Spedizione ln abbonamentn postale mm —■**■• ■ ■ Slovenski Prezzo - Cena Ur (U Štev. 28. teto Vil Lakl|otna ooui»»>.. i.ka ta oglaševanje Italijanskega lo tujega -Ufora tnoM Pubblicite ttaliana Sl A. Milana V Ljubljani, v sredo, 4. februarja 1042-XX | Ureditllte I* •pteta: &opttar)eve & Ljubljana | Concesstonarta Hclaaln pet la pabbllcttA di provenienca Italiam | Hedazione Ammintstrezlone: Kopitarjeva & Lnbiana 1 ed estera: Halone fnbblidU Ualiana tl &. Milana II bolletino No 612: ' i truppe dell’asse hanno oltrepassato Cirene U Quarticr Generale delle Forze Armate co- munica: Reparti motocorazzati italo-tedeschi avanza-no, nonostante resistenze avversarie, ad Oriente di Cirene. Formazioni aeree sono intervenute nella ba-taglia, bombardando eiiicacemente basi logistiche e depositi di materiale del nemico, mitragliando e incendfando automezzi e velivoli al suolo. Le sfavorevoli condizioni atmosieriche non hanno rallentato 1’oiicnsiva dell'aviazione germa-nica contro l’Isola di Malta dove aerodromi e at-trezzature portuali sono stati obiettivi di ripetuti attaechi. Aeroplanl inglesi hanno compiuto, la notte scorsa, incursioni sn Napoli e Palermo lanciando aleune bombe e spezzoni; sono segnalati dan ni trpscurablll, nessuna vittima a Napoli, tre ieriti r ^J^rmo, Vojno poročilo št. 612: Oddelki 3si že onstran Cirene Uradno vojno poročilo St. 612 pravi: Italijansko-nemški motorizirani oddelki napredujejo navzlic sovražnikovemu odpora vzhodno od Cirene. V bitko so posegle letalske skupine in so uspešno napadle sovražnikove zaloge in skladišča, obstreljevale s strojnicami in zažgale avtomobile ter letala na tleh. Slabo vreme ni nič ustavilo olenzive nd -onega letalstva na otok Malto, kjer so bila znova napadena letališča in pristaniške naprave. Angleška letala so ponoči napadala N»poll in Palermo, kjer so vrga nekaj rušilnih in zažigalnih bomb; ugotovljena je bila neznatna Skoda. V Napoliju ni bilo človeških žrtev, v Palermu so bili trije ranjeni. Berlin, 4. iebr. s. Uradno poročajo: V Cirenajki se je sovražnik znova spustil v boj in je bil odbit. Pretrpel je izgube v moštvu in orožju. Pri napadih nemških letalskih sil na letališča, pristaniške naprave in druge vojaške cilje na otoku Malti so težke bombe zadele tudi neko tovarno za orožje in torpeda. Vojni nastopi na Tihem morju Nekaj podrobnosti o napadu ameriškega vojnega brodovja na Marshalske otoke. Bombardiranje Singapooreja Rim, 4. febr. s. Kapitan Tojo Mitunobe, japonski mornariški poverjenik pri poslaništvu v Kimu, je dal o napadu ameriškega vojnega brodovja na Marshalske otoke agenciji Stefani naslednja pojasnila: >1. februarja ob zori se je oddelek ameriškega brodovja, ki so ga v glavnem sestavljale različne križarke in pa letalonosilka, prikazal blizu nekaterih otokov v vzhodni skupini Marshalskega otočja. Ameriško brodovje je bežno napadlo nekatere otoke s topništvom in z letali, potem je pa pobegnilo. Japonsko brodovje je krenilo v protinapad, preganjalo sovražnikovo brodovje ter naravnost zadelo neko križarko, s katere so vstali visoki plameni. Vrh tega je bilo sestreljenih 11 nasprotnikovih letal, ki so sodelovala pri napadu.« Tokio, 4. febr. s. Po angleških poročilih iz Rangoona, katera so jim Japonci prestregli, ej videti, da angleške oblasti priznavajo, da so Japonci na raznih krajih prekoračili reko Salween in napredujejo zdaj dalje proti zahodu. Iz istega vira poročajo, da je v Rangoonu, prestolnici Birme, huda napetost, ki izvira iz vedno bližje prihajajočega ogražanja mesta po Japoncih. Tokio, 4. febr. s. Tokijski radio poroča, da je zdaj že skoraj ves otok Borneo v japonskih rokah. Vsa letališča so pod japonsko oblastjo. Otok Borneo meri 731.500 kv. km in je po velikosti tretji na svetu. Je pa zelo redko naseljen in šteje samo 2,700.000 duš. Borneo pripada otočju holandske Indije. Tokio, 4. febr. s. Agencija Domei poroča, da so japonski bombniki preteklo noč v mesečini napadli singapoorski otok ter metali nanj bombe in huda razstreliva. Z druge strani ožine, ki loči Singapoore od malajskega polotoka, so videli Btrašne eksplozije in zelo visoke plamene na petih koncih otoka. Madrid, 4. febr. s. Po novicah, ki prihajajo sem iz Newyorka, sodijo v Združenih državah, da je položaj Singapooreja kaj slab. Med drugim poudarjajo, da Singapoore pomeni za Angleže tisto, kar je pomenila silovita Maginotjeva črta za Francoze: namreč strahotno razočaranje. Angleži so lahko domnevali, da bi singapoorski otok bil napaden s kopnega in so izdali milijarde za utrditev njegovega obrežja Toda napad je prišel prav s kopnega in sicer od Johore Bahruja. Položaj Singapooreja je še težavnejši zaradi ogromnega šte- Nova posvetovanja maršala Goringa v Rimu Po teh razgovorih je treba pričakovati odločilnih nastopov, ki bodo končno zmago še bolj približali Rim, 4. febr. s. Nemški državni maršal Go-rimg, ki se je 2. februarja vrnil s Sicilije, je včeraj dopoldne šel na obisk k Kir. Vtis. knezu Piemontskemu. Potem je maršal Goring epre-jel načelnika glavnega generalnega štaba grofa Cavalliera ter imel z njim razgovor o skupnih vojaških vprašanjih. Popoldne 2. februarja je maršal Goring šel v avdienco k Duceju, s katerim je unel novo dolgo posvetovanje. Budimpešta, 4. febr. s. Vsi madžarski Ksti z velikim poudarkom prinašajo poročila o posvetih med maršalom Goringom in Mussolinijem. To srečanje med najzaupnejšim Hitlerjevim sodelavcem in med Ducejera, piše »Pesti Ujszag«, ne bo, kakor že poprejšnji rtali-jansko-nemšiki vojaški posveti, moglo nič drugega kakor izpopolniti in še bolj ojačiti orož- Krajevni uspehi na raznih delih ruskega bo"išča Hitlerjev glavni stan, 4. febr. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na različnih odsekih vzhodnega bojišča, zlasti severovzhodno od Taganroga, so bili sovjetski napadi odbiti z velikimi izgubami za nasprotnika. Po drugih krajih so prinesli lastni napadi proti žilavemu sovjetskemu odporu kljub hudim snežnim viharjem krajevne uspehe. Sovjetsko letalstvo je izgubilo v letalskih bojih in pa v napadih na letališča 23 letal, lastnih izgub ni bilo. Berlin, 4. febr. 6. Pristojni vojaški krogi poročajo, da 60 nemške čete l. februarja na sever- nem odseku vzhodnega bojišča zavrnile številne krajevne boljševiške napade. Zlasti na nekem mestu 60 se Sovjeti zaganjali z v6o ihto, da bi zavzeli dva kraja. Napadi eo 6e začeli ob zori in so se vrstili drug za drugim do popoldneva, dokler ee niso morali umakniti zaradi prehudih izgub. Na nekem drugem kraju na istem odseku eo sovjetske eile v okrilju noči :n ob hudih vremenskih prilikah navalile v dveh 6ilnih napadih na nemške postojanke. Vendar pa 60 se morale tudi tu umakniti, ne da bi dosegle 6voje cilje. Na bojišču je obležalo mnogo mrtvih in ranjenih. Ameriški mornariški nrn’ster o vojnem po!ožaju na Tihem mor u Berlin, 4. febr. & Berlinski tisk zelo ob Šimo razpravlja o govoru, ki ga je imel ameriški mornariški minister Knox pred mornariško komisijo ameriškega parlamenta. Prav zanimiva je njegova ugotovitev, da se morajo Združene države boriti s sovražnikom, ki je totalitaree, in da morajo biti pripravljene Se na mnoge trde udarce in poraze. Vojna na Tihem oceanu, v Malaji, v Vzhodni Evropi in v Severni _ Afriki, je zatrdil Knox, je ena sama vojna, torej vojna svetovno-revolucijskega značaja. »Nachtausgabe« pravi, da je ta izjava učinkovala na ameriško javnost kakor bomba. Javnost je tam vedno mislila, da bo moči z nekaj zamahi v družbi z Veliko Britanijo in Rusijo potolči najprej Nemčijo, za njo pa še Japonsko. Sedaj pa morajo voditelji priznavati, da se morajo boriti proti enotnemu vojskovanju treh velesil. Knox je priznal tudi, da je položaj na