Dekanat Jauntal 1936, 30 n. 38. 4. Viben{a)e (dat.); CIL III 11633 Deinsberg, mun. Virunum. Vibenius. Vibenius Primitius; CIL III 4991 Virunum. Vibenia. Vibeniae Ursae (dat.); CIL III 4992 Virunum. Vibennius. M. Vibennius C. f. Pal. Seve- rus Pisis, evocatus Caesaris Aog. AE 1927, 102 Italia, via Cassia. i Vibennia. Vibenniae (dat.); CIL III 5506 Rossegg V dolini Rabe, mun. Fl. Solva. Vebenusu Victorinus V ebeni; CIL III 11635 Deinsberg, mun. Virunum. Vivenus. Samianta Viveni; CIL III 5550 Nonnberg, mun. luvavum. Vibina. Vibina Ursini; CIL III 5035 Sil- berberg, mun. Virunum. Ime Vannus je epigrafsko izpričano le dvakrat, namreč v Dolnji Lendavi ter v CIL III 5421 Geisthal, mun. FI. Solva [Suadu- ci(a)e Vanni /'.] ; dalje dvakrat v oblikah Vannius (CIL 111 4224 Scarbantia; AE 1929, 107 Köln); enkrat pa v obliki Vannianus (CIL IH 11625 St. Walburgen, mun. Viru- num). Keltsko ime s korenom in osnovo Vibenv- je ohranjeno torej v 25( primerih; naglas izpri- čujeta obliki Vibennius in Vibennia. S karte (slika 3), kjer je vrisana njegova razpro- stranjenost, je razvidno, da je bilo imensko osredje na klasičnem noriškem prostoru, namreč med postojankama Colatio in No- rela, z rahlo tendenco po zgostitvi na pro- storu severno od Virunuma.* Iz osredja iz- trgan, nekak obrobni značaj imajo pojave tega imena v območju luvava, v dolini Rabe ter v Dolnji Lendavi. To so ekspo- nenti, ki jih je kakršnakoli sila iztrgala s prvotnih tal. Tudi enkratna pojava imena v Italiji ne pomeni niti protiuteži niti na- * Cf. kar pišeta k tažtvu Vibes iz Beljaika R. Egger, Car 123, il935, 139 ss. ,ter H. Vctitere ih. 140, 1950, 140 ss., kjer opozarjata na analogijo z osebnim lijnenoau Vibenus. SI. 3. Geografski -prikaz raziprostramjemosti keltskega imena z osnovo Viben- 1 Silberberg. 2 Hüttenberg, 3 Deinsberg b. Guttag.ring. 4 Altliofen. 5 Zwischenwässern. 6 Gosiposveie (ZollfeH, Viimnujn). 7 Varpja vas (Arndorf). 8 Tru&nje pri Vcli- kovou {Trixen b. Völkermarkt). 9 Juna gora (Jaunberg). 10 Zv. ves pri Zvabeku '(Oberdorf b. Scbwabegg). 11 Slovenj Gradec. 12 Zg. Dovže, okr. Sloveinj Gradec. 13 Kugelstein. 14 Semriach. 13 Rossegg a. d. Feistritz. 16 Leibnitz (Flavia Solva). 17 Dotoja Lendava. 18. Non- borg-Salzburg (luvas-um) 46 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA sprotnega dokaza, kajti tam umrli M. Vi- bennius Severus je bil vojak, vojake pa je — kot znano — služba zanašala po vsem imperiju. Na noriškem prostoru je ime lahko obsta- jalo najdlje izza srednje faze mlajše železne dobe, ko so se Kelti v gostejših, arheološko že dokazanih skupinah jeli tod naseljevati. Obdržalo pa se je tudi v novem, rimskem obdobju sredi vse bolj pronicajočih latin- skih imen. Sčasoma je morda prešlo, kot je polagoma izginjala stara rodovna skupnost in keltska plemenska uprava v rimski mu- nicipalni upravi. Morda pa tudi ne. Pre- malo je za kasnejša obdobja sporočil, ki bi dovoljevala trdno sodbo. Na kratko povzeto, je Vibenus Vanni f. keltskega rodu, čigar predniki izvirajo iz noriškega območja med naselji Colatio—No- rcia. Prejkone v drugi polovici I. stoletja se je iz nekih (morda ekonomskih) razlogov na- selil na področju, ki se je novim pridobit- vam šele odpiralo. Na novem mestu je imel materialno dober položaj, kot kaže marmor- nat nagrobnik, po katerem se tudi loči od velike večine tod nedvomno panonskega prebivalstva. Drugi nagrobni kamen je bil odkrit ob re- noviranju katoliške župne cerkve v Soboti, kjer je še danes vzidan, najden pa je bil najbrž nedaleč, nekje v mestnem območju. Kamen je iz belega marmera, razbit v dve polovici, vmes velik del manjka (slika 4). Napisno polje obdajata spiralna polstebra, ki nosita prečno — z rastlinskim ornamen- tom okrašeno — gredo. V zatrepu je kan- tharos z zmajema ob straneh, nad zaklinko- ma leva, ki držita s prednjima tacama ov- novo glavo; med obema je kamena kocka, okrašena z rozeto. Pod napisnim poljem morska pošast. Višina nagrobnika = 184, širina = 79, višina črk = 6—9 cm. P{ublio) Aelio Viator\i ..]\et Lic\.. iae\ \ c[oniugi\ I ' v [.....] Publiju Aeliju Viatorju in ženi Lic[..ijij Literatura je navedena zgoraj. 3. Saria cita Lic\iniae\. Nagrobni napis je na najzanimivejšem delu — na prostoru, kjer je stalo zapisano ime žene — fragmentiran. Za določanje njene (morda tudi moževe) etnične pripad- nosti pa bi ravno to ime bilo odločilno, moževo je namreč v tem pogledu povsem stereotipno. Sarijeva dopolnitev v Lic[iniac] je dokaj negotova, posebno če bi — upravi- čeno — predpostavili, da izvira iz panon- skega območja; tedaj bi bila dopolnitev v Lic\oviae\ n. pr. bolj utemeljena; so pa na razpolago tudi druge. Iz moževega imena je zgolj razvidno, da je prejel pravice državljana za cesarja Hadrijana. Cognomen Viator, ki ga nosi, pomeni lahko dvoje: 1. (po)potnik; 2. sel, uradni posel, ki prenaša vesti ali pošto, nekak sodni sluga. Ime je mogel prejeti na tri načine: 1. ali ob roj- stvu, na primer podedovano ali vzdeto od očeta; 2. kot šegav vzdevek (signum), ki bi ponazarjal na primer kako značajno last- nost ali podobno; 3. od posla, ki ga je opravljal, Prvi in drugi primer sta bolj malo verjetna, precej razlogov pa ima tretja možnost, posebno ker je enakih vzdevkov dokaj dokumentiranih in ker bi se zanj težko trdilo, da spada v register iliro-kelt- skega imenskega sklopa. Za to razlago bi govorile razmere v provinci, kjer je ta po- klic nedvomno prihajal v poštev, dalje, te- daj še slabo razvita poštna organizacija, tretjič, vzdevek sam, kajti predpostaviti mo- ramo, da je imel Viator za mlada prejkone SL 4. Rimski nagrobnik iz Sobote; AIJ 447 47 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ilirsko ime, ki je bilo za Rimljane na eni strani teže izgovorljivo, na drugi pa so ga raje označili enostavno s poklicem, kar je bilo najpreprosteje in najjasneje. Končno pa ne smemo prezreti dejstva, da je bil v Hadrijanovem času odlikovan z državljan- stvom. Ali so bile državljanske pravice, ki jih je prejel in ki so prehajale tudi na otroke, polne ali le delne (optimo ali mi- nuto iure), ni odločilno. V primeri z večino provincialnega prebivalstva je bil Viator vsekakor visoko odlikovan. V oiiem obdob- ju sicer Rimljani res niso siedili s podelje- vanjem državljanskih pravic, a nedvomno jih je pri vsakem primeru vodil določen razlog. Računati je treba, da je bil mož od- likovan — podobno kot vojaki-provin- cialci ob koncu vojaškega službovanja —, ko je v svojem poklicu odslužil rimski državi, se pravi, na pragu starosti. V rim- sko službo je stopil torej v času cesarjev Nerve ali Trajana. Konkreten razlog, zakaj bi bil stopil pod Nervo v tovrstno službo, bi lahko bilo tedanje razširjanje poštnega omrežja. Viatorski posel pa bi pod Traja- nom lahko prišel še do večje veljave zaradi njegovih dolgoletnih bojev v Dakiji. Naj bo temu tako ali drugače. Viator je .vse- kakor imel zasluge; državljanstvo mu je bilo uradno podeljeno za časa cesarja Ha- drijana in s tem — v skladu s tedanjo na- vado — tudi praenomen in gentile cesarja: P. Aelius. ____ Nekje v Prekmurju — o tem se vsi razi- skovalci strinjajo — je treba lokalizirati rimsko poštno postajo Halicanum. Ime Ha- iicanum ima, kot menijo jezikoslovci, ilir- ski koren. V eintičnih virih je zabeleženo štirikrat (slika 5), enkrat v II. stoletju nam- reč pri geografu Ptolomeju (ed. Cuntz s. v.) V delno popačeni obliki 'OMfiakoi'; v IV. stoletju jo dvakrat omenja It. Ant. (261, 9 ss.) in sicer ob cesti Poetovio—Saoaria; v VI. stoletju pa anonimni geograf iz Ravene (216,3). Že stari proučevalci antične geografije So iskali mesto v območju Prekmurja. Tam ga iščejo še danes. Vendar so v podrobno- stih mnenja deljena, kot je razvidno iz na- slednjega pregleda glavne literature. Cluverius Philippus, Germania antiqua cum Vindelicia et Norico, Gvelferbyti 1663 p. 743: lokalizira Halicanum na Rakelsburg (Radgona). Mannert K. M., Geographie der Griechen und Römer, 3. Teil (Germania, Raetia, No- ricum, Pannonia) Nürnberg 1792 p. 763: prehod čez Muro, tik severno od Cakovca. Reichard, Thesaur. Topogr., Norimb. 1824: Nagy-Sal. A. Muchar, Geschichte von Steiermark I. Graetz 1844, p. 262: Mursko Središče. A. Forbiger, Handbuch der alten Geogra- phie, III. Band, I^ipzig 1848, 480: se pri- SI. 5. Antiéni viri, ki omenjajo cesto Poetovio (Ptnj) — Saoaria (Szombaithely) [a-d} rter možnostna rekonstrukcija stanja po itinerarijih [e]. Arabske števiilke označujejo razidalje v rimiski milji (milia passum) = 1458 m 48 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ključuje Mucharjevemu mnenju, torej: Mur- sko Središče. E. v. Sacken, JbZK 1, 1856, 81 ss.: niha med lokalizacijo na Mursko Središče ter Dolnjo Lendavo. R. in H. Kiepert, CIL III suppl. 2 (1902) Tab. VII Pannonia: Dolnja Lendava. F. Kovačič, Slovenska Štajerska in Prek- murje, Ljubljana 1926. 