Št. 593. : Posamezna številka 6 vinarjev : ■JUTRO* Huj« v««k da« — Mi ob nedeljah ia pnaaiidk — ab S. zjutraj, ob ponedeljkih ob M. do-. pekha. — NanbHu znala: v Ljubljani v upravništvu »K 1*10, s dostavljanjem na dom K 1*50; a poit« i K »—, polletno K 10-—, Četrtletno K 5 —, K 1W. Za inoaemstvo celoletno K 80’—, < Telefon številka 303. s V Ljubljani, sobota dne 21. oktobra 1811. Leto II. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. 11 11 : Posamezna številka 6 vinarjev s Uredniitvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici a Dopisi se poSiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Neiranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n* vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem' oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Italijansko -turška vojna. Vojna se nadaljuje. Turška poslanska zbornica j'e vo-tirala sedanjemu kabinetu Asim bej s precejšnjo večino zaupnico, toda le K d pogojem, da nadaljuje boj proti lijanom z vso odločnostjo. Vojna se bo torej nadaljevala in se tudi mora nadaljevati, ker zahteva to tur-ški narod in njega narodni ponos. Turki so se sicer že sprijaznili z mislijo, da bo njih boj proti Italijanom brezuspešen, vendar pa čakajo ugodnega trenotka, da se jim izpolni edina želja, da bi Italija pripoznala vsaj turško suvereniteto nad Tripolisom. Oni upajo, da bo dolgotrajna vojna utrudila tudi Italijane in prisilila italijansko vlado, da sprejme to edino turško zahtevo. Toda tega ne bodo nikdar doživeli. Italijani stoje namreč na stališču, da Turki vsled dosedanjih neuspehov ne morejo zahtevati suvere-nitete nad Tripolisom niti kake denarne odškodnine. Tega prepričanja so tudi velevlasti. V zadnjem času razširjajo Turki naravnost neverjetne vesti o italijanskih porazih. Turški časopisi namreč zatrjujejo, da je dose-daj padlo že približno 1700 italijanskih vojakov v Tripolisu. Te vesti prihajajo večinoma iz mladoturškega tabora. Mladoturški komite skuša nahujskati Turke k najskrajnejšemu odporu proti Italijanom in to ne brez uspeha. V mnogih pokrajinah je že napovedana sveta vojna proti Italijanom. Različni poglavarji turških rodov zbirajo vojake in stavijo carigrajski centralni vladi tudi denarna sredstva na razpolago. Prodiranje Italijanov v notranjost Tripolisa še ni pričelo. Italijanska armada sedaj še pridno utrjuje mesto Tripolis in gradi tudi nove utrdbe. Ko bo to delo dokončano se prične prava vojna. Italijanska ekspedicijska armada je že vsa izkrcana in preskrbljena tudi izvrstno z vsemi potrebščinami. Posamezni turški vojaški oddelki se neprestano ponoči pojavljajo pred mestom Tripolisom, toda Italijani so še vedno odbili vse napade. Sicer pa ti napadi tako nimajo nobenega pomena, ker se jih glavna turška armada ne udeležuje. Nesrečo imajo Italijani le pred Demo, katere kljub velikanskemu naporu še dosedaj ne morejo zavzeti. Napravili so že tri napade, toda vedno brez uspeha. Turške obrežne baterije so jih vedno pognale nazaj. Laško brodovje križari sedaj po Egejskem morju. Kaj namerava, ni znano. O turškem vojnem brodovju pa sploh ni nikakih informacij. V odprto bitko se nikakor ne more spustiti, ker bi bilo takoj uničeno. Omejiti se bo moralo samo na čuvanje turškega obrežja. V naslednjem podajamo najnovejša poročila z bojišča. Derna in Bengazl sta padla. Rim, 20. okt. Iz Tripolisa se poroča, da je italijansko brodbvje pod vodstvom admirala Aubryja danes bombardiralo Derno in Bengazi in obe pristanišči zasedlo. Admiral Aubry je že včeraj zvečer ob 6. uri zahteval kapitulacijo, v kar pa Turki niso hoteli privoliti. Odlok je bil nato podaljšan do 6. ure zjutraj. Italijani so že ponoči skušali zasesti mesto, toda silen vihar je preprečil vsako izkrcanje. Proti jutru je brodovje otvorilo na Derno bombardma. Turki so se umaknili. Med bombardiranjem so Italijani najprej izkrčali mornariško vojaštvo, nato pa regularno armado. Turki so pričakovali Italijane za mestom in jih napadli. Toda Italijanom se je po hudem naporu posrečilo predreti turške čete in jih pognati nazaj. Proti večeru so se v Derni uprli arabski prebivalci, nakar so Italijani bombardma ponovili. To je pomagalo. Sedaj je Derna v rokah Italijanov in vlada v pristanišču popoln mir. Spopadi pred Tripolisom. Carigrad, 20. okt. „Sabah“ poroča o ponovnih spopadih med italijanskimi in turškimi vojaki pred Tripolisom. Italijani neprestano prodirajo v notranjost in so dospeli že 10 km od Tripolisa. Demonstracija italijanskega brodov-ja pred Carigradom. Pariz, 20. oktobra. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da so velevlasti odobrile načrt italijanskega bro-dovja, ki namerava demonstrirati v Egejskem morju. Za slučaj, če Turčija ne prizna aneksije Tripolisa po Italiji, se prikaže italijansko brodovje tudi pred Carigradom, kjer bo demonstriralo proti Turkom. Turške torpedovke odplule v Egejsko morje. Carigrad, 20. oktobra. Turška torpedna flotila, ki se je dosedaj nahajala v Dardanelah, je vsled vesti, da se je italijansko brodovje pokazalo pred otokom Rodom, odplula v Egejsko morje. Razdelitev orožja med mohame-dance v Stari Srbiji. Belgrad, 20. oktobra. Srbska vlada je pri Porti protestirala proti temu, da turške oblasti razdeljujejo med mohamedance v Stari Srbiji orožje. Porta je odgovorila, da so vse tozadevne vesti popolnoma izmišljene. Spominjajte se prekoristae družbe st. Cirila in Metoda, 94ICHEL ZEVACO: Italjansko vseučiliščno vprašanje in Slovenci. Dunaj, 18. oktobra 1911. V včerajšnji seji državne zbornice je vlada s svojimi strankami doživela malo presenečenje. Italijanski poslanec Conci je stavil predlog, da naj se italiansko vseučiliščno vprašanje razpravlja pred proračunsko debato. Ta predlog je bil, kakor sem že telefo-nično poročal, tudi sprejet Za predlog so glasovali tudi Slovenci. Vprašal bi se marsikdo zakaj? Vsak pameten človek bi si odgovoril na to vprašanje takole: Slovenci hočejo.s svojim glasovanjem dokumentirati svoje kulturno stališče napram italijanskim kulturnim zahtevam, drugič hočejo ob ti priliki p o d v z e t i akcijo, da sproži-jo na novo akcijo o slovenskem vseučilišču. Seveda, tako bi mislil vsak pameten človek, drugače pa sodijo oni, ki zastopajo slovenski narod na Dunaju. V »Slovenski Narod* so poslali razloge, zakaj so glasovali za italijanski predlog. I n t i ra z1 ogi s o ta k i, da se lahko za večne čase ovekovečijo v sramoto slovenske delegacije na Dunaju. V teh razlogih se namreč pravi: mi glasujemo zato za italijanski predlog, da ponagajamo Nemcem. Drugič pa zato, da ob priliki debate »ožigosamo" italijansko kulturo I Ako to ni perfidnost, ki kriči do neba, potem preneha pač