morjih zelo kočljiv. Prav gciivo, meni navedeni nemški list, je prišel amemlti mornariški minister do tega spoznanja po uspehih, ki so jih dosegle nemške podmornice ob ameriških in kanadskih obalah. Knox je dalje rekel, da imajo Združene države velikansko število strojev in naprav in veliko letal, toda manjkajo motorji, kajti izdelava teh se je malo zakasnila. Najvažnejše pa je sledeče pnznnje: Vojskovati se moramo na dveh oceanih s tisto mornarico, ki je bila prvotno namenjena za delovanje le na enem samem oceanu. Ko sta Hitler in Mussolini jeseni l. 1938. rešila evropski mir, je Roosevelt podvojil svoje vojne napore, da bi opogumil Angleže. Zavoljo tega so Angleži takoj v začetku vojne umaknili svojo mornarico iz Tihega morja. Po mnenju nemškega lista je to dokaz, zakaj se angleški vojaški kritiki, ki obravnavajo položaj na Daljnem vzhodu, tako izogibajo omeniti Združene države, in takaj ti po drugi »tranl Roosevelt lzmilljuj« ti lajna pomorska uspeha proti japonski mornarici, da bi prikazal v lepil luči delovanja ameriške mornarice. Angleži dobro vedo, za kaj pri vsem tem gre in zato si skrbi ne zmanjšujejo Angleži sami dobro vedo, da bi v primeru, #e bi Japonci zavzeli Singapoore, uporabljali to oporišče za preskrbovanje svojih podmornic, ladij in letal in tako bi to oporišče postalo neuporabljivo za angleške, ameriške in holandske vojne ladje. Britanski kritiki dalje vedo, da ima Japonska v Indo-kini dobra oporišča, odkoder lahko stalno pošilja svoje sile tja, koder jih nujno rabi, in tudi v neposredno bližino Avstralije. Zato tudi ni čudno, če londonski >Times< govori o bližajoči se nemški spomladanski ofenzivi in pravi, da bi ta ofenziva utegnila močno ogroziti ne samo Črno hvorje, temveč tudi Indijski ocean. Uprava in splošno stanje v zasedeni Ukrajini Varšava, 4. febr. e. Ukrajinski listi poročajo, da organizacijsko delo po zasedenem ukrajinskem ozemlju navzlic strašno hudi zimi stalno napreduje. Mirno vedenje ljudstva jasno izpričuje zaupanje, ki ca ima v trdnost nemške m zavezniške fronte. Vofinja in Podolja, ki sta pod upravo glavnega komisarja ter 6e raztezata od Pinska pa do Kamjenca Podolska, sta lep zgled koristnega dela nemške organizacije, ki jo podpirajo Ukrajinci. V6ako mesto in sleherna vas na deželi ima upra-telja, ki dobiva navodila iz Brest-Litovska, kjer je sedež komisariata. Poljedelstvo in industrija povsod cveteta; podobno je tudi v bolj oddaljenih ukrajinskih krajih. VojaSki odbor v Ameriki je soglasno sprejel predlog, da morajo Združene države nemudoma prevzeti vsa oporišča, ki jim jih je dala An- ŽLija r zameno za 90 rulUeev, pUe švedski st »Afton Bladet«. BIv*i poveljnik angleške letalonosilke »Ark Reyal«, ki jo je potopila nemška podmornica, je postavljen pred vojno sodišče. Vsebina obtožnice ni znana, poročajo iz Stockholma. je, ki bo dalo zmago državama Osi. Angleška ;n ameriška propaganda tudi to pot tipa po praznini ter se spušča v najbolj fantastične sanjarije o nagibih, ki so privedli do teh posvetovanj. Eno drži in tega naj bi se angleško-ameriški tisik enkrat za vselej zavedal: da prihajajo za posvetovanji med 'poglavarji Osi odločilni nastopi, taki, ki približujejo končno zmago. Benghazi razrušen s 500 tonami dinamita Rim, 4. febr. s. Mac Millan, posebni dopisnik neke ameriške poročevalske družbe pri VIII. angleški armadi, poroča, da so angleški oddelki pred umikom iz Benghazija s 500 tonami dinamita skoraj docela razrušili to mesto. Strahotne eksplozije so pognale v zrak ladjedelnice in skladišča vojnih potrebščin. Izpraznitev Benghazija je posledica silovitega pritiska, ki so ga izvajale oklepne kolone generala Rommela. Te so nastopale z močnimi italijanskimi ojačenji, ki so pred kratkim dospela v severno Afriko in so se bojevito vrgle na angleške oddelke. Vojaki položaj v Cirenajki, pravi dopisnik, ee precej menjeva. Šest južnoameriških držav je pretrgalo diplomatske zveze z Osjo Rim, 4. febr. s. Na podlagi sklepov na sestanku v Riu de Janeiru in zaradi stalnega pritiska Združenih držav na južnoameriške republike eo Brazilija, Urugvaj, Paragvaj, Bolivija, Ekvador in Peru te dni sklenile, pretrgati vse diplomatske zveze z Italijo, Nemčijo in Japonsko. v Jasno je, da odločitev naštetoh držav prav nič ne vpliva na razmerje sil, _ ki so zdaj v spopadu, in tudi ne na potek vojne same. Zato je omenjeni sklep bolj besednega kakor stvarnega pomena. Vendar pa si bodo Italija, Nemčija in Japonska zapomnile, da eo se nekatere latinsko - ameriške države vdale washmtonskim željam, in bodo ob primerni priliki izdale potrebne politične ali gospodarske protiukrepe. Argentinija in Čile sta še zimeraj v običajnih zvezah z državami Osi. Vrhovni zavezniški svet za vojno na Tihem morju Stockholm, 4. febr. s. Dopisnik švedskega dnevnika »Afton Bladett« poroča iz Washin^tona, da bo ta teden najbrž le imenovan vrhovni svet za vojno na Tihem morju, o katerem že dolgo govore, pa ga dozdaj ni bilo mogoče sestaviti^ zaradi hudih nasprotij med različnimi državami, ki naj bi v njem sodelovale. Po trditvi tega dopisnika tudi zdaj še ni prišlo do popolnega sporazuma, zakaj London in Washington se potegujeta za sedež omenjenega sveta. Za vrhovnega povelimka naj bi nekateri hoteli imeti kakega ameriškega admirala, drugi pa niso pripravljeni postaviti generala Wavella na podrejeno mesto. Uradni podatki o nemških uspehih Berlin, 4. febr. s. Uradno poročajo: V januarju je bil na različnih morjih dobro izveden boj proti nasprotnikovim ladjam, ki dovažajo preskrbo. Vojna mornarica in letalstvo sta potopila 63. trgovskih ladij s 460.000 tonami; od tega so samo podmornice uničile 56 ladij s 367 tisoč tonami. — Angleška vojna mornarica je izgubila v istem času v bojih z nemško mornarico tri rušilce, eno podmornico in en hitri con. Razen tega so bili z bombami ali torpedi poškodovani: ena križarka, štirje rušilci, ena podmornica, en iskalec min in ena oborožena ladja ter 28 trgovskih ladij. V teh številkah niso obsežene sovjetske izgube - S*. 'C*. -TV Svoje napake odvrzimoy Srcu Jezusovemu zadostimo vila prebivalstva, ki je povečini rumenega plemena in ga je zelo težko preživljati. Vode že primanjkuje. Ne sme se pozabiti, da je eden izmed vzrokov za padec Hongkonga bilo ravno pomanjkanje pitne vode. Tokio, 4. febr. s. Med svojim zmagovitim pohodom po malajskem polotoku je japonska vojska prestala 92 bitk, prevozila 1100 km, popravila 650 km železnic in 250 mostov, razstreljenih po Angležih. V teh bojih je zajela okoli 350 topov, 550 strojnic, 250 tankov in oklepnih avtomobilov, 3600 motornih vozil in obilne količine streliva ter živeža. Ujetih je bilo 8000 mož, na bojišču pa ji?' je padlo 5000 Vesti 4. februarja Poglavitno krivdo, da angleški načrt v Libiji n. uspel, ima angleška mornarica, ki bi bila morala docela prerezati vsako zvezo med Libijo in Italijo. Ta načrt se je pa ponesrečil zaradi tega, ker so italijanske pomorske in letalske sile bile več čas budne im so Angležem take naklepe preprečile s tem, ko so potopile bojno ladjo »Barhamc in s tem. da so italijanski bojni čolni vdrli v aleksandrijsko luko, sodi ugledni nemški dnevnik »Miinchener Neueste Nach-richten«. Do odstopa egiptovske vlade je pnislo zaradi sjx>ra med kraljem in med vlado. Vlada je na svojo pest, ne da bi obvestila kralja, pretrgala diplomatske zveze s Francijo, kralj je potem zahteval, da mora odstopiti zunanji minister Odstopila je pa vsa vlada in kralj je njen odstop sprejel. Ker Anglija ne pu6ti, da bi v vladi sodelovala egiptovska nacionalistična stranka, so vse vlade v Kairu zastopnice angleških političnih teženj. V Buenos Aires se je vrnil argentinski zunanji minister Guinazu, ki je ob odhodu