24: se nagiba k loka- lizaciji v Mursko Središče. A. Graf, Uebersicht der antiken Geogra- phie von Pannonien, Budapest 1956, 69: Mursko Središče. B. Saria, AIJ p. 195 ter Archäol. Karte von Jugoslavien, Blatt Ptuj (Zagreb 1936) 88: se V drugem primeru nagiba k Dolnji Lendavi, v prvem pa h Gornji. F. Baš, Karta arheoloških najdišč v Po- krajinskem muzeju v Mariboru: identificira Halicanum s krajem Ivanci. Vsa ta preiskovanja so bila, razumljivo, tesno povezana s preiskovanjem poteka an- tične ceste med Ptujem in Savarijo. Točke in najdbe za odsek med Ptujem in Ljuto- merom je pregledno zbral B. Saria v arheo- loški karti, list Ptuj (gl. zgoraj); potek ceste na madžarskem prostoru pa najnazor- neje podaja A. Graf v citiranem delu. Tudi v tej stvari se vsi raziskovalci ne strinjajo med seboj. Ker je med obema itinerarijema, ki opisujeta to progo — Itinerarium Anto- nini ter Tabula Peutingeriana —, za pri- bližno 12 kilometrov razlike v dolžini ceste med Ptujem in Rabo in ker omenja postaji Curia in Halicanum le It. Aut. —, menijo n.pr. Stegenšek, CZN VII 1910, 128 ss., Miller, Itineraria Romana (Stuttgart 1916) 456 ter Saria, Blatt Ptuj 87 s., da gre za dva kraka iste ceste — za udobnejšo daljšo in za bližnjico —; Mommsen, CIL III p. 525 in Graf o. c. 68 s. pa, da za eno in isto cesto z različno omenjenimi postajami, pri čemer jim je v veliko cporo Geogr. Rav., ki našteva vse postaje pravilno zaporedno. Ta argument Saria zavrne z geografovo netoč- nostjo in vztraja na mnenju, da sta obe cesti, ki ju zagovarja, tudi v terenu razloč- no vidni (AIJ p. 195 s.). Ostali pa se s tem več ali manj skladajo. To so dosedanji poskusi lokalizacije po- staje Halicanum in ceste Poeiovio—Savaria. Mislim, da bi ne bilo umestno, če bi posku- šal novo lokalizacijo, kajti to je delo, ki ga je treba reševati ne le pri zemljevidu in s kombiniranjem, temveč predvsem na terenu. Kar bi bilo mogoče zagovarjati na osnovi arheološke topografije, bi bilo naslednje: Grupacija rimskih točk v Prekmurju se razvija prvenstveno ob dveh črtah: 1. Rad- gona—Dokležovje—Kot ter 2. Veržej—Do- kležovje—Kobilje; obe se križata na pro- storu med Veržejem in Soboto. Naj- pomendjnejše prekmurske antične najdbe izvirajo doslej iz Dolnje Lendave ter s pro- stora okoli Dokležovja, pri čemer je treba upoštevati, da je bila Dolnja Lendava siste- matično preiskovana in to z namenom, do- kazati tam Halicanum, območje Dokležovja 'pa ne. Drugod se v Prekmurju ni kopalo. Skratka, kabinetni študij nakazuje veliko verjetnost, da bo treba potek glavne ceste Poetooio—Savaria na prostoru Prekmurja pomakniti z doslej običajne trase, s tem pa tudi lokalizacijo postaje. Zaradi tega bo treba tudi ostale postaje, ki še vedno niso točno opredeljene {In medio Curia, Ad vi- cesimum), iskati v podaljšku te črte. Dalje, razdalje, ki jih rimski itinerariji podajajo, nikakor ne dovoljujejo lokalizacije Dolnja Lendava; po njih bi bilo treba postajo iskati v nekem širšem krogu. Tudi to dej- stvo bi torej podpiralo misel o lokalizaciji postaje Halicanum na tisto traso, ki jo je nakazala razporedba rimskih najdišč v Prekmurju. K temu pride, končno, dejstvo, da sta bila čez Muro v zgodovinskih časih ustaljena dva prehoda: eden pri Murskem Središču, drugi pri Veržeju; dokaj je verjetnosti, da jih tudi v antiki v tem sektorju ni bilo več. Torej bi bilo treba iskati prehod ceste Poe- tovio—Savaria bodisi ob enem ali drugem brodu. Najdbe — kot je razvidno s karte — nagibajo utež na drugega. Naj podčrtam na kraju, da je glavna želja napisanega, dati prvi skupni pregled arheoloških ugotovitev za Prekmurje in ko- ristiti tistim, ki so najvažnejši viri arheolo- ške znanosti: krajevnim ljubiteljem starin in zgodovine domačih tal. Cas bi bil, da bi soboški muzej tesno združil vse te okrog sebe, da bi si pridobil arheologa in sistematično, leto za letom odstiral pogled v preteklost prostora, ki je — vsaj arheo- loško — še danes med najbolj nepozna- nimi v Sloveniji, ne pa med najmanj zanimivimi. S tem bi razbremenil maribor- ski Pokrajinski muzej, postal bi gibčen, napreden in samsvoj tudi na historičnem področju. 49 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO STANKO VRAZ, »ILIR IZ ŠTAJERA«, IZDAJATELJ MAKEDONSKIH NARODNIH PESMI Stanko Vraz, izraziti predstavnik ilirizma : pri Slovencih, ni obračal svoje pozornosti ' proučevanju samo slovenske in hrvatske ljudske poezije, temveč se je, kot slovanofil, , z velikim zanimanjem lotil proučevanja ljudskih pesmi tudi pri drugih slovanskih narodih. Še za časa študij v Gradcu se je Vraz posebno zanimal za zgodovino in knji- ževnost Slovanov. V tem štajerskem mestu se je gibal največ v slovanskih krogih in je pokazal še posebno aktivnost pri otvarja- nju slovanske čitalnice v mestu. Svoje za- nimanje za ljudsko poezijo drugih slovan- skih narodov omenja Vraz tudi v prvem (»ilirskem«) predgovoru svoje zbirke »Na- rodne pesmi ilirske, koje se pevaju po Šta- jerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i zapadnoj strani Ugarske« (U Zagrebu. Ilir, nar. ti- skara Dr. Ljudevita Gaja. 1839, XXVI + 204 str.). Tam piše Vraz, da ima za cilj izdati ljudske pesmi raznih slovanskih plemen. Da bi poglobil svoj interes za ljudsko poe- zijo drugih slovanskih narodov, je Vraz sto- pil v stik z znanimi slovanskimi učenjaki in pisatelji, kot n. pr. z Vukom Karadžicem, I. Sreznjevskim in Viktorjem Grigorovi- čein. Bivanje tega zadnjega v Zagrebu v je- seni leta 1846 izkoristi Vraz, da bi dobil od njega določen del makedonskih ljudskih pesmi, ki jih je Grigorovič zbral o priliki svojega obiska v Turčiji. Svoje razmerje do Grigoroviča posebno nazorno opisuje sam Vraz v »Kolu« (IV, 1847). Tam omenja, da je Grigorovič obi- skal slovanske dežele v Turčiji in da je pri tem obisku poleg zbiranja drugega ma- teriala »nagarnuo i silu božju narodnih pe- samah. Ima ih na broju do 200 komadah, i sva je prilika, te je ta sbirka najbogatia i najznamenitia, što ih dosad imamo.« Vraz dalje omenja, da je o priliki svojega obiska v Zagrebu Grigorovič ponudil njemu, naj izpiše določeno število makedonskih ljud- skih pesmi in da naj jih uporabi po »svom nahodjenju«. Vraz pravi: »I tu ja prepišem i sastavim u hitnji do 60 večih manjih ko- madah narodnih pesamah«. Iz rokopisa, ki ga je dobil od Grigoroviča, je Vraz uredil stihe in tako urejene jih je dal v tisk take, kakor so se prepevali. Vraz je uporabil tudi tiskane zbirke Karadžica. Bogojeva in dobil neke pesmi tudi od Sreznjevskega. Od vsega tega gradiva je napravil izbor in ga tiskal v »Kolu« (IV, 37—56; V, 24—54). Skupaj je objavil 33 pesmi, deleč jih v lir- ske (20 pesmi) in epske (13 pesmi). Od objavljenih je 24 makedonskih in 9 bolgar- skih. Vse pesmi je opremil z uvodom in po- govorom. V uvodu je skušal dati geografski in etnografski opis plemena »našeg koljena, narod jedan raztarkan po poljih i gorah stare Moezie, Tracie, Macedonie i istog Epira, o kojem mi ovde na zapadu nezna- mo gotovo nista drugo, nego da bedni i ubogi služi cara turskog i da govori ne-' kakvo narečje slovensko, od kojeg smo medjutim mi dosad ostali čisti kolik od arabštine ili sanskrita.« Vraz dalje omenja, da je zgodovina tega naroda bila zaprta knjiga z nerazrezanimi listi. In za razvija- nje ljubezni do tega naroda se je potrudil on, da razreze »vsaj en list od te knjige«, s tem da objavi nekaj narodnih pesmi. Pre- den objavlja Vraz pesmi same, omenja hi- storiat njihovega zbiranja. Nato opisuje SI. l. Vrazov prepis makedonske narodne pesmi >Car Filip i sos slonce oblok činili« j ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA pesmi in daje kratka pojasnila. Med make- j donskimi pesmimi je njih večji del iz za- \ hodne Makedonije. Druge so iz južne in i vzhodne Makedonije. : Vraz je objavil samo en del pesmi. Dr. H. \ Polenakovič, ki je proučeval Vrazovo osta- lino v bibliotekah v Zagrebu in Ljubljani, je v Zagrebu našel še 16 novih pesmi. Kon- statiral je, da je Vraz pri redakciji narod- nih pesmi ravnal precej svobodno in da ^ je izvršil neke določene spremembe in kraj- šanja. Večji del pesmi iz Vrazove zapušči- ne so makedonske, bolgarske so samo štiri. Dr. Polenakovič je objavil najdene pesmi iz Vrazove zapuščine in je še dovolj kritičen v njihovem komentiranju. Avtor je objavil 9 makedonskih pesmi in eno pripovedko in štiri bolgarske in eno pripovedko. Na koncu dodaja slovarček manj znanih besedi ob makedonskih in bolgarskih tekstih. Velike so zasluge Stanka Vraza za popu- lariziranje makedonske ljudske poezije. Bil je med prvimi pionirji, ki so publicirali znatno bogastvo makedonske ljudske poe- zije. Objavljene makedonske narodne pesmi s strani Stanka Vraza kakor tudi iz njegove ostaline bodo služile kot izvrstno gradivo za nadaljnje folklorne študije. Hri&to G. Aiiidonov&ki 1 OPOMBA v tem donesku dajemo prikaz del prof. dr. Haralampija Polenakoviča: >Makedonskata narodna pesna vo prvata polo- vina 'na XIX. Tok. II. Vuik ßt. Karadzic; V. I. Gni.go,rovd<; i Stanko Vraz Jtaiko isoibiirači i iizdavači ina makedonisikata na- rodna pesna. Immina II/5 (1950), separat s. 25-27. ^Idein in >StranfLci od makodoiiskata ikniževnoat«. Skopj« 1952, 55-62); Makedonske narodne pesme u Vra^oraj zaostavštini. Zagreb, Jii^oslavensJia Aikademija zinanosti i umjetnoeti, 1951. Po- seban otisak iiz 21. iknjige »Graidje za poviijest ikinjiževnosti hrvatske, s. 2i63-84, ffiks. 1—5. Uiporaibljali smo tudi dela: dr. Kareil Glaser, Zgodoivina slovenskega slovstva, I. zv. V Ljutbljami, 1894; Slodnjak Anton, Pregiled slovejiskega slov- stva, LJTibljana 1954. MUZEJSKE NOVICE DELO IN RAZVOJ NOTRANJSKEGA MUZEJA V POSTOJNI Kdo ne pozna Postojne in njene slovite Postojnske jame? Ne samo po domovini, temveč tudi daleč v tuje kraje seže glas o njenih podzemskih lepotah. Poleg čudo- vite Postojnske jame pa je nedvomno veli- kega pomena in važnosti tudi Notranjski muzej, ki hrani in zbira raznovrsten mate- rial s področja našega Krasa. Noben začetek ni lahek, povsod je treba imeti trdno voljo in zaupanje v pomoč skupnosti, če hočeš preko ovir priti do cilja. Prvotno je imel muzej svoje prostore v stavbi, kjer je sedaj Dom JLA, ki pa ni- kakor ni ustrezala niti potrebam, še manj pa namenom muzeja. Po dolgih romanjih je končno muzejski inventar prišel v pro- store, kjer je danes. Negativna posledica tega neprestanega preseljevanja pa je bila obraba inventarja, da ne omenim tudi vseh izgub, ki so pri tem nastale. Morda bo koga zanimala zgodovina naj- starejše postojnske stavbe — stavbe, v ka- teri je sedaj muzej in ki so jo sezidali po- stojnski graščaki. Ti so se sem naselili po nesreči, ki jih je zadela na Soviču. Lep je Sovič; na hribčku so še vidni ostanki gradu, ki je proti koncu XVII. stol. pogorel. Trnje in plevel domujeta v kraju, kjer je nekdaj gospodovala postojnska gosposka — strah in trepet podložnih jim tlačanov. V tem novem gradu so se odslej vrstile in gospo- dovale različne grofovske in ugledne rod- bine, dokler se ni vanj leta 184S vselila sodnija. Tudi po osvoboditvi 1945 je sodišče ostalo v tej zgradbi, a to le do leta 1951, ko si je poiskalo drugo stavbo. In šele ta- krat je muzej prišel do prostorov, ki so vsaj za silo ustrezali. Lep je postojnski muzej, mnoge zgodo- vinske priče hrani v svojih štirih oddelkih, ki se jim bodo v kratkem pridružili še novi; tako bo iz dneva v dan lepši in popolnejši. Težka in masivna vrata se počasi odpro. Tišino zmoti zvonček nad vrati, nato se še ta umiri in vse je zopet tiho, kakor je bilo prej. V tej tišini se človeku ustavijo oči na starem viteškem oklepu, ki ponosno sameva na levi. Ob njem stoji kamenit Co- benzlov grb, dalje po stenah pa so razstav- ljeni še drugi grbi fevdalnih gospodov Po- stojnske. Zraven pa vidiš tudi rimske am- fore, beneški grb, helebarde, turške sablje ter druge predmete, ki nas spominjajo na davno preteklost. i SI. .1. Stavba Notranjskega anuzeja v Postojni KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Nedvomno je najbogatejši oddelek NOB, ki nosi naslov »Primorska v borbi« z vho- dom na levi strani veže. Ze ob vstopu obi- skovalec lahko opazi borbeno vzdušje, ki prevladuje v tem prostoru. Prvi pogled nam obstane na orožju, razstavljenem bodisi ob zidu, kakor tudi na za to pripravljenem prostoru, podobnemu mizi, pokriti s ste- klom. V sredini sobe je med drugim naj- važnejše in najzanimivejše to, da se v tej zbirki hranita pištoli narodnega heroja Vojka in bazoviške žrtve — Valenčiča. Našo pozornost vzbudi velika slika Toneta Kra- lja »Primorski kurent«. Umetnikova roka je pred nas pričarala dobo okupacije — dobo najhujšega trpljenja primorskega člo- veka. En sam pogled nam nudi grozotno podobo: v ozadju požgani domovi, ob zidu ubiti talci, zapuščene matere in otroci, ki stopajo v pregnanstvo. Mračni in surovi obrazi italijanskih fašistov nam dovolj jasno razodevajo vso njihovo srčno kulturo. Smrt z violino v roki. ki nam simbolično predstavlja fašistično Italijo, je v pravem nasprotju s spredaj stoječim primorskim kurentom. Zvoki njegove harmonike ne utihnejo nikoli. S tem je hotel umetnik po- vedati, da slovenska pesem — slovenska beseda ne bo nikoli zatrta kljub grožnjam in podlim dejanjem. Mlado smokvino dre- vesce je simbol rastoče slovenske vojske, ki bo napravila konec fašističnemu nasilju. Zanimiv je relief istega umetnika z na- slovom »Primorski punt«. To je nazorna sHka borbe kmečkega ljudstva, ki se je ho- telo otresti dolgoletnega jarma fevdalnih gospodov. II Pod zgoraj omenjeno sliko je v vitrinah podana doba italijanske okupacije in živ- ljenja po koncentracijskih taboriščih. Prav tako pfi se ob nasprotni steni nudi obisko- valcu pogled na izkopane predmete padlih borcev, fotografije narodnih herojev in ile- galne dokumente primorskih aktivistov. Ogledamo si lahko tudi partizanski propa- gandni tisk, pisalna stroja in ciklostil za razmnoževanje. Na razpredelnici je označen padec števila slovenskih šol pod Italijo in s tem nasilno poitalijančevanje ljudstva. Ko se polagoma bližamo vratoni, pritegne našo pozornost pručica z lopato, ki imata vsaka svojo zanimivo zgodovino. V pručici so med borbo skrbno čuvali partizanske do- kumente, v ročaju lopate pa so prenašali pošto partizanom. In spet smo pri vratih. Zadnji pogled na ves oddelek nam daje nazorno sliko pri- morske borbe izpod italijanske okupacije. Jedro vsega omenjenega pa združuje v sebi napis nad vrati: »Narod naš dokaze hrani!« Od tu nas pot popelje v naslednji odde- lek z naslovom »Kulturno-zgodovinska raz- stava mesta Postojne«, kjer naletimo na stare Hstine ter razne pečate in grbe sta- rega trga Postojne. Tudi fotografite iz Val- vasorja imajo tukaj svoj prostor. V tem od- delku si lahko ogledamo razne zanimive dokumente, rokopise in knjige, ki imajo več ali manj zgodovinski pomen za Postojno in njeno okolico. Tako imamo tu rokopise rojaka dr. Alojza Kraigherja, dalje doku- mente zaslužnega postojnskega glavarja Antona Globočnika, pa tudi listine, ki nam pričajo o odkritju Vilharjevega spomenika leta 1906 v Postojni. Seveda ne smemo po- zabiti še na razna druga dela Šeberjeve tiskarne, ki je edina delovala v Postojni do osvoboditve. Nič manj zanimiva pa je tudi stara ura, ročno delo dveh Postojnčanov iz leta 1881; naj vam zaupam še to, da je še vedno uporabna. V naslednji sobici je jamski muzej. Zani- miva je zgodovina Postojnske jame, a ne- dvomno lepši in veličastnejši so tu razstav- ljeni kapniki. Čudoviti so tudi majhni hro- šči na snežnobelem kapniku pod steklom. Te hrošče je prvi zapazil leta 1830 jamski vodnik Luka Ceč, prirodoslovec Ferdinand Schmidt iz Šiške pa jih je 1831 lepo opisal in jih krstil z imenom »Leoptodirus Ha- chenwardt«, seveda pa je temu imenu pri- stavil tudi slovensko, ki nam jasno priča, kakšno obliko ima, torej drobnovratnik. Lepe so tudi fotografije iz XIX. in XX. stol., nedvomno najlepše pa so tiste, ki so na steklu in barvane ter vise na oknih. .Sve- tloba, ki prodira skozi nje, nam daje živo sliko jame in njenih podzemskih lepot. Žal, da se tukaj ne moremo preveč časa zadr- ževati. Še nekaj korakov ia že smo v etno- Sl. 2. Notranjsko ognjišče ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA grafskem oddelku, ki je sicer majhen, ven- dar značilen in kompleksen za Notranjsko. Tu so razni predmeti, ki so jih uporab- ljali pri domačih obrtih: kolovrat, vreteno, truca, predmeti iz kmetijstva in živinoreje, pa tudi na lovce niso pozabili, saj so tu vsakovrstne pasti za kune, zajce in lisice, da volkov sploh ne omenim. Tudi kmečko sobo lahko opazimo, ki pa ni ravno popol- na. V tem prostoru posebno pritegne našo pozornost starodavno ognjišče, kakršne je še najti tu pa tam po naših notranjskih vaseh, in okrog katerih so se zbirali ob mrzlih zimskih večerih naši predniki ter si s kramljanjem krajšali čas. Nad ognjiščem visi na verigi od saj okajen kotliček, na ognjišču stoje na trinožnikih lonci, okrog po zidu pa so razmeščene razne zajemalke. Pa tudi krušne peči z burklami ne manjka. Spokojno tišino, ki tukaj vlada, moti le enakomerno tiktakanje ure, ki že dalj časa neprenehoma šteje čas. Samo še pridne go- spodinje manjka, ki bi zakurila ogenj in pripravila kaj za pod zob, žal pa je ni. Če bi hoteli, bi si na kraju vsega ogle- dali še laboratorij, v katerem preparirajo nove predmete, ki bogatijo različne muzej- ske zbirke. Lahiko bi bil Notranjski muzej širši in popolnejši, a mu primanjkuje pro- storov, ki jiih zavzema sedaj še Inštitut za raziskovanje Krasa. Kljub temu pa se ima muzej kot usta- nova za svoj dosedanji uspešni razvoj za- hvaliti Svetu za kulturo in prosveto pri OLO Postojna in v glavnem sedanjemu ravnatelju Levu Vilharju, ki je tu žrtvoval mnogo svojega časa in veliko truda. Polni vtisov počasi zapuščamo Notranj- ski muzej, saj hrani mnogo lepih pa tudi žalostnih spominov na našo preteklost — na zgodovino slovenskega Krasa. p. E. IZ NAŠIH REVIJ V članku »Delavski razred v kapitalizmu in vprašanje socialnega zavarovanja«:; (So- cialistična misel, 1954, št. 10, str. 598—604), podaja Rudi Kyovsky zgodovino socialnega zavarovanja v dobi kapitalizma. Avtor piše, da I. in II. internacionala v svojih resolu- cijah sploh nista govorili o sociailnem zava- rovanju. Šele na kongresu v Ziirichu in Londonu je postalo zavarovanje predmet diskusije. Delavska zakonodaja je doživela velik razmah šele pod vplivom Oktobrske revolucije. Kljub temu pa je po podatkih Mednarodne zdravstvene organizacije sta- nje socialnega zavarovanja v svetovnem me- rilu danes še vedno zelo slabo: Od 2500 mi- lijonov ljudi je socialno zavarovanih le de- setina, to je 250 milijonov ljudi. Ista revija objavlja v št. 12 Kyovskega članek »Maltuzianizem slovenskega meščan- stva ob začetku delavskega gibanja pri, nas«. Opisano je stališče slov. liberalnega meščanstva do populacijskega vprašanja. V glavnem se je borba sukala okoli ženit- nih ogflasnic, ki so jih izdajali župani; le-ti So mogli odkloniti oglasnico v primeru po- manjkanja premoženja ali pa nenravnosti. Vendar je tak predlog zavrnila vlada kot nesodoben in nasproten ustavi. V U. in 12. številki »Naše sodobnosti« objavljeni članek Dušana Kermaunerja »Narodnjaštvo in socializem pred pol sto- letjem« je zanimiv prispevek k zgodovini socialno-demokratičnega gibanja na Gori- škem. Članek, ki navezuje na razgovore Marje Boršnikove s pesnikom Alojzom Gradnikom (Nova obzorja 1953, 1954), brani soc. demokrate pred očitki Gradnika, ki je napadal nekoč soc. demokrate zaradi nji- hove anacionalnosti in sodelovanja z itali- janskimi soc. demokrati. Majda Smok , KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IZ NAŠIH KRAJEV (1. IX. - 51. XII. 1954) i Krajše zgodovinske preglede prinašajo: Za Svibno 2^avski vestnik št. 55, 1. sept. 1954; isti časnik ima tudi članek Zidani most nekdaj in danes (št. 56, 8. sept.). Raz- voja Brkinov v davnih časih se loteva Slo- venski Jadran (št. 50, 3. dec.). Z naslovom Kočevje nekoč in danes je J. Rigler prav na kratko prikazal razvoj tega mesta v pre- teklosti v Dolenjskem listu št. 42 z dne 22. oktobra. Posavski tednik priobčuje zgo- dovino Brežic in okolice v št. 42 z dne 25. oktobra, kmalu nato (št. 45, 12. nov.) še prikaže življenje Sevnice skozi stoletja. Arheologija je zastopana bolj skromno. Stane Gabrovec je opisal v Dolenjskem listu št. 43 z dne 29. oktobra Belo krajino do naselitve Slovencev. Novim pomembnim arheološkim odkritjem v Novem mestu iz rimskih časov in starejših obdobij je po- svečen članek v istem listu (št. 49, 10. dec), medtem ko poroča Stanko Skaler v Posav- skem tedniku št. 36, 11. sept., o prazgodo- vinskih raziskavanjih na Libni pri Krškem. Več člankov po naših časnikih je posveče- nih odkopavanju znamenitih rimskih spo- menikov v Šempetru pri Celju; tu naj ome- nimo le prispevek v mariborskem Večeru, st. 229, 29. Sept., z naslovom Arheološka izkopavanja v Šempetru. Medtem ko posebej za srednji vek ni člankov, jih je več za novejše čase. V Za- savskem vestniku (št. 36, 8. sept.) smo opa- zili spis z naslovom Radeče imajo kaj pi- sano kulturno preteklost; pisec posega na- zaj v sredino preteklega stoletja, v dobo čitalništva. Zgodovine puškarskih Borovelj se je lotil Josip Sasel v Koroškem fužinarju (št. 5-6, 1. avg.). Franjo Baš pa se prav tam loteva tem, ki so v zvezi s Turki. V isti številki opisuje naše kraje v času, ko so prenehali ogražati naše kraje Turki (okoli leta 1700), v št. 7-12 pa opisuje tur- ške šance pri Kotljah. Gozdarski vestnik objavlja VI. Beltramovo Pogozdovanje Kra- sa od leta 1843 dalje (št. 9-10 cit. vestnika). Slovenski vestnik, ki izhaja v Celovcu, pri- naša v 51. številki z dne 23. decembra Fr. Vatovčev Mejnik v slovenskem časnikar- stvu, ki je posvečen 90-letnici Einspielerje- vega »Slovenca«, ki je izhajal v Celovcu. V polpreteklo dobo posega R. Kyovsky s svojim Boljševiškim režimom v Prekmurju leta 1919, ki ga je objavil v Obmurskem tedniku (št. 39, 1. okt.). Bolj nazaj, v dobo fevdalizma, nas po- pelje Franc Gumilar z Zgodovinskim dro- bižem iz življenja prekmurskega ljudstva v isti številki navedenega tednika. Deleža Prlekije v slovenski kulturi se loteva prav tam Jan Baukart. Dolenjski list (št. 41, 15. okt.) objavlja Spomine na viniško repu- bliko pred 35 leti, dve številki pozneje pa Črnomelj v čitalniški dobi. Zanimiva je v istem časniku (št. 51, 24. dec.) priobčena Agrarno-socialna anaUza vasi na Dolenj- skem, namreč Regerče vasi pri Novem me- stu, izpod peresa Rudija Piletiča. Manj je člankov, ki obravnavajo gospo- darsko zgodovino. Omenimo naj Razvoj industrije gradbenega materiala Zidani most—Radeče v Zasavskem vestniku z dne 8. septembra, prav tam v isti številki tudi Razvojno pot papirnice v Radečah. Tova- riš (št. 44, 29. okt.) omenja bolj na kratko historiat premogovnika pod Bohorjem, Do- lenjski list fužine v Dvoru pri Žužemberku (št. 35, 3. Sept.), končno pa Primorske no- vice Predilnico v Ajdovščini od 1825 dalje (št. 44, 29. okt.). Iz problematike naprednega in delavske- ga gibanja moremo tokrat omeniti le Nekaj spominov na veliko stavko gradbenih de- lavcev leta 1936 v Murski Soboti (Tomo Brejc, Obmurski tednik, št. 39, 1. okt.) in pa razne članke, ki so izšH o priliki pro- slave 20-letnice »Ljudske pravice« v nave- deni številki tega in drugih časnikov ob istem času. Koroški fužinar (št. 7-12, 29. nov.) je na- tisnil življenjepis Huga Wolfa, nemškega komponista slovenskega porekla, ki ga je napisal Josip Mravljak. Posavski tednik nas seznanja s protestantskim pisateljem, šolnikom in slovničarjem Adamom Boho- ričem (44, 6. nov.), neumorni Josip Wester t nam je približal Baltasarja Hacqueta v To- varišu (50, 10. dec.) pod naslovom Prvi raziskovalec naših Alp, Črto Zoreč posveča v Glasu Gorenjske (42, 16. okt.) krajši čla- nek spominu 85-letnice smrti pesnika Si- mona Gregorčiča. Zanimivi so tudi članki iz zgodovine na- šega športa. Najprej naj omenimo 30 let nogometa pri steklarni Hrastnik (Zasavski vestnik, 16. sept., št. 37), dalje 40-letnico prve nogometne tekme v Novem mestu (Vinko Dular v Dolenjskem listu št. 43 z dne 29. okt.), potem poročilo O nastanku in razvoju novomeškega športa, ki ga je 54 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA napisal J. Kleinenčič prav tam, končno članek 51 let športa, ki je izšel v Posav- i skem tedniku dne 23. oktobra. i V tednu muzejev je izšlo precej člankov ! tudi o naših muzejih in njihovi problema- ; tiki. Tovariš je v svoji 42. številki z dne i 15. oktobra opozoril na obisk muzejev in : varovanje starin, Stanko Škaler je prav tam I (44, 29. okt.) opisal Posavski muzej v Bre- ' žicah, eimko še v Posavskem tedniku (42, : 23. okt.). Opisa primorskih muzejev se lo-j teva Slovenski Jadran (43, 15. okt.), ki pri-i naša v isti številki tudi opis dveh zname- nitosti Idrije, klavž in kamšta. Gorenjske muzeje je obdelal Karel Plestenjak v Glasu Gorenjske (40, 2. okt.). Tekstilni muzej v Kranju še posebej Črto Zoreč (42, 16. okt.). Prirodoslovni muzej v Ljubljani je pred- met članka, ki ga je spisal Maks Wraber za 8. številko Gozdarskega vestnika. Glede člankov o arhivih smo opazili le enega, ki obravnava Okrajni arhiv v Ptuju (Ptujski tednik, št. 36, 10. sept.). j. s. ZGODOVINSKO BRANJE Loški razgledi L Izdalo Muzejsko dru- štvo v Skofji Loki decembra 1954. Lokalnozgodovinski zborniki se vrste pri nas še kar precej hitro drug za drugim. Za celjskim, slovenjegraškim, ptujskim itd., je pred nami nekaj podobnega — Škofjeloški razgledi. Tako pobudo moramo samo po- zdraviti, ker vsebujejo objavljena dela vča- sih tudi zelo kvalitetne članke, po drugi strani pa so dokaz živahne in ambiciozne delavnosti naših zgodovinskih, muzejskih in podobnih društev. Pri nekaterih zbornikih je opaziti hibo: dispozicija snovi šepa. Loški razgledi temu niso ušli: trem člankom s tematiko iz na- rodnoosvobodilne borbe sledi skok na geo- loški in geografski opis krajine, stxidija o njenem podnebju tiči nekje med članki z umetnostnozgodovinsko vsebino, B. Berčičev donesek o rodu, domu in šolanju pisatelja Tavčarja je prav tako vtaknjen med dva podobna članka. — Zakaj tako? Brez ozira na to so objavljeni članki vse- binsko zelo pomembni. Dr. P. Blaznik je vnesel v Obisk v Freisingu dokaj novosti, dr. E. Cevc opisuje s spretno roko umet- nostnozgodovinsko vrednost mesta in okoli- ša, ki je glede tega eden najzanimivejših predelov Slovenije. Načenja, oz. točneje re- čeno, nadaljuje se diskusija o urbanistični ureditvi Loke; rešitev tega vprašanja je končno tudi stvar kulture, kulturne zgodo- vine. — Dalje je v Razgledih zastopana še arheologija, gospodarstvo, kultura itd. Knji- ga je vzbudila vso pozornost, zlasti še, ker L številka zbornika napoveduje nadaljnje zvezke Razgledov. Ce vrednotimo čisto praktično naše zbor- nike, zlasti še te-le Razglede, moramo pri- pomniti, da bi bilo prav, če bi jih imele vse šole, da bi se profesoiji in mladina že pred odhodom, postavimo, na izlet mogli seznaniti z znamenitostmi krajev, ki jih obiščejo. Ne bi bilo napak, če bi jih vzeli v roke še naši turistični uradi in njihovi vodiči. Tudi takim praktičnim namenom Razgledi docela zadoščajo. J- S. Nace Šumi, Arhitektura secesijske dobe d Ljubljani. Ljubljana 1954. Izdal in založil Mestni muzej v Ljubljani. V nekem smislu je treba kot enega izmed načinov uspešne popularizacije in predsta- vitve ljubljanskega Mestnega muzeja javno- sti pojmovati tudi serijo del, ki jih ta usta- nova najavlja (gl. priloženi listek v Šu- mijevi Secesiji). Toda taka dela so še več kot to; so obsežen, pisan in dopolnjujoč vodič, da se tako izrazimo spričo pomanjka- nja pravega izraza, vodič po zgodovini mesta, so komentator tega, kar se v muzeju ne bo dalo vedno uspešno prikazati na otip- ljiv način, so izpopolnilo tega. kar v mu- zeju sploh ne bo mogoče prikazati. Kot prva iz te serije del je Šumijeva Se- cesija. Pisca kot umetnostnega zgodovinarja in esteta »zanimajo osnovne značilnosti ljubljanske arhitekture secesijske dobe«, saj vemo, da je potres leta 1895 nekako sim- bolično končal, zaključil, »napravil konec« baročni Ljubljani. Zaradi navedenega pisa- teljevega zanimanja je opuščeno vsako širše tolmačenje dobe in družbe, v kateri je se- cesija nastajala in se razvijala. Zaradi tega je Sumijevo delo nekako sproščeno in usmerjeno v en sam cilj — v arhitekturo. Piscu je v celoti uspelo doseči pravi namen; vsi drugi »dodatki« bi razpravo napravili manj pregledno in manj razumljivo. V ob- ravnavani dobi je v celotni Avstriji, torej tudi pri nas, prevladovala gospodarska konjunktura in tudi zaradi tega si je Ljub- ljana mogla privoščiti kar bogato secesijo. 55 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pisec, referent za varstvo spomenikov v ' Ljubljani, je s tem načel ledino; toda ne- j posredno je že sprožil novo vprašanje: Kaj ' je istilno bilo v Ljubljani pred secesijo in ; po njej? — Odgovor za čas pred secesijo \ je že najavljen v obliki nove publikacije o ' baročni Ljubljani. Ce bo tudi to delo teme-1 Ijito in izdatno ilustrirano, bo moglo poleg i vseh drugih funkcij služiti še kot vodič po i starem delu mesta, danes že v nekem smislu muzeja za arhitekturo in situ. Priložene številne fotografije so dobre in zaradi fasad nekaterih hiš, ki se že luščijo, ne izgubijo dokumentarnosti. Ovitek je ori- ginalen. Smiselno je, da je résumé v nem- ščini, saj je prišla secesija k nam z Dunaja in bo Šumijeva razprava zanimala pred- vsem Avstrijce. J. g. SLAŠČIČARNA »DRAMA« ALOJZIJ KASTELIC, državni obrtni mojster, LJUBLJANA, Gradišče 4 postreže s prvovrstnimi slaščicami, sprejema vsalkovrstna naročila TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE LJUBLJANA, MARIBORSKA 4 iskreno čestita vsem delovinim Ikolektivom za delovni praznik in desetletnico osvoboditve! AGROTEHNIKA Za donose v kmetijski proizvodnji so odločilni poleg vseh potrebnih prirodnih pogojev predvsem obdelovanje, pre- hrana in zaščita rastlin. Te tri činitelje lahko n a z i v a m o s skupnim imenom »agrotehnični ukrepi«. Agrotehnični'nkrepi sena oenovi dognanj v praksi in s teoretičnimi preizkusi stalno izpopolnjujejo in so odločilnega pomena za dvig kmetijske proizvodnje. Uspeh 'agrotehničnih ukrepov je tesno povezan in odvisen od orodja, strojev in priprav, ki jih pri izvrševanju vseh kmetijskih del uporabljamo; odvisen je tudi od kvalitete in pravilne ter pravo- časne uporabe vseh sredstev za prehrano rastlin (industrijskih gnojil) in sredstev za uničevanje vseh škodljivcev žival- skega ali rastlinskega porekla, ki nam leto za letom ogrožajo kmetijske kulture. • Zato je strokovno pravilno oskrbovanje kmetijstva ena velikih nalog naše trgo- vine. Skribeti, da so gnojila pravočasno in v dovoljnih količinah na razpolago; da so gnojila in zaščitna sredstva prvo- vrstne kvalitete, poučevati in navajati potrošnike na pravilno uporabo teh sredstev, skrbeti, da so orodje in stroji pred delovnimi sezonami poskrbljeni z ustreznimi nadomestnimi deli itd., vse to spada med prvenstvene naloge speciali- zirane trgovine za oskr'bovanje kme- tijstva. Kmetijski magazin v Ljubljani s posloval- nicami v Celju in Mariboru izpolnjuje te naloge že polnih osem let. Stotisooi ton umetnih gnojil, desettisoči ton zaščitnih sredstev, neštevilni pro- dani stroji in naprave obeležujejo obseg njegovega dosedanjega dela. Neštevilna predavanja, desettisoči po- učnih brošur in tiskanih letakov z navodili, j>osvetovalna pisma in zado- voljstvo odjemalcev so dokaz, da je kolektiv Kmetijskega magazina svoje delo pravilno doumel in da ga bo tudi v bodoče v tem smislu izvrševal. Tiskano in izdano v Ljubljani 1955. Tiskarna sToncta Tomšičac -v Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna tiskarne >Lj(udsike {pravice«. Odgovorni urednik Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Som. 56 DELO ZADRUŽNEGA PODJETJA IGIDOSNDVl Dva sUosna stolpa na Mlaki v Ko- ] čevju. Silaža je važen pogoj za : visolco molznost krav tudi \ v zimskem času i u rijazni grički in valoviti, več ali manj prostrani te- reni z blagimi in strmimi na- gibi dajejo posebno lepoto mnogim našim pol5;rajinam. Številni med njimi so zavaro- vani proti mrzlim severnim vetrovom, zato so prav pri- merni za gojitev sadnega drevja in vinske trte. Mnoge terene, zlasti na Štajerskem, Dolenjskem, Primorskem in deloma tudi na Gorenjskem je mogoče naj racionalneje izko- riščati ravno s temi kmetijski- mi rastlinami. Zaradi teh in posebnih naravnih pogojev, ki omogočajo proizvodnjo prvo- vrstnega, svetovno znanega sadja, grozdja in vina, je v tujini veliko povpraševanje po teh pridelkih, kar še posebej povečuje gospodarski pomen obeh panog. Navzlic temu pa je stanje našega sadjarstva in vinograd- ništva slabo. V sadjarstvu je povzročal ogromno škodo ame- riški kapar, ki je med vojno in po njej uničil veliko šte- vilo sadnega drevja, mnogi vi- nogradi pa so zaradi starosti že dotrajali in niso več donos- ni. Hitri ukrepi za razvoj teh dveh panog so nujno potrebni. Morda nič manj važno vpra- šanje za naše razmere je tudi osuševanje zamočvirjenih zem- ljišč in pridobivanje novih plodnih površin, gradnja gno- jišč, gnojničnih jam, silosov in vodnih cistern za preskrbo s potrebno vodo v vinogradih, sadovnjakih in v živinorejskih centrih. Upoštevajoč navedene po- trebe je ustanovila Glavna za- družna zveza meseca novem- bra 1952 naše podjetje z na- slednjimi nalogami: 1. da izvaja ceneno strojno pripravo zemljišč za kom- pleksno načrtno obnovo vino- gradov in sadovnjakov in za osuševanje zemljišč. 2. da gradi vodne cisterne, gnojnične jame, gnojišča in si- lose ter urejuje živinorejske centre. Da podjetje lahko izvršuje naloge, ima svoje geometre za meritvena dela zemljišč, pred- videnih za nove nasade in osu- ševanja, ter projektante za iz- delovanje načrtov kompleksne obnove nasadov. Načrti pred- videvajo celotno ureditev za- ključenih kompleksov z upo- števanjem potrebne komuni- kacije, strojnega obdelovanja nasadov, preskrbe z vodo in vseh ostalih okolnosti, ki odlo- čilno vplivajo na racionaliza- cijo proizvodnje. Za sadne in vinogradniške nasade izvršuje vsa zemeljska dela —• krčenje, planiranje, rigolanje, terasiranje in dre- nažiranje strojno, kar pocenju- je stroške za 3 do 5-kratno. To je vsekakor velik prihra- nek na investicijah, ker je n. pr. strojno rigolanje za en hektar vinograda približno 300.000 din cenejše od ročnega. V dveh letih je podjetje pripravilo za obnovo nasadov 564 ha zemljišč, izmerilo 1100 ha, izdelalo načrte za 517 hek- tarjev površin, zgradilo 5304 m» silosov za živin, krmo, 1524 m^ gnojničnih jam, 3530 m^ gnojišč, 1160 m3 vodnih cistern in izvršilo več gradbenih del pri urejevanju živinorejskih centrov. Zaradi vedno večjega zani- manja investitorjev za naše delo in za gradnje drugih kmetijskih objektov je pod- jetje začelo projektirati tudi druge kmetijske gospodarske objekte, ki jih bo tudi gradilo. Četudi se podjetje bori z različnimi objektivnimi in subjektivnimi težavami zlasti v pogledu strokovnega kadra, pomanjkanja rezervnih delov za popravilo strojev in grad- benega materiala, uspešno premaguje težave in postopo- ma širi svojo dejavnost kot pač to dopuščajo okolnosti. Stane Zorčič Novih 62 ha terasiranih vinogradov v Črnem kalu na zemljišču, kjer je bilo prej grmičevje, bo čez nekaj let dajalo več 10 vagonov sadja in prvovrstnega vina 57 TOVARNA TEKSTILNIH POTREBŠČIN, LJUBLJANA Franc KovaClC Danes je že po vsej Jugoslaviji znana to- varna Utensilia, ki oskrbuje z raznimi tekstil- nimi utenzilijami skoro vso tekstilno indu- strijo v naši državi. Tovarna je bila ustanov- ljena v letu 1947 in je nastala po fuziji nekaterih manjših podjetij. Situacija tovarne ni ravno primerna, ker je potisnjena prav pod pobočje Golovca na Dolenjski cesti. Ta- koj po osvoboditvi je bilo zelo pereče vpra- šanje nabave tekstilnih potrebščin, brez katerih tovarne ne morejo delati. Ob ustano- vitvi ni nihče slutil, da se bo podjetje v kratkem času tako razvilo in sprejelo v svoj program številne artikle. V teku časa pa se je pokazalo, da je prostor, ki je tovarni na razpolago, premajhen in da ne nudi možnosti za povečanje obratov. Poglejmo, kako se je podjetje razvijalo od leta do leta. V letu 1947 so uvedli proizvodnjo tkalskih grebenov. Naprave za smoljenje in peči za cinjenje grebenov so naredili doma. Tovarna izdeluje vse vrste grebenov in lučalnic za tkalske stroje in pripravo osnove, medtem ko bi bilo treba nabaviti moderne stroje, ki bi omogočili izdelovanje grebenov za najfinejše tkanine. Vzporedno z izdelavo grebenov so urejali in izpopolnjevali naprave za izdelo- vanje žičnih lučalnic. Visoko se je dvignila tudi proizvodnja tkalskih čolničkov. Dolgo so imeli velike te- žave z nabavo konic in vreten za čolničke. Sedaj pripravljajo te polizdelke v lastni ko- vačnici. Tovarna Utensilia je šesta v Evropi, ki izdeluje konice za tkalske čolničke. Za iz- delavo čolničkov uporabljajo črni gaber, ki je po kvaliteti enak kornelu in persimonu. Poleg čolničkov so uvajali tudi proizvodnjo lesenih cevk in drugih lesenih potrebščin. Sedaj izdelujejo vse vrste cevk za navadne in avtomatske čolničke, neokovane in okovane, in razne vrste kolutnih cevk. Poleg tega de- lajo tudi cevke s koluti iz umetne mase doni- taks ali lignofol, ki se uporablja predvsem v svilarstvu. Poleg flajer cevk izdelujejo lesene karte za listovke, količke za lesene karte, razna vretena, lesene dele listov, udarne ro- čice in drugo. Poleg velikega števila raznega okovja izde- lujejo še najrazličnejše kovinske utensilije, kakor okvire, jezdece in obešalce za liste, razne spiralne in ravne vzmeti, vretena in vodilce za navijanje in snovalne stroje, zobe in trgalne deske in podobno, dalje žagasto žico, lamele, žage za osnovno nitno zaustav- ko. Pričeli so tudi izdelovati bila za trako- tkalske stroje, motovila, žakard prizme itd. Domači odjemalci se pohvalno izražajo o izdelkih tovarne Utensilie. V letih 1953 in 1954 pa si je tovarna utrla pot tudi na inozemska tržišča. Danes so znani njeni izdel- ki v Turčiji, Siriji, Libanonu, Egiptu in Grči- ji. Spočetka so v tujini z nezaupanjem gledali na njene izdelke in so bili prepričani, da Utensilia čolničke samo preprodaja. Danes pa zahtevajo, da je na čolničkih napis Made in Yugoslavia — Utensilia, Ljubljana. Tako si pridobiva naše blago tudi v inozemstvu za- služeno ime. Kolektiv Utensilie si bo vedno prizadeval, da bo s svojimi kvalitetnimi izdelki čim bolj olajšal delo tekstilni industriji in tako pri- speval za blagostanje in lepšo bodočnost na- ših delovnih ljudi. 58 »GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE« JLfiiblLfanci »Gospodarisko razstavišče« v Ljubljani je bilo ustanovljeno v letu 1954 na pobudo goispodarskih krogov Slovenije in Trgovske zbornice LRS i namenom, da organizira specialne strokovne razstave, kakršne ustre- zajo sedanjemu gospodarskemu stanju. Pod imenom »Ljubljansiki velesejem« je obsta- jalo že od leta 1921 in je do vojne priredilo večje število velesejemskih prireditev, na katerih je sodelovalo tudi mnogo tujih evropskih držav s številnimi razstavljale!. »Ljubljanski velesejem« je že pred vojno dosegel znaten napredek kljub težkim go- spodarskim razmeram in je bil siplošno znan in popularen tudi izven meja naše države. Novo »Gaspodarsko razstavišče« v Ljub- ljani že v letošnjem letu razpolaga z novi- mi in adaptiranimi razstavnimi prostori v izmeri nad 5.000 m^ in večjimi odprtimi prostori, skupno že preko 10.000 m^ razstav- nega prostora, kar zadostuje za specialne razstave. Načrt iza gradnjo »Gospodarskega razsta- višča« predvideva v naslednjem letu izgra- ditev predstavniške palače slovenskega gospodarstva, v kateri bodo podjetja s pod- ročja industrije, obrti in trgovine imela svoje stalne razstavne prostore. Hlkrati bo zgrajena tudi velika sejemska restavracija. Tretja faza izgradnje predvideva gradnjo velike hale za težko industrijo in upravno poslopje, v katerem bo poleg uprave raz- stavišča tudi pošta, carina, banka ter razna izvozna in uvozna predstavništva itd. Obseg celotnega razstavišča bo znašal ca. 90.000 m^, s prostori avtogaraže, avtoparkov in skladišč pa ca. 120.000 ml V sklopu »Go- Sipodarslkega razstavišča« se bo adaptiral in dozidal sedanji Akademski kolegij v mode- ren turistični hotel z restavracijo in kinom, predvsem za Tazstavljalce. Vsi objekti »Go- spodarskega raizstavišča« bodo zgrajeni po sodobnih načelih in opremljeni z najmoder- nejšimi tehničnimi napravami. Že letos organizira »Gosjjodarsto razsta- višče« v svojih razstavnih prostorih sedem specialnih strokovnih raastav, od katerih bo imela vsaka velik pomen za določeno pa- nogo našega gospodarstva. 4.—13. VL I. Mednarodno razstavo pre- delave in uporabe lesa 2.—14. Vn. I. Turistično razstavo 6.—^15. VJill. I. Mednarodno razstavo em- balaže 3.—11. IX. I. Mednarodno razstavo vin 24. IX.—9. X. I. Obrtniški velesejem 23.—30. X. I. Jugoslovansko razstavo usnjarstva z mednarodno udeležbo 19.—30. XI. U. Mednarodno razstavo radia iin tele/komunikacij. Zanimanje naših in tujih industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij in najrazlič- nejših gospodarskih organizacij za letošnje prireditve obeta novoustanovljenemu »Go- spodarskemu razstavišču« veliko udeležbo na letošnjih razstavah in ugoden razvoj v bodočnosti. 59 PODJETJE INŠTITUT ZA ELEKTROZVEZE RUDOLF JANČAR je docela povojnega porekla. Njegovi začetki segajo pravzaprav še v čase, ko so vezisti partizanskih odredov, ki niso imeli drugega kot nekaj primitivnih, zastarelih aparatur in sredstev za zvezo, zato pa obilo volje za ustvarjanje in vere v bodočnost, polagali prve temelje za našo novo radijsko industrijo. Trdovratno je prenašal naš delovni kolektiv vse težave in pomanjkanje, ki so otežavale razvoj naše celotne elektroindustrije, zlasti še razvoj našega inštituta, ki si je zastavil znanstveno-raziskovalno nalogo na področju sredstev in naprav s področja telekomunika- cij in elektronike. Od prvih začetkov do danes smo iz svojega kolektiva vzgojili strokovne kadre, ki so postavili temelje našemu podjet- ju in še nekaterim drugim (Telekomunikacije, Semič, Šentjernej, Sežana). S tem smo bi- stveno prispevali k razvoju naše slovenske elektroindustrije. Pričeli smo z dokaj kompliciranimi apara- turami. Sprevideli smo takoj, da brez lastne izdelave glavnih sestavnih delov ne bomo mogli napredovati. Zato smo se z vso vnemo lotili formiranja posebnega oddelka za se- stavne dele, ki je s pomočjo močne kemične grupe uspel osvojiti vrsto bistvenih sestavnih delov. Le-ti so danes večji del že predmet tekoče proizvodnje v podjetju Telekomuni- kacije in njegovih obratov v Semiču, Šent- jerneju ali pa v samem podjetju Inštituta za elektrozveze. Z uspešnim osvajanjem tehno- loških postopkov za razne sestavne dele in aparature so naraščale proizvodne kapacitete, ki smo jih v letu 1950 izdvojili in ustvarili samostojno podjetje Telekomunikacije. Na- daljna rast Inštituta za elektrozveze je imela za posledico, da smo leta 1953 prešli v usta- novo s samostojnim finansiranjem, z začet- kom leta 1955 pa končno v status podjetja. Ne glede na to je Inštitut za elektrozveze ohranil ne le svoje ime, marveč tudi svoje dosedanja področja dela, to je razvijanje pa- noge v celoti, kakor tudi internega načina dela na osnovi pridobljenih izkušenj. Danes je Inštitut za elektrozveze član inte- resne skupnosti z »Iskro« ter »Telekomunika- cijami«. Ta skupnost zaposluje trenutno okoli 3600 ljudi. Tesno sodelovanje je vzpostavljeno tudi s tehnično fakulteto in še posebno z In- štitutom za elektroniko, ki nudi našemu pod- jetju znatno strokovno pomoč pri proizvodnji žarnic, pa tudi na drugih področjih. Sedanji program obsega intenzivno razvoj- no delo na področju brezžičnih zvez (kratko- in ultrakratkovalovne aparature), merilnih aparatur za potrebe industrije in sestavnih delov. Poleg razvojnega dela pa redno pro- izvaja: izdelke iz specialne visoko-frekvenč- ne keramike, permanentne magnete, žarnice, stabilizatorje napetosti, merilne instrumente, mobilne aparature za brezžične zveze, ultra- kratkovalovne-večkanalne aparature za PTT (na dm valovih) kristalne diode, translatorje, varjake in podobno. V nadaljnjem delu se bomo še bolj prilago- dili razvojnim tendencam v svetu posebno v smeri miniaturizacije sestavnih delov, dvigu kvalitete in povečanju asortimana. 60 Ko so na neosvobojenem ozemlju naše do- movine še odmevali trdi, neusmiljeni koraki osovraženih okupatorjev, je pričel s poslova- njem Denarni zavod Slovenije. Delovanje te- ga zavoda se ni omejilo le na izdajanje de- narja, temveč je pričelo tudi s široko akcijo nabiranja hranilnih vlog ter so med prvimi vlagatelji imena vseh naših voditeljev, med njimi tudi hranilna vloga maršala Tita ter njegovih zvestih sodelavcev, kar dokazuje, kolika vrednost se je že tedaj pripisovala de- narnemu varčevanju oziroma hranilnim vlo- gam. Po osvoboditvi se je z novim razvojem bančništva v naši socialistični domovini de- narnemu varčevanju posvečala vedno večja pozornost ter je uspelo s pridobljenim ve- likim zaupanjem vlagateljev do novega banč- nega sistema in zaradi zavednosti delovnega ljudstva, da so se hranilne vloge vedno bolj množile ter v zadnjih letih dosegle že večmi- lijardno vsoto. Do nedavnega je zbirala hranilne vloge le Narodna banka s svojimi podriižnicami ter v tesni povezavi s poštami omogočala vsake- mu delovnemu človeku, da je lahko vlagal svoje prihranke na hranilno knjižico ter tako koristil sebi in svoji domovini. Te hranilne vloge se obrestujejo po 5 Vo in zanje jamči država. Vlagatelj pa ima možnost, da svojo vlogo dvigne do višine 5000 din dnevno pri vseh podružnicah Narodne banke in po 1000 j din pri poštah v območju podružnice, ki je j izdala hranilno knjižico. ' Z ustanavljanjem mestnih in občinskih hra- nilnic, hranilno-kreditnih odsekov ter v naj- ; novejši fazi komunalnih bank in zadružnih j hranilnic je dana še večja možnost za naia- i ganje denarnih prihrankov. Te naložbe kre- ; pij o narodno gospodarstvo in omogočajo vsa- j kemu vlagatelju, da si nabavi predmete, ki \ jih zaradi visokih cen ne bi mogel kupiti na- ; enkrat, oziroma bi se moral za njih nabavo ; zadolžiti in na ta način zmanjšati svoje do- i hodke. Denarne prihranke sprejemajo danes vse \ podružnice Narodne banke, mestne in občin- ' ske hranilnice, hranilno-kreditni odseki pri kmetijskih zadrugah, zadružne hranilnice, komunalne banke in pošte ter jih obrestujejo po isti obrestni meri kot Narodna banka. S tako visokim obrestovanjem, ki omogoča j vsakemu vlagatelju, da se mu naloženi kapi- \ tal že v 15 letih podvoji, s tajnostjo vlog, ki i jo dosledno izvajajo vsi denarni zavodi, z | jamstvom države in občin za naložene pri- \ hranke, je vlagatelj pridobil toliko prednosti, ; da danes ne bi smelo biti delovnega človeka ' brez hranilne knjižice. NARODNA BANKA FLRJ Centrala za LR Slovenijo LJUBLJANA 61 TISKARNA »LJUDSKE PRAVICE« LJUBLJANA, KOPITAiRJEVA 6 je največje grafično podjetje v LR Sloveniji, iki združuje v svojem obratu vse iglavne grafične panoge. V .knjigotisku izdeluje od navadnü tiskovin in knjig vse vrste ilusitraicij do najkvali- tetnejših več-barvnih (reprodukcij, ima rotacijski tisk, fotolitografijo z ofsetniim tiskom, bakrotisk, klišamo in knjigoveznico. Najmočnejša oddelka S'ta knjigotiisik in knjigoveznica, medtem ko so idrugi oddelki ipo obsegu in izmogljivosti manjši. Vsa leta ipo osvoboditvi vodi kolektiv tiskarne Ljudsikfi pravice borJbo iza čim boljšo (kvaliteto svojih izdelkov. Kljub težkim pogojem je na tem polju dosegel lepe usipehe in si pridofbil sloves grafičnega podjetja, ki daje naj'bolj kvalitetne grafične izdelke v državi. Zaradi tega slovesa prejema tiskarna Ljudske pravice naročila iz vse države za najrazličnejša kvalitetna in komplici- rana dela. iPotrelbe ipo tovrstnih izdelkih so pa mnogo večje, kot jih more tisikarna Ljudske pravice s svojo omejeno zmogljivostjo izvršiti. Kolektiv in uprava ipodjetja sd zato neprenehoma prizadevata, da bi zmogljivost podjetja povečala, da bi v večji meri krilo .potrebe po kvalitetnih grafičnih izdelkih Ln bilo na ta način kar najbolj v prdd interesom naše socialistične slkuipnosti. Bruno Ceč zadružno podjetje za zastopstva LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 6/11 Telefon: 21-629 Telegram: >Agiroprogres«, Ljubljana »Agroprogres« zastopa kot generalni zastopnik svetovnoznane inozemske tvrdke za vse vrste poljedelskih strojev, traktorjev, rezervnih delo'V, vse stroje im strojne naprave za kletarstvo, pivovarniško industrijo in mlekarstvo. — Posreduje nabavo selekcioniranih trt in cepičev, stroje za mline, mlinske kombinate, nylon sita in nyiloin vlakna ter stroje za predelavo živinske krme POSAVSKI RÜDNIKI SVINCA CINKA in BARILA Skofljiica s svojim obra- tom Pleše in Sitarjevec iproducirajo surovi in mleti barit od kvalitete 92—97«/o Ba So» ter že osvaja produkcijo svinca in cinka Se priporočamo za naročila VpraDa: Železniška postaja Škofljica Brzojav: Posavski, Škofljica Telefon: Škofljica 4 Tekoči račun: NB Ljubljana 610-T-l 62 Projektiranje elektroenergetskih in prenosnili naprav INŽ. ALOJZ GREGORČIČ Za naše starejše elektriične napra've, ki so bile zgrajene ipred prvo in drugo svetovno vojno, so izvršile projekte večinoma tuje tvrdke, ki so dobavile stroje in drugo opremo. Doma so se izdelovali le projekti za razdelilne vode srednje, visoke in nizke napetosti ter za male transforma- torske postaje. Domači strokovnjaki niso imeli možnosti, da bi sodelovali pri zasnoivah in izved- bah večjih naprav, zato pa tmdi ne /prilike, da bi si pridobili izkuišnje za večje in težje naloge, ki so jih čakale. Silen razmah imduisltriahzacije in elektrifika- cije v novi Jugoslaviji je pa mudil domajčim inže- nirjem iin tehnikom takoj (j>olno lei>ega in zani- mivega, a obenem (težkega in odigtovornega dela. Brž ko so bile po okupatorju opustošene tovarne in elektrarne zopet stavljene v obrat, se je že predvidevala izgradnja novih objektov, za kar so bili pa potrebni projekti. Za izgradnjo sistematične elektrifikacije je bilo potrebno izdelati načrte za nove hidro- in termoelektrarne, razidelilne transfoirmatorske po- staje in dalinovode. Pri izdelavi teh projektov se je pa že ujxiistevala naša razvijajoča se elekitro- in strojna industrija. V prvih povojnih letiih so se osnovale manjše projektanitske sikuipine v sklopu tedanjih zveznih in republiških organi- zacij elektrogospodarstva. Te skupine so projek- tirale po večini samo po eno vrsto objektov, n. pr. samo hidroelektrarine ali pa samo' transforma- tonske postaje. Veökrait tudi niso bili izdelani celotni projekti v eni skupini:, temveč ločeno, gradbeni del posebej in elekitrostrojmi del posebej. Največja tovrstna organizacija zveznega značaja je bil Hidroelektroprojekt, ki je imel svoje podružnice po vseh republikah, razen v Črni, gori, iin se je baviil s projekitiranjem hidnoelektrarn. V Hidroelektroprojektu so se izdelovaili že celotni projekti, tako gradbeni kakor tudi elektrostrojni. V zaičetfcu 1. 1952h ko je nastopila splošna decen- tralizacija, ,so jjostale podružnice Hitiroelektro- projekta v republikah samostojna podjetja, ki so priitegmla nase tmdi druge soirodne projektantske skupine. Tako je nastali tudi Elektroprojiekt v Ljub- ljani kot samostojno pwd'jetje za projektiranje hidro- in terimoelektraim, xaadehilnih transfor- matorskih postaj m ld'a'!jnovod«3rv. Projektira pa tudi strdlovodne naprave, električne krušne pečU, daje atrokovtne nasvete, ilzviršuje prora- čune in virši nadzor nad gradnjo in montažo. V podjetju je zajKvsleniih 35 inženirjev in 47 tehnikov gradbene iin elektrotehnične stroke poleg drugega tehničnega in pomožnega osebja. Podjeitje ima poslovno zvezo z vso domačo elektro- in strojno industrijo, elektrogospodar- skimi ipodjeijji, gradbeno operativo, razisikoval- niimr zavodi iin znanstvenimi inštituti, poteg tega pa tudi z večjo inozemsko elektro- in strojno industriljo ter posameznimi itnozemskimi stro- kovnjaki. Sedež podjetja je v Ljubljani, Haijdrihova 2. Po poitrebii se pa formirajo v bližini večjih gradiiliišč posamezne skupine, od kaitieriih obstoji trenutno skupiina 16 ljudi v Mariboru, za pro- jektiranje elektrarn na Dravi. Prej so pa bile podobne skupine itudi v Šoštanju, Mostah, Med- TOdah in v Črni gorit . V Elektroprojektu Ljubljana, oziroma nje- govih preldlhiodnicah, so bilii izviršeni projekti za vse elektroenergetske in prenoisne naprave, ki so bile zgraljene po vojni: v Sloveniji. Podjetje se pa ni omejilo le na Slovenijo, temveč je izdelalo več proijektov tudi za ellektirarne in daljnovode v drugih republikah naše države. Po načrtih Elektroprojekta v Ljubljani so bile zgrajene nasüednjje naprave, ki so že v pogonu: Hidroelektrairne: V Sloveniji Mariiboirski otok, Vuzenioa, Moste, Medvode, Savica; v Cmi gori Rijeka Musovica, Slap Zete, Rijeka OrnOjeviča, Glava Zete; termoelelktrarne: Hladilni stolp za elektrarno Brestanica; razdelilline transformatorske postaje: Kleče, Pe- kre, Selce pri Celju, Ravne, Sežana, Koper, Novo mesto, Tomačevo, Slovenska Bistrica, Mursika Sobota, Pod'gora, Bitnje, Štore in Gradac (Črna gora) ; llOkV daljnovodi: Ljulbljana — Radorvljioa, La- ško — Velenje, Dravograd — Maribor, Dra- vograd — Ravne, Maribor — To'varna alumi- milja Kidričevo in Lukavac — Zvornik (Bosna) 50ikV daljnovod Črni Kali — Koper 35lkV daljnovodi: Radovljica — Žirovnica — Moste, Moste — Javornik — Jesenice, Gro- suplje — Kočevje, Maribor — Slovenska Bistrica — Podplat, Brestanica — Viidem Krško. V gradnji in montaži pa so: hidroelektrarne: Vuihred in čabranka termoelektrarne: Šoštanj, elektrarna v Tovarni oeMoze Videm-Krško, povečava v elektrarni Trbovlje razdelilne transformatorske postaje: Tezno pri Mariboru, Velenje, Kočevje, Podplat, Trbovlje. Deloma že izvršeni, deloma pa v izdelavi so projekti za: hidroelektrame: Mavčiče, Krško, Verd (Planina), Lohnica na Pohorju, Ožbalt ob Dravi, Idrijca, Osip (Notranjska Reka), rekonstrukcija Fale, Gradec (Makedonija) ter Tara in Piva (Črna gora) termoelektrarne: elektrarna na Premogovniku Sičovlje, hladilni stolp za Kolubaro (Srbija) razdelilne transformatorsike postaje: Ljubljana — Mirje, Gradišče, Mačkovci; Ruše, Gnnomelj, Kranj, Lesce, Jesenice, Kromperk, Idrija liOkV daljnovodi: rekonistrukcija Laško — Sutla, Trbovlje — Laško, Velenje — Črnuče 55kV daljnovodi: Vuzenica — Vuhred, Velenje — Podlog — Celje. Namen Elektroprojekta Ljubljana je, da izvrši s svojimi strokovnjaki na ipodlagi dosedanjih izikušenj čim več ekonomičnih projektov in s tem kar največ mogoče prisjieva k elektrifiikaoiji naše domovine. 65 LJUBLJANA TONETA CUF AR JA 16 Tekoči račun 601-T-559 pri NB v Ljubljani Brzojavni naslov: »KARTONAZA«, LjuMjana Telefon: 30-307, 30-308 Poštni pfedal: 14 Proizvaja in nudi: vsmkovrstne kartonažne in ipapirne izdelke za embalažo in reproduk- cijo kot tudi navadne zložlijive in okroglle škatle za industrijo, lekar- niško embalažo, futerale za naoč- nike, pi e h k e in trde cevke za tekstilno industrijo itd. Papirna konfekcija: itoaletni papir, papirnati servieti, iparafinirani lončki za živila, zvitki za blagajne iin računske stroje, Tegiistratorji, fascikli itd. Lastna tiskarna: raznovrstna ekaportna embalaža IZOLIRKA LJUBLJANA — MOSTE Telefon: 30-852, 30-615, 30-557 NUDI bitumenske izdelke: strešna lepenka št. 120, 150, 80 bitumenska premazna masa bitumenska izolacijsika masa bitumenske emulzije, cestne katranske izdelke: poltrda in trda katranska smola, srednje, težko in antracensko olje, karbolinej, lak za železo; armirane podometne cevi (Bergmann) vseh profilov Material za toplotne izolacije: žlindirina Toljia v balah; izolacij- ske blaziine liz žlindrine volne ; izolacijska »Termalit«-op0ka Toplotna izolacijska dela za indu- strijske naprave VELETRGOVINA ŽELEZNINA LJUBLJANA, PARMOVA ailioa 33 Telefon: 30-008, 30-821 in 32-741 Postrežemo vas točno in solidno po idnevnih kon- kurenčnih cenah z vsemi kovinskimi izdelki za obrt, poljedelstvo in go- spodinjstvo. Bogata izbira uvoženega blaga. Oglejte si našo zalogo! 64 MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE Z BARVAMI IN LAKI »MAVRICAu PRIPOROČA v nakup vse vrste premaznega materiala kot la- neni firnež, oljnate barve in lake, vse vrste čopičev in ves v to stroko spadajoči material po najnižjih grosističnih cenah v svojih skladiščih in sicer: Skladišče en gros, Ljubljana, Titova cesta 33 (javna skladišča), telefon 32-5Ó1 in skladišče en gros, R i j e k a. Aldo čolonello 6, telefon 33-07 LJUBLJANA - RESLJEVA CESTA 1 - TELEFON 21-256, 21-488 65 povezuje 73 splošnih kmetijskih zadrug in dve kmetijski delovni zadrugi, ki uspešno razvijajo in krepijo gospodarsko osnovo . vsem oblikam kmetijskega zadružništva v okraju Celje mesto in okolici i iz d e 1 u j e avtobusne, sanitarne, gasilske in trolejb'usne karoserije kakor tudi karoserije specialnih vozu ter kasone za tovorne avto- mobile ^ Sedež : Ljuibjjana, Titova 28, telotoin 31-283 Zastopstva : Beogiad, Zagreb, Sarajevo, iSkoplje, Keiper, Novii Sad, Split, Duibrovmik Prodaja : osebniih, dostavnih, bol- niških in toivorniih avtomobilov, avtobusov in trolejbusov, gasil- sikih in komunalnih voz, brodskih motorjev in agregatov ter vseh vrst rezervnih delov. Prodaja : vise vrste dimenzij tek- stiiniih in »Metalic« X gum ter specialnih AIRSTOP zTačnic. .66 s s v o j li m i o 'b r a t i ; VIC 22-853 BRDO 20-886 OPEKA 22-842 nudi svoje Icvalitetne izdellie: zidali normalni, dvozarezni in enoza- rezni strešnik, porolitne plošče, razne stropnike im tudi izdelke (po naročilu Pri naročilu se obračajte na direkcijo podjetja: Ljubljana, Emonska cesta 2, telefon št. 20-733 in 20-965 Gradbeno podjetje OBOK LJUBLJANA, TITOVA 5a! Telefon 32-016 Izvršujemo vse vrste gradenj na objektih družbenega standarda in kapitalne izgradnje, adaptacije in druga popravila, vse po ugodnih cenah Podjetje je bilo osnovano in pričelo z obratovanjem v letu 1923. Kot ča- sopisna in knjižna tiskarna je zmož- na tiskati vse vrste časopisov, revije, knjige, brošure, obrazce od najpre- prostejših do najzahtevnejših, pro- spekte, kataloge, cenike in druge ti- skovine. Vse to ima možnost tiskati v knjigotisku in rototisku, v eni ali več barvah, v najenostavnejši ali najzahtevnejši opremi in obliki, so- dobno in okusno. Izdelavo takih iz- delkov pa ji omogočajo številni stav- ni stroji, sodobno usposobljena ročna stavnica, stereotipija za odlitke za knjižni in rotacijski tisk, številni ti- skarski stroji od najmanjšega do največjega, rotacijski stroj za tiska- nje časopisov in knjig množičnih iz- daj, knjigoveznica in lasten odprem- ni oddelek za časopise z ustrezajočo strojno opremo. Kljub temu, da je podjetje opremljeno s stroji in na- pravami starejše konstrukcije, pa dosega zaposleni tehnični kader de- lavcev in uslužbencev podjetja kva- litetne izdelke. Delovni kolektiv že nekaj let teži za povečanjem sedanje zmogljivosti tiskarne, ki bo pred- stavljala gradnjo novega obratnega trakta, povečanje in modernizacijo sedanje strojne kapacitete in opreme s ciljem, da bi podjetje lahko v večji meri kot danes poslužilo odjemalcem svoje izdelke. V ta namen zbira pod- jetje že danes potrebna sredstva in izdeluje investicijski načrt. 67 Gostinsko podjetje VINO-KOPER direkcija Kočevje, s poslovailnicami: KOLODVORSKA RESTAVRACIJA VINO-KOPER * RUDNIŠKA RESTAVRACIJA VINO-KOPER VRTNA RESTAVRACIJA VINO-KOPER-GA J Dunajska in primorska kuhinja Dneono sveže morske ribe Pristna istrska oina renomiranih kleti >VINO-KOPERc, Koper se priporoča domačinom in potujočemu občinstvu 68 PLINARNA V LJUBLJANI RESLJEVA CESTA 28 Telefon št. 30-555 Posimi predal 158 Tek. račan pri NB 604-T-291 proizvaja : PLIN, KOKS, KATRAN IN ŽVEPLO izvršuje : PLINSKE INSTALACIJE popravlja : PLINSKE NAPRAVE IN PLINSKE APARATE (Ikuhalnike, štedilnike, kopalne in sobne peči) iz polizdelkov ses'tavlja: PLINSKE KUHALNIKE, ŠTEDIL- NIKE IN SOBNE PECI ZA PLI- NARNISKI PLIN ZA BUTAN Okrajna zadružna zveza Dravograd čestita vsemu delovnemu ljudstvu za delavski praznik in desetletnico osvoboditve Konsignacijslca skladišča General motors: Opel, Chevrolet, Pontiac, Oldsmobile, Buick, Cadillac, GMC, Vauxhall in Bedford OM. : OM-Super Orione, OM-Orione, OM-Super Taurus, OM-Taurus, OM-Leoncino Bosch avto-elektro in Dieslov material PIRELLI avtomobilske in traktorske gume RIV ležaji Poslužile se naših naimodernejših servisov GM. OM in Bosch v Ljub- ljani, Celovšk ] C. 33 in Boseh-ser- visa v Beogradu, Karadjordjeva 63 69 tehnično trgovsko podjetje z elektrotehničnim materialom LJUBLJANA Uprava: PARMOVA 33, »telefon 30-092, 31-289 Prodajni oddelek: KOTNIKOVA 12, tel.: 30-706 Skladišče: KOTNIKOVA 12, leleton: 31-350 vam n U d i ves elektrotehnični material domače in inozemske proizvodnje, elektroin- stalacijski material, transformatorje, motorje, žarnice itd. Uvoz Okrajna zadružna zveza Črnomelj LJUBLJANA, LI.KOZARJEVA ULICA Telefom št. 30-956 Naslov brzojavk: »TOBAK«, Ljubijana Tekoči račun: 60-KB-(lž-1094 Prodajamo vse vrste tobačnih izdelkov, vži- galice, poštne ter taksne vrednotnice na debelo iz naših skladišč Ljubljana, Vrhnika, Domžale, Kam- nik in Grosuplje ter na drobno iz naših prodajalnic tobaka 70 „9ndo s " INDUSTRI» OBDELOVALIIIH SIROJEV LJUBLJANA-MOSTE OB ŽELEZNICI, TELEFON 30-274 proizvaja električne virtalne stroje, ekscentrske stiskalnice, hidravlična teleskoipska dvigala, patentna kurišča za parne kotle in razne stroje po dostavljenih načrtih TRGOVSKO PODJETJE »MLINAR«;, LJUBLJANA RESLJEVA CESTA 16 Telefon: 31-526 MLINARJI! Mlinisko-'tehnicne potrebščine, mlin- ska sita — svilena in žimnata — žično tkaniino, usnjene in gumijaste pogonsike jermene, šivalne jermence, vosek za jermena, kilej za jermena, mlinsike kamne — naravne in umetne — gurte, ipeharčke in vijake, omela, metle in ročna omela, mlinske klespce, kronske lin sekirice, sukanec, motvoz, vreče, flanelo in filter tkanino, ščetke za planska sejala, vozičke za vreče z gumijastimi kolesi, mlinske trierje, mlinske stroje nudi po zmernih cenah STAVBENO PODJETJE LJ U B LJ A N A Ambrožev trg 1 čestita za delovni praznik in desetletnico osvoboditve vsemu delovnemu ljudstvu in se priporoča 72 trgovsko podjetje s tekstilom na debelo LJUBLJANA Nazorjeva ulica 4 prej „TEKSTIL- OBUTEV" Največja zaloga, Najlepša izbira tkanin, izbranih izdelkov konfekcije, modnih vzorcev trikotaže in pletenin „VELETEKSTIL" prej „TEKSTIL - OB UT E V - „VE LE T E K ST IL" prej „T E KST IL-OB UT E V 73 SPLOŠNO AVTOPREVOZNIŠTVO KOČEVJE TELEFON St. 2-92 — NARODNA BANKA KOCEVJE — TEKOÖI RAÖUN ŠT. 517-T-24 Prevaža s tovornimi avtomobili vse vrste blaga — v prvi vrsti gozdne Sortimente. V lastni delavnici poprav- ljamo avtomobile, vse vrste poljedel- skih strojev in njihovih priključkov AVTOBUSNI PROMET: Redni avtobusni promet na progah: Brod na Kolpi—Kočevje —Ljubljana, Koöevje — Osilnioa, Kočevje —Trava, Kočevje —Stari trg, Stari trg —Črnomelj AVTOTAKSI - IZLETNIŠKI AVTOBUSI 74 KEMIČNA ČISTILNICA, PRALNICA IN BARVAHNA Ljubljana POLJANSKI NASIP 6 Imipregniramo vetrne joipiče, dežne iplašče, šotore ipd. Kemično čistimo in barvamo vse vrste oMels in tikanin. P 1 i s i r a m o svileno m volneno bdago. Peremo, mongamo in likamo perilo. Posllovalnice: POLJANSKI NASIiP 4 PRAŽAKOVA ULICA 12 TITOVA CESTA 3 CELOVŠKA CESTA 49 Grevarna Ljubljana Poljanska c 85 Telefon 30-003 éN.akup in prodaja vseh vrst naravnih črev Jzdelovan)e umetnih črev prvovrstne kvalitete S^akup in prodaja tehničnih maščob Vsem cenjenim odjemalcem sporočamo, da imamo veliko izbiro modnega, galanterijskega in konfekcijskega blaga kakor tudi uvozno robo po nizkih konkurenčnih cenah, o čemer se, prosimo, prepričajte sami v našem skladišču v Ljubljani Trubarjeva cesta 29 75 KRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA z o. j. KRANJ želi potrošnikom in svojim članom v desetem letu osvoboditve mnogo uspehov avtopromet mehaniCne'delavnice LJUBLJANA SAVSKA CESTA Prevozi s tovoirniimi avtomobild. Avto- mehaniana delavnica, popravila avtomobilov Karoserijska delavnica, izdelava ka- bin, kasonov s kleparskimi in ta- petnišlkimi deli Avtoličenje vseh vrst avtomobilov. Vulkaniziranje avtomobilskih pla- ščev vseh dimenzij Nairočaaije prevozov, avtopark, Vilharjeva 19, itelefoiii 50-823 Uprava in druge delavndce: Savska c€Sita, telefon 31-392 Tekoči iracun: Komunalna banka 60-KB-3-Z-35 76 TOVARNA SUKNA KOČEVJE nudi prvovrstno volneno blago za damske plašče in kostume ter za moške obleke in plašče UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE SANOLABOR LJUBLJANA, CIGALETOVA 5 TELEFON 31-540, 31-535 izvršuje pod najugodnejšimi pogoji uvoz: medicinskih in farmacevts'kih proiz- vodov, instrumentov, aparatov in ortopedskih priipomočkov, n u d d vsem holnicam, ambulantam, disipan- zerjem in drugim zdravstvenim ustanovam: medicinske in latborato- rijske aparate ter instrumente, aparate za eldktromedicino in rent- gen, ortopedske pripomočke ter vse druge medicinske potrebščine in opremo. Vsem lekarnam: lekarniške aparate, ipotrebščine in opremo, lekarniško embalažo vseh vrst ter medicinsko, higiensko in sanitarno blago. Drogerijam: razno drogerijsko blago, gumijaste, sanitetne, medicinsike in higienske predmete kakor cuclje, irigator- garmiture, termofore in drugo. O p t i k o m : optična stekla in okvire za naočnike ter optične instrumente in aparate. Zastopnik domače tDornice za rentgen-aparate RR Zavodi, NIŠ in domače tvarnice medicinskih instru- mentov in aparatov ^Sutjeskat, Beograd 77 Splošna trgovska inport-export KOPER čestita vsemu delovnemu ljudstvu za delavski praznik in desetletnico osvoboditve »RUNO« TOVARNA USNJA V TRŽlCU Tekoči iračiin pm Narodni banki &11-2-T-9, podružnica iv Tržiču, 'teiefoin 57 (5-37) iNaše podjetje izdeluje vsako- vrstno čmo in boljše barvasto 'U!s.nje iiz telečjih kož ali beks, usinje iz kozjih kož ali ševro, raianoterih barv, oblačilno in rdkavičansko usnje in tudi naj- raizlJčnejše predmete iz kož drotoice in drugo 78 vam nudi kvalitetno, trpežno in ceneno obutev v vseh naših trgovinah s čevlji. Oglejte si veliiko izbiro najnovejših modelov pomladanske in celoletne obutve v naših trigovinah: ^ >ZA,RJA., KARDELJEVA 5 > >ELITA<, NAZORJEVA 5 > >LUKSOR<, ČOPOVA 9 > »ASTRA«, ČOPOVA 38 > »ČEVLJI., ČOPOVA 38 > »ZMAJ., CIRIL-METODOVA 9 Solidna postrežba, prodaja na obroke LJUBLJANA, CANKARJEVA S/IIL Nudimo (pogonska goriva, maziva in 'pline iter druge ipioizvode domače proizvodnje in iz uvoza. Naše blaigo dobite v vseh večjih gosipodarskih središčih Slovenije. Obračajte se zaradi pravilnega in racionalnega mazanja vaših strojev na »iPetrol«, Ljubljana, tehnična služba, tdlefon I2H230. Glede nakupa vseh vrst naftnih derivatov in bencinsikih čripalnih naprav iz uvoza pa na naš uvozni oddelek, telefon št. 21-289. Tekoči iračuin pri Narodni bantó. t Ljabljani št. i601-T-558. Poštnd predali št. 1« — Telegram: »PETROL., Ljubljana komercialni oddelek: 31^330, tehmiičnii oddelek: 20-840, uivozni oddelek 21-389, računovodstvo 23-493, direktor: 20-841, bencinski servis Ljulbljana, Prešernova cesta: 121-843 79 GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« Ljubljana Šraartinska c. 64/b ........_..Tsls{filL3l-QJI_______...........^ Izvršujemo vsa grad- bena in obrtnišica dela hitro in solidno. Pripo- ročamo se za naročila i izdeluje raznovrstne bombažne tkanine, enobarvne, karo In progaste za žensko in moško perilo Parraova ulica št. S3 - telefon: 32-664, 32-732, 30-573 t Kolikor bolj napreduje industrializacija, tolilco važnejše postaja za nas izkoriščanje odpadlih surovin. Zato zbirajte odpadke in jih oddajajte našim odkupnim postajam Odkupne postaje so v vseh večjih mestih Slovenije I TE DNI JE IZŠLA KNJIGA Z NASLOVOM j »SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, TOPOGRAFIJA MESTA JN OKOLICE«, KI JO JE NAPISAL PROF.MiIiLKO KOS. S TEM JE DO-1 BILA LJUBLJANA TEMELJIT 'IN ZNANSTVENO DO-i GNAN OPIS RAZVOJA V SREDNJEM VEKU. DELO NI, POTREiBNO SAMO ZGODOVINARJU IN GEOGRAFU, PAČ PA TUDI ARHITEKTU, UMETNOSTNEMU ZGODO- : VINARJU, TOPOGRAFU TER VSEM, KI JIH ZANIMA i RAZVOJ LJUBLJANE. CENA KNJIGI JE 300 DIN,j NAROČA PA SE PRI UPRAVI KRONIKE, MESTNI TRGI ŠT. 27/III., LJUBLJANA. . j POTNIK SLOVENIJA Potovalni urad Direkcija v Ljubljani in poslovalnice v vseh večjih krajih Slovenije * I nformaclje * Prodaja vseh vrst vozovnic * Rezervacije * Izleti, potovanja ln ekskurzije po domovini ln tujini * Posredovanje potnih listin * Zastopstvo svetovnih prekooceansklh linij in podjetij za letalski promet * Turistična propaganda H- Menjava tujih valut ln potovalnih čekov