vse! Kaj je mar slovenski delegaciji na Dunaju slovensko vseučiliščno vprašanje, kdo se zmeni za take malenkosti, rajše ponagaja Nemcem, terožigasa italijansko kulturo! sKakor otročji in slovenske delegacije vreden je prvi razlog, tako naravnost nesramen in za slovenski narod sramotilen je drugi razlog I Mi obsojamo nelojalno in zahrbtno politiko tržaških Italijanov proti Sloen-ce m , o n o p o 1 i t i k o, kijovo-dijo narodni renegati in poulična druhal, obsojamo jo ravno tako, kakor jo obsoja oficijelna Italija, kakor jo je že obsodilo mnogo uglednih Italijanov iz kraljevine! A da bi se Slovenci na Dunaju rogali italijanski kulturi, oni kulturi, ki se ji klanja ves civilizirani svet, tega pač ne moremo mirno gledati. Rogati se oni italijanski kulturi, ki je dala prvi impulz hrvatsko-dal-matinski kulturni epohi, rogati se kulturi, ki je za Jugoslovane eminentnega kulturnega pomena, to mo-ra pač storiti le človek, ki sploh neve, kaj je to kultura. Nepopisne so krivice, ki jih za-grešuje tržaška kamarila nad Slovenci, ljudsko štetje je dokazalo, kako bru- Revolucija na Kitajskem. Guverner Juanšikaj. Dr. Sunjacen. Duša kitajske vstaje v južnih provincah je dr. Sunjacen, ki se je šele pred kratkim vrnil iz Evrope v svojo domovino. On se je tudi proklamiral za prvega predsednika kitajske republike. Dr. Sunjacen je živel dolgo v Evropi in posebno na Angleškem, in zdaj seveda porablja svoje prejšnje zveze v okrepitev svojega vpliva. Dr. Sunjacen je previdno poslal svojo rodbino da jo obvaruje pred preganjanji, v Honolulu. Njegov najstarejši sin študira v Ameriki. Kakor se poroča, imajo vstaši na razpolago mnogo denarja in tudi dosti dobro organiziranih čet, ki se vsak dan večajo. Poveljnik armade, vojaški guverner Juanšikaj najbrže ne bo imel lahkega dela, če bo hotel zatreti vstajo. On je danes najvplivnejši mož na Kitajskem. Podal se je že na jug, da prevzame vodstvo operacij proti vstašem. talno so nastopali Italijani proti Slovencem, ali v kulturnem vprašanju nastopati s takimi razlogi, kakor je storila to slovenska delegacija, znači fri-volnost prve vrste! Slovenska delegacija na Dunaju, ona delegacija v kateri sedi poleg Špinčiča Gostinčar, poleg Mandiča Demšar, poleg Laginje Brenčič, ta delegacija bo ožigosala italijansko kulturo! Ta delegacija hoče blamirati slovenski inteligentni narod z največjo infamijo, rogati se hoče italijanski kulturi. V proračunskem odseku je obstruiral proti italijanski fakulteti Gostinčar, naj torej še v plenumu nastopa on ter naj kot reprezentant slovenske kulture ožigosa italijansko kulturo! Naši narodni sovražniki nam tolikokrat očitajo, da smo narod brez kulture, a sedaj naj se blamiramo pred svetom še s tem, da se norčujemo iz tisočletne kulture! Za slovensko vseučiliščno vprašanje, za življensko vprašanje slovenskega naroda ta delegacija nima besede, samo Nemcem hoče malo ponagajat), samo ožigosati italijansko kulturo, ki ima s politiko tržaških renegatov skupno toliko posla, kakor Gostinčar s kulturo! Italijani bodo dobili svoje vseučilišče, ako tudi naša delegacija še tolikokrat ožigosa italijansko kulturo, a mi Slovenci bomo ostali praznih rokI Doma se zapravlja vseli čiliški fond, a na Dunaju se v vseučiliščni vprašanju nagaja Nemcem in ožigosa italijanska kultura! Tako daleč je torej dospelo slovensko vseučiliščno vprašanje! Nekdaj so bila vsa usta polna o raznih kompromisih in junktimih, a danes se ne zmeni naša delegacija več za svoje obljube! Blamirati nas hoče pred vsem kulturnim svetom, pokazati nas hoče kot narod, ki se ne zaveda pojma kultura 1 To smo morali povedati, p a n a j v p a r 1 a m e n t u ožigosa italijansko kulturo Gostinčar ali pa Rybšf! Izdajalci. „Pri nas mora biti, ker smo majhen narod, vsak narodnjak velik značaj." Davorin Trstenjak. Grki imajo svojega Efialta, Srbi Vuka Brankoviča, mali narod slovenski pa kar celo galerijo javnih in tajnih narodnih izdajic. Tip javnih renegatov se nahaja ponajveč le še na Koroškem in Štajerskem; na Kranjskem je takorekoč že izginil. Samo redke izjeme so še. Vdomačil pa se ie tembolj nek drug tip, namreč tip prikritih renegatov, ki je veliko večje zlo in nesreča za narod kot pa prvi. Ta novi tip tvorijo elementi, ki se izdajajo v javnosti sicer za Slovence; češče kadar vidijo, da jim to ne škoduje, se kaj radi širokoustijo s frazami o rodoljubju in narodnosti. Kakor hitro pa vidijo, da bi jim moglo to le količkaj škodovati, ipozabijo* na svojo narodnost. LISTEK. Ljubimca beneška. Dženaro je odpiral oči in ušesa nastejaj ter stregel na vsako besedo, na sleherno gesto. Ušel mu ni noben smehljaj, nobeno mrmranje. Številni oficirji, ki so bili , tu navzoči, so se razgovarjali o veliki slavnosti, ki se bo vršila 1. februarja. In ker je Džennaro vedel, kaj se kuha, je prav dobro razumel skrivne pomene besed, ki so budili od hipa do hipa bučen grohot. Rožljali so z meči, drzno kakor vojaki vobče, kadar se čutijo gotove bližnje zmage. V beneški republiki je Foskari predstavljal to, kar imenujemo civilni element: visoko gosposko, veletržce in brodo-lastnike. Altieri je zastopal armado. Ljudstvo pri tem ni pomenilo nič več, nego pomeni dandanašnji. Ljudstvo pomeni le takrat kaj, kadar začne rjuti in kazati zobe, za zgled naj bo velika revolucija na Francoskem. Takrat leži mahoma na trebuhu visoka gosposka, armada, oblastniki, buržoazija in popovščina . . . Toda te prilike so redke: zgodovina jih beleži z začudenjem ... in gre mimo njih. H Gvidu Džennaru, ki se je delal prav majhnega in ponižnega, je pristopil lakaj in ga vprašal precej osorno, kaj želi. —• Poslan sem k ekselenci generalnemu kapitanu z važnim sporočilom, je odgovoril Džennaro. — Kdo vas pošilja? — Moj predstojnik, policijski načelnik Gvido Džennaro. — Dobro. Počakajte tu. Uro nato so odvedli Gvida Džennara v kabinet generalnega kapitana. — Vi prihajate od Džennara? je vprašal Altieri, ne brez prikritega nemira. — Nočem vas varati, je dejal policijski načelnik. Jaz sam sem Džennaro. — Ah, zdaj vas spoznam . . . toda zakaj . . . — T° preoblečenje? Stara navada. In poleg tega, neljubo bi mi bilo, če bi drugi videli, da sem prišel k vam. Imam vam zaupati nekaj tajnega. -—■ Izvolite! je dejal Altieri in pokazal Džennaru stol. Obenem je potegnil bodalo in se začel mašinalno igrati z njegovim ostrim rezilom. Džennaro se je nasmehnil. Altieri je čakal z naraščajočo skrbjo, pripravljen, da zabode policijskega načelnika ob najmanjšem sumu. Džennaro pa je izpregovoril nenadoma: — Kaj bi rekli, če še nocoj aretiram Rolanda Kandi-ana? ... Altieri se je stresel; oči so se mu mračno zasvetile. Džennaro se je zopet nasmehnil in nadaljeval: — Nisem namreč hotel izvršiti tega važnega dejanja, od katerega zavisi toliko raznih interesov, ne da bi prej govoril z vami. — Ali ste z dožem že govorili? je vprašal Altieri živahno. — Ne še. Mislil sem, da ste vi prvi, ki ga treba obvestiti ... Altieri se je mračno ozrl na policijskega.načelnika. Vedel je, da je Džennaro vdan dožu, ali vsaj mislil si je tako. Že dolgo časa je bila njegova prva skrb, umikati se zasledovanju tega človeka . . . Kaj hoče zdaj od njega? ... Ali hoče vohuniti ? . . Zakaj mu je vrgel Kandianovo ime, kakor vrže ribič ščuki živo vodo? — Kako to, je vprašal z nekakšno hladno jezo, da prihajate s to novico k meni prej nego h komu drugemu? Kaj me briga republičanska policija? Ali sem jaz njen načelnik? . . . Ah, veste kaj, gospod: če bi bil to, bi bil Roland Kandiano že zdavnaj obglavljen. Izdajalec, upornik, poglavar roparjev — pa se je predrznil hoditi po Benetkah! . . . — In se še predrzne 1 je dejal Džennaro mimodušno. Altieri se je zdrznil. — Kaj iztika tod ? Česa išče ? je zarohnel, stiskaje svoje bodalo. — No, vidite, da imate povod, zanimati se za usodo Ro- Pisama-UNIVERSAL-agenture : M. MULLEY i-d , i^edi in zalo« e lini popolni lovenski landa Kandiana . . . Pozdravili ste me na tak način, da bi mo ral vstati in iti . . . če vam ne bi bil preveč prijatelj . . , — Da. Ali se čudite? ... In vendar je resnica . . . Verjemite, znano mi je marsikaj . . . Marsikaj kakšnega? je kriknil Altieri in prebledel. — No . . . takšnega, kar se tiče Rolauda Kandiana. Znano mi je predvsem vaše osebno in opravičeno sovraštvo do njega. Dajte, govoriva odkritosrčno ... Prvi in glavni dokaz moje odkritosrčnosti je ta, da vas potrebujem . . . kasneje vam povem, v kak namen . . . — Kdaj? je vprašal generalni kapitan zasoplo. — Čez mesec dni . . . morda tudi že čez dva tedna . Predvsem pa odpotujem iz Benetek . . . Karkoli se zgodi medtem, ničesar nočem vedeti . . . ali aretirajo Kandiana, ali ga puste v svobodi . . . ?li če se zgodi kaj drugega — meni bo neznano ! — Vi odpotujete iz Benetek ? Ali smem vedeti, zakaj ? — Samo zato, ker se nočem mešati v reči, ki se bodo godile, in nočem vedeti ničesar. Altieri je planil pokoncu. Zdaj je bil prepričan, da je zarota znana policijskemu načelniku. Stopil je k njemu. — Če bleknem samo eno nepotrebno besedo, je dejal Džennaro sam pri sebi, je po meni. — Kaj torej mislite, da se bo godilo? je zarenčal Al- tieri . . . — Jaz vam pripovedujem že ves čas o aretaciji Rolanda Kandiana. Altieri si je oddahnil. Vrnil se je na svoje mesto. — In zakaj se nočete mešati v to reč ? je vprašal manj o- sorno, napol že ukročen. — Vidite: že dvakrat sem poizkusil aretirati Kandiana, pu se mi ni posrečilo. Če doživim še enkrat neuspeh, bi ga moral drago poplačati. Prepričan pa sem — morebiti mi boste očitali praznovernost — da gre v tretje rado in da tudi zdaj ne bom imel uspeha. Ne vem, ali me dobro razumete. — Razumem vas; le govorite! * ------------------------ (Dalje.) e A TV tel ^ B ^ A Iff A za Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko. : AUItrLoAK Važnozainserente. To so torej ljudje, ki češče zataje svojo narodnost in služijo tujenarod-nim interesom na veliko škodo našega naroda, kateremu pripadajo po imenu tudi oni. To so Slovenci, ki niso vedno in povsod Slovenci. Porodile pa so jih pri nas vladajoče razmere. Slovensko ozemlje leži na direktni črti nemške ekspan-zivne sile k Jadranskemu morju in čez Balkan v Malo Azijo. Temu načrtu smo v prvi vrsti na potu Slovenci. Nemčija se poslužuje Avstrije v dosego svojega cilja. Avstrijski Nemci so v alpskih deželah neomejeni gospodarji in neustrašeni pijonirji vele-nemških ciljev, za katerih uresničenje se poslužujejo .vseh mogočih sredstev. Potom vlade imajo slovensko klerikalno delegacijo za strankarske koncesije popolnoma v svoji oblasti; tako da so celo na Kranjskem vsemogočen faktor. Predvsem se kaže ta nemška moč v državnih uradih. Proti volji „Volks-rata* se tudi na Slovenskem ničesar ne ukrene. Najvišja uradniška mesta so v nemški posesti. Odtod se širi korupcija med slovenske uradnike. Šibki značaji se udajo za ta preljubi kruhek in služijo nemškim ciljem proti Interesom lastnega naroda. Počasi toda sigurno gredo Nemci za svojimi cilji. Korak za korakom osvajajo postojanke v naši domovini. Najboljša opora v tem boju pa so jim ravno prikriti re-negatje, ki so sicer po imenu Slovenci — tako vzbujajo manjšo pozornost — v svojih dejanjih pa pripravljajo pot nemškim ciljem. Poglejmo le na ljubljansko sodnijo! Tu imamo najboljše eksemplarje tega najnovejšega tipa renegatov. Spoznamo jih po njihovih dejanjih in lastnostih na prvi hip. Na zgoraj so pasje ponižni,, Lastnost, ki jo je zahteval nekdaj tudi nemški plemič od slovenskega kmeta-tlačana. Tudi ti slovenski uradniki žare veselja, če se morejo kakemu „višjemu“ prav globoko prikloniti. Proti podrejenim uradnikom pa so strogi kot nekdanji graščinski valpenti. Nadalje so tudi do skrajnosti pokorni in ubogljivi. Kar rečejo eksponenti »Volksrata* na ljubljanski sodniji, je tem ljudem kot božja zapoved, proti grešiti bi bilo smrtni greh. Kdor se tem zapovedim ne pokori, ga de-nuncirajo in mu prete, da mu bodo zlomili vrat Nekateri se tudi sramujejo svojega slovenskega imena in kaj radi pozabljajo pri podpisu na strešico, če se nahaja slučajno v njihovem imenu kak šumevec. Res težka doba je nastopila pri teh razmerah za značajne slovenske sodnike. Kdor se ne poda, se mu preti, da se mu zlomi vrat. Tega so pa v prvi vrsti krivi ravno ti rene-gatje. Če bi vladala med slovenskimi sodniki solidarnost, bi se kaj takega ne dogajalo. Nikdar bi ne bil Elsner et con-sortes izdal najnovejšega fermana, v katerem strogo zapoveduje, da se morajo vsi uradniki v notranjem občevanju posluževati nemščine, če bi bili gotovi gospodje pri deželnem sodišču na svojem mestu in zavedni ter značajni narodnjaki. Tako pa trikrat gorje narodu, ki ima v svoji inteligenci take elemente. Danes smo govorili na splošno. Začeli pa bomo posvečati sodnim razmeram večjo pozornost in prišel bo čas, ko bomo posvetili v nje z bakljo, ne oziraje se na nikogar. Iz slovenskih krajev. Iz Črnuč. Bližajo se občinske volitve. Te se ne bodo vršile tako mirno, kakor v onem času, ko še nismo imeli v svoji sredi našega Miklavža. Ta se za volitve že prav pridno pripravlja. Zadnjo nedeljo je trajala pridiga P/4 ure. Govoril je cel cas samo o socijalnih demokratih, liberalcih in o svoji bandi. Še nikdar, ni bilo take pridige, a tudi nikdar še takega preklinjanja in jeze med farani kot ravno ta dan. Rekel nam je med drugim, da nas zapusti, ako ne'volimo ž njim po njegovi