z vse-•ameriške konference pri Rilu de Janeiru z letalom treščil v morje. Pri prihodu domov ga je sprejela velika množica ljudi, ki je manifestirala za argentinsko nevtralnost ter za Nemčijo in Italijo. Japonske oblasti v Tientsinu, kitajskem mestu, so prijele čez 600 ljudi, ki so hoteli spraviti velik znesek denarja v Združene države. Madžarske športne organizacije so dobile zapoved, da morajo takoj izključiti vse svoje judovske člane. Japonska vlada je slenila poslati bivšega ministra za kolonije, bivšega ministra z« promet in še dva odlična politika v kraje, ki so bili zasedeni v dosedanji vojni. Ti možje bodo gospodarski in politični svetovalci pni poveljništvih japonske vojske v zasedenih krajih. Ker ni hotel izpolniti nalog, ki mu jih je vlada zaupala, je švedsko zunanje ministrstvo odstavilo poslanika v Buenos-Airesu, Finna Lunda, Osrednji urad za varstvo koristi vojskujočih se držav v drugih vojskujočih se državah, je morala ustanoviti španska vlada, ki je prevzela veliko takih diplomatskih zastopstev, zlasti odkar se je začela vojna z Ameriko. Japonska vojska v Manilll je včeraj praznovala prvo obmesečniico, kar so Japonci zasedli to mesto. Poveljnik japonskih oddelkov je priredil slovesno kosilo vladi, ki so jo Japonci imenovali na Filipinih. Predsednik vlade Vargae je v svojem govoru zagotavljal, da sd bodo on in njegovi sodelavci z vsemi silami prizadevali za čim boljše sodelovanje z Japonci, Za vrhovnega poveljnika angleške vojske v Egiptu je bil imenovan general Stone, načelnik angleškega odposlanstva pri egiptski vojski. Budimpeštanskl župan je italijanskemu poslaniku Anfusu slovesno izročil palačo stare madžarske zbornice, ki bo odslej služila potrebam zavoda za italijansko kulturo. Japonski listi razpravljajo o ameriškem odpora na otoku Luzonu in pravijo, da so Amerikanci pri svojem umiiku prisilili filipinsko vojsko in celo civilno prebivalstvo, da je varovalo njihov umik. Filipinske vojake so baje privezovali celo na drevje, da ne bi ušli. Položaj angleške vlade se zelo maje navzlic zaupnici, ki se jo je Churchillu posrečilo dobiti v poslanski zbornici, vedo poročati dopisniki švicarskih listov iz Londona. Portugagski listi poročajo, da je dosedanji angleški veleposlanik v Moskvi imenovan za ministra in mu je zaupano ministrstvo za oskrbo. Dosedanji minister za preskrbo je dobil nadzorstvo nad angleško izdelavo vojnih potrebščin in nalogo, da to izdelavo vzporeja z ameriško. Mir med Ekvadorjem in Penijem je bil začasno sklenjen po predlogu, ki so ga izdelale Združene države in ga vsilile, samo da bi ta spor med sedanjo vojno ne motil ameriške politike, pišejo italijanski listi. Nemški letalski stotnik Wilhelm Stiess, vitez reda žejeznega križa in eden najslavnejših nemških letalcev, je padel na vzhodnem bojišču, ko je na čelu svoje skupine v nizkem poletu napadel sovjetske postojanke. Anglija porabi 12 milijonov iuntov na dan za vojsko, od tega 9 milijonov za vojake na bojiščih, je dejal angleški finančni minister. V zadnjih mesecih vojne so se angleški vojni iadatki podvojili. Švedska obala ja popolnoma zamrznjena in ja lad- iam nemogoča priti do luk. Edina Inka Gaate-»org je le dostopna po posebnem prekopu z zahoda. Nad Panamskim prekopom so v soboto prvič letela v veliki višini neznana letala. Mr.ni l. oLOVIiNSKI DOM«, dne 4. februarja 1942-XX. Stev. 28. čss je, da damo krompir kalit! V sedanjem vojnem času je krompir v resnici :;aš vaakdanji kruh, in ne gre, da bi zanemarili ali opustili kaj, kar je potrebno, da dobimo čim prej in čim večji pridelek krompirja v letošnjem letu. Predvsem jo.potrebno, da semenski krompir zgodnje sorte odberemo in pripravimo za »pred-kalitev«. Kaljen krompir nam bo vsaj za dva do -štiri ledno prej dozorel in nas tako skoraj za mesev dni prej reil skrbi pred pomanjkanjem lega važnega živila. Nakaljen in zgodaj sajen vrtni krompir nam bo že meseca junija dal prvi pridelek. Za kalitev vzamemo zdravo, enako velike gomolje, ki po možnosti še niso odgnaje kali, kajti prve klice so najboljše. Te gomolje vložimo cele v primerne plitve in manjše zabojčke in sicer tako, da so z vrhom (glavo), ki ima največ očesc, obrnjeni navzgor. Ležo naj tesno drug poleg drugega, da se ne morejo pri prenašanju preobrniti. Naložene zabojčko prenesemo v primerno toplo in svetlo sobo, kjer prične krompir kmalu odganjati. Na gomolje ne sme sijati sonce, zato je treba zabojčke temu primerno zavarovati ali pa s tka-ninastim zastorom zastreti okna. Najprimernejša toplota za kalitev je okoli 10 stopinj C. V vlažnem 'i temnem prostoru otlženo gomolji dolge, blede i življenja nezmožne kali, le v svetlem in pri- merno suhem prostoru odžene krompir močne, kratke, a debele in zdrave kali, od katerih je tudi pričakovati dobrega pridelka. Vendar se dogodi, da zaradi presuhega zraka gomlji težje odganjajo. V tem primeru zmočimo zakljevino in z njo pokrijemo še nekaljene gomolje. Nikdar pa ne smemo kalečega krompirja vlažili! Pravilno kaljeni gomolji postanejo uveli in niso nikdar napihnjeui. Koli zdravega krompirja pa zadobe njim značilno barvo. Ako je prostor, v katerem kalimo krompir, preveč enostransko osvetljen, se tudi kali obračajo preveč k svetlobi. Zato moramo zabojčke par-krat obrniti. Ko so kali okoli 4—5 cm velike, posadimo krompir konec marca v primerno, toplo, staro gnojeno, rahlo in dobro obdelano gredico. Za 50 kv. metrov rabimo 18—20 kg celega krompirja. Pri saditvi moramo paziti, da ne polomimo kalčkov. Posebno primerne sorte zgodnjega krompirja so: »kifeljčar«, ki dozori teden dni kasneje, a je izredno okusen; »blntje«, ki je zdrav, odporen in rodoviten; »prvenec« in »Bohmov rani rumeni«, ki ima bolj okroglaste gomolje. Nekateri sade kot rano sorto tudi zgodnji rožnik, ki ie sicer rodoviten a dozori Sele v avgustu. Pospravljanje snega po mestnih cestah in uticah Ker z vseh strani prihajajo pritožbe na novršnoat nekaterih hišnih posestnikov uli najemnikov pri spravljanju snega, jih moramo spet opominjati na predpise mestnega cestne-sra reda in na dolžnosti, ki jih morajo opraviti hišni lastniki ali najemniki, prav tako pa tudi posestniki zemljišč in stavbišč pri spravljanju snega s hodnikov in pešpotov.. Mestni cestni red namreč v § 75. določa: Kadar koli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč ob cesti skidati sneg s hodnik« ali pešpota ob vsej dolžini posestva. Če zaradi snega polzi ali kadar se napravi poledica, morajo posestniki takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kodar pa zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, mora biti snaženje in posipanje hodnikov in pešpotov opravljeno vsaj do 7 zjutraj. Pri neprestanem snegu je treba hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan in posipati inko, da ni nevarnosti za pešce. Prepovedano je pa sneg in led odmetavati v odtočne kadu-n je ali tik ob robnik, na rešetke požiralnikov in na tramvajsko progo. 'L dvorišč spravljenega sneea in ledu ni dovoljeno odkladati na cestah, temveč ga je treba zvoziti v vodo ali na odka/.ane prostore. Sneg, ki sam zdrči ali fta pomečejo raz streh, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na «voje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in v obče, kadar se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpoti po potrebi večkrat na dan osnažiti luž in blata. Posestniki naj predvsem upoštevajo izrecno opozorilo, na mestno cestno nadzorstvo s svojimi delavci ne spravlja snega s hodnikov in ne posipa hodnikov proti poledici ob_ zaseb-fi ih posestvih i n sicer brez izjeme nikjer, to-lej niti pri javnih posestvih niti pri cerkvenih in tudi ne pri občinskih posestvih. Ljubljanski posestniki naj si torej o pravem času priskrbe hišnike ali najamejo delavce, ki jim bodo po predpisih in o pravem 'asu do 7 zjutraj spravili sneg s hodnikov, ('.lede širine hodnika, ki mora_ biti osnažea, velja naslednja pravilo: tam, kjer so položeni robniki, je treba sneg spraviti s hodnika do robnika — razen one-ra peščenega pasu, ki je namenjen za nasade. Pri tem pa vendar mora hiti vselej osnažena tudi odtočna kadunja ob robniku na cestišču. Hodnike brez robnikov je treba osnažiti v širini najmanj 2 metra, vselej pa do odtočne kadunje._ Tudi pri teh liodnikih je treba vselej osnažiti odtočno ka-dunjo ali jarek. , Odvažanje in odmetavanje snega v vodo je dovoljeno le na onih prostorih in bregovih <>b vodi, ki so za odlaganje snega pripravljeni in označeni s posebnimi značkami. Posestniki naj se zavedajo pravnih posledic v primeru opustitve spravljanja snega s hodnikov in posipanja hodnikov proti poledici, "olicija bo sleherno zanemarjanje dolžnosti posestnikov pri spravljanju snega najstrožje kaznovala. Pobiranje bakrenih predmetov Rim, 4. Jebr. s. Z ukazom državnega podtajnika za vojno izdelavo, objavljenem v Uradnem listu 31. januarja letos, se odreja blokiranje — pobiranje bo izvedeno pozneje — vseh bakrenih potrebščin, kakor tudi bakrenih kotlov za industrijsko in trgovsko uporabo, pa naj bodo novi ali rabljeni. Gre za kotle in iz bakra izdelane potrebščine, ki jih imajo na zalogi trgovci, industrij-ci in obrtniki, pa so namenjene prodaji. Vse te predmete mora,jo lastniki do 10. februarja prijaviti pristojnemu uradu v državnem podtajništvu za vojno izdelavo in posebnemu oddelku družbe za zbiranje starih kovin. Kasneje bodo te ustanove prijavljene predmete tudi pobirale. Rok prijave se ne bo podaljšal. Kršitelji določil bodo kaznovani po zakonih od 8. julija 1941. ljubimo se med seboj, je največja zapoved za današnji čas. Srce Jezusovo nas vabi k pobetnosti devetih« petkoi V treh vrstah... V viničarski šoli v Kapeli pri Slatini-Raden-cih se bo 1. marca začel pouk in bo trajal devet mesecev. V tej šoli bodo dobili kmečki in viničarski sinovi potrebno izobrazbo v sadjarstvu in vrtnarstvu. Tečajniki bodo imeli brezplačno hrano in stanovanje. Nemška predavateljica Asta Siidlmus bo priredila po nekaterih mestih Spodnje Štajerske predavanja o nemški poeziji v zadnjih sedmih stoletjih. Med drugim bo predavala tudi v Mariboru, Ptuju in Celju. Nemška državna zveza *a protiletalsko zaščito je zadnjo nedeljo sama zbirala za zimsko pomoč. Ob tej priliki je zveza priredila nekatere prireditve, katerih namen je bil ljudi čim bolj razveseliti. V Celovcu so imeli tudi protiletalske vaje. V narodnem gledališču pa so imeli veseli program pod naslovom »Popoldne samih presenečenj«. Koroška kmefka organizacija bo v kratkem priredila štiritedenske tečaje za domača opravilu. Kmečka dekleta se bodo učila tudi presti in tkati. Nekaj takih tečajev je bilo že zaključenih, nekaj pa jih bodo odprli ta mesec, nekaj pa v marcu. Kakor opozarjajo nemška vojaška oblastva, se je še vedno čas javiti v prostovoljske padalne oddelke. Posebne popoldanske stalne razgovore so uvedli na Štaejrskem za tiste, ki se hočejo čim-prej naučiti nemščine. Večja skupina podmorničarjev je prišla te dni v Gradec, kjer so bili gostje graškega župana. Tudi v Maribor so prišli na povabilo mariborskega župana. V Mariboru so sl ogledali razstavo »Planina in lovor«, ohjiodili so tudi mesto in ogledali njegove zanimivosti. Na obisku so bili tudi v Radvanju. 0 Hitlerjevem govoru poroča »Tagespost«, da so ga pretekli petek v poznem popoldnevu poslušali na Štajerskem vsepovsod po radiu ali ob zvočnikih. V družinah, v pisarnah, gostilnah in kavarnah, po tovarnah in kasarnah je bilo vse pripravljeno za sprejem. Ne samo v Gradcu, pravi Člankar, marveč tudi po zasneženih gornještajer-skih mestih in vaseh in po veselem Spodnjem štajerskem so se v tem trenutku polno zavedali bodočih nalog, ki jih stavlja Adolf Hitler. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali naslednje ponesrečence: 52 letno Marijo Švigljevo, ki je padla na cesti in si zlomila nogo. — Pri premikanju vagonov je dobil hujše poškodbe železničar Simončič. — 12 letni posestnikov sin Fr. Založnik si je pri sankanju zlomil desno nogo. — Uradnikov sinček P. Sušnik pa si je pri padcu poškodoval desno nogo. — Desno nogo si je iz-pahnil^tudi 53 letni vrtnar L. Nedoh.iz Ljubljane. Novice iz Države številna vojaška odlikovanja za člane Milice. Za 10. obletnico obstoja Fašistične milice so časopisi objavili sezname žrtev, ki so jih člani milice dali za domovino v sedanji vojni, kakor tudi sezname številnih odlikovanj, ki so jih doslej dobili. V vojni je padlo nad 6300 miličnikov. Vojni red Savojske hiše jih je dobilo 19, zlato kolajno za hrabrost 72, srebrnih kolajn 1289, bronastih 2445, vojnih križcev 36089. Razven tega je dobilo visoka odlikovanja: 20 Savojskih križcev, 5 srebrnih kolajn, 9 bronastih in 8 vojaških zaslužnih križcev. Število industrijskih podjetij. Po najnovejšem štetju in statističnih podatkih znaša sedaj v Italiji število industrijskih podjetij večjega in manjšega obsega 1,073.214. Pred štirimi leti jih je bilo 731.880. 64% vseh teh podjetij ima svoj sedež v_ Severni Italiji. Po odstotkih se nato vrste Srednja in Južna Italija, najmanj industrije pa je na otokih. Industrializacija države, ki je zadnja leta močno napredovala, se je seveda najbolj povzpela v sevfernih delih države. Uporabljivost hmeljskih mladik za tkalstvo. V Nemčiji so začeli uporabljati tudi linieljske mladike za industrijske namene. Iz mladik se dobi posebno tkivo, ki je močnejše kakor bombažno ali konopljino, povrh pa je takšno, da se ne da zmečkati. Ostanek od mladike pa uporabljajo za izdelovanje celuloze, posebno pa takšne, iz katere se izdeluje potem papir. Italijanski časopisi menijo, da bo Nemčija s predelovanjem hmeljskih mladik prihranila vsako leto najmanj 500.000 kubičnih metrov lesa, ki ga je sicer porabila za izdelovanje papirja. Delo za dvig oljkoreje. Novi kmetijski minister Pareschi je izdal podrejenim organom točna navodila, « katerimi ukazuje, da se morajo vsi vpreči v delo za izboljšanje in povečanje oljčnih nasadov in z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpirati delo tistih, ki goje oljke. Potreba po olivnem olju je velika in nujna in zato se ne sme zamuditi prav nobena priložnost. Ministrstvo bo z večjimi sredstvi podpiralo vsa ta stremljenja. Napredek pri pridobivanju magnezija. Agencija »Agit« piše o pridelavi magnezija in meni da je za aluminijem ta rudnina gotovo prava avtarkična italijanska pridobitev. Potrebne rudnine, iz katerih se magnezij pridobiva, se v bogatih skladih nahajajo v Toscani ih pa v Trentu, kjer je tudi zrastlo več novih tovarn, ki predelujejo v glavnem dolomit. Zadnja leta se je izdelava povečala redno po več tisoč Ion in pokriva sedaj vse domače potrebe. Magnezij rabi zlasti kovinska in tudi topilniška industrija. Magnezij pa je važen tudi zaradi tega, ker je trikrat lažji kakor aluminij in štirikrat lažji kakor železo. Velika italijanska udeležba na Iipskem velesejmu. V prvih dneh maja bo v Lipskem odprt vsakoletni velesejem, na katerem razstavljajo svoje blago vse osne države. Tudi letošnjega velesejma se bo italijanska industrija udeležila v največjem možnem obsegu, kajti po zatrjevanju agencije »Agit« pomenijo ti velesejmi važno sredstvo za utrditev gospodarskih odnošajev med Italijo in Nemčijo, ki se navzlic vojni stalno poživljajo in razvijajo. Stavbno delovanje v albanski prestolnici. Občinska uprava albanske prestolnice Tirane je razvila lansko leto precej obsežno stavbno delovanje. Za gradnjo cest, kanalov, vodovodov je bilo porabljenih 8300 delovnih dni. Razon tega je občina začela graditi novo bolnišnico in urejati novo veliko muslimansko pokopališče. Zasebniki a so dobili 260 dovoljenj za gradnjo novih hiš, 41 ljudi pa je dobilo dovoljenje, da sme svoje hiše popraviti ali prenovili. Pristaniški vlačilec se prevrnil. V genovskem pristanišču je vozil po pristanišču majhen motorni vlačilec, last tvrdke Samuel Lupi. Iz neznanega vzroka pa se je vlačilec nenadoma prevrnil. z njim pa sta utonila tudi oba šoferja. Nesrečnika sla se na vse mogoče načine trudila, da bi odprla vrata Svoje kabine, a se jima ni posrečilo. Šele mestni reševalci sp z veliko muko potegnili vlačilec iz vode in iz njega trupli obeh šoferjev. Kazen za poslušalca tujih radijskih postaj. Pred sodiščem v Goriziji sta se zagovarjala oni dan Evgen Bregant, župnik iz Cero Superiore, ter kmet Romuald Makuc iz istega kraja. Obtožena sta bila, da sta poslušala radijske oddaje londonskega radija, župnik pa je novice, ki jih je tako izvedel, širil tudi med ljudmi. Oba sta bila obsojena, in sicer župnik na tri mesece in deset dni zapora ter 1000 lir denarne kazni, Makuc pa na mesec in dvajset dni zapora ter 500 lir denarne kazni. Priprave za milanski velesejem. Od 11. do 27. aprila bo milanski velesejem. Za to prireditev bodo zgradili nove paviljone, ki pokrivajo novih 4200 kvadratnih metrov. Posebnost letošnje razstave bo velika in obsežna razstava mehaniške industrije, ki bo pokazala prvenstveno uporabno stroje za vsakovrstna mala podjetja in obrate. Posvet glede izvoza poljskih iD vrtnih pridelkov. Minister za valute in trgovinsko izmenjavo jo povabil na posvet predstavnike iz vozniških družb in voditelje zbirališč povrtnine in drugih poljskih pridelkov, namenjenih za izvoz, da se pogovore o obsegu in načinu prodajanja in izvažanja imenovanih pridelkov iz države. Minister jo razložil, da se sme izvoz razvijati le v mejah, ki jih najprej določa domača poraba in potem se je treba držati določil pogodb, ki so bile sklenjene m »d Italijo in drugimi trgovskimi pogodbeniki. Tretji petek v pobožnosti devetih prvih petkov naj nas vse združi v zadoščevanju športni drobiž s Kakor jc pričakovati bo prišlo v kratkem do meddržavnega dvoboja med nemško in šved6ko državno reprezentanco. Med drugim bodo plavali tudi v štafeti 4><200 m in pa v waterp*>m se bodo pomerili, kdo je boljši. Kje bo ta miting, pa še ni določeno. Tudi v Hamburgu bodo hokejisti dobili pokrit prostor za odigravanje tekem na ledu. Saj morajo biti vprav hokejske tekme najčešče odpovedane zaradi slabih vremnskih razmer. Tudi v letošnjem letu ne bodo počivali nemški lahkoatleti in lahkoatlelinje, pa čeprav je država v vojni. Tekmovanje za državno prvenstvo v raznih športnih panogah bo v dneh od 25. do 27. julija t. 1. Tekme bodo v velikem olimpijskem stadionu v Berlinu. Nemški boksarji se bodo v tem letu pomerili tudi z danskimi, švedskimi in španskimi. S temi so že dokončno dogovorjeni. Prav gotovo 6e pa bodo srečali še z nekaterimi drugimi. Na 31 km dolgi progi po Vrbskem jezeru je zmagal Berlinčan Hans Jiilge. Progo je predrsal v prav dobrem času 1:07:06. Ta tek je bil v okvirju velikih drsalnih dni na Vrbskem jezeru pred tednom dni. Znano nemško hokejsko moštvo SC Riessersee bo v kratkem odigralo v Garmischu prijateljsko hokejsko tekmo z romunskimi izbranci, potem pa bo 6amo odpotovalo v Pariz in odigralo nekaj tekem z domačimi moštvi. Italijansko hokejsko moštvo, v katerem so povečini igralci milanskega kluba AMDG, je v soboto odpotovalo v Švico, kjer je igralo proti izbranem švicarskem moštvu. Italijani jim nikakor niso bili kos in so tekmo izgubili z 0:15. Vsekakor visok rezultat, če pomislimo, da so Italijani prav dobri igralci. Rezultat kaže, da so Švicarji letos v izvrstni formi. Zadnjo nedeljo, ob priliki nogometne tekme med Nemčijo in Švico, 60 se na Dunaju 6estaB tudi delegati nogometnih zvez iz Nemčije, Italije in Švice. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo odigrali mednarodno nogometno tekmo med Švico in Italijo v jeseni tega leta. Dan tekme, ko bosta igrali Italija in Nemčija, pa še ni določe«- Homan tajinstvene in čudov. napete vsebine ..Zlato Y€(ncga iuda se dobi v vseh knjigarnah in trafikah, kakor tudi pri vseh naših zastopnikih za ceno S lir Tužnim srcem javljamo, da nam je umrl naš ljubljeni brat,- svak in stric, gospod dr. Vladimir Foerster višji sodni svetnik v pokoju Pogreb nepozabnega rajnkega bo v četrtek, 5. t. m., ob 16, z Žal, iz kapelice sv. Jožefa, na pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani, 3. februarja 1942 Ljudmila Mankočeva, inž. Jaroslav Foerster, sestra in brat, in ostali sorodniki ^tfEarl Derr Blggeri 50 &HILA ) »To me veseli,« je pritrdil Jaynes. Vzel je iz žepa tobačnico n -ponudil Chnnu svoje drobne cigare. »Ne?« Začel je sam kaditi. »Najbrž napredujete v svoji stvari?« »Znova zadevam na težave,« je moral priznati Chan. »Tisti, ki kaj vedo, ne jx>vedo ničesar, tisti pa, ki govore, pa nič ne IKDvedo. Toda, žal, jc to pri mojem poklicu pogosto pojav. Zdi so mi pa, da 6e je pred dobro uro v mučni temi začelo nekoliko svetlikati. Ah...« Deček je prišel s pladnjem in ga postavil na majhno mizo pred divanom. »Pozabil 6em vam, mr. aynes, povedati, da zdaj držim dieto in mi je edina dovoljena pijača le oranžada. Dovolil sem si isto naročiti tudi za vas.« »Ne, hvala vam,« je odgovoril Anglež. »Mislim, da ne bom...« »Je že natočeno...,« je vztrajal Chan z očitno žaljivo zvenečim glasom. »Kako je pijača eijajna! Pa vendar ne boste odklonili?« »Torej, stokrat hvala,« je rekel Jaynes. Trenutno se mu ni prav nič ljubilo, toda vedel je, kako hitro bd se Kitajec čutil užaljenega v svoji časti. In tega ni hotel tvegati, zlasti ne pri zastopniku tega plemena. »Ljubeznivo!« Prijel je za kozarec. Veselo je Chan dvignil svoj kozarec in trčil z njegovim. .Pijva na skorajšnji uspeh, ki ei ga vi prav tako želite kakor jaz.« Potegnil je krepek požirek, i>otcm pa kozarec postavil na mi«. »Mislim, da je pijača nekoliko prelahka za vaš okus. Večkm-t sem že opazil, da pripadniki vašega naroda odločno odklanjajo prepoved alkoholnih pijač.« »Kakšno prepoved mislite?« je vprašal Jaynes. »Ah, vi bi se radi pošalili. No ja, poskus je dobro miljen, čeprav ne nov, kakor mnogi ljudje mislijo. Cesar Yii, ki je leta 2205 pred Kristusovim rojstvom stopil na kitajski prestol, je preko tega. Ko sem sklenil pri sebi, da bom vožnjo, kakor prej rekel, ko jc prvič použil poživljajočo pijačo: To bo mojemu neodložljivo nadaljeval, sem se čutil znatno olajšanega, odšel ljudstvu naredilo veliko zla, in je prepovedal izdelovanje pijač, spet nazaj m prav pred hotelom naletel na Martina, ki mi je Za kratek čas je to re^ pomagalo, toda pozneje se je ta zakon povedal presunljivo novico o umoru nesrečne^ zenske.« izgubil v porumenelih listih svetovne zgodovine. Kitajska,« je pristavil potem, ko je naredil kratek požirek iz kozarca, »je morala mnogo pretrpeti,' kakor denarnica radodarnega moža. Toda živi še vedno.« Jaynes ga je opuzoval z neprikrito radovednostjo. Ali je ta »Vas nihče ni videl pod banano pri hotelu?' »Ne verjamem. Sedel sem v temi.« »Ali sle bili kdaj v uti, kjer je bila ubita Shelah Fane?« »Ne, tistega kraja nisem nikoli videl.« »Potem tudi v okolici najbrž nikoli niste bili, na primer svojevrstni mož iprišel zato som, da bi z njim govoril o zgo-, pod oknom?« dovini prohibicije? Cliarlie jc takoj razumel pogled. I »Ne!« Ne da bi ga kdo vzpodbodel, je Jaynes segel po ko- »In zdaj, da se povrneva na najine zadeve,« je nadaljeval, zarcu ga jzpj| Nena0- i __________________________1 i i A. • i v_____ . >bi vam bil zelo hvaležen, če bi mi na nekatera vprašanja podali še točne odgovore. Zelo nesrečno je naneslo, da prav za tisti čas, ko je bil izvršen zločin, ne morete na noben način dokazati svojega alibija. Vi ste v usodni uri, kakor si mislim, begali in tavali razburjeni bogve kje?« »Bojim se, da je bilo tako!« je priznal Jaynes. »Od trenutka, ko ste zapustili Martina, in od trenutka, ko so vas spet našli in vas obvestili o umoru Shelah Fane, ste bili vseskozi sami?« »Da!« »Kako daleč ste prišli na svoji poti vzdolž obrežja?« ostro pogledal Chana: »Čujte, čemu me to sprašujete?« »Poskušam samo jx> možnosti zgostiti preiskavo!« je razločil Chan. »To bi bilo pač vse. Najlepša vam hvala. Morda slučajno veste, kdaj pelje naslednja ladja proti celini?« »Seveda vem,« je odgovoril Jaynes. »Jutri opoldne ob dvanajstih. Upam, da bom...« »Potrudil se bom, kar se bo dalo,« sfe je nasmehnil Chan. »Čeprav bi mnogi ljudje pri tem opazili, da sem svoje delo izvršil s skrajnimi možnimi napori.« Joynes se je nasmehnil. »Nikar se ne pustite od ničesar za- »Le do hotela Moana. Vsedel sem se tam pod banano in po- dr že vati. Vem, da boste štorih svoje najboljše. Sicer pa: snoft, skušal premišljevati, kaj bi bdo najboljše storiti.« b)l ,do P««* toda mnogo mi je bilo na tem, da »Vi niste prišli - prosim vas. ipopijte še požirek - vi torej se spravim od tod. Iz različnih razlogov, ne le zaradi poslovnih niste prišli do posestva Shelah Fane?« »Saj sem vam ravnokar jjovcdal. da sem prišel le do hotela Moana. Tam sera se usedel in premišljeval. Ko sem se ne- stvari — tudi ta strašna zadeva tu, ki z njo nočem imeti nobenega opravka, je kriva. Toda zdaj hočem le proč. Me razumete?« koliko umiril, se mi je nekako zdelo, da sem v svoji besni „ »Razumem!« je resno pritrdil Chan. Njegova roka je M- KotuKo umiril, se mi je neitaKo zun«, u« sem v svoji uram - •>- ------ * ------ ----- •»- razburjenosti vse stvari nekoliko pretiraval. Ce se do ženska I čutila v stranskem zepu suknjiča kuverto. »Na svidenje.« tako zlahka vplivati od nekega tako imenovanega vedeževalca,) Opazoval je Jajroesa na njegovi poti čez teraso prav tja do potem gotovo to m prava ženska za zakon. Vse njeno življenje je obrežja. In prav v zadnjem trenutku mu je velela notranjost, bilo zame španska vas. Začel sem gledati na najino zgodbo kot naj se obrne in odrine starega Kitajca, ki ie že sterovaJ ivJr« slučajni izbruh strasti med nama in sem se skušal povzpeti 1 po kozarcih, da hi iih odnesel na Stev. 28. »SLOVENSKI DOM«, dne 4. februarja 1942-XX Stran 3. Kako naj trgovci na drobno vračajo dobaviteljem pokvarjeno racionirano blago vrni« v 3 S(? *rްvine na drobno prisiljene aviteljem blago, ki iim je dospelo v po-k arjenem stanju ali pa drugače ne odgovarja na- ročilu. P°nd. zbornici, da je vrnil pokvarjeno blago z vsemi I pod točko 1. navedenimi podatki in Trg. ind. zbor- I nica bo poskrbela za to, da nabavitelj dobi bon za dvig s tolikimi točkami kolikor jih znaia vrnjeno blago. Dobavitelj (proizvajalec ali trgovec na debelo) naj vrnjeno blago v- prejemni knjigi vknjiži kot prejem in Trg. ind. zbornico obvesti na način, kakor je določeno pod toč. 1, Jako dobavitelj, kakor tudi nabavitelj morajo vpošiljati zahtevana poročila priporočeno. S pozivom na določila za porazdeljevanje ra-cioniranih izdelanih tkanin in oblačilnih in obutvenih predmetov, izdana od Visokega komisariata (Sl. 1. št. 512-90-41) se natančneje določa, da morajo proizvajalci (industrije! in obrtniki), trgovci na debelo, konfekcijske izdelovalnice, ki oe prodajajo blaga občinstvu, vposlati Comcorditu, Roma, Corso d’ltalia 11, v prepisu pa Via. komisariatu v prvih petih dneh vsakega meseca podatke o svojih zalogah racioniranih proizvodov ob koncu preteklega meseca, kakor so razvidni iz njihovih pre-remnih in oddajnih knjig z odnosnimi števili, ki se nanašajo na prejem in oddajo njihovih proizvodov v teku mescca. Primer, ki ga daje priloženi vzorec, kaže jasno, kako naj se ravnajo obvezanci ob vpo&iljetvi podatkov, ki jih Comcordit zahteva, nanašajočih se na mesec januar 1942-XX. Oboje, okrožnico in prilogo, morajo Trg. ind. zbornica kakor tudi strokovne organizacije priobčiti zainteresovanim podjetjem, pravočasno in z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago. Za Visokega komisarja načelnik VID. oddelka. Sesfanek italijanskih učiteljev Ljubljana, 3. februarja. Po nalogu Zveznega Poveljnika je 30. januarja ob 18 sprejel zvezni podpoveljnik vse voditelje šolskega GILL-a. Potem, ko je orisal razne stopnje delavnosti, ki jo razvija Zvezno poveljstvo, je zvezni podpoveljnik podal nova navodila in program, id naj bi 6e razvijal v bodočih mesecih s sodelovanjem šole; zvezno tekmovanje v telesni vzgoji, športno udejstvovanje, tekmovanje zborovskega petja za ljudske in meščanske šole, tečaj italijanskega jezika za člane organizacije tečaj za četovodje Ballile, A vanguardistov, Malih in Mladih Italijank, tečaj za gospodinjstvo, tečaj za deklamacijo, tečaj za prvo pomoč, tečaj za slikanje na keramiko. ter pri tem dal posamezna navodila. Potem je objasnil voditeljem delo, katerega bodo morali razvijati s tem, da bodo sodelovali z organizacijami GILL-a. Seja se je začela in končala s pozdravom Duceju. Ljubljana Gospodarsko delo v tekočem mesecu Ljubljana, 4. Februarja. Zvečer čitatno gospodarske knjige -in časopise, da se spomnimo V6ega, kar bomo rabili v gospodarstvu. Vendar pa imamo tudi v februarju dovolj dela na polju, v vrtu. sadovnjaku, travniku, vinogradu, gozdu in v domačem gospodarstvu. Vrtnarstvo. Tu imamo skrb, kako čimdelj časa obdržati povrtnino, ki jo imamo v kleti. Zato pregledamo večkrat zelenjavo in odberemo vse gnile ali nagnite liste in deie rastlin, ki j’h takoj odstranimo Skrbimo, da bodo dobro prezimili različni gomolji, čebule in čebulice in da bodo imele sobne rastline vedno dovolj svetlobe, toplote in vlage. — V iebruarju preizkusimo in določimo zelenjadna seriiena in tudi že posejemo prvo solato v zabojčke, ki jo bomo prihodnji mesec pre-pikirali v toplo gredo. Proti koncu tega meseca posejemo, če je vreme le kolikor toliko dopustno, na primerno gredico že petršilj, korenje, berivko, grah in špinačo. Tudi toplo gredo uredimo. Sadjarstvo. V sadovnjaku čistimo staro sadno drevje in strgamo debla mahu, lišajev in odmrlega lubja. Režemo tudi cepiče, posebno od češenj je zadnji in najboljši ča6. Ako mislimo saditi, je zadnji čas, da drevesca naročimo. V februarju pioce-pimo češnje, gnojimo 6adno drevje in škropimo s 3% modro galico breskve proti kodravosti. Zadnji čas je: da narežemo cepiče od jabolk in hrušk. Cepiče zakopliemo v senčno stran na vrtu. Poljedelstvo. Ako imamo že pripravljen gnoj, ibirtgH zvozimo na njive, določene za okopavine in ga, ako ni preveč snega, takoj raztrosimo. Tudi na pobočja in gorske njive je najbolje, da že pozimi navozimo gnoj. V februarju na polju delo že oživi. Ce je vreme količkaj ugodno, preorjemo ostale njive, da mraz še nekoliko razdrobi brazde. Ob koncu meseca bomo ob ugodnem vremenu še posejali jara fita in črno deteljo. Tudi korenje pride v zemljo. Februarja tudi gnojimo z umetnimi gnojili: apne* nim dušikom, kalijevo 6oljo in nitrofoskalom. Za krompir pripravimop otrebne zaboje, v katerih ga borno »kalili«. Gozdarstvo. Pripravljajo in koljemo drva. Sekamo les na zaradi močvirij težko pristopnih krajih. Posebno moramo paziti, da spravimo v teh mesecih vsa po škodljivcih napadena drevesa iz gozda. Vinogradništvo in kletarstvo. Rigolamo gorico, režemo v matičnjaku rozge, pripravljamo kolje in vse, kar bomo rabili. V februarju pa odstranjujemo rosne korenine, in čistimo trste. V 6redi meseca pričnemo trsno res. Nabavimo ali odberemo si cepiče od zaznamovanih treov. V kleti imamo opravka z žveplanjem sodov in s pretakanjem in čiščenjem vina. Tudi klet ie treba temeljito očistiti. Živinoreja. Najprvo je treba temeljito očistiti hlev, ga pospraviti m urediti odtok za gnojnico. Judi gnojnično jamo uredimo. Pregledati moramo hrano, da jo zavarujemo pred mrazom. Tudi kuram uredimo kokošnjake in jih zadostno krmimo. Pregledati je treba tudi V6e podsipnice, če se ni morda hrana že vnela. To opazimo po usedlini. Seveda moramo takoj podsipnico odkopati i,n pokvarjeno krmo odstraniti. Na južni strani fjodsionico jx>krijemo z novo plastjo 6lame in zemlje. Hleve, f>o6ebno tople, primerno zračimo, f erulnini dajemo več beljakovinaste hrane, da bodo kokoši prej nesle. Lutkovna predstava GILL-a Ljubljana, 3. februarja. Včeraj pojx)ldne je bila v lutkovnem gledališču GILa v beli dvorani unionskega kinematografa ob navzočnosti zveznega podpoveljnika' in zvezne nadzornice prva predstava »Mlškolina«, šaljive slovenske bajke, v kateri nastopa družina mišk ob spremstvu godbe in petja. Gledalcem, šolarjem iz Spodnje šiške, Most. Bežigrada in Trnovega, je bila predstava zelo všeč. S Hrvaškega I lA GRANDE MARCA ITAL1ANA' VELIKA ITALIJANSKA ZNAMKA QVQl B /VRB I E RI ZABAIONE NATURALE AllMJOVO Ricostiluente - Inalterabile composlo di tuorli d'uovo fre-schissimi, zucchero e vino maršala. Naravni laični Punč Krepilen . Nespremenljiv Sestavljen iz zelo svežih jajčnih rumenjakov sladkorja in vina maršala. A. F.LU BARBIERI - PADOVA V Dubrovnika je prevzel vojaško oblast novi italijanski general g. Pivani. On je poveljnik divizije »Alpi«. ki je prišla v Dubrovuk po odhodu divizije »Marche«. Novi poveljnik je obiskal veli-skega župana v kneževski palači, kjer sta se vi6oka odličnika prijazno razgovarjala. Od 31. januarja imajo tudi Zagrebčani karte za meso. Zagrebčani bodo na karte dobivali le sveže meso od svinj, telet in goveje živine. Glavni prodajni dnev* 60 sreda in 6obota. V kolikor bo mesarjem ostato še mesa ta dva dni, ga bodo prodajali lahko tudi v četrtek, a 6j>et 6amo na karte. Privaga v odmerjeni obrok mesa pa ni vračunana. Torek in petek pa ostaneta še vedno brezmesna dneva. Hrvati iz Dubrovnika, ki prebivajo v Zagrebu, so 2. t. m. piav lepo proslavili 136 letnico 6vojega zaščitnika 6v. Vlaha. Letos je bilo prvo praznovanje velikega zaščitnika v Nezavi6ni Hrvaški Državi. Zagrebški trgovec in veleobrfnik Ivan Pand- žič je bil kaznovan kar z globo 200.000 kun, ker v svojih izložbenih oknih ni imel označenih cen in ker je nekatere 6tvari prodajal čez dovoljene cene. Tako je prav! V ponedeljek, 2. f. m. je v zagreški operi nastopila Mila Kogejeva. Pela je vlogo Amneris iz opere »Aida«. v kateri vlogi je tudi v Ljubljani žela velik uspeh. Ob priliki zagrebškega gostovanja so ji dnevniki izrekli dobrodošlico in jo pozdravili kot nekdanjo gojenkg hrvaškega konservatorija. Hrvaški minister za kmečko gosj>odar8tvo je izdal obširno okrožnico na hrvaški narod, v kateri poziva vse, ki mSjo v posesti kaj zemlje, naj jo v bodoče obdelajo, pa tudi najmanjši košček. Vsak lastnik zemlje, ki ob setvi ne bo imel posejane 6voje zemlje, bo za to odgovarjal pristojnim organom. Za brezbrižnost bo kaznovan in zemljo mu bo oblast odvzela. Kakor poročajo z vzhodnega bojišča je bil tamkaj odlikovan še Sarajevčan nadporočnik Hamdlja Čemu, ki je bil odlikovan z visokim odlikovanjem. Dobil jc železen križec II. reda. Sicer ie Čemu privatni nameščenec iz Bistrika blizu Sarajeva. Tudi Zagrebčani so svečano proslavili rojstni dan bolgarskega carja Borisa III. Letošnje praznovanje ima za bolgarski narod Se prav poseben pomen, saj je uspelo Borisu, da je ustvaril veliko in ujedinjeno Bolgarijo, ki sega od Donave do Egejskega morja pa od Črnega morja do Ohrida. Boris je 30. jan. praznoval 48 letnico svojega rojstva. V Zagrebu je bila slovesna zahvalna služba božja, potem pa je bolgarski poslanik sprejemal čestitke. Kakor poročajo bodo iz hrvaškega denarnega obtoka izzveti bankovci nekdanje jugoslovanske države in to kovani novci jx> 10, 20 in 50 dinarjev. Omenjene denarne vrednosti bodo zamenjavali različni hrvaški denarni zavodi in izdajali za oddane kovance hrvaške kuno. Zamenjavanje bo trajalo do 8. t. m. Tudi Nemci, ki žive v Nezavisni Hrvaški Drža- vi 60 kaj svečano proslavili deveto obletnico odkar je Hitler prevzel oblast v Nemčiji. Zagrebška proslava je bila odlično izvedena v dvorani delavskega doma. Svečane proslave so se udeležili tudi nekateri predstavniki hrvaške države. Zadnji petok so v bližini Zagreba razstreljevali led z raznimi eksplozivi. Zagrebško meščanstvo je jasno pokazalo kaj imore bratovska ljubezen, saj je pri nedavnem nabiranju perila in drugih oblačil zbralo za ustaše, domobrance in pa reveže iz Bosne in Hercegovine kar 82.922 kosa, ki so jih ocenili za vrednost 5,226.000 kun, kar je že lep denar. Darovane stvari so skoraj nove so so zato že toliko bolj vredne. Velika zbirka je lep dokaz zaupanja hrvaške vlade. Občinski odbor v Darnvarju je obravnaval letošnji občinski proračun, ki ga je v celoti odobril. V Zagrebu so te dni detektivi ubili zloglasnega morilca in vlomilca Fulirja. Varnostni organi so Fuliria obkolili, a ker se ni hotel vdati in je Se streljal nanje, tudi oni niso prizanašali in 60 ga ubili. Koledar Danes, sreda, 4. februarja: Andrej. Četrtek, 5. februarja: Agata, d. m. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar. Vič—Tržaška cesta. »Upniki na plan«, zabavna komedija na odru frančiškanske prosvete v nedeljo, 8. februarja ob 3 popoldne. Igra je dobro pripravljena in bo zadovoljila še tako razvajenega gledalca, ki si želi prijetne zabave in zdravega jiumorja. Vabimo prav vse, da si igro ogledajo. Zaradi velikega zanimanja pa 6i preskrbite vstopnice v predprodaji od četrtka dalje v trgovini A. Sfiligoj. Frančiškanska ulica 1 in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. Gospodinje kupujte »ALPA« čaj! Operna pevka gdč. Valerija Heybalova bo sodelovala na prvem koncertu Ljubljanskega komor- nega orkestra, ki bo v ponedeljek, dne 9. t m. ob pol 7 v veliki Filharmonični dvorani; s 6premlje-vanjem klavirja, kar bo oskrbel pianist Bojan Adamič, bo zapiela naslednje Schumannove samospeve: Posvetitev, Pogovor v gozdu, Tega ne morem umeii. Na mojem srcu. Ko v cvetju bil je krasni maj. Iz mojih solz in Iz starih pravljic veje. To so prekrasne pesmi, ki so po večini vzete iz raznih ciklov enega najboljših svetovnih komjx>-nistov za 6amo6j>eve. Vse ostale točke koncertnega 6poreda bo izvajal novi komorni orkester pod umetniškim vodstvom violinista Karla Rupla. Na koncert opozarjamo, predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Vse solsKe potrebščine zvezke, mape, peresa navadna in nalivna, svinčnike itd. ima stalno v zalegi Paplrntca Lfudske knjigarne Ljubljana Pred Škofijo 5 Miklošičeva c.5 Violinska virtuozinja Pina Carmirelli je prvič nastopila na našem koncertnem odru odru meseca julija m. 1. Takrat je 6 svojo igro vzbudila največje občudovanje pri vsej koncertni publiki, ki je bila takrat v Filharmonični dvorani Tudi kritiki 60 to enoglasno priznali. Eden izmed njih kornta-tira sledeče dejstvo: Gospodična Carmirelli predstavlja redko violinsko reproduktivno ustvarjalko, ki jo bomo zof>et radi poslušali v svoji 6redi. Kakor njena visoka nadpovprečna kvaliteta zasluži, ji je občinstvo, ki ga je na mah osvojila, že po prvih taktih, toplo dalo priznanje v prisrčnem navdušenju. Upamo, da na6 bo že jeseni zojiet obiskala. Mlada umetnici gredo iskrene čestitke. Violinski koncert Pine Carmirellijeve bo v petek, 6. 1 m. ob jx>1 7 zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Igrala bo Oriegja, Čajkovskega, Copolo, Hu-bay-a, Ravela, Paganinija in Cnsello. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice aMuM Točno sredi vsakega meseca Vas bo presenetil naš edini družinski mesečnik OBISK t Velja letno samo 40 lir. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 Ljubljansko gledališke DRAMA: Sreda, 4. februarja: ob 17: »Voda«. Red B. Četrtek, 5. februarja ob 17: »Lepa pustolovščina«. Red četrtek. OPERA: Sreda 4. feruarja ob lf: »Madame Butter-fly«. Red Sreda. Četrtek, 5. februarja ob 17: >Don Pasana-le«. Premiera. Red Premierski. Abonenti reda B bodo i meli drevi ob 17 predstavo Vombergarjeve tridejanke »VODA«. Io je zabavna, satirična komedija z vesclo-igerno potezo. Junak komedije je vsa vas; dejanje se plete okrog gradnje novega vodovoda. Dramatik je ožigosal v ijjri na vesel način človeške slabosti kot so: mčemurnost, častihlepje, trma, itd. Sodelujejo: Gregorin, Cesar, Gale, Bratina, B. Stupica, P. Juvanova, V. Juvanova, Tiran, Simčičeva, Potokar, Presetnik, Lipah, Brezigar, Peček, Plut, Vertin, Košič, Rakarjeva, Tiran, Orel, Na.krst, Malec, Blaž in Starčeva. Režiser: Milan Skrbinšek. Mirko KunMč Premagani hrust j‘e kakor ranjena zver hrojjel na tleh in tiščal pene iz ust. V divjem obupu se je premetaval zdaj po trebuhu zdaj po hrbtu in togotno nategoval vezi. »Ne boš, ljubček,« 6e mu je rogal na-glojezni Brkov Martin. »Kar vdaj se v uGodol Enkrat vsakemu\ odklenka; tudi ti nisi izvzet.* Medtem so se počasi postavili na no-p vsi, kar jih je še ležalo na tleh. Nekateri 60 imeli pobite nosove, drugim 60 u *i0r Po dežju rasle iz čela debele buške. Hujš€ga ni bilo. Le Matičev Kle-men je bil vseh siromakov siromak: zbit t :n je bil in okleščen kakor v pozni jeseni ikoi ruska medčnka na Kajžnitovem vrtu. a. vr i ,m?ž ni pritoževal. Moško je zatajil vee bolečine m ee ce!<5 pobahal: »Postavili smo se na 1«.« Zdajci 6e je zgodilo nekaj nepričakovanega. Bor6veljslči hrust je napel vse Planinska pravljica 6voje peklenske sile. Resk! je reklo in ero-bčtje na rokah je bilo potrgano. 2e 6e je z veliko pripčtnico1 lotil tudi srobotja na nogah... »Držite ga!« je presunljivo kriknil Janez. Najbližji možje so se znova vrgli nanj in ga skušali ukrotiti. Betlanec pa jih je odrival s svojimi tacami, da so se prekopicevali drug čez drugega. Čenkovemu J6ku je šinila v glavo srečna misel. »Ti hudnik ti, kako mi peša spomin,« se je priduši! in 6e skokoma pognal k bližnjemu robfceljnu’ Spomnil 6e (je, da je prinesel hudobitne trte s eeboj. 1 Pripetnica = 6ila. nuja; mudi 6e. * Roblcelj — zmanjšana beseda za rob (rob: robicelj)) Travniki v hribovitih krajih so le malokdaj ravni; polni 60 ro-biceljnov, t. j. zemeljskih vzboklin. Re6 so nedotaknjene, kaltor jih je bil tjakaj položil, ležale na robiceljnu/ Ročno jih je pobral in se zadrl: »Janez, s hudobltnimi trtami ga dajmo, e hudobitnimittrtami!« Janez mu je trtje iztrgal iz rok in pomignil s prstom. Vsak trenutek je bil dragocen. Oba hkrati 6ta 6e vrgla na hrusta. Jok ga je takč neusmiljeno pograbil za ščetinasto grivo, da je teleban zastokal kakor otrok, Janez pa mu je medtem spretno zadrgnil roke. Tako so ga vdrugič užugali. Hudobitne trte 60 morale imeti v sebi res vražjo moč: zvezani 6ilik je postal za čudo miren in krotak. Možje 60 6e objemali od veselja, metali klobuke v zrak in ukali od zmagoslavja. Ko 60 tako dali duška prekipevajočemu navdušenju, je Cžnkov Jok svečano povzel besedo: »Odženkno ga v vas! Rihtar naj ga 6odi.« In so ga odgnali. 7. Nad planinskim svetom se je razpredla 6vetla poletna noč. KaJcor da bi nevid-. vidni božji mežnar stopil na vrh Trigla-| va k z velikanskim svečnikom prižigal luči na oltarju: zvezda za zvezdo je za- tniglj<».». , . Tudi Režunova mati, kajžarica v rebri, je ukresala luč in jo zapic la v čeldsnik. vse je bila že podelala za ta dan: nakrmila prašiče, pomolzla kozo edinko skuhala večerjo, pripravila ležišče; spati pa 6e ji še kar ni dalo. Snela je s police pehar, v katerem je imela šivanje, pletenje in drugo brklarijo. Vzela je v roke načeto Janezovo nogavico in jo začela plesti. Tak6 je bila zatopljena v svoje delo, da je preslišala pasji lajež za vogalom. Sel čez malo časa je prisluhnita. Obšla jo je jezno zaklicala. Pes je utihnil. Povesil glavo, prijazno pomigal z repom in se pridobrfkal k njej. »Zakaj se pa tako dereš?l* ga je ošite-la. »Ali te je hudobec otečdel, ka-li?« Pes je iznenžda spet priostril uše6a. Planil je za vogal in še bolj divje zalajal. Režunka je majajoč z glavo odkrev-sala za njim. Le kaj ga tako bode v oči? je ugibata. A že se ie tudi ona zavzela, da W jo bilo kmalu božje zadelo. Kar dve »tvari hkrati sta ji nagnali 6trah v kosti: tu stezi, ki se je vijugala od VeMraic proti vasi, je zagledala gručo moških, ki 60 nekoga s hruščem gnali pred 6eboj; izza široke tepke, ki je vsa nadložna in zgrbljena stala za kajžo, pa 6e je izmotala bela prikazen. »Bog in ta sveti božji križ,« je vzdihnila Režtinka in se pobožno prekrižala. A koj se je ohrabrila in s trepetajočim glasom zavpila: »V6i dobri duhovi hvalijo Boga!« »Mati, ne bojte ee,« je mifoljubno spregovorila prikazen in stopila bliže. F az 6em žarkžena Zlatolaska.« Režtinka 6e je oddahnila. Lej no, ree je žarkžena Zlatolaska! Kar odvččen je bil 6trah. Brž je nagnala sitnega psa v pas-jico in prijazno pobarala: »Lej jo, kaj bi pa ti rada? Stopi no malo v kajžo, 6topi, da mi spanja ne odneseš.« 2arkžena je odkimala m 6e otožno nasmehnila. Stisnila je Režunki kepo suhega zlatS v roko in z milini glasom rekla: »Mati, tole dajte Janezu in recite mu, da ga lepd pozdravljam. Jutri me le ne bo več v teh krajih. Daleč ti* čez giro pojdem.« Zamahnila jc z roko ia pokazala o«tre greben« Borftvatj, Iri m v me-eečini dremali visoko nad vasjo. Na te besede »e jt obrnil* «, bela medica eatoofta v not »SLOVENSKI DOM«, dne 4. februarja 1942-XX Žalost m veselje Risat Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik 375. »Ne prenagli sel« je dejal z resnim pogledom Tomaž, ki ga hinavske besede niso preslepile. »Poprej bova še govorila. V vsem, kar si govoril, je bilo malo resnice. Misliš, da ne vem, kdo je bil listi gospod in da se je imenoval Tomaž Senčar? Vem, da te je najel za hudobno delo, ukrasti in umoriti mojega otroka. A spodletelo vama je. Dober mož je rešil sina. Ti si pa na skrivaj zbežal potem s svojim gospodom v severno Ameriko, potem pa v južno. Hudodelca sta ti in tvoj gospod! A božja Previdnost te je pripeljala pred oči prav tistemu, ki se ga bojiš. Jaz sem Tomaž Senčar. Zdaj si v mojih rokah...« Tomaž je nekaj časa molčal, potem pa vstal, s’"pil k tujcu ter mu po slovensko rekel: »Ali je pa tudi vse res, kar ste govorili?« Jurij — tako je bilo tujcu ime — je začudeno pogledal Tomaža, ko je slišal slovensko besedo. A se je ni razveselil. Imel je slabo vest in je prebledel. Potem si je opomogel ter začel hliniti veliko veselje. Podal je Tomažu roko, ko da bi bila stara znanca. Začel je obžalovati, da je izgubil vse premoženje. Kako lahko bi zdaj obilno pomagal rojaku v nesreči, se je delal lepega. »... V Ameriki je moj gospod pograbil denarja, da le bilo grdo, kupil si je lepo hišo in živel brez vsega dela, jaz pa tudi. Lansko zimo )e pa kar na lepem zbolel in kmalu umrl. Ker ni imel ne otrok, ne žlahte, je pustil vse premoženje meni. Prišel sem skoraj ob pamet zaradi tolikega denarja. Mlad Spanec me je pregovoril, naj grem z njim na otok Manilo, kjer ima njegov stric velika posestva. Sedel sem na ladjo... Kaj se je pa zgodilo potem, veste. Vse je šlo v morje, samo jaz sem se rešil, pa kaj mi pomaga, ko nimam ničesar več...« In začel je spet robantiti in kleli. « * vsako hišo! h Uadafca ttakaroa v LJabljan)* Joto Kramar« - UