Iz dnevnika mladega 
Šiškarja
Četrtek
Pri nas doma smo se sklenili iti pomla-dansko čiščenje v smislu lepšega odnosa do okolja. Ker se meni tozadevne akcije dokaj fučkajo, mi je ata obljubil, da bo ves denar, ki ga bom dobil za na odpadu prodano kra-mo, ostal v mojem žepu. In če sem se samo spomnil na atetovo omaro, kjer hrani dele-gatska gradiva, se mi jc zazdelo, da sem že bogataš...
Spravili smo se torej na pranje, biksanje," potnetanje, brisanjc, stran metanje, prekli-njanje in podobne sladkosti. Najbolj fino je bilo, ko se je ata spravil nad svojo omaro. Takoj sem opazil, da je cel kup materialov nekam lepo zložen in prenekateri čelo še v originalni kuverti. Krasno. Tam na občini se matrajo, pišejo, sestavljajo, daljšajo, do-dajajo, tiskajo, spenjajo, lepijo znamke — ata pa vse skupaj pok na kup in basta.
»Saj nisem nor, da bi prebiral vse tiste kilograme, ki mi jih pošiljajo,« je rekel ata, ampak vseeno mislim, da mu je bilo kar ma-lo nerodno, saj je navsezadnje naš delegat. Ampak čisto kriv pa tudi ni, kajti če bi bil jaz delegat, bi verjetno isto počel. Občinci namreč mislijo, da so za informiranje dels-gatov že čisto vse storili, če jim potisnejo v kuverte kilogram ali dva papirja.
Mama je vprašala, kaj bomo s tolikim pa-pirjem in v istem hipu predlagala, da bi ga kar obdržali in bi ga koristno uporabili doma, toda se je ustrezni eksperiment čisto izjalo-vil. Oken se s tozadevnim papirjem ne da či-stiti, ker je pretrd, in kot tak tudi za one stvari ni primeren ter je, opozarjam, za te reči celo nevaren, ker ima zaponke.
Atu sem rekel, naj se na naslednji seji oglasi in pove, naj tiskajo manj materiala, če pa ga že tiskajo, naj ga na mehkejšem papirju, toda sem dobil focel za uho. Jaz že vem, zakaj. Vem, da je ata na sejah vedno tiho in da bi mu bilo nerodno, če bi prvič muksnil ravno v zvezi s kvaliteto papirja. Ampak eden bo nekoč moral nekaj rcsnega muksniti v zvezi s tem!
Petek
No, gotovo vas silno zanima, kaj se je zgo-dilo z mojo denarnico, ko sem vso nabrano kramo zapeljal na odpad ... Ena figa! Tako malo so mi plačali, da bi najraje vse skupaj pograbil in odpcljal v potok (kar pa spet ni lepo). Ko bom jaz delegat, bom že povedal ta svoje tistim, ki imajo vse to na vesti...
                                                     Srečko