volji. Če volimo nasprotnika, pokažemo, da ne maramo zanj. (Kako si neki more misliti, da kdo mara za takega človeka kot je on!) Mi ne bo demo volili ž njim, ker nočemo, da bi mi plačevali društveni dom in novo župnišče, kar se zgodi takoj, ako zasede Gorišek županski stolček. Plačajo naj ga le župnik in njegovi pristaši; saj Jakelj ima dovolj. Ko so namreč pobirali denar za društveni dom, je dal precejšnjo svoto z besedami: »Če boste še nucali, pa še pridite!" Župnik gotovo misli, da bo kdo jokal za njim, ako gre. Kako se revež motil Nas bo le veselilo, ako ostane mož beseda in pobere svoje cape ter gre, od koder je prišel. To je tisti božji namestnik, ki pravi, da nima časa učiti naših otrok molitve; za zabavljanje ima pa čas! Vedno pravi, da ni škoda tisočakov, ako jih vtaknemo v čukovsko kuhinjo; tu se bodo izobraževali zavedni katoliški možje in mladeniči. Sadovi te izobrazbe se kažejo. Nek nadebuden bodoči Orel je pred nekaj časa svojega tovariša prav po katoliškem receptu z nožem pobožal; kaj rečete k temu Vi, g. župnik? In takega človeka, ki ne zna drugega kot hujskati, odirati in sejati sovraštvo, naj bi mi spoštovali? Ž njim volili? Nikdar! Le preje naj pobere svoje in odide, da se ne ustraši preveč izida volitev! Več Črnučanov. Iz Vodic. Kakor znano, vladala je letos po naši občini odkar je bila vsejana ajda do jeseni velika suša. Vsled tega ne bomo dobili ajde prav nič, ker je komaj prišla iz zemlje. Ravno tako ne bomo dobili repe skoraj nič, korenja nič, zelja, koruze nič. Bati se je, ker je tudi malo zaslužka, da bi lahko nastala lakota. Enaka suša je vladala okoli Mengša, Komende, Cerkelj, Nakla, Dupelj itd. Vsled tega poživljamo naše župane in druge vplivne može, naj se zavzamejo pri naših poslancih in deželnem odboru, da bi se za te kraje vpeljala pomožna akcija in da bi se zlasti delalo nato, da se bo po možnosti pomagalo najpotrebnejšim. Iz Poljanske doline. Minulo ne deljo so imeli klerikalci shod na Trati. Govorili so Čoč, Jarc in Lampe. Vsi trije tiči so žvrgoleli enako pesem. Z nebroj obljubami so slepili nevedno ljudstvo in delali reklamo za svojo stranko. Ali ta reklama ni dosegla svojega namena, zakaj tudi klerikalcev je že dosti, ki niso .več s samimi obljubami zadovoljni. Glavna naloga teh svetih govornikov pa bila, udrihati po naprednjakih in jih na vse mogoče načine obrekovati, sramotiti ter napravljati še večje sovraštvo med strankami. Da so bili taki napadi nebeška pečenka za župnika Brajca in njegove kimovce, se razume. Da pa taki napadi nas ne bodo spreobrnili, naj si župnik Brajc in njegovi kimovci za vedno zapomnijo. Res igrali so smehljaji na vaših hinavskih obrazih in srce se vam je topilo radosti, ko so letele psovke preko nas. Toda zapomnite si vsi kimovci in z vami na čelu prezirljivi' župnik Brajc, da vam bomo vse v obilni meri povrnili. Slovenci darujte za »Sokolski dom“ v Borovljah. MALI LISTEK. Papeštvo in inkvizicija. (Iz 12. zvezka knjižnice češke „Svobodne Misli"). (Dalje.) Inkvizicijske razsodbe je vedno zaključevala pripomba, da se obsojeni krivoverec oddaja v kaznovanje posvetni oblasti, katera se naproša, da prizanese telesu in duši obsojenca. Na to pripombo inkvizicijskih sodišč se sklicujejo zagovorniki papeštva, da oproste katoliško cerkev in njenega poglavarja odgovornosti za krvavo divjanje inkvizicije. Da je tak izgovor brezpomemben in neveljaven, pokažemo takoj. Vsak duhovnik, ki je — izvzemši slučaj neizogibnega silobrana — prelil človeško kri ali dal za to povod, je postal po starih cerkvenih predpisih »irregularen*, t. j. izgubil je sposobnost izvrševati cerkvene obrede, podeljevati zakramente, zavzemati cerkvena dostojanstva itd. Da bi članov inkvizicijskih sodišč ne zadeli ti neprijetni nasledki, se je v inkvizicijske razsodbe sprejela ona pripomba. Da ima "oddajanje obsojencev »posvetni roki* in prošnja, naj z njimi usmiljeno ravnajo, samo pomen hinavskih forma- litet, je jasno iz tega, da bi »posvetno roko", ki bi si upala življenju obsojenega krivoverca prizanesti in ugoditi farizejski pripombi inkvizicijske razsodbe, zadelo cerkveno prokletstvo in izobčenje. Sveti Tomaž Akvinski je napisal, da cerkev zakrknjenega grešnika oddaja posvetnemu sodišču, da ga ono usmrti, skesanim krivovercem daje priliko, da se izpokore, toda življenja jim ne daruje. — Iz tega je jasno,, da so krivoverce »posvetni roki" oddajali s tem namenom, da bi država vršila vlogo rablja. Isto so priznali v inkvizicijskih knjižicah papeški inkvizitorji Bernard Guidonis, papeški generalni inkvizitor Nikolaj Eymeric, Carefia, avtorja »Bisera čarovnic* Jakob Spren-ger in Henrik Institoris, kakor tudi mnogi jezuitski pisatelji, med njimi na pr. je napisal znani jezuit Grisar sledeče: »Usmrtitve krivovercev izvršuje posvetna oblast, toda na povelje in ukaz cerkvene oblasti. Zato Jne more posvetna oblast oprostiti krivoverca, oddanega »posvetni roki*, te kazni.* »Inkvizitorji ne postanejo ,ir-regularni*, če nepoboljšljivega grešnika oddajo posvetni oblasti; kajti Sami ne izrekajo in ne izvršujejo smrtne obsodbe, temveč prepuščajo izvršitev »posvetni roki*, ki jo lahko k temu tudi vzpodbude, ne da bi zaradi tega postali »irregularni.* »Kazen DNEVNE VESTI Kako je »Slovenec* zabit, se vidi iz njegove zadnje polemične notič proti »Narodu* glede slov. gledališča. Tam namreč pravi, da njegov »kritik* za »Zlato skledo* niti vedel ni; res pa je, da ta »kritik* v svojem napadu na slov. gledališče citira odstavek »Jutrove* kritike o premijeri »Zlate sklede*. V tisti oceni pa je na čisto jasen način povedano, da je ta igra satira na dunajske častilce boga Pobasaj. Torej, ljubi Slovenčevci, dru* gič le bolj pametno! Korita pri deželnem odboru. Odkar imajo klerikalni diktatorji de-žielno upravo v rokah, jo tudi temeljito »reformirajo*, in prav nič jih ne ženira, če ima dežela deficit, deželna blagajna pa znotraj — prazna predala. Le poglejmo, kako ti diktatorji gospndarijo. Status deželnih uradnikov in uslužbencev se je zadnji dve leti tako pomnožil, da že primanjkuje po posameznih oddelkih prostora za mize. Kjer sta navadno zadostovala 2 uslužbenca, so zdaj štirje, kjer so bili. prej trije, jih je zdaj kar šest. — Tukaj naj dr. Šušteršič odpravi nepotrebne ljudi in varuje deželo in kmeta nepotrebnih stroškov, ki znašajo mastne — tisočake! Se že dobrikajo. Ni še preteklo teden dni, odkar je imel načelnik slovenskih klerikalnih poslancev dr. Šušteršič v zbornici znani protiuradniški govor in že se drznejo klerikalci v Ljubljani zopet dobrikati slovenskim uradnikom. V Ljubljani se namreč zopet bližajo volitve, zato je treba nemirne duhove malo pomiriti. Klerikalci skušajo svojo blamažo s proti-uradniško gonjo v zbornici prikriti s trditvijo, da naprednjaki oziroma napredni poslanci nikdar niso skrbeli za uradniške stanove. Ta trditev je sicer stvar Okusa in ji lahko verjame kdor hoče. Glavna stvar je, kako stališče zavzemajo v tem slučaju uradniki sami. Mislimo, da smo si tozadevno vsi precej na jasnem. Časi, koso klerikalci lahko brez skrbi »farbali* vo-lilce z raznimi obljubami in lažmi, so že minuli. Uradnik je samostojen človek in zna že sam presoditi, kje ima iskati pomoči oziroma podpore. Shod nemških volllcev, ki se je vršil včeraj zvečer v kazini, je bil v marsikaterem pogledu interesanten. Predvsem zaradi silno majhne udeležbe — samo okoli 60 ljudi je bilo navzočih. Dr. Schčppl in prof. Bischof sta se zavzemala za samostojno nemško kandidaturo v Ljubljani, kjer nimajo Nemci z nobeno slovensko stranko nič skupnega. Proti temu pa je ostro nastopil dr. Ambrositsch, ki je poudarjal, da je zaradi nasprot-stva Nemcev nasproti narodno-napredni stranki skrajno potrebno, da Nemci volijo slovenskega klerika lca. Kakšna ljubezen vlada v nemškem taboru do slovenskih klerikalcev, je razvidno iz tega, da je dobil predlog, naj Nemci samostojno posežejo v volilni boj, samo dva glasova večine. In tako bo kot samostojni nemški kandidat pri tej deželnozborskl volitvi nastopil dr. E g er. Brezdvom-no pa bodo kljub temu sklepu številni nemški volilci oddali glasove za slovenskega klerikalnega kandidata Antona Rojino. Mesto proti Italijanom — proti Slovanom. V dunajskem »Neues Wie-ner Tagblatt* je bivši ogrski državnozborski poslanec Nikolaj pl. Szemere objavil članek na turške bratce, katere poživlja, naj se nikar ne bojujejo proti Italijanom, ki so napadli turško provinco Tripolis, ampak raje proti Rusom. .Turčija, Avstrija in druge evropske države si morajo na vsak način razdeliti veliko rusko državo. Take oslarije objavlja list, ki ni za dobre in slabe šale, ampak hoče biti resen političen dnevnik. Sicer smo pa mnenja, da gospodu pl. Szemere malo manjka, drugače se ne bi mogel iznebiti tlako »kunštne*. Slovensko vseučlliško vprašanje je že zopet stopilo na dnevni red. Lahi imajo takorekoč svojo pravno fakulteto že zagotovljeno. Vprašanje for-sira vlada sama in bo imela gotovo tudi večino na svoji strani. Nemci bodo sicer nekaj časa stokali, toda ko-nečno bodo vendar privolili v laško pravno fakulteto. Tudi mi jo Italijanom iz srca privoščimo. Seveda na drugi strani nikakor ne moremo dopustiti, da pride njih vseučilišče v Trst, ki je danes skoraj že napol slovenski, Toda nas zanima konečno le dejstvo, kako stališče bo zavzela vlada napram slo* venski vseučiliški zahtevi. Na obljube ne smemo ničesar več dati. Slovenski poslanci morajo ne glede na levo ali desno zahtevati od vlade definitivno izjavo. Enaka pravica za vse. Prilika je sedaj ugodna in upamo, da nas ne bi zapustili tudi drugi Slovani. »Politično In izobraževalno društvo za dvorski okraj* naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 22. oktobra 1911 ob 5. popoldne v gostilni gosp. Oblaka (pri Tončkovem Francelju) na Tržaški cesti št. 22 volilni shod. Na shodu poročata kandidat za deželni zbor g. Adolf Ribnikar in državni poslanec g. dr. Vladimir Ravnihar. Ptujski občinski svet proti Maliku. Vsenemški državnozborski poslanec Malik je s svojimi razkritji v zbornici o nemških sodnih razmerah na Spodnještajerskem silno razburil spodnještajerske nemškutarske kroge. Najbolj so razjarjeni ptujski krogi, ki pa nimajo toliko junaštva, da bi ovrgli Malikove trditve. Zato so pa napravili kratek proces. Sklenili so izraziti svoje ogorčenje in tako končati vso afero. V sredo je imel ptujski občinski svet sejo, na kateri je izrazil svoje največje ogorčenje nad Maliko-vim postopanjem v zbornici. V resoluciji občinski svet očita Maliku, da hoče nemške sodnike nadomestiti s slovenskimi in poživlja vse spodnještajerske nemškutarske kroge, naj energično nastopijo proti Maliku in izvajajo konsekvence. Občinski svet je izrekel tudi ptujskim nemškim sodnikom, o katerih je Malik v zbornici povedal, da ponočujejo do pete ure zjutraj, ob osmih pa že sodijo v cesarjevem imenu, svojo zaupnico. — Spodnještajerski nemškutarji so res zelo naivni, ako mislijo, da so na ta način pobili Malikove trditve. Na nemških sodnikih leži še vedno madež, katerega ne bodo tako kmalu izbrisali. Iz ljudskošolske službe. Bivša provizorična učiteljica v Horjulu gdč. Antonija Adamič in izprašani sup-lentki gdč. Pavla Marinko in Ana Ravnikar so imenovane za provizorične učiteljice na 5., 6. in 7. razredu ljudske šole na Viču pri Ljubljani.— Gdč. Leopoldina Podobnik je imenovana za provizorično učiteljico na enorazredni ljudski šoli v Gori. Zaročil se je odvetniški kandidat g. Jože Grablovic v Ljubljani z gdč. Helenico Bahovčevo. Iskreno čestitamo I Avijatika v Ljubljani. Opozarjamo na današnje »Poslano* tvrdke »Pisarna Universal, agenture M. Mulley* ki kot podjetnica aranžuje razstavo aeroplana slovenskih izumiteljev Kju-der-Renčelj, kakor tudi javne polete, ki jih namerava avijatik Kjuder napraviti na ljubljanskem polju. Res nečastno bi bilo za naše sl. občinstvo, ako bi edini slovenski avijatik v srcu svoje domovine ne našel niti toliko podpore, da bi pokril stroške svoje prireditve, ki je nekaj nenavadno zanimivega in pomenja velik napredek našega naroda. Naš prvi avijatik pokojni Rusijan je moral od doma k bratom Hrvatom in Srbom, ker ni našel doma podpore. — Ne pustimo, da bi tudi drugi njegov tovariš odštl, ne da bi od nas nesel dobrih spominov. Poglejmo druge narode: Italijane, ki žrtvujejo svojim sinovom — avijati-kom naravnost ogromne svote, da se le pokažejo svetu kot narod, ki tekmuje z drugimi na vseh poljih: Francoze, ki so si z narodno požrtvovalnostjo priborili prvenstvo v avijatiki; Nemce, ki prirejajo svoje letalne tedne; Angleže, Amerikance — a mi? Edinega imamo ali hočemo še tega odpoditi v tujino? Ne! To bodi od* govor in vsakdo naj si kupi vstopnico za razstavo, ki je veljavna za vstop tudi v letališče. Kako se pride do denarja. V kočevskem rudokopu je zaposlenih več hrvaških delavcev, katere preskrbuje z živežem njih kuhar Nikolaj Sučevič. Pred kratkim je Sučevič pobral od svojih tovarišev prispevke za hrano, vzel enemu uro in verižico, drugemu zopet 60 K in nato izginil. Na ta način je oškodoval svoje tovariše za približno 350 K. Dosedaj ga orožniki še niso mogli izsiediti. Nočni napad. Ko se je posestnik Jakob Zalokar iz Količevega vračal iz neke gostilne proli domu, ga je blizu njegove hiše ponoči napadel neznan mož in ga z železnim drogom udaril štirikrat po glavi in ramah, na kar je napadalec zbežal. Nesreča vsled samokresa. letni posestnikov sin Ignacij Leben iz Brezovega pri Litiji je te dni ogledoval neki samokres, ne da bi vedel, da |e nabasan. Leben je s samokresom tako nesrečno manevriral, da se je sprožil. Kroglja je zadela njegovega starejšega biata Antona in mu prebila koleno. Ponesrečenca so odpeljali takoj v deželno bolnico v Ljubljano. C. kr. priv. splošno prometno banko podružnico Ljubljana, preje J. C. Mayer je imenoval deželni odbor vojvodinje kranjske kot plačilu,c° za obrestne odrezke in žrebanih veznic od kranjskih deželnih posoju- Gledališko društvo na Jesenicah vprizori v nedeljo, dne 22. t. m. v dvorani pri »Jelenu* na Savi tride-jansko burko »Dol z možmi!* spisala A. Engel in I. Horst. Ta igra je žela na vseh velikih odrih mnogo priznanja. Kdor je prijatelj zabave in smeha, naj nikar ne zamudi te predstave, osobito radi tega, ker se igra ne bo ponovila. Blagajna se odpre ob 7, začetek ob polu 8. zvečer. »Ideal*. Pri današnjem popoldanskem sporedu je vsaka slika privlačnost sama zase. Omenjamo predvsem: »Kanali in reke v Siamu*, krasna slika po naravi. Dalje varietetni film »Ma-giška umetnost*. Dalje dve senzacij-ski drami »Zavarovanje* in »Nic Wintra (doživljaj v Celebric-hotelu*, detektivska drama prve vrste, in še več humorističnih slik. — Pri večernem sporedu največja senzacija te sezone, detektivska drama »Zigomer* po znamenitem pariškem romanu od Leona Sazie, O.-BERNATOVIC Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. NaJ' nižje cene, solidna postrežba. Mlad pes se je zatekel. Lastnik ga dobi v Češarkovi trafiki v Selen-burgovi ulici. smrti ni pretežka za krivoverca.* Iz uradnega razglasa »Kongregacije svete rimske inkvizicije* iz leta 1657., namenjenega papeškim inkvizitorjem, spoznamo, da je oddanje »posvetni roki* enako smrtni obsodbi. Omenjamo le še izrek inkvizitorja Bernarda Comensis, ki je v svo,em spisu »Lucerna Inquisitorum* napisal: »Razsodba naj se takoj izvrši. Če se posvetne oblasti upirajo razsodbo izvršiti ali pa delajo naravnost ali ne* naravnost poizkuse inkvizicijski proces preprečiti, naj bodo izobčene iz cerkve. Primerna kazen je kazen, ki loči telo od duše.* * Spoznali smo v teh kratkih vrsticah srednjeveško inkvizicijo, spoznali njene uredbe in njene grozote in njene žrtve in videli smo, da je za vse to odgovorno edino in samo rimsko papeštvo. Rimsko papeštvo sicer trdi, da je vidno zastopstvo na zemlji onega Krista, ki je učil najgorečejšo ljubezen do bližnjega, tudi do sovražnika in do grešnika, ali ravnalo je in še vedno ravna v popolnem nasprot* stvu s. tem naukom. »Po njih delih jih bote spoznali!* Če le o kom, velja ta Kristvova beseda o rimskem pa-peštvu. Šentjernejska noč. (Iz 12. zv. knjižnice češke .Sv. Misli*.) Na Francoskem so imenovali evangelike Hugenote. Tako kakor drugje so tudi tu morali mnogo preganjanja trpeti od svojih katoliških vladarjev, in iz tega so nastajali vedni nemiri. Če se je Hugenotom posrečilo doseči vsaj deloma versko svobodo, sp se že zgražali nad tem fanatični katoliki in so izkušali Hugenote za težko priborjene pravice oropati. To je nazadnje povzročilo leta 1562. državljanske hugenotske vojne. Leta 1570. so dobili Hugenotje v miru v St. Germainu skoro popolno versko svobodo, smeli so vstopati v državne službe in dobili so celd 4 utrjena mesta, da bi se v slučaju potrebe lahko branili. — Katoliki so iz-prevideli, da se z navadnimi sredstvi, kakor so vojske, inkvizicija itd. Hugenotov ne bodo iznebili, in zato so posegli po drugačnem sredstvu. Storili so to lahko, kajti katoliška cerkev uči, da krivovercu dane besede ni treba držati. Pa naj govori katoliški pisatelj, jezuit Bo na n ni, namesto nas! Ta mož piše v svojem spisu »Numismata Pontificum Romanorum*, posvečenem papežu Innocencu XII. in odobrenem od cerkvenih oblasti, sledeče: »V sep- tembru 1572, so bili Hugenoti skoro popolnoma pokončani, ko so se zbrali na slavnost poroke Henrika Navarskega s kraljevo sestro Margareto v Parizu. Velikodušni (!) kralj Karol (IX.) se je odločil, naj bodo krivoverci pomorjeni. — Prelivanje krvi se je začelo 24. avgusta 1572. na znamenje zvona iz kraljevske palače. Tri dni in V1 noči so morilijkrivoverce; 4000 jih je padlo pod mečem. Iz Pariza se je razširilo prelivanje krvi po ostalih mestih ; nad 25.000 ljudi je na ta način poginilo. Ta nepričakovani dogodek je napolnil papeža Gregorja XIII. s tern večjim veseljem, kolikor bolj se je preje bal, da poplavijo francoski krivoverci tudi Italijo. Kakor hitro je dobil vest, je takoj šel v slavnostnem sprevodu v cerkev sv. Ludovika; razpisal je jubilej za ves krščanski svet in pozval narode, naj francoskega kralja priporočajo bogu. O umoru admirala Colignyja in njegovih tovarišev je naročil Georgiju Vasaru *a Vatikan naslikati sliko, da bi bila spomenik maščevane vere in zmagoslavn znamenje potrtega krivoverstva; izrazil je tudi nado, da bo to obl. izpuščanje skažene krvi iz žile k stilo zdravju bolnega kraljestva. jega legata kardinala Flavija fflnj je poslal h kralju Karlu, da ga P * naj s trdno voljo v začetem delu na Tam doli v vroči Afriki je baje huda vojska in kri, prava človeška kri, teče kar v potokih, ki napoji one puščave tako, da se spremenijo v naj-lodovitnejšo zemljo . . . Tako pišejo Časopisi in ljudje, ki sicer vedno pravijo, da časopisi lažejo kar na debelo, *li jim vseeno verujejo, ugibljejo dan na dan kdo neki bo zmagal, Turki ali lahi in se radi tega celo prepirajo ned sabo — ravno tako kot časopisi: eni so za Turke, drugi za Lahe, tretji pa — za nobenega. Jaz pa resnično čisto ničesar ne Verujem, k večjemu to, da se Lahi in Turki res malo po strani gledajo, morda se tudi ravsajo kje med sabo, ali da bi bilo vse resnično, kar časopisi pišejo — ne, tega pa ne verujem in nikdar veroval ne bom, ker tako Časopisi še nikdar niso „farbali“ svojih čitateljev, kot jih »farbajo* sedaj. V začetku vojne sem čital redno Poročila v ljubljanskem dnevniku »Resnica* in zapisal sem si naslednja »izvirna* poročila: ^ Carigrad, 1. oktobra. Mutesarit iz Prevese javlja, da je sinoči napadlo italijansko brodovje na odprtem morju turško topničarko „Bum-bum" in je odbilo dimnik, ali topničarka se je vseeno srečno vrnila v pristanišče, odkoder je njen kapitan kazal abruš *etnu vojvodi — osle; laško brodovje le kmalu izginilo izpred naših oči. Rim, 1. oktobra. »Agenzia Stefani« javlja: Sinoči se je vršila pred lurškim pristaniščem Prevezo velika pomorska bitka, v kateri je bilo turško brodovje močno poškodovano in se je komaj rešilo v pristanišče, izvzemši topničarko „Bum bum“, ki se je pred očmi abruškega vojvode pogreznila na dno morja. Carigrad, 2. oktobra. Sultan Mah-toud V. je odposlal v Neapelj na topničarki BBum-bum“ posebno odposlanstvo, ki naj pozdravi v njegovem *nienu italijanskega kralja in mu iz-fazi njegove želje, da bi imela njegova armada v Tripolisu obilo sreče. Neapelj, 6. oktobra. Kralj Viktor Emanuel je prišel semkaj, da sprejme Posebno odposlanstvo turškega sultana. Takoj po prihodu se je podal na turško topničarko ,Bum bum“, kjer je Jjil z vsemi častmi, z največjim navdušenjem sprejet in z viharnimi klici »Cok jas’n“ sprejet V sultanovem »nienu ga je pozdravil Ahmed-Ali-■Mehmed-Figa-paša, ki mu je izročil padišahove pozdrave in ob enem iz-»vil, da stoji topničarka „Bum-bum“ Miji na razpolago za operacije pred fiengazijem. Kralj je to ponudbo sPrejel in se sultanu na prijateljski Uslugi brzojavno zahvalil. Rim, 19. oktobra. Po dolgotrajnem obstreljevanju italijanskega bro-d°vja, pri katerem se je posebno odlikovala turška topničarka „Bum-bum“, je mesto Bengazi udalo in italijanske čete so se izkrcale brez vsakih ovir; na obali jih je čakala turška Rastna stotnija z zastavo in godbo, ki ^ igrala italijansko himno. ‘ Tripolis, 20. oktobra. Italijanska armada je začela prodirati proti notranjosti dežele; pot ji kažejo turški generalštabni oficirji, ki dobro poznajo ju’ Pred njo pa koraka turška T°ipoHs b° v italijanskih rokah Na podlagi vseh teh poročil sem prišel do prepričanja, da vojne sploh ni, da vlada med Italijani in Turki najboljše prijateljstvo in da razširjajo vesti o vojni samo sovražniki svetovnega miru, ki bi radi Italijo in Turčijo eno na drugo nahujskali, kar se jim pa pri miroljubnem razpolaženju v Rimu in Carigradu gotovo ne posreči. Bav-bav I. daljuje in začetega zdravljenja ne moti s primešavanjem milejših sredstev- — Papež Gregor je tudi poučil svet, da se je prelivanje krvi izvršilo po božjem navdahnjenju in z božjo pomočjo, in je dal kovati tudi spominsko medaljo, ki se na nji angel z mečem in križem bori proti pre-kucuhom. Ko je vest o krvavi noči dne 5. septembra leta 1572. zgodaj zjutraj prišla v Rim, je kardinal Como vzbudil še pred solnčnim vzhodom papeža, da se razveseli čudovite milosti, ki jo je bog za njegovega pontifikata dodelil krščanstvu. Njegova svetost je b*la na vso moč zadovoljna in polna veselja, ko se mu je poročilo bralo. Njegova svetost ne bo pozabila boga Prositi, da najbolj krščanskega kralja gane, da bo nadaljeval na potu označenem od božjega majesteta in francosko kraljestvo popolnoma očistil hugenotske kuge." — Tako piše jezuit Bonanni. Št. Jernejska noč spada med naj-gnusnejše zlnčine, kar jih je bilo izvršenih v božjem imenu. Neizbrisna sramota rimskega papeštva pa je in ostane, da je papež ta zločin javno hvalil in odobraval in še vzpodbujal k nadaljevanju. _________________ (Dalje.) Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Poslanska zbornica. — Spor v .Na-tionalverbandu“. Dunaj, 20. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice se je pričela debata o italijanski pravni fakulteti. Debata je zanimiva zlasti radi tega, ker se je pojavil v nemškem „National-verbandu” hud spor. Dočim namreč nemški poslanci iz Češke italijanski pravni fakulteti ne nasprotujejo, so nemški radikalci in alpski nemški poslanci odločno proti njej. Vsled tega spora je tudi mogoče, da »National-verband* razpade. Izmed slovenskih poslancev je danes govoril poslanec dr. Jankovič, ki je izjavil zahtevo slovenskega naroda po slovenskem vseučilišču v Ljubljani in reprociteti zagrebškega vseučilišča. Interesanten je bil govor naučnega ministra grofa Sttlrgkha, ki se je zavzemal za italijansko vseučilišče s kulturnega stališča. Poživljal je ppslance, naj .predlogi ne nasprotujejo. Ce bo namreč enkrat rešeno to vprašanje, potem nastane tudi upanje, da se ugodno rešijo tudi drugi veliko bolj komplicirani visokošolski problemi. Koncem svojega govora je grof Sttirgkh naglašal, da je tozadevno potrebna tudi sloga v nemškem taboru. Govor naučnega ministra je vzbudil v »Nationalverbandu* velikansko ogorčenje. Revolucija na Kitajskem. London, 20. okt. Vesti o porazu vladnih kitajskih čet pri Hankau se potrjujejo. Begunci celo pripovedujejo, da je padlo v boju do 10.000 vladnih vojakov. Vlada pošilja na jug neprestane nove čete, ki pa večinoma prestopajo k republikancem. Obsodba ruslnsklh dijakov potrjena. Lvov, 20. okt. Najvišje sodišče je danes potrdilo razsodbo prve instance, ki je obsodila rusinske visokošolce radi znanih vseučiliških izgredov v Lvovu, na več mesecev. Rusinski poslanci nameravajo uvesti energično akcijo, da bodo dijaki pomiloščeni. Razne vesti. * Kako težko je umrl slon Dick. Krasni indijski slon Dick je bil ujet pod Himalajo in so ga uporabljali pri tisoč in tisoč predstavah v cirkusu Charles v Frankfurtu; star je bil že 90 let. Zdaj se mu je pa napravil na levi nogi tur, ki so ga živi-nozdravniki proglasili za neozdravljivega. Slona je bilo treba ubiti. Odpeljali so ga v zoološki vrt, ga dobro zvezali in mu dali 30 gramov morfina, da bi ga omamili. Učinka ni bilo nobenega. Zaman so bila tudi vsa druga narkotična sredstva. Zato so prešli kar na »pravo zdravilo" ki naj bi ga rešilo pozemskih muk. Vbrizgali so mu 20 gramov ciankalija; ta množina bi lahko usmrtila 1200 ljudi. Počakali so dve uri na uspeh tega najstrašnejšega strupa, a Dick je bil videti kakor poprej, nič se mu ni poznalo. Zdaj so mu pa vbrizgali 5 gramov skopolamina, ki bi bil v stanu umoriti 1000 ljudi. Zdaj šele je Dick padel na kolena, potem pa na desni bok in strašno tulil. Čez nekaj časa se je umiril in obmolknil. Mislili so že, da je mrtev; toda nel Dick se je vzdignil spet na noge, zatulil in se zgrudil* Toda niti zdaj še ni bil mrtev in obupani živinozdravniki so se zatekli k zadnjemu sredstvu, vlili so mu v usta kilogram kloroforma. Slon je bil zdaj že preslab, da bi se upiral, vendar je še vrgel iz sebe precejšen del kloroforma. Ob pol treh popoldne mu je živinozdravnik prerezal vrat in četrt ure pozneje, točno ob 2. uri 48 minut je bil Dick mrtev. * Ubegle kače. V Hermanstadtu na Sedmograškem je ušlo iz nekega potujočega cirkusa 11 kač. Da ne bi imel kakih sitnosti, ni podjetnik o stvari oblastim ničesar poročal in odšel sam na lov na kače. Dosedaj je ujel tri. Ostale kače so pičile že štiri osebe. * Samski davek na Francoskem. Občinski svet v Lyonu na Francoskem je sklenil, obrniti se na vlado s prošnjo, naj dovoli uvedbo davka na samce. Samski davek bi znašal 10 frankov. Občinski svet skuša na ta način dobiti na leto 300.000 frankov in s tem denarjem ustanoviti podporni fond za uboge zakonske družine. * Nesreča . v premogokopu. V neki podzemeljski jami premogokopa v St. Etiennu na Francoskem so nenadoma eksplodirali plini. 20 delavcev je našlo v jami smrt. Za časa nesreče se je nahajalo v jami 30 delavcev. V sredo ob 4 uri popoldne je odšel ravnatelj s šestimi inženirji in rešilno ekspedicijo v jamo. Dosedaj so potegnili iz jame 16 delavcev. Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Listnica uredništva. Dopisniku Iz Beke. Dopisa ne moremo priobčiti, ker je nejasen. Pišite še enkrat, a razločno in kratko. Mali oglasi Beseda 6 Tin. NajmanjSi znesek 50 vin. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob C. uri ivefler. Damski naklfoni klobuki se radi opu-stitve modistovske obrti po jako ugodni ceni prodajo v modni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. 606/x—8 Sprejme se več gospodov na dobro hrano. Kje, pove »Prva anončna pisarna". 6—3 Šivalni stroj (Ringschiff) popolnoma nov se proda. Ilirska ulica št. 21, Vrata 1. 621/3—2 Hiša z lepimi kletmi in velikim vrtom se iz proste roke proda. Poizve se Mesarska cesta 1. 528/8—6 Gospodična za mala dela in z nizko začetno plačo se išče. Stanujoče v Šiški imajo prednost. Ponudbe pod „187“ na „Prvo anončno pisarno". 622/1-1 Frančiška Zrimšek naznanja v svojem ter imenu sorodnikov pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, gospod Anton Zrimšek mesar, gostilničar, sodavičar In posestnik v Kosezah po dolgi neizrečno mučni bolezni, v starosti 43 let, dne 20. oktobra 1911 ob pol 4. uri pop. previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši dne 22. oktobra t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Kosezah št. 15 na pokopališče v Dravlje. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Za prijazen spomin rajnika prosi Frančiška Zrimšek. Koseze pri Ljubljani, 20. okt. 1911. Poslano Tvrdki „Pisarna-Unlversal - agenture M. Mulley“ Ljubljana. Sporočam vam, da sem pripravljen spustiti se v zračne višine na ljubljanskem polju. To pa le v slučaju ako so stroški teh poletov v naprej pokriti, ker se mi ne zdi umestno, vzlic temu, da sem Slovenec, delati Ljubljančanom zabavo na svoje stroške, poleg tega pa še tvegati z avijatiko spojene nevarnosti. Z odličnim spoštovanjem Alfonz Kjuder, avijatik Uljuden poziv slavnemu občinstvu. Razstava aeroplana Kjuder-Renčelj v areni Narodnega doma, ki se je otvo-rila v svrho pokritja stroškov javnih poletov ni posečana tako, kakor bi to bilo v čast slovenskemu narodu. Ker ima avijatik Kjuder v programu javne polete v Ljubljani, izjavljamo s tem, da so vstopnice & K 1 veljavne tudi za vstop na letališče. Ob enem se naproša rodoljubna slov. javnost naj vsaj sedaj, ko so zadnji dnevi, — poseča razstavo ter omogoči avijatiku Kjudru polet, kar bo v čast vsemu slov. narodu. Ker je pa polet spojen z velikanskimi stroški t. j. postavljanje hanger-ja, razne pristojbine, varnostne odredbe, poslujoči personal itd. itd. in ker avijatik Kjuder ne razpolaga s tako ogromnimi denarnimi sredstvi ter je trošil velike svote za aeroplan sam, je ležeče na sl. občinstvu, da z malenkostno vstopnino 1 K omogoči našemu odi. rojaku, da se pred domačo javnostjo izkaže. Ne pustite, da edini slov. avijatik odide prosit tujca pomoči, katero pri tem podjetju absolutno potrebuje. Pisarna „Universal“ podjetništvo poletov In razstavno ravnateljstvo aeroplana Kjuder-Renčelj Velika zaloga p Min in tapstnii ega blaga FR. KAPUS Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.) Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo. Sprejema se tudi oprema hotelov. Zmerne cene. Izdelki solidni. Lepa, svetla, solnčna, meblovana mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda v bližini realke in obrtne šole. Vpraša se na Cojzovi cesti št. 9. I. nad. vrata 6. Kupi se majhna graščina pripravna za letovišče, če tudi v slabem stavbnem stanu, vendar z nekaj vrta, ne predaleč od železnice, najraje v vinorodnem kraju. Ponudbe s popisom in cene na naslov: Ljubljana, poštni predal 90. v»eh pasem razpošilja v izbrano krasnih čistokrvnih eksemplarih FUCHSOV eksport psov PRAGA, Klamovka 25. ■ Ceniki gratis In franko. — V najem se da dobro idoča trgovina z mešanim blagom v večjem kraju na deželi, z ali brez zaloge. Tozadevne ponudbe pod »Promet 40.000“ na upravo .Jutra". Naznanilo. Naznanjam tem potom slavnemu občinstvu ustanovitev za poKoncaTdDje miši ia mrčesa. Pokončavajo se podgane, miši, ščurki, rusi, stenice,, molj, mravljinci itd. z novoiznajdenimi, popolnoma zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom Postrežba hitra, cene zmerne, diskrecija zajamčena. Za tozadevna blagohotna naročila se priporoča z velespoštovanjem M. Zor Sv. Petra cesta št. 38. Pekovskim mojstrom v Ljubljani In na deželi priporoča po najnlžjl ceni svojo veliko zalogo sladne moke pekarija Žagar, v Ljubljani, Dunajska cesta 9. iv Razpošiljatev po pošti od 5 kg naprej. Klonfelccljslc©, trgovin*. A. LUKIČ, Ljubljana Pred Škofjo štev. 19 priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek po najnovejšem kroju za gospode, dečke in otroke. JVajnovej&e v konfekciji za dame in deklice. Solidna in točna postrežba. Najnižje Klobuki, cilindri čepice, kravate, perilo samo zadnje novosti v modni in športni trgovini za gospode P. Magdič * Ljubljana, nasproti glavne pošte FRAN MEDIC čevljarski mojster v Ljubljani. Zaloga in prodajalna Prešernova ul. 48. Lastna delavnica Elizabetna cesta 5. Največja zaloga moških, damskih in otročjih čevljev domačega in tovarniškega izdelka, zaloga dijaških in sokolskih telovadnih čevljev. — Popravila se elegantno in ceno izvršujejo. : Postrežba točna in solidna. : —...... Naj nižje cene. — Naročajte in kupujte JUTRO! Izvod samo po 6 vinarjev. Največje podjetje konfekcijske stroke je ogromna trgovina O. BERNATOVlC Ljubljana, Mestni trg 5 leatera, ima ±o začetlrom. sezije nad 30.000 komadov svežega blaga — po najnižjih cenah ===== in to nad 5000 kom. najfinejših oblek za gospode nad 2000 kom. posamez. hlač in telovnikov „ 2000 „ najfinejših površnikov, šport- „ 3000 „ oblek za dečke in otroke nih in zimskih sukenj . 15000 „ najmodernejše konfekcije * 3000 „ pelerin za dame in deklice. Solidna postrežba. Priznano nizke cene. NAZNANILO Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva prevzela restavracijo in kavarno katerega otvoriva dne 22. t. m. slovesno z W - ^ veselico r Potrudila se bova svoje častite goste postreči v vsakem oziru kar najbolje. Priporočava se tudi naklonjenosti velecenjenih izletnikov v mesto Kamnik in naše lepe planine, ter beleživa z odličnim spoštovanjem Ivan in Ivanka Flerin. WWWWWWWWWWWW¥FWWWWWWWWWW FR. SEVCIK Ratarvhi zaklad yjr J _ f e o-g • Stanje hranilnih nad pol miljoDa I\lH6tSR3 pOSOJlIfllC