LETO XXIII. — številka 53 Ustanovitelji, obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka te Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kran'. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVN EGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 15. VII. 1970 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. jantarja 196« trikrat tedensko. Od 1. janua-ja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Brigadirji spet doma V ponedeljek se je vrnila v Kranj mladinska delovna brigada »dr. France Prešeren«, ki je tri tedne pomagala obnavljati porušeno Ba-ftjaluko. Gorenjska brigada Je bila med najboljšimi, saj je dosegla 4. mesto. Sedem brigadirjev je prejelo udarniške značke, pet jih je bilo posebno pohvaljenih, deset pa pohvaljenih. Po prihodu v Kranj se je brigada sestala v dvorani Praznik KS Bled Vsako leto 17. julija imajo prebivalci krajevne skupnosti Bled krajevni praznik. Ta dan pred 29. leti so mladinci Bleda in okoliških krajev pripravili prvo akcijo proti okupatorju. Po Bledu so raztrosili letake in izobesili zastave. Tudi letos bodo praznovanje združili z dnevom vstaje. Prireditve so se v počastitev krajevnega praznika in 22. julija začele že včeraj (torek), ko Je bil v festivalni dvorani program jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi. Jutri zvečer bo na Blejskem jezeru nočni pro-menadni koncert, pol ure Po začetku koncerta pa bodo zagoreli tudi kresovi. V petek, na dan krajevnega praznika, bo slavnostna seja krajevne skupnosti, v soboto ob 15. uri pa bo na športnem stadionu mednarodni jahalni turnir. Isti dan zvečer bo v festivalni dvorani večer domačih pesmi in napevov. Nastopili bodo ansambli iz Ljubljane. V nedeljo, 19. julija, ob 15. uri bo na športnem stadionu drugi del mednarodnega jahalnega turnirja. Na večer praznika dneva vstaje, 21. julija, ob 19. uri bo v zdraviliškem parku promenadni koncert, dve uri po tem pa bo z blejskega gradu velik ognjemet. kranjske občinske skupščine Tam je brigadirje pozdravil predsednik občinskega sindikalnega sveta Stane Božič, sekretar mladinske organizacije iz Kranja Karlo Cej ter predstavnika radovljiške in škofjeloške mladinske organizacije. Komandant brigade Boris Macarol je nato izročil brigadirjem izkaznice in pohvale, nakar je brigada odšla na skromno zakusko k Jelenu. —jk l\čkhas KRANJ Obiščite našo poslovalnico Gorenje znižali smo ceno moškim garnastim srajcam — stara cena 90,70 dinarjev, nova cena 57,60 dinarjev Takšnega slavja s tolikšno udeležbo kot je bila nedeljska proslava 27. obletnice ustanovitve Prešernove brigade v Davči pri Marinkovcu, že dolgo ni bilo. Borci in borke, njihovi svojci, mladina, številni pripadniki naše armade; starešine in vojaki, so se zbrali na mestu, kjer je bila ustanovljena ta pomembna vojaška enota. V pestrem programu, ki so ga pripravili organizatorji, so sodelovali pripadniki JLA, pevski zbor DPD Svoboda iz Železnikov, pihalni orkester JLA in drugi. Nekdanji komandant Prešernove brigade Ferdo Tolar-Mirko je v pozdravnem nagovoru pozdravil vso prisotne v imenu občinske skupščine Škofja Loka. Se posebej pa nekdanjega komandanta te eno. te narodnega heroja in generalpolkovnika Rudolfa Hribernika-Svaruna; Ivana Franka-Iztoka, nekdanjega komisarja Prešernove brigade; Afiro-viča Petra, nekdanjega sekretarja divizijskega komiteja KP 31. divizije; Viktorja Cvelbarja-Staneta,-komandanta brigade JLA, in še mnoge druge. Rudolf Hribernik-Svarun pa je v svojem govoru obujal spomine na partizanske boje na Gorenjskem in na pot Prešernove brigade. Foto: I. J. Tone Volčič, predsednik občinske konference SZDL Kranj, je v petek zvečer v kranjskem muzeju odprl razstavo posvečeno Prešernovi brigadi. — Foto: F. Perdan GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED •JESENICE - KRANJ-RADOVLJICA* ŠKOFJA LOKA-TRŽIČ Hranilne vloge obrestujemo: — navadne 6% — vezane nad 1 leto 11 — vezane nad 2 leti 7,5% Sredstva na deviznih računih ! obrestujemo: — navadna 51 v devizah V/, v dinarjih — vezana nad I leto II v devizah 0,5% v dinarjih Za vlagatelje, ki v Času od 1. II. 1970 do 31. VII. 1970 Vloie na hranilno knjižico ali na devizni račun — Din 2000 - vezano nad eno leto — Din 1000 - vezano nad dve leti — Obnovijo v navedenom ća«u rok vezavo Za vaak navedeni polog en žrabni listek Za večji polog več irabnlh liatkov 19. 8.1970 na JESENICAH 100 TTiTcTT7iT PRVA NAGRADA 1 osebni avto »750 Zastava« 5 pralnih strojev »Gorenje« 5 hladilnikov 170 »Gorenje« S koles Pony »Rog« 10 tranzistorjev »Bled« UKW 5 elektr. gramofonov »Iskra« 9 brivnikov »Iskra sixtant« 10 garnitur »Girmi-Iskra« 10 ur - potovalnih budilk 10 jušnih servisov 10 garnitur brisač 10 jedilnih priborov 10 el. likalnikov »Rovventa« Drugi del pouka obrambne vzgoje V okviru pouka obrambne vzgoje in zaščite za delavsko in kmečko mladino ter za nekatere mladince vajeniških oziroma poklicnih šol iz prvih letnikov jc bil minulo soboto in nedeljo na programu drugi del. Mladi iz Kranja oziroma kranjske občine so se tako v tridesetih urah seznanili s posameznimi vrstami orožja in drugo snovjo iz predvojaške vzgoje. V drugem delu tovrstnega izobraževanja je bilo na programu meti drugim tudi streljanje i orožjem. A. Ž. Pod drobnogledom Ko so na zadnji seji kranjske občinske skupščine razpravljali o zemljiški problematiki v občini, je eden od odbornikov pripomnil, da so na področju prometa z zemljišči v najugodnejšem položaju stanovanjska podjetja. Dejal je, da imajo ta podjetja namesto škarij urbaniste, namesto plat)ia pa zemljo. Direktor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo je odgovoril, da omenjeni odbornik oziroma ustrezni nadzorni organi lahko kadarkoli pregledajo poslovanje Podjetja. Program razvoja knalizacije in vodovodov ter predlog ZA povišanje cen in kanališčine nista padla na sejo skupščine kot nekakšen nenapovedan padalec. Na različnih službah sta bila namreč nekajkrat te-tneljito preučena in morebitna nova razprava ne bo pri' nesla nič novega, je bilo pojasnjeno na seji kranjske skupščine. — Poraja se vprašanje, kakšni padalci so bili tisti programi, študije in podobno, ki so bili že sprejeti, pa potem niso bili uresničeni tako, kot jc bilo prvotno Zd~ črtano. Proslave za dan vstaje na Jesenicah Proslave v počastitev dneva vstaje bodo v vseh krajih jesemiške občine, osrednja pa bo na predvečer praznika pred gimnazijo na Jesenicah. Prižgali bodo taborni ogenj, ob katerem bodo člani dramskega krožka jeseniške gim- nazije recitirali partizanske in borbene pesmi. Nastopi bo tudi ansambel Caravella s posebej za ta praznik pri*' pravljenim programom. Na predvečer praznika bodo pflj vseh vrhovih zagoreli JtW sovi. B.B. ' Kongres samouprav-Ijavcev preložen Odbor za pripravo in sklicanje kongresa samouprav-ljavcev je minuli petek na svoji seji v Beogradu sprejel sklep, da se kongres odloži in da bo šele prihodnje leto od 5. do 8. maja v Sarajevu. Predsednik sveta zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič — šane je v uvodni besedi dejal, da so dosedanje priprave na kongres v nekaterih delovnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih postale del priprav za sprejemanje srednjeročnih planov razvoja. Menil je, da bi morali v nadaljnji razpravi o pripravah na kongres doseči, da se plani raz- | voja sprejemajo na najširši samoupravni osnovi in po najširšem samoupravnem dogovoru. Drugi razlog, da se kongres odloži pa je bil, da so nove sistemske rešitve eden od pogojev nadaljnega razvoja samoupravljanja. Potem je tovariš Petrovič opozoril, da je v pripravah na kongres treba posvetiti posebno skrb položaju, ki je nastal zaradi neustaljenosti tržišča in cen ter visokega povečanja življenjskih stroškov. Pri tem pa ne gre zgolj za ugotavljanje vzrokov h* problemov, ki povzročajo težave, marveč bi bilo v razpravah na kongres treba Iskati načine, da bi dosegli resnično stabilizacijo. A. 2« Komunisti iz Vidma na Jesenicah Pred kratkim se je mudila na Jesenicah delegacija pokrajinskega vodstva komunistične partije Italije iz Vidma. Gostje iz Italije so se s predstavniki občinske konference ZKS Jesenice pogovarjali o medsebojnem sodelovanju. Dogovorili so se, da bo sekretar jeseniške konference Pavel Lotrič obiskal Videni In se tam dogovoril za konkretne oblike sodelovanja, ki ne bi smelo ostati na ravni vodstev organizacij, ampak bodo poskušali v medsebojno sodelovanje vključiti čim vee neposrednih proizvajalcev. Asfaltiranje ceste Duplica — Volčji potok Na zboru volivcev krajevne skupnosti Volčji potok so sklenili, da bodo drugo leto ponovno uvedli krajevni samoprispevek občanov v višini 1 ods'btka od oseb-iih dohodkov. O tem bodo občani odločali spomladi na referendumu. Polovico samoprispevka bodo namenili za vrnitev posojila, ki ga bo letos najelo kom. podjetje Kamnik za asfaltiranje ceste Duplica— —Volčji Potok—Radomlje. Cesta bo asfaltirana do 25. julija, celotna investicija pa bo znašala okrog 50 milijonov S din. Otvoritev nove asfaltirane ceste bo v počastitev občinskega praznika. J V. I>anes bodo v Gozd-Martuljku odprli sodobno samopostrežno trgovino in okrepčevalnico trgovskega podjetja Rožca Uresničena dolgoletna želi a Danes k Rožca , ^d-Martui "»Postrežino okrepčevalnico kraj trgovsko podjet-Jesenfc odprlo v jku sodobno sa-trgoviino m Objekt je za izrednega pomena, saj jc Gozd-Mai tuljk za Kranjsko goro najperspektivnejše turistično naselje v gorrcjcsav-&ki dolini. prod nedavnim je Skupščina občine Jesenice sprejela urbanistični program Gozd-Mai-tuljka. S tem jc °dprla vrsto možnosti za široko izbiro novih lokacij za radnja turističnih objektov, smučišč in vlečnic, počjfcni-&k-'h domov in vikendov. Ob upoštevanju vsega tega se je Splošno gradbeno podjetje Sava z Jesenic odločilo, da zgradi tudi v tem kraju sodoben trgovski objekt. V Martuljku je v zadnjih letih zraslo več stanovanjskih hiš, počitniških domov in vikendov. Kraj šteje blizu 600 prebivalcev, v letni in zimski sezoni pa pride sem še mnogo turistov, med katerimi ne manjka tujih gostov. Vse te potrošnike je do sedaj oskrbovala ena sama trgovinica, ki ni merila več kot 20 m'. Trgovsko podjetje Rožca, ki je odkupilo objekt, je zanj Odkup zemljišča za 200 milijonov S din Na novi industrijski coni na Duplici so začeli pospešeno graditi novo tovarniško nalo za tovarno Stol. Stroji 2a novo halo so že kupljeni, Prav tako so za novi obrat Pripravili kader. Konec leta bodo v novi hali že začeli obratovati. Samo v tem obratu oo tovarna Stol letno ustvarila Prek 700 milijonov S din istega dohodka. Spomladi je gradnjo zaviralo nerešeno vprašanje glede lastništva zemi na novi industrijski coni. Zemljišče je bilo namreč last Agrokom-binata Emona Ljubljana. Zdaj je tudi to vprašanje rešeno. Občinska skupščina je v imenu investitorjev podpisala pogodbo za odkup zemljišča v znesku 200 milijonov S din. V tej coni namerava graditi nove tovarniške hale tudi Al-prem Kamnik, na voljo pa bo zemljišče tudi za druge. Svet se zemljišča na novi I J. V. Nove cene kruhu v radovljiški občini IJUkT ^ gosP°darstvo radov-•nmun_ ins.ke sk"Pščine J«5 Predlo«, P-tek razPravljaI o ta Žitni .zivi,skega kombina-haQ ^Jubljana o novih ceni «,f* Crni in beli kruh. Cla-žili Sveta — Skoga \* *"cusiavniJti obćin-dovi« *UldikaInega sveta Ra-Jca — so predlog Žita tudi seje so se udele- Predstavniki občin- sprejeli. črni kruh se bo v radovljiški občini podražil od sedanjih 1,40 na 1,60 dinarja za kilogram, za beli kruh pa so na seji ceno sprostili. Po predlogu kombinata žito se bo kilogram belega kruha podražil od sedanjih 2,20 na 2,40 dinarja. A. Z. namenilo čez 1,000.000 dinarjev. Objekt meri skupno 290 m\ od tega jc 177 m2 trgovskega lokala, gostinski prostori zavzemajo 76 m2, ostalo pa odpade na pomožne prostore. V podstrešju so štiri turistične sobe s skupno 11 posteljami. Posebno vrednost dajejo objektu urejeni parkirni prostori, kjer jc prostora za več kot 30 avtomobilov. Trgovina je sodobno opremljena, v njej sta dve hladilni vitrini in konzervator za izdelke Ljubljanskih mlekarn. V gostinskem lokalu pa je hladilni pult, ki so ga po posebnem načrtu izdelali v Loških tovarnah hladilnikov. Načrt za objekt pa je izdelal inž. arh. Gregor Velepcc, ki je pri projektiranju v mnogočem upošteval lokacijske predloge, ki jih jc dal inž. arh. Mitja Jerneje iz urbanističnega inštituta v Ljubljani. Kolektiv trgovskega podjetja Rožca, ki je za odkup objekta vsa sredstva ustvaril sam in dal precejšen del teh sredstev tudi od svojih dohodkov (le-ti v podjetju ne presegajo 1070 din na zaposlenega), bo poskrbel, da bodo z'asti prebivalci tega kraja zadovoljni! s široko izbiro blaga. V trgovini bo moč kupiti živila, vsak dan bo na razpolago sveže pakirano meso, kruh, vsakovrstni mlečni izdelki, zelenjava in sadje. V okrepčevalnici pa bodo poleg vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač na voljo obiskovalcem tudi mrzla in topla jedila, pecivo in slaščice. V zimskem času bodo smučarji, ki bodo obisali Martuljk, lahko dobili poceni enolončnico. L. B. S 1 1 F Na Jesenicah za trgovino Rožca SGP Sava z Jesenic gradi štirinadstropni stolpič. V pritličju bodo trgovski prostori in prostori za storitvene dejavnosti, v gornjih nadstropjih pa bodo stanovanja. Računajo, da bo zgradba končana do jeseni. B. B. skrivnosti pečenja mesa na žaru vam razkrije brošura — — kupite jo lahko pri vseh prodajalcih časopisov Še enkrat razvitje prapora v Podnartu V soboto, 11. julija, smo objavili v Glasu vest Razvitje prapora v Podnartu. Po krivdi dopisnika se je v sestavek vrinilo več napaik. Pisali smo, da je bilo razvitje 4. i ulij.i pod pokroviteljstvom tovarne Cimean in da je prapor razvil predsednik upravnega odbora te tovar- ne. V resnici je bilo razvitje prapora 5. julija pod pokroviteljstvom sindikalne podružnice Kemične tovarno Podnart. Prapor je razvil predsednik sindikalne podružnice tovarne. Kemični tovarni v Podnartu se za napačno poročanje opravičujemo. Predsednik občinske konference SZDL Tone Volčič je za danes (sreda) opoldne sklical kandidacijsko konferenco za nadomestne volitve poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine. Na njej se bodo seznanili o predlaganih kandidatih za poslanca. Na konferenci bodo delegati sestavili kandidatno listo in izvoliti, kdo bodo kandidati za poslanca Krajevna skupnost Bled čestita svojim občanom za krajevni praznik ter za dan vstaje slovenskega ljudstva in želi še več delovnih uspehov Turistično društvo Bled čestita vsem občanom za krajevni praznik Bleda in za dan vstaje slovenskega ljudstva Restavracija Bled Hudovernik Vinko (PAGAT) čestita vsem občanom z območja Bleda za krajevni praznik in se priporoča za obisk zadruga Bled čestita prebivalcem Bleda za krajevni praznik in dan vstaje in priporoča svoje dejavnosti: 9 Odkup in prodaja kmetijskih pridelkov # Trgovina z reprodukcijskim in gradbenim materialom # Vrtnarija s cvetličarstvom 1 y P »* a w s a n j e 3 o d g o v o r i že nekaj časa ugotavljamo, da postajajo mlečne restavracije vse manj »mlečne«, ker v njih točijo tudi alkoholne pijače. Zato smo se odločili, da povprašamo tri mimoidoče, kaj mislijo o mlečnih restavracijah in o točenju alkohola v njih. Krašovec Tilka, bolničarka iz Kranja: »V mlečno restavracijo hodim po mleko in z otroki na sladoled in smetano. Veliko bolj mi je ugajala prejšnja, sedanja se mi zdi tudi preveč skrita, tako da marsikdo ne ve zanjo. Mlečna restavracija naj bo res mlečna, za točenje in pitje alkohola je dosti drugih lokalov.« Krapš Irena, uslužbenka iz Kranja: »Nikakor se ne strinjam s točenjem alkohola v mlečnih restavracijah. Prodajali naj bi mleko in mlečne izdelke, študentje, dijaki in tudi drugi pa bi bili prav gotovo veseli poceni obrokov. Mislim, da je ena sama mlečna restavracija v Kranju premalo, želimo si jo tudi v novem delu mesta.« Marija Špendal, medicinska sestra iz Tržiča: »V mlečno restavracijo grem zelo redko. Lokal je zelo slabo urejen, posebno pa me moti, da točijo tudi alkoholne pijače. Želimo si novo mlečno restavracijo, kjer bi res prodajali le mleko in mlečne izdelke, lahko tudi brezalkoholne pijače, tako da bi tja lahko peljali tudi otroke. Restavracija naj bi pripravljala Hudi poceni obroke, saj bi veliko ljudi z veseljem hodilo na tople in zdrave mlečne malice.« L. Bogataj Kovinska delavnica Bled ključavničarstvo — kleparstvo — vodna instalacija se pridružuje čestitkam za krajevni praznik Bleda in za dan vstaje slovenskega ljudstva ter se priporoča za svoje storitve Infekcicziti bronhitis piščancev Infekciozni bronhitis piščancev je hudo nalezljiva virusna bolezen, katere potek je praviloma hiter. Če pa pri bolezni sodelujejo še nekatere klice, pride do kronične bolezni dihal. Zbole lahko živali vseh starostnih skupin in bolezen ima za posledico hudo ekonomsko izgubo, saj piščanci za-stanejo v rasti in nesnost občutno pade. Najraje zbole piščanci stari okoli treh tednov, bolezen pa se pokaže ponavadi 2—4 dni po okužbi. V nekaterih rejskih obratih se pojavijo bolezenska znamenja v nekaj dnevih pri vseh živalih, včasih pa je bolezen razvlečena na dalj časa. Bolni piščanci se stiskajo v gruči zaradi povečane potrebe po toploti, iz nosa se jim cedi, težko dihajo in često lovijo zrak z odprtim kljunom. Pri težkem dihanju je opaziti gibanje telesa živali sočasno z dihanjem. Če je v prostoru dovolj tiho, se slišijo hropci in kihanje. Kot vidimo, se navedeni znaki v bistvu ne razlikujejo od znakov drugih bolezni dihal perutnine. Pri naknadni o-kužbi z nekaterimi mikrobi opažamo gnojen izcedek iz nosa. Če zbole kokoši, stare nad 6 tednov, ponavadi ne opazimo nosnega izcedka, pač pa hropenje, težko dihanje in kašelj. Pri nesnicah nesnost hitro in močno pade. Padec nesnosti je očiten že v petih dneh, sicer pa se nesnost zniža v dveh tednih od 70% nesnosti na 2,5—10%. Tudi na jajcih je opaziti spremembe. Jajca so bleda, iznakažena, hrapava, imajo tanko ii pili o in beljak je vodenast. 5—10% kokoši neke jate z boleznijo lahko leže iznakažena jajca, in sicer od tega kakih 25°/o z mehko lupino in 12% s tanko lupino. Na jajcih včasih opažamo apnenčasta zrnca in v beljaku zrnato snov. Velikokrat so jajca zelo majhna. Bolezen se kaže le dolo* cen čas, ponavadi 7—10 dni. Pri dodatni infekciji pa traja bolezen 3 tedne in več. Bolezen preprečujemo s primerno higieno. Sem sodijo primerna gostota baterij, starosti ustrezna temperatura prostora, do« bro zračenje, zadostna osvetlitev in optimalna relativna vlaga (60—70%). V, hrani mora biti dovolj beljakovin. Poleg higienič-nih mer se priporoča tudi cepljenje proti infekcioz-nemu bronhitisu. Dr. S. Bavdek GLAS * 5. STRAN l hiški slavčki so peli Nastopili so v Domžalah in Kamniku, obiskali Bled, Bohinj, Postojno in okolico Kamnika ter v nedeljo z najlepšimi vtisi odpotovali nazaj na Nizozemsko Pred štirimi leti sta se pobratili mesti GendrLngem na Nizozemskem in Kamnik, če pravimo, da pesem ne pozna meja, potem to zanesljivo velja za mesti Kamnik in Gondringen. Sodelovanje med tema dvema mestoma so namreč prvi ustvarili pevci, in to mladinski pevski zbor iz Ulfta na Nizozemskem in Gorenjska predilnica Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto vodja laboratorija Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — srednja izobrazba — srednja tekstilna šola, — 5 let ustrezne prakse, — znanje enoga tujega jezika večje število delavk za obrat kodranke in sukalnice Osebni dohodek predice je ca. 972,00 din osebni dohodek sukalke je ca. 1135,00 din osebni dohodek fliksirke je ca. 1198,0 Od* Za štiri izmensko delo vrnemo 75 % stroškov prevoza na delo. Solidni delovni pogoji. Vse nadaljnje informacije dobite v kadrovskem oddelku podjetja ali po telefonu 85-631, int. 59. Za delovno mesto vodja laboratorija sprejema ponudbe kadrovski oddelek podjetja 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu pismeno obvestili. kamniška Lira, ki je 1967. leta gostovala na Nizozemskem. Ulftski slavčki pojo pesmi desetih narodov, med njimi tudi tri slovenske pesmi. V zboru je 34 mladincev, in sicer 24 del: let in 10 fantov. Kamničani so jih zelo lepo sprejeli na trgu v narodnih nošah in s harmoniko. Mladinski pevski zbor iz Ulfta je dobro znan zunaj svoje ožje domovine, saj je že večkrat nastopal v Nemčiji, Švici in Avstriji. Poleg tega nastopa na nizozemskem radiu in je doslej posnel že dve veliki plošči, ki sta šli zelo dobro v prodajo. Pretekli teden so se nizozemski pevci predstavili občinstvu na koncertu v Domžalah in Kamniku, posneli pa so jih tudi na ljubljanskem radiu. Mladi pevci iz Nizozemske so tako kod drugod tudi pri nas navdušili gledalce. Adrian Hendriks, pevovod-ja ulftskih slavčkov, je pred vrnitvijo na Nizozemsko za bralce Glasa izjavil: »Vaša dežela in vaši ljudje so čudoviti. Priroda jc lepa, lepša in bolj naravna kot v Švici. Peli smo v Avstriji, Švici in Nemčiji, toda nikjer nas ni občinstvo tako lepo sprejelo kot v Domžalah in Kamniku. Če ne bi bilo tako daleč, bi večkrat prišel v Slovenijo. Lahko vam rečem, še bomo prišli v vaše kraje, še bomo pdi, še se bomo videli.« Na poti domov bodo Ulftski slavčki nastopili še na več koncertih v Avstriji in na celovškem radiu. J. Vidic Mladi pevci iz Nizozemske so navdušili poslušalce v Kamniku in Domžalah. — Foto: J. Vidic TISKARSTVO mmmENJsmm (14. nadaljevanje) Pred meseci me je povabil glavni urednik Glasa: daj, napiši nekaj o zgodovini tiskarstva na Gorenjskem, posebno v Kranju; tako, da bi zapisi izhajali do dne, ko bodo slovesno odprti novi obratni prostori Gorenjskega tiska. Za ta dan nikakor ne morem izvedeti — a nič zato! Saj se mi prav zaradi odlašanja slovesnosti ponuja možnost kramljanja o razvoju gorenskega tiskarstva. Zdaj sem šele zapisal nekaj podatkov o prvih treh kranjskih tiskarnicah, čaka pa me še pisanje o tiskarni »Savi« in o Pogačnikovem »Kolek-torju« pa seveda o Slatnarje- vi tiskarni v Kamniku, o Vei-tovi tiskarni na Viru pri Domžalah, o misijonski tiskarni v Grobljah, o Blažajo-vi tiskarni na Jesenicah Ln frančiškanski tiskarni v Tacnu pod Šmarno goro. Snovi, kot kaže, ne bo zmanjkalo, pa če se slovesna otvoritev nove tiskarne še tako odlaša. Priložnost pa je zdajle kot nalašč, da potožim nad sedanjo šibko stanovsko zavestjo gorenjskih grafikov — tiskarjev. Družil sem se v svoji mladosti, pred več kot štiridesetimi leti, z mnogimi slovenskimi grafiki — tiskarskimi strokovnjaki v Ljubljani pa v Mariboru pa s kamniškim Knezom in seveda tudi s tiskarji v Kranju. Bil sem urednik nekaterih revij in pisec nekaj knjig — blizu so mi bili tovariši iz tiskarn. Razumeli smo se in radi imeli. Skušali smo družno najti pot do estetsko oblikovanega tiska. Takrat sem spoznal čvrsto stanovsko zavest slovenskih grafikov, moč njihove strokovne organizacije in — izjemno razgledanost in izobraženost tiskarskih delavcev. To sem spoznal tudi v Pragi, kjer sem v tiskarni Melan-trich bil kot študent ~ honorarni sodelavec deležen koščka dobrega belega kruha. Kako pa je s stanovsko zavestjo današnjih tiskarjev — grafikov? Ali bom tildi tu naletel le na gluho lozo? Upal sem, ker sem starejše kranjske tiskarje kar javno povabil k razgovoru, da bom dočakal kak obisk. Odzvala sta sede dva; Nace Rež in Jo-ško Hrovat. Nihče drug ... Potem sem se tolažil: današnji tiskarji so taki kot drugi ljudje, nimajo časa za branje, kvečjemu za televizijo in podobne prijetne stvari. A glej! Iznenada zvem, da le bero. In še zelo natančno! In iščejo napake, pomote, spodrsljaje... Pa me na cesti pocukajo za rokav in mi bero levite: ta pika ni bila taka, pač pa taka in taka. Ali ne bi bilo lepše, ko bi me ti starejši tovariši, saj smo si osebni znanci že več desetletij, kdaj obiskali ia mi kaj povedali iz svojih spominov prej — preden napak zapišem? Saj nam gre za skupno stvar: dobiti čim toč-nejši pogled na razvoj tiskarstva na Gorenjskem. Snov, ki sem se je lotil, je še povsem neobdelana. Le s tovariškim sodelovanjem starejših gorenjskih grafikov utegnejo ti zapisi dobiti dokumentarno vrednost. Izziv je tu! Naj to pot klic ne naleti spet na — gluho lozo! TISKARNA »SAVA« Preden začnemo pripoved o nastanku in razvoju četrte kranjske tiskarne — ki pa je pravzaprav nadaljevalka prve kranjske, Reševe tiskarne, saj je začela delo z njeno koncesijo — moramo poveda-tr~se~t)S§eĆIo, dve o tiskarni Tiskovnega društva. Po prvi svetovni vojni je ta tiskarna, kot smo že bežno omenili, le pričela delo kar s pravim poletom. Naročil je bilo dosti in mogoče je bilo pričeti z zamenjavo starih tiskarskih strojev z novimi. Tudi knjigoveznica je dobila sodobnejšo opremo. In tako je tiskarna Tiskovnega društva dobila sloves moderne, sodobne tiskarne. Po svojih izkušnjah vem, da je bilo tudi črkovno gradivo sodobno, število zaposlenih v tiskarni je naraslo na 20. Stavni stroj, večji in manjši tiskarski stroj — to je bila osnova. Knjigoveštvo in založništvo sta bili le stranski veji. Tiskarna pa se je tudi upravno preosnovala: sedaj je bilo podjetje zadruga^ člani zadruge so postali solastniki podjetja, fn či... Za njihov odnos do delavstva je bilo prav značilno to, da v zadnjem desetletju pred i/l>!uhom druge svetovne vojne sploh niso hoteli priznati kolektivne tarife za tiskarsko delo. Če smo že za nekdanjo Lampretovo tiskarno našteli, katere časopise in revije je tiskala, moramo to storiti tudi za tiskarno Tiskovnega društva v Kranju, Te bomo našteli v prihodnjem zapisu. (Nadaljevanje sledi) Črtomir Zoree Varčujmo za opremo stanovanja o (2. nadaljevanje) Lilv je sedla, si nataknila slušalke, naravnala kristal in začela tipkati svoj pozivni znak: AK— AK— AK ... Mar ja je sedla poleg nje, zapičila pogled v štoparico in dejala: »Sedaj! Začni!« Russel je dal Lilv besedilo, ki naj bi bilo njena prva poslanica, odkar se je vrnila iz Lizbone. Začela je udarjati po ključu. Odtipkala je že polovico poslanice, ko se ji je obraz skremžil od silne bolečine. Zaprla je oči. »Kaj ti je?« je vprašala Marja zaskrbljeno. »Se slabo počutiš?« »Moje oči. Slabo vidim.« »Nič ne skrbi. Zberi se.« Moška sta živčno hodila po sobi. Lilv je spet začela tipkati in nato spet zaprla oči. »Mislite, da boste omedleli?« »Ne, oprostite« Odtipkala je zadnjo črko poslanice, si snela slušalke in se ihte zgrudila na posteljo. S svojimi močmi je bila pri kraju, kar pa ni bilo nič nenavadnega: tri leta je trdo delala, da bi lahko odposlala to radijsko poslanico, zdravniki pa so ji obljubljali samo še dva meseca življenja. Marja, Russel n Rcnnie so pospravili oddajnik. Zanje je bi! to povsem navaden večer. Ni bilo prvikrat, da so bili kot člani britanske obveščevalne službe v radijski zvezi z Ab-wehrom. Hans Schmidt je že tri leta pošiljal poslanice pod nadzorstvom britanskih častnikov, ki so ga bili ujeli in pripravili do tega, da je začel delati za zaveznike. Mladi Danec se ni vključil v britanska poljedelska prizadevanja. Nikoli ni bil na farmi v jugovzhodnem delu Anglije. S svojo ženo in sinom je živel vsakdanje življenje v majhni hiši v londonskem predmestju. Njegovo edino delo je bilo, da je odpošiljal poslanice, ki so jih skrbno pripravili v uradih britanske obveščevalne službe, delavec na farmi, jih ni zato nič presenečala. Menda bi bil moral sporočiti, da ga bodo povabili na sprejem v Buchinghamsko palačo, da bi začeli dvomiti o verodostojnosti njegovih informacij. Ta raj dvojnih vohunov pa se je kaj rad sprevrgel v negotove vice. Britanci so nekega dvojnega vohuna pripravili do tega, da je odposlal poslanico, v kateri je sporočil, da se je dokopal do senzacionalnih dokumentov, vendar pa ne ve, kako naj jih pošlje v Nemčijo. Nemci so poslali podmornico. V zasedi sta jo pričakala dva britanska ruŠilca in jo potopila. Tako so dvojnega agenta razkrinkali in poslali v pekel. Takšna usoda je bila Lily Sergejevi prihranjena. Ko se je leta 1943 prek Španije odpravljala v Anglijo, se je skrivaj oglasila na britanskem konzulatu v Madridu. Obveščevalnemu oficirju je pojasnila, da je nameravala oditi v Veliko Britanijo že leta 1940, da bi pomagala zavezniški stvari, vendar ni hotela priti praznih rok, zdaj pa bi lahko britanski obveščevalni službi ponudila zaupanje, ki jo ima vanjo Abvvehr.* To je bilo lepo darilo, bilo pa bi še lepše, če bi imela radijski oddajrrk, s katerim bi lahko Nemce izdatno in naglo krmila z lažnimi podatki Zato je KHemanna tudi prosila za radijski oddajnik in se malce odpravila v Lizbono. Z drhtečim srcem je odšla na zmenek na Plaza Pombal. Nemci bi ji bili lahko pripravili past, lahko bi b'.!i uganili, kaj dela in se je na hitro znebifi. Preplašil jo je način, kako so jo potegnili v avto. Nekaj sekund, preden je v svojem sosedu prepoznala dobrega kapetana z ladje Adel Traber, je menila, da jo bedo odpeljali na morišče. Niti sanjalo se JI ni, da so bili nemški predstojniki nanjo ponosni, da so osupnili, ko je iz Anglije pripotovala na evropsko celino, in upali, da bo Na Gorenjskem sejmu DUOBOJ s katerimi naj bi Berlin spravil na napačno sled. Schmidt se je moral za svoje življenje zahvaliti magnetofonskemu traku, ki so ga hranili v arhivu Abvvchra. Vsak radiotelegra-fist ima svoj lastni ritem in udarec — temu pravijo »signatura«. S primerjavo vohunove oddaje in magnetofonskim trakom, na katerega so posneli njegov udarec, preden so ga poslali v tujo deželo, se je Abvvehr kaj lahko prepričal, ali je poslanico odposlal resnično on ali kdo drugi. Angležem ne bi nič koristilo, če bi Hartsa Schmidta skrivaj obesili, na njegovo mesto pa postavili drugega radiote-legrafista. Vseh vohunov, ki so jih polovili septembra 1939, vseh nesrečnih učencev Hansa Stulza, niso mogli poslati na vešala, če so hoteli Nemce preslepiti z napačnimi obvestili. Najbolj kljubovalne so usmrtili, mehkejše pa so postali dvojni agenti. Zakaj so potemtakem ubogega Vanhovena obesili, saj bi bil rad postal dvojni ali celo četvernl agent? Žal je mnogo poklicanih, malo pa izbranih za sumljivi raj dvojnih agentov. Vanhove ni imel oddajnika, svoje informacije naj bi bil pošiljal v »poštni nabiralnik« na Portugalsko — to je bil prepočasen in preveč zamotan način. Celo vohuni z radijskimi oddajniki niso bili imuni. Ko so Britanci ujeli Meierja, ki je imel tako rad jaboIČnik, so časopisi objavili novico o tem, da so ga prijeli In priobčili celo sliko njegovega radijskega oddajnika. To naj bi v Britaniji ohranjalo »vohunsko mrzlico« In tako povzročalo nemškim vohunom še večje težave, hkrati pa naj bi dvignilo tudi ceno dvojnim vohunom, katerih dvolična igra Nemcem še ni bila znana. To je rodilo večje uspehe, kot pa so bili pričakovali. Berlin je bil potrt spričo velikega števila vohunov, ki so Jih ujeli, in je zato videl v tistih, ki naj bi se bili izmuznili ukrepom protiobveščevalne službe, prave nadljudi. Obilica in raznovrstnost podatkov, ki jim jih je pošiljal Hans Schmidt, Gilles Perault ravno ona odkrila najpomembnejšo skrivnost druge svetovne vojne. Kliemannu je poskakovalo srce, da je lahko tako izrednemu agentu preskrbel radijski oddajnik. Britanskim obveščevalnim častnikom je ugajala misel, da bodo Nemci sami priskrbeli oddajnik, s katerim jih bodo potem vlekli za nos. Ker je blaga portugalska pomlad Lilv prijala, je mogoče reči, da je srečanje v Lizboni zadovoljilo vse, ki so temu sestanku prisostvovali. 2. GORILA IN LISICA Pepe je zabodel nemškega stražarja in Dominiquc Ponchardier, ki je vedno moril z občutjem, ga je videl, kako se je vračal in si pri tem brisal okrvavljene roke. Skupaj s Pineaujem so napravili v ograji luknjo in se pretihotapili na tovarniško dvorišče. Malo poprej so opazili za eno izmed stavb stražarja, ki ga je potem Pepe spretno spravil s poti. S pištolami v rokah so se po prstih približevali glavni zgradbi. Dva moža, ki sta bila oborožena z brzostrelkami, sta varovala drugi izhod; njuna naloga je bila, da napadeta Nemce, če bi po naključju prišli tod mimo. Druga dva sta bila precej bolj zadaj in, naj bi krila umik. Pet motornih koles, tri izmed njih so imeli prikolico, so skrili v obcestno grmovje, pol kilometra od tovarne. Tovarna je stala v kamnolomu, nekaj kilometrov od Saint-Servana. Nemci so jo zasegli in spremenili v poveljniško mesto. Če so bila obvestila, ki jih je dobila odporniška skupina točna, potem bi morali dobiti v posebni sobi glavne zgradbe pomembne dokumente. * Lilv je že vse od začetka pisala dnevnik. Spričo dela, ki ga je opravljala, je bilo to sila neprevidno, saj bi bila zaradi njega izgubila glavo, vseeno pa ji ni prizadejal nikakršnih nevšečnosti. Dnevnik se je ohranil in tako postal redek dokument: spomini dvojnega agenta. .< . «.... Gorenjski kreditni banki 33 MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Judi Slavko nosi tak znak pripadnosti sioven-^u na svojom novem suknjiču, ki mu ga je ^d božičnimi počitnicami ukrojila mama in Se hotela tako odkupiti, ker je konec novembra f^bila na Slavkov trinajsti rojstni dan, mimo ga pa ga jC) kolikor je pač imela časa na ^Polago, vpraševala zaskrbljeno, zakaj je ve-J^ner zamišljen in žalosten in čuden in bogsi-jfavedi še kakšen, da ni več tak, kakor je bil "časih. L **a ji Slavko ni hotel povedati, čeprav ga je jL..1'0. da bi izkričal vanjo vse, kar ga je Učilo. Zlasti na mamin rojstni dan ga je J?ve!°- da bi bil zloben in da bi ji namesto n.sci'a odprl predalnik v omari in vrgel pred- J° Pisma tistega berlinskega zapeljivca in pes- Ka> a jih ai našel. B ^° ga je razjezilo, da je stekel dol v hišo, mu je beseda zastala na ustih — mama je miavtcar odpirala vrata neki ženski in moške-„ ' " njem je Slavko prepoznal učitelja Ža-Čj,Ja' ki je pripovedoval, da je prišel za po-s^ lce domov in izrabili proste dneve za obi-Svoi'n znancev in prijateljev, obenem pa v'011 Predstavil svojo ženo, po rodu iz Pevme V 8or.škil, Brdih l_e Ir,lrn ho šla v neke Gorje na Gorenjskem. uc,t knie^ko-delavski kraj nad Bledom. Tja so Scjtu Ja Poslali po nesrečnem koroškem plebi-0ej /-Judje so kmetje, drvarji, večinoma pa avci. ki odhajajo v tovarne na Jesenicah, Ta„„ ' 1X1 "onaiaio v 'aVorn'ku ta Blejski Dob ravi Tako je pripovedoval učitelj Žagar in rekel, da se kar dobro počuti med tamkajšnjimi ljudmi. Govoril je o življenju v SHS in razmerah, ki so kakor povsod slabe in bi jih bilo treba kakor povsod spremeniti z revolucijo. O tem je zadnje čase napisal svojo izjavo in z njo apeliral na slovensko učiteljstvo, naj se pridruži delavstvu v boju za pravice slovenskega delovnega ljudstva ter sebe proglasil za komunista ter se odločil za pristop v komunistično stranko Jugoslavije. O tej stranki zadnje čase govore tudi v Idriji. Rudar Pahor stresa na slehernega, ki hvali kraljevino SHS, svoje ogorčenje, kakor da tam res obglavljajo delavstvo, oziroma ga hočejo obglaviti, kakor govori ogorčen, ker je beograjska vlada prepovedala obstoj te stranke in zasegla njeno premoženje. Tudi nad Slavka stresa svoj bes. Stresa samo zato, ker Slavko v kraljevini SHS ne more videti nasilja, o kakršnem govori rudar in ker mnogo bolj verjame Karlovim pismom, kako lepo je tam in koliko novih prijateljev ima. — To je svoboda, resnična svoboda ... Tako piše Karli in Slavko si te svobode vedno bolj želi. »Kako srečen je Karli, ki je v Ljubljani. Tudi jaz bi rad šel v šole v Ljubljano,« ponavlja v svojih pismih prijatelju, pa tudi v pismih mami in teti Roziki, na katero se je navezal in je v počitnicah več pri njej kakor doma. Tudi danes Slavko piše o tem. Tu je vendar vedno bolj neznosno. Ravnatelj gimazije je dijakom prepovedal nositi slovenske trobarvnice. Okrožnico je poslal prav med uro slovenščine, a je profesor Andrej ni hotol prebrati. Zato je prihrumel naslednjo ure v razred sam in prebral prepoved o nošenju slovenskih trobarvnic bodisi v obliki trakcev, bodisi v obliki bucik, in zahteval, da si jih snamejo pri priči, a jih razen dveh bojazljivcev nihče ni hotel. »Nihče ni hotel postati izdajalec in odpadnik,« piše mami. »Imamo drugačno hrbtenico kakor gospod ravnatelj, ki je še pred dobrima dvema mesecema nosil pošteno slovensko ime in so ga vsi šteli za narodnjaka, zdaj pa se ne podpisuje več s slovenskim imenom, marveč po italijansko De Micheli, češ da je to njegovo pravo ime, ki so ga baje nosili njegovi beneški predniki. Ti so baje svojčas, ko so si idrijski rudnik lastili Benečani, prišli v Idrijo. Tako je rekel ravnatelj našemu pevo-vodju Janku Prelovcu, ki je ravnatelja zafrklji-vo vprašal, če so ga odstavili in če je gimnazija dobila italijanskega ravnatelja. Vidiš, mama, tako je. Mi smo drugačni. Nismo klonili. Nismo si sneli trobarvnic. Zato se ne čudi in ne bodi huda, če bom kaznovan in če mi boš morala podpisati ukor, ki ga bom prejel kakor vsi, ki nismo hoteli ubogati odpadniškega ravnatelja . . .« Tako piše Slavko in ob koncu pisma zopet namigne svojo željo po Ljubljani. Tam je Karli, njegov najboljši prijatelj. Tam je svoboda, k)er je lahko sleherni srečen, če seveda ni godtnjač kakor rudar Pahor in njemu podobni, ki nenehno govore o nasilju, češ da onstran meje ni manjše kakor pod Italijo in da tudi tam ni demokracije, čeprav jo nosijo na ustih kakor tu, v resnici pa ie njihova demokracija navadna demokracija nasilja kakor v vseh kapitalističnih deželah na svetu. Tega Slavko seveda ne napiše. Ve, da mama misli in govori podobno kakor rudarja Pahor in Vidmar in da najbrž zdaj prav tako vneto razpravlja kakor tukajšnji komunisti o sklepih komunističnega kongresa v Livornu, prav tako vneto kakor so po božxnih počitnicah razpravljali dijaki o D 'Annun/.ievem begu z Reke in sc posmehovati, ker se je D 'Annun-zieva bahavost, da Reke ne bo zapustil živ, tako klavrno končala. Italijanska mornarica ga je decembra izbezala iz njegove rezidence — z ladje, ki jo je zadela topovska granata Pobegnil je, obenem pa izgubil vse svoje pristaše, saj ga je pustil na. cedilu celo pesnikov največji občudovalec in pristaš, Mussoliuii. Od lanu do platna (5) zdrave in praktične srajce »tulovke« s Poglejmo kolovrat in predenje! Kolovrat je, tako upam, ^ viael ze vsak, ki v Glasu prebira te vrstice; če drugje » na sliki aH v muzeju. V celoti bi ga namreč težko natanč-kv °P*Sa'a- Sicer pa kolovrat na deželi še ne sodi v zgodovino, ^ečJemu v nekaterih predelih v polpreteklost, ki se Je večina Pa P°mln^a" Gabijo ga tudi klekljarice za navijanje sukanca, tUdi d°niača volna se marsikje po hribih še prede. Moj 0,°vrat Je sedaj na elektriko. tuU-S'av.ni del kolovrata je i P°dofir* To Jc lesena reč, ' Rabi,] neka'iko klarinetu, bje rJe Predvsem za predebel* i Za kodeljo smo Km0 j povilo, čez katero k°lovn, PoložUi- K vsakemu »riaiih ie sodUo k 4-6 Prest; Vreten za povesma *a hoHln*Prav 101'ko večjih *e J^^no proio n»t« ™ prejo, nato pa največja ka'nec ;Prav majhna za SUH fogj in dva T ^ten ~a razlika v velikosti VelikeJ7M:a" napeljana od *aradi, r a' je bila nu>na divaMa?*čne dolžijle pre" Pri vr«,* k° Je Prešel j J**«*, hitreje se vrti 56 posuče. klen. retono iglo bolj se natakne na jena repetnici, ta se vloži v kolovrat in se na koncu, kjer je tuljava (to je širši, preluknjani del. skozi kau-rega teče nit na vreteno) privije z lesenim vijakom. Ta dsi kolovrata mora biti dobro* podložen s Tdobuče-vino, prav tako tudi vretena, da bolj tiho teče. »š tekija« pri velikem kolesu smo namazali s svinjsko mastjo, namestili vrvico na presel'j in jo priviti z vijakom, ki je vrhu kolovrata, da je pravilno napeta. Zdaj smo vzoli povesmo, mu odmotali vozle na konceh, ga s koželjem malo po-trepali in položila poprek čez kolona. Prazen kozel j smo držali vodoravno nad povesmom, z roko zajeli nekaj prediva, ga podolgem položili čez koželj, ne da bi se predivo pri tem odločilo od povesma. Koželj smo potem počasi vrteli z obema rokama; tako je predivo samo teklo nanj, vendar vedno le po dolgem, ne pa okrog kot nit. Bolj ko je bilo predivo na tanko navito, lepše se je predlo. Koželj smo nataknile na špico vrh kolovrata. Z ravba-rico (to je 10cm dolga žica s kljukico) smo skozi tuljavo potegnili z vretena začetno nit, pognali kolovrat in nit položili na povesmo, ki se ga je med sukanjem prijela. Z levo roko se nit rahlo vleče, z desno pa se naravnajo vlakna, da je nit enakomerna. Nit teče skozi tuljavo in preko perutnice čez »frčijo« ali kobilico imenovano leseno kljukico na vreteno. Frclja ali kobilica ima ime menda od tega, ker rada pade ven in skoči daleč proč. Rabi pa za to, da se nit navija po vsej dolžini vretena; ko je kupček niti visok 1 cm, se namreč frclja predene v naslednjo luknjico na perutnici in tako do konca vretena, potem pa spet nazaj, dokler ni vreteno zvrhano polino. Ce je nit padla s fre-Ije oz. je frclja odletela, se je nit navila okrog tuljave. To pa je vzelo prodici precej časa, dokler je nit spet uredila. Ce je bil vijak nad tuljavo preveč privit, se je nit preveč napela, ker jo je vreteno bolj vleklo nase, in konec niti je rad ušel nazaj na vreteno. Zato je bila ravba-rica vedno privezana z vrvico na kolovratu, da je bila pri roki. Vselej pa te nesreče nI bil kriv kolovrat. Posebno je nit rada uhajala, če so prišli fantje na prejo. Ko smo naprcdle A—6 vreten, smo namotale štreno na motovila. Posebno iglo na fe-senem držalu (rekli smo ji motavnica) smo vtaknili skozi vreteno. Nit smo privezali na kraju motovila, na eno od štirih prečnih palic. Mo-tovilo se je vrtelo s pomočjo lesene vinte. Vreteno smo z motavnico držale vodoravno in mirno pred motovilom, ki smo ga vrtele z desno roko. Ko je bilo vreteno prazno, je bila vsa preja z njega namo* tana na motovilu. Vsako vreteno je imelo na motovilu svoj prostor. Ko je bilo mo-tovilo polno, smo odvezale prvi konec, iz zadnjega pa smo naredile iz večkrat prepognjene niti močno prevezo, s katero smo prevezale štreno, jo potem snele z motovila, nekoliko zasukale in prepognile čez pol. Cc je bila preja pravilno posukana, se je kar sama lepo zavila. Pridna p redi ca je naredila tudi po več štren na teden. Včasih je bila navada, da so spretne predice predle le pražnjo prejo, učenke pa hodnično. Pozabila sem na tule. To je bilo najslabše predivo, ki so ga trli iz zmedenine in, vršičkov lanu potem, ko je bilo vse drugo otrto. Tule so ponavadi predli hlapci in pastirji. Zanje je bilo namenjeno tudi platno iz take preje. Rabilo je za rjuhe, pa tudi za hlače in srajce. Tako platno je bilo grobo; v njem je bilo še dosti pezdirja. Pravili so, da je biila taka srajca sila praktična in zdra* va za tistega, kdor jo je no sil; rekli so jim tulovke. Mi v Vinharjih tul nismo predli. Marija Frlic (Nadaljevanje) Gorenjski kraji in Ijucfje D1 GLAS * 8 STRAN SREDA — 15. JULIJA ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA REŠUJE ŽIVLJENJA Kronika PD Radovljica 1895-197« RESNICA O RAKU Ali je tak tumor zločest, ali je nevaren, lahko prepoznamo že zelo zgodaj, ko je še prav neznaten in omejen na eno samo mesto, pač takoj, da celice ali košček tkiva preiščemo pod drobnogledom. Pa ne samo, da lahko ugotovimo, ali gre za začetek zločestega tumorja, ko je še čisto majhen, temveč lahko v določenih primerih s tako preiskavo ugotovimo predra-kave spremembe. Z odstranjevanjem teh sprememb in dejavnikov, ki so jih izzvali, oreprečimo razvoj raka. Takšne predrakave spremembe pogosto ne dajejo nobenih znamenj; pa-ftsdr -že razvit rak pogosto poteka brez bolečin ali drugih znamenj. Zato je potrebno, da gre vsak moški nad 40 let in vsaka ženska nad 35 let po enkrat na leto na temeljit zdravniški pregled. Iz prakse vemo, da začne v teh letih pogostnost obolevanja za rakom naraščati, čeprav ni dobe, v kateri ne bi mogli /.boleti za rakom. Tak pregled, ki odkrije zgodnje oblike raka ali predraka-vo obolenje, je danes najboljša obramba proti raku. KAJ POVZROČA RAKA IN KAJ GA POSPEŠUJE? Znanost je odkrila že več dejavnikov, ki v določenih okoliščinah na tem ali onem organu povzročajo raka ali pa vsaj prispevajo k njegovemu razvoju, vendar danes še ne moremo odgovoriti, kaj natančno povzroča raka. Ne vemo, ali je dovolj, če učinkuje en sam tak dejavnik, ali je potrebno, da jih učinkuje več hkrati. Več je razlag, s katerimi skušajo raziskovalci razložiti nastanek raka, vendar pa nobena od njih ne more razložiti nastanka vseh vrst raka. Od vzročnih dejavnikov so nam danes znani naslednji: 1. Večkrat se ponavljajoči, dolgotrajni mehanični dražljaji na tkiva, npr. pojav raka na jeziku pri ljudeh, ki imajo škrbine, ob katerih se jezik večkrat rani, razvoj črnega kožnega raka iz materinih znamenj, če se obnje stalno drgne kak del oblačila. 2. Kemični vplivi — poznano je, da imajo delavci pri destilaciji premoga in nafte ter pri predelovanju azbesta pogosteje raka na pljučih in na koži, delavci v industriji anjilinskih barvil pa pogosteje raka na mehurju. (Se nadaljuje) Za večjo prometno varnost Obnašanje voznikov do pešcev Voznik je dolžan paziti na pešce, ki hodijo čez vozišče in opa/.ovaLi njihovo hojo, zlasti hojo otrok, invalidov ter starih in slabotnih ljudi. Iz previdnosti mora voznik ukreniti naslednje: # pred zaznamovanim prehodom za pešce mora zmanjšati hitrost vožnje, po potrebi ustaviti, tako da lahko pusti mimo pešce; % na križišču, na katerem je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali z znaki pooblaščenih oseb, mora voznik, ki zavija na bočno cesto, zadržati vozilo in pustiti mimo pešce, ki prihajajo na svoji poti po prehodu pred vozilo. Po potrebi pa je dolžan pred takim prehodom vozilo ustaviti; % če na križišču ni zaznamovanega prehoda, mora voznik, ki zavija na bočno cesto, pustili mimo pešce, ki so na predpisani način stopili na vozišče, jih ne sme ovirati in mora po potrebi ustaviti vozilo, da jih pusti mimo; % voznik ne sme ogrožati in ne ovirati pešcev, ki so na pločniku, na otoku za pešec, ali na delu ceste, ki je primeren za hojo pešcem; % voznik, ki vozi po pločniku, ko vozi iz garaže, z dvorišča ali s kakšne druge površine, mora pustiti mimo pešce, kj hodijo po pločniku^;; #l ■ <*■■ Voznik ottj>8f;4n »jšoža pešce, ki hodijo čez zazna-prehod lak rat, če voznik prisili pešca, da se mora naglo ustaviti ali naglo spremeniti hitrost hoje ali se vrniti nazaj. ! S Dr. J. Prešern: Ponatis z dovoljenjem uredniškega odbora Planinskega vestnika. Prispevek je bil objavljen leta 1955 v PV. _ 4 — V članku Iz Bohnja čez Komno v Sočo pripoveduje S. R(utar?), da je dne 21. VIII. 1893 g. Jože Ravhekar (dve leti kasneje član prvega društvenega odbora) markiral in v labirintu potov z vodnikom komaj našel pot v Sočo. Sicer pa jc društvo sprva markiralo pota v dolini, kasneje šlo na vse vrhove v okolici, postavljalo orientacijske table na najbolj vidnih mestih, npr. 1901 kar 70 naenkrat. O izvršenih markacijah se najdejo zelo obširna poročila iz dobe dr. Andrej ke. Nič ni novega pod soncem in množični ali skupni izleti niso pridobitev današnjih dni, obnesli se pa niso nikdar posebno, ker planinstvo že po svoji naravi vzgaja krepke individualnosti, ki hodijo rade svoja pota. Prva leta so še nekam uspevali, na obč. zboru 7. IV. 1907 v Boh. Bistrici pa že poroča dr. Vilfan, da se ne obnesejo več. Prvi tak izlet se je vršil l. VII. 1895 k Častitljivi jami nad Lipnico. Izletnike je tam sprejela domača godba. 14. VIII. 1898 je bil prirojen izlet 40 Radovi j ičanov na Triglav preko Volega petja, 29. VI. 1898 je bilo srečanje Soške in Radovljiške podružnice pri Savici. Udeležilo se ga je okrog 60 oseb. V pozdravnem nagovoru je poudarjal Roblek Pliiini-jev izrek: Turpe est ki patria vivore et patriam nescire — sramotno je živeti v domovini in je ne poznati. Nazdravil je soški posestrimi, za katero je ozdravljal dr. Karol Triller. Ta izlet je pozdravito Češka podružnica iz Prage in znani dofk-tor Jan Lego od tam. V istem času je sledil izlet na Stol in v Planico, 1905 pa izleti k Tomčevi koči, mimo Podkorena na Kranjski vrh in v Bistrico v Ziljski dolini na narodni ples. Najavljenih je bilo še nekaj drugih izletov, a poročil o njih ni. Vsekakor so se izletov po dolini udeleževali člani na kolesih, saj je v društvu ustanovljen kolesarski odsek že 1898. Na zabavni besedi v Radovljici 25. X. 1896 je predaval Ljudevit Stiasnv o Potovanju na kolesu v Beli grad ter po Do-navu v Odeso na Rusko, isti 1899 o potovanju po Ruskem, Josip Lavtižar 21. I. 1901 O severni Španiji, Aljaž pa 6. III. 1902 O novem hotelu v Vratih. Članstvo je v tej dobi obstajalo iz meščanskih slojev, obrtništva in inteligence, vsi ti sloji pa so bili prežeti z duhom, ki ga je širilo planinsko tudi kot narod noobrambno društvo. Kmetov v društvu ni bilo, pa tudi ne delavstva, ker imidustrijskega proletariaita takrat v tem kotu še ™i bilo. Zelo številno pa je bilo dijaistvo, ki je dobivalo brezplačne izkaznice za obisk koč. Dobro je to razvidno iz starih vpisnih knjig, ki pričajo, da je dijašrvo obiskovailo planine v velikem številu. Tiste izkaznice so se visoko obrestovale, ker so dale temelj tistemu kadru planincev, ki je pozneje prevzel vodeča mesta. Ko pregledujem sezname članov prav izza prvih ilet, ugotavljam, da so bili včlanjeni s in Rus Ivan. j|j O delovanju tega odbora "L^jti ^ toliko se ve, da jc na radovljisK jv pali&ču vzidal nagrobno ^'j^v*^ Korbarju, fin. komisarju na * . j|. ki se je ponesrečil na TBegunjŠo10 1916. j 'u 90 150 88 110 126 V soboto, 18. Julija, bo o*^ url v dvorani delavske un /Jjf v Radovljici, Linhartov trt ščlna) otvoritev razstave 0 i# planinskega društva Ra**Sl za razdobje ođ 1895 do W9- m I Prodam STVO °a Je> SOBNO POHI- za samsko sobo. Ogled -nicah, Kej žar jeva 7, Li i ?v Ustnika v oglasnem °ddelku 3121 Enodnevne piščance — lahko tudi samo petelinč-prodaja vsak torek Va»Inica Naklo Prodani tri GUME 550 x 16. rrstenik 2, Golnik 3122 Ugodno prodam 500 kg dro-finega KROMPIRJA. Zg. Bit-hil 48, žabnica 3123 Prodam 6 tednov stare JARANE _ nesnice. Brezar, *"*»J, Jezerska 59 3124 , prodam suhe BUTARE. Su-ha 40. Kranj 3125 poceni prodam staro mod-no, KREDENCO. Naslov v og.asnem oddelku 3126 zaradi selitve ugodno pro-& novi PISALNI STROJ, *f.0pED in SPALNICO v Kra-y• Ogled vsak dan od 10. do • Ure. Naslov v oglasnem 0udelku 3127 Ajdo za seme prodam. čir-e- Staretova 13, Kranj 3146 sALPrm nov ali obijen ME- oglasnem 3128 Restavracija La^P Šobec v Lescah ^akupuje novi Kr°mpir 8eot J£n osebni AVTO peu-račUtiT mercedes 220. V lirar, tudi karambo- PreddVoT°- Hot<™^ 12, P 31^9 6°0rt?ai?1 karamboliran FIAT 38> Maki tn,k 1961- Strahinj , UgOđn 3130 Visokn £ prodam FIAT 1300. Proll2' Šenčur 3131 *AvAv i °sebni AVTO KA-lUrJi čet nlk 1964- Vzamem ber>c:Ur ' Srednja vas 80, , Prodam 3132 2°°. W,°Sebni AVTO FIAT '?°0 km k 1960' Prevoženih ^a star^ ^° generalni, školj-• n- Ber„ e loti- cena 5000 )Mq 42 8ant Metka, Moše Pi-' ^rani 3133 restavracija ram p šober 77-580 restavracija 77 5O0.r recepcija Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1968. Potrata, Smledniška 122, Kranj 3134 Nujno poceni prodam ŠKODO, letnik 1966. Bodovlje 2, škofja Loka 3135 Sprejmem dekle na STANOVANJE, ki bi se zaposlila in ji pomagam dobiti zaposlitev. Kaplan, Ljubljana, Ga-ljevica 14 3035 Iščem SOBO v Kranju. Šalamun Marija, Zlato polje 3, Kranj, telefon 21-965 3136 ZATOSMIVE Mi Takoj zaposlim FANTA pri stroju za polnenje brezalkoholnih pijač. Stanovanje preskrbljeno. Sodavičarstvo škofja Loka 3137 Sprejmem dva VAJENCA za avtokleparsko stroko. Av-tokleparstvo, Košir, Hotema-že 12, Preddvor 3138 Sprejmem VAJENCA. Ambrož Vinko, avtoličar, Kranj, Luznarjova 13 3139 Sprejmem VAJENCA za mizarsko stroko. Svetel j, Šenčur 5 3140 RAZNAŠALKI-CA za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom za Tržič in Primskovo — Kranj, sprejmemo takoj. Dober zaslužek. Ponudbe sprejema ČGP Delo, podružnica Kranj Sprejmem VAJENCA za av-toličarsko stroko. Ambrož Anton, Smledniška 13 b, Kranj 3141 Iščem žensko za varstvo otroka v dopoldanskem času. Žontar, Kranj, Šorlijeva 22, novo naselje pri Vodovodnem stolpu 3142 POSESTI Kupim HIŠO ali dvosobno STANOVANJE v Škofji fcoki ali okolici. Ponudbe s ceno oddati pod »stanovanje« 3143 Zveza borcev NOV GORENJA VAS priredi tradicionalni partizanski tabor v žirov-skem vrhu na Javorču v nedeljo, 19. julija. Pričetek ob 13. uri. Igra godba TABOR. Za postrežbo in prevoz iz Gorenje vasi preskrbljeno. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo. Vabljeni! 3144 GASILSKO DRUŠTVO BITNJE pri Kranju priredi v nedeljo, 19. julija, tradicionalno VRTNO VESELICO. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel HENČEK in njegovi fantje, če bo vreme slabo, bo prireditev naslednjo nedeljo. 3145 Prosim fanta, ki je na kopališču našel ZAPESTNICO, da jo vrne Jamšku Viliju, Kranj, Titov trg 5 3147 CENTER ZA REHABILITACIJO IN VARSTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH SLOVENIJE ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Posebni pogoji: — ekonomska fakulteta I. stopnje in 3 leta prakse ali ekonomska srednja šola in 5 let prakse ali popolna srednja šola in 8 let prakse, — da kandidat ni bil kaznovan za dejanja po 55. členu temeljnega zakona o podjetjih in ni v preiskovalnem postopku. Kandidat mora predložiti vlogo s kratkim življenjepisom in dokazila, da izpolnjuje gornje pogoje. Rok za prijavo je 20 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni ob izteku razpisnega roka. Kino Kranj CENTER 15. julija premiera italij-špam. barv. filma SIERA NEVADA ob 16., 18. in 20. uri 16. julija premiera amer. barv. CS filma OBRNI SE, UBIL TE BOM ob 16., 18. in 20. uri 17. julija franc. barv. CS fiilm V ZNAMENJU MONTE CR1STA ob 16., 18. im 20. uri Kranj STORŽIČ 15. julija nem.-italij. barv. film POČIVAJ V MIRU ob 18. in 20. uri 16. julija itaMj.-špan. barv. tilm SIERA NEVADA ob 18. in 20. uri 17. julija amer. barv. CS Min, OBRNI SE, UBIL TE BOM ob 18. in 20. uri Tržič 15. julija premiera i tali j. barv. CS filma ŽELEZNI KAPETAN ob 18. in 20. uri 17. julija premiera amer. barv. filma CENA MAŠČEVANJA ob 18. i,n 20. uri Jesenice RADIO 15. julija amer. barv. CS film MAŠČEVALEC NA KONJU 16. julija amer. barv. filim MADAM X 17. julija franc. barv. filim VESELO LETOVANJE Jesenice PLAVŽ 15. juilija amer. barv. film MADAM X 16. —17. julija amer. barv film KRVAVI POKER Dovje-Mojstrana 16. julija amer. barv. CS film SOŠ — ZAKONOLOM Javornik DELAVSKI DOM 15. julija amer. barv. film KRVAVI POKER Kranjska gora 16. julija amer. barv. CS film MAŠČEVALEC NA KONJU Kamnik DUPLICA 15. julija amer. barv. film ZLATA MRZLICA ob 20. uri XX. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem v Kranju od 7. do 18. avgusta 16. julija amer. barv. film ZLATA MRZLICA ob 20. uri Radovljica 15. julija italij. barv. film DEKLE Š SAMOKRESOM ob 18. uri, 15. jlulija amer. barv. film TAJNI AGENT 077 ob 20. uri 16. julija amer. barv. film PIŽAMA ZA DVA ob 20. uri 17. julija zah. nemški film PEKEL V MANITOBI ob 20. uri ' C Bled 15. julija amer. barv. film NOVA OSEBA V PEKLU ob 18. in 20.30 16. juilija amer. barv. film NOVA OSEBA V PEKLU ob 18. in 20.30 17. julija amer. barv. film JUGOZAHODNO OD SONO-RE ob 18. in 20.30 •v Škofja Loka SORA 15. julija amer. barv. film SICILJSKA BRATOVŠČINA ob 18. in 20. uri 16. julija amer. barv. film VELIKI MAC LIN TOK ob 20. uri 17. julija amer. barv. film VELIKI MAC LINTOK ob 18. šin 20. uri ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL LJUBLJANA — JEZICA kreditira kandidate, ki se žele usposobiti za poklic: VOZNIK MOTORNIH VOZIL Pričetek pouka 7. 9. 1970 Informacije tel. 341-037 Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pij ade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek, račun pri SDK v Kranju 5151-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860, uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročni-na: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo Nesreče v zadnjih dneh V petek, 10. julija, nekaj pred enajsto uro zvečer se je pripetila prometna nezgoda vozniku motornega kolesa Francu Caru z Jesenic. Motorist j'; vozil od Plavža proti Javorniku zelo hitro brez luči. V križišču za Blejsko Dobravo je motorist sekal levi nepregledni ovinek in pri tem trčil v stoječi osebni avtomobil nemške registracije, voznik Pavel Berton-celj. Motorist in sopotnik sta po trčenju padla, pri tem pa je bil motorist ranjen na glavi. Škode na vozilih je za 6500 din. Na cesti prvega reda v Naklem je v petek nekaj po deveti uri zvečer voznik tovornega avtomobila Janez Svetek iz Do-brunj zadel Janeza Murovca iz Kranja, ki je nenadoma in nepričakovano prečkal cesto. V nesreči je bil pešec huje ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Na cesti drugega reda med Kranjem in Mengšem v bližini Bivja je v nedeljo, 12. julija, nekaj po polnoči voznik mopeda Alojz Gaspric iz Češnjevka zaradi vožnje po sredi ceste oplazil osebni avtomobil, ki ga je vozil Rudolf Krničar iz Dvorij. Voznik mopeda je bil v nesreči ranjen iti se zdravi v ljubljanski bolnišnici. V nedeljo, 12. julija, popoldne sta na cesti četrtega reda med Dovjem in Mojstrano trčila osebna avtomobila. Nesreča se je pripetila, ko je voznik osebnega avtomobila Ališič Kasim z Jesnic v nepreglednem ovinku vozil po levi strani in pri tem trčil v nasproti vozeči avtemobil nizozemske registracije, voznik Knubben Franz. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa je za 8000 din. Na cesti prvega reda na Polici pri Kranju je v nedeljo zvečer voznica osebnega avtomobila Alojzija Zupan iz Tržiča zadela Franca Kržišnika, starega 60 let, ki je z desne strani nenadoma stopil na cesto. V nesreči je bil Kržišnik huje ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V nedeljo zvečer se je na cesti med žabnico in Kranjem zaletel v drevo voznik osebnega avtomobila Jože Knific iz Prebačevega. Voznik je vozil vinjen in brez vozniškega dovoljenja, škode na vozilu je za 10.000 din. Na Jezerski cesti v Kranju jc okoli druge jure ponoči voznik kolesa s pomožnim motorjem Janko Krt iz Kranja zaradi vožnje v vinjenem stanju zapeljal z aesne strani ceste v levo in trčil v hišo št. 94. V nesreči jc bil voznik huje ranjen in se zdravi v ljubljanski polikliniki. L. M. ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanette&porfiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4286 ODDELEK. ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Lccchi št. 26/3, telefon 93-787 Naznanjamo žalostno vest, da nas je v 60. letu zapustil mož, oče, stari oče Anton Šal upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek popoldne z Visokega na pokopališče v Šenčur. Žalujoči: žena Ivanka, sin Zvone, hčerki: Anica, Ivka z družino. Visoko, Britof, Tupallče, Ljubljana, 14 julija 1970 Vožnja z »mačkom« Pred kratkim je postala pravomoćna sodba občinskega sodišča v Kranju, po kateri je bil Feliks Murn, star 36 let, doma z Zg. Jezerskega, šofer pri Sap Ljubljana, obsojen na 9 mesecev zapora pogojno za 3 leta. Odvzeto mu je bilo tudi vozniško dovoljenje za čas enega leta. Murn je bil obsojen zaradi povzročene prometne nezgode, ki se je pripetila 14. novembra lani pri mostu na Sp. Jezerskem. Voznik Murn je vozil avtobus, v katerem je bilo le sedem potnikov in sprevodnik. Tistega dne je bilo vreme zelo slabo, močno je deževalo. Pred mostom je — kot je voznik kasneje izjavil — volan nenadoma postal trd, skratka voznik ni mogel zaviti pravočasno na ozek most. Avtobus je najprej zadel leseno ograjo na mostu na desni strani, nato se je obrnil in treščil skozi levo ograjo v naraslo Kokro. Na srečo je sprednji del avtobusa ostal na bregu, tako da so lahko potniki prišli skozi razbito prednje okno avtobusa na breg. V nesreči sta bila voznik in sprevodnik ter ena potnica huje ranjeni, ostali potniki pa laže. Osnovna šola STANKA MLAKARJA ŠENČUR razpisuje delovno mesto UČITELJA GLASBENEGA POUKA za nedoločen čas. Pogoji: PRU ali P z diplomo. Stanovanja ni. Nastop službe 1. septembra. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični tn koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah Sodišče je pri izreku kazni upoštevalo, da je bil v nesreči voznik hudo ranjen ter da ni nesreče povzročil iz objestnosti, pač pa zaradi malomarnosti. Dan prej jc namreč Murn peljal dva potnika z Jezerskega vrha do Kazine. Ta dva sta ga iz hvaležnosti povabila na kozarec pijače. Šofer je šel tisto noč pozno počivat, zjutraj pa je moral vstati že ob pol petih. Neprespan in z »mačkom« je previdno vozil na svoji redni vožnji od Jezerskega do Ljubljane. Na tem delu poti, ki jo je v petih letih prevozil vsaj 5000-krat, jc zaradi rutinskega obvladanja vožnje šlo vse po sreči. Na povratku iz Ljubljane pa so se na šoferju že pokazale posledice prekratke noči in pa popitega alkohola. Zakon namreč določa, da voznik ne sme sesti za volan, dokler ima v krvi alkohol, če ni spočit in tako dalje. Kakih 6 kilometrov pred končno postajo j šofefr ju zbranost popustila, sama rutina pa ob spremenjenih pogojih vožnje (močno je lilo) ni bila dovolj za ovinkasto in nevarno cesto. Sodišče pri odmeri kazni ni upoštevalo, da je imel šofer v krvi, poi.em ko so ni u j° po nesreči odvzeli, kar 1,8 promila alkohola. Po nesreči so se namreč potniki ustavili v gostilni Kanonir. Huje ranjenemu šoferju je nekdo — v dobri veri, da mu bo koristilo, vlival v usta konjak. Ne le, da konjak Murnu ni koristil v -dravstvener0 pogledu, pač pa bi lahko imel precej večje nevšečnost* na sodišču, saj v času nesreče ni vozil pod vplivorti alkohola, pač pa s posledicami uživanja alkohola kakih deset ur prej. Sodišče seveda »post festum opitosti« & upoštevalo. L. M« Sodnik za prekrške v Radovljici je dvema krošnjarjema odvZe* tri polne torbe lesenih izdelkov. — Foto: Vidic Krošnjarjem odvzeta roba Pred kratkim sta dopotovala z Reke na Bled dva nio^a. ki sta na Bledu turistom prodajala doma izdelane lesene predmete. Ker nista hmla dovcljenja za krošnjarjenje, so J11 miličniki pripeljali pred sodnika za prekrške. Sodnik ju n kaznoval, temveč le resno opozoril na predpise. Krošnjari3 sta obljubila, da si bosta priskrbela dovoljenje za prodaj izdelkov. Že naslednji dan pa sta krošnjarja nadaljevala prodajo izdelkov v Bohinju, in to brez dovoljenja. Opozoril0; sodnika za prekrške očitno ni vplivalo na prodajalca, Zaraj\ tega ju je sodnik za prekrške kaznoval z odvzemom robe i0 vsakemu s po 15 dni zapora. J. V. Zahvala Ob bridki izgubi našega dobrega moža, očeta, dedka, brata in strica Pavleta Vodnika se od srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo darovalcem vencev, posameznikom in skupnostim, vsem dobrim sosedom za vso pomoč in skrb, šenčurskemu g. župniku Antonu Slabetu za spremstvo in osmrtne slovesnosti ter pevcem ki so pokojniku zapeli v slovo. Vodnikovi Prebačevo, Ljubljana, 13. julija 1970 Nešportno početje vodstva PK Triglav Ni se še polegla hokejska polemika v časopisih, že Je pri vratih nova afera. Tokrat je prišla na površje kritika na račun najboljšega plavalnega kluba v Sloveniji — kranjskega Triglava. Plavalna zveza Slovenije je ugotovila, da je PK Triglav v pretekli sezoni »pomla Jeval« svoje starejše pionirje In pionirke, s katerimi so nato neupravičene osvojili dobre rezultate na vseh zveznih in republiških tekmovanjih. Plavalna zveza Slovenije je že ukrepala In bo še. Ta nešportna poteza nekaterih odgovornih članov PK Triglav je vrgla slabo luč na ves plavalni šport in, če hočete tudi na telesno kulturo v Kranju. Težko bo vse to popraviti. Ni si lahko pridobiti »gleda, lahko pa ga je izgubiti. Res je škoda, da je to Prišlo na dan prav v letu, ko plavalni klub Triglav praznuje .M) letnico. Omenjena afera je prišla na dan verjetno zaradi notranjih trenj, oziroma nesoglasij v vodstvu kranjskega plavalnega kluba. Za Triglav je namreč na st«palo kar 13 mlajših in starejših pionirjev ter pionirk v kategorijah, v katerih ne bi smeli nastopati. Kaj pa mladi tekmovalci, ki bodo morali vračati neupravičeno pridobljena priznanja in diplome? Leta 1969 je kranjski plavalni klub friglav prejel tudi naj visje družbeno priznanje skupščine občine Kranj kot najboljša družbena organizacija za uspehe v klubu? Ob vsem tem se nam zdi, da ni prav valiti vso krivdo na bivšega trenerja. Za vsa dejanja v klubu je v končni fazi odgovoren predsednik. Dolgoletni predsednik kluba bi moral za vso to neodgovorno početje Posameznih odbornikov in trenerjev kluba vedeti. Vsekakor ni kriv za vsa ta dejanja le trener Franc Rebolj, 8aJ Je leta priznal na PZS, da jc dal nepravilne podatke le za tri plavalce. Kdo pa je potem »pomladil« nadaljnjih 10 plavalk In plavalcev? Kratke novice Uspela mladinska regata na Bledu Na trad'cionaincm tekmo-Va!". u x hitrostnem smuča-°i» v Cervitriji sta nastopila ;UJ dva Gorenjca. Jeseničan JTOl Gašperšič je s 171,4 krn na uro postavil nov jugoslovanski rekord in zasedel 8 mesto. Izkazal pa se je Sg) bivši rekorder Andrej M>nar, ki se je uvrstil na 24. mesto in je dosegel hitrost 168,4 km na uro. Na armadnem prvenstvu ljubljanskega področja v rokometu jc prvo mesto osvojila ekipa kranjske garnizije. Kranjski vojaki pa so bili uspešni tudi na tekmovanju v odbojki, kjer so tudi zmagali. Po hudem nočnem neurju je bilo Blejsko jezero v nedeljo rahlo razburkano. Na gladini jezera so se namreč pomerili veslači v mednarodnem mladinskem šesteroboju za memorial Borisa Kocjaa-čiča. V vseh šestih disciplinah — skifu. dvojcu brez krmarja, dvojcu s krmarjem, double scoullc, četvercu brez krmarja, četvercu s krmarjem in osmercu so imeli največ uspeha veslači Istre, ki so zmagali tudi v ekipni konkurenci. Na drugem mestu pa je pristala ekipa Slovenije, ki ima samo točko manj. Strelsko tekmovanje v Predosljah Na zasilnem strelišču v Valjavčevem logu na Suhi pri Predosljah je bilo v nedeljo tekmovanje za prehodni pokal, ki ga je organizirala domača strelska družina v počastitev 4. julija, dneva borca in 22. julija, dneva vstaje slovenskega naroda. Tekmovanje je uspelo, saj se je prijavilo kar 16 ekip. Vsak tekmovalec je streljal z zračno puško, malokalibrsko pištolo in maloknlibrsko puško. O uvrstitvi je odločal seštevek krogov, doseženih v vseh treh"disciplinah. Ekipno je zmagala ekipa Iskre, ki je dosegla 1217 krogov. Druga je bila strelska družina Stane Kovačič s Primskovega, ki je zbrala 1194 krogov, tretja pa je bila ekipa Save, ki je pristreljala 1142 krogov. Med posamezniki pa je bil najboljši Franc Naglic, ki je zbral 424 krogov, drugi je bil Vinko Frelih s 414 krogi, tretji pa Franc Peternolj s 413 krogi. — jk Vrstni red: četverec s krmarjem — I. Slov lilija, 2. Istra, 3. Benetke, četverec brez krmarja — 1. Istra, 2. Julijska Krajina, 3. Slovenija, double scoull — 1. Dunaj, 2. Koroška, 3. Slovenija, dvojec s krmarjem — 1. Koroška, 2. Julijska Krajina, 3. Benečija, dvojec brez krmar- ja — 1. Koroška, 2. Slovenija, 3. Julijska Krajina, skif — 1. Julijska Krajina, 2. Koroška, 3. Dunaj, osmerec — 1. Istra, 2. Slovenija, 3. Julijska Krajina. Ekipno: 1. Istra, 2. Slovenija 3. Julijska Krajina, 4. Koroška, 5. Dunaj, 6. Benečija. — dh Tudi letos plavalna šola v Kranju V petek ob 9.30 bo začela delati letošnja plavalna šola za otroke. Starši, prijavite svoje otroke v plavalno šolo, kjer bodo pod strokovnim vodstvom vaši otroci pridobili osnovne veščine plavanja. Vpisovanje v plavalno šolo je vsak dan na letnem bazenu pri voditeljici plavalnega kluba Triglav Branki Mihelič od 8. do 10. ure in od 18. do 20. ure (prav tako na letnem bazenu v Kranju). Zamudnike bomo sprejemali do torka, 21. julija. Tečaj bo trajal približno 14 dni. šola bo vsak dan, razen nedelje, od 9.30 do H. ure. Vpisnina 10 N din. Izjava predsednika plavalne sekcije »V svojem imenu izjavljam, da sem si od leta 1964 pa do letos vseskozi trudil vnesti v delo Plavalnega kluba Triglav Kranj poštenost in tovariške odnose z vsemi plavalnimi klubi v Sloveniji in državi. Z vsemi klubi in s Plavalno zvezo Slovenije kot s Plavalno zvezo Jugoslavije smo do zadnjega imeli iskrene in tovariške odnose. Nikdar ni upravni odbor Plavalnega; Kluba Triglav odobraval niti tujih, še manj pa lastnih ne-športnih izpadov posameznikov, zato je nas, dolgoletne športne delavec, toliko bolj prizadejala nespametna in »otročja« odločitev našega bivšega trenerja, da je nekaj svojih tekmovalcev prijavljal za mlajše kot so dejansko bili. Posledice tega dejanja, ki mu je botrovala skrajna naivnost kršilca, danes čutimo vsi, saj očitki in krivda pada na celotni klub, čeprav pri tem ne nosi nobene krivde, razen krivde prevelikega medsebojnega zaupanja. Sicer pa počakajmo na razsodbo disciplinske komisije IVs Igtr Slavec I. zvezna vaterpolska liga T»' Cj.av : Jadran (H!M) 2 : 2 20O0. !t* ~~ Ietni bazen- s°dn|k Knežević (Split), gledalcev sta bil re Baklcrman, Mohorič za domačine, za goste pa N ,a uspešna Brajevič ter R. Prlalnovič. v ^^otvoritveni tekmi v domačem bazenu so se Triglavani Verjct. ''ek /vcčer srečali s tekmecem, ki se bo po vsej ■'adraruHn' ^°r'' za mcsto v sredini lestvice s hercegovskim 'ahko~Ć|ala Sta se enakovredna tekmeca. Že v prvi četrtini bi nost :^OITlačini povedli, saj so imeli igralca več. Toda mož-gostje °sta'a neizkoriščena. Prednost igralca so imeli tudi nega yV t*rug' četrtini. Tudi njim ni uspelo premagati odlič-dveh F' ^'"^'J3- T'ctja četrtina je bila repriza prvih je Uo koji so bili po enkrat v prednosti. V tej četrtini pa se ljali čo, om.nasmehnila športna sreča, saj so gostje zastre- v naslednjem napadu so doma-Sovcj sn Nekaj minut pred koncem so simpatični Hcrce- konc Povet,li Na semoforju je bilo le še dvajset sekund Prekršj,3 Sre^anJa- Triglavani so bili v napadu. Zaradi hudega *a stre.a Je sodnik Kneževič dosodil četverec v njihovo korist. taJii|. Tak0 ^C Popravil odlični Mohorič, ki tudi to pot ni za-v bork0 80 domačini v domačem bazenu iztržili prvo točko 'utrl obstanek v ligi. uta t' v četrttk, gostuje v Kranju ekipa dubrovniškega ° tekmo bo prenašala tudi Ljubljanska televizija. D. Humer zadnji pa smo gledali ogorčen boj za zmago. Najbolji! kranjski vaterpolist Viki Mohorič tudi to pot ni zatajil. Tako kot v srečanju z Mit dostjo In Partizanom Je premagal vratarja iz četverca. — Foto: F. Perdan ■n Zlate, srebrne bronaste značke železničarjem V okviru praznovanj 25. letnice osvoboditve so 10. julija v prostvorih Kazine na Jesenicah podelili zlate, srebrne in bronaste značke delavcem, ki delajo pri železnici 30, 20 ali 10 let. Sklep o podelitvi značk je sprejel delavski svet pri Združenem železniško transportnem podjetju na Jesenicah. Sekcija za vzdrževanje proge je dobila 8 zlatih, 78 srebrnih in 70 bronastih značk. Delavcem kurilnice na Jesenicah so izročili 6 zlatih, 65 srebrnih ter 51 bronastih priznanj. Delavci na železniški postaji so prejeli 20 zlatih, 78 srebrnih in 70 bronastih značk. Predstavnik sekcije za zveze in varnostne naprave Je svojim dolgoletnim sodelavcem izročil 2 srebrni in 4 bronaste značke. Slavljence so pozdravili tu'!i predstavniki družbenih organizacij z Jesenic in predstavniki Združenega transportnega podjetja i/ Ljubljane. B. B. Za plodnejše medobčinsko sodelovanje Nadalje so sklenili da sfl sestaneta komisiji občinskih skupščin Domžale in Kamnika za srednjeročni načrt razvoja občin. Po teh razpravah bosta občinski skupščini imenovali skupni iniciativni odbor za ustanovitev medobčinskega sveta za občini Kamnik in Domžale. Izvršna odbora občinskih konferenc SZDL Kamnika in Domžal sta na skupnem sestanku pretekli teden podprla zamisel o ustanovitvi medobčinskega sveta. Dogovorili so se za tesnejše sodelovanj* na področju razvoja kmetijstva, gospodarstva in kulture. Na socialistični zvezi * Kamniku pravijo, da medobčinsko sodelovanje ni samo skrb občinskih vodstev, am-pak tudi občanov. Zato bodo o tem razpravljali tudi P° krajevnih skupnostih in "a zborih občanov. J. Vidic V okviru razprav o srednjeročnem načrtu razvoja občine v Kamniku razmišljajo in iščejo pota za tesnejše medobčinsko sodelovanje. Razlog je v tem, ker Kamnik niha med Gorenjsko, Zasavjem in širšim ljubljanskim področjem. Naslednji primeri to jasno povedo: Občine Litija, Domžale in Kamnik imajo skupni Zdravstveni dom in lekarno s sedežem v Kamniku. Prek zveze komunistov so vezani na občine bivšega ljubljanskega okraja, in sicer na občinske konference ZK občin Domžale, Vrhnika, Logatec, Cerknica, Grosuplje, Ribnica in Kočevje. Socialistična zveza se udeležuje rednih posvetovanj, ki so redno v eni izmed gorenjskih občin. Predsedstvo občinske skupščine je vključeno v medobčinski svet za Gorenjsko. Družbenopolitične organizacije želijo razčistiti vprašanje medobčinskega sodelovanja glede srednjeročnega programiranja razvoja občine. V Kamniku so složni v mnenju, da je največ skupnih točk z domžalsko občino. Na nedavnem sestanku predsednikov občin in družbenopolitičnih organizacij kamniške in dom žalske občine so sklenili, da se v naslednjih dneh sestane-jo vsa občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij (socialistična zveza, sindikat, mladina), in to posebno v Kamniku in posebno v Domžalah. Na teh sestankih bodo razpravljali o tesnejšem sodelovanju med družbenopolitičnimi organizacijami kamniške in domžalske občine. Šah Sire dvanajsti Na letošnjem mladinskem šahovskem prvenstvu Slovenije je nastopil tudi Kranjčan 'Peter Sire. Med 24 mladinci je osvojil dvanajsto mesto. Na prvenstvu bi moral sicer nastopiti Franc Naglic, ki je bil zmagovalec prvenstva Kranja, vendar je bil zadržan. St. Otvoritveno tekmo I. zvezne vaterpolo Hge v kranJ' s k oni letnem bazenu si J* ogledalo nad 2000 gledalcev. Le ti so navdušen0 bodrili svoje ljubljence-Foto — F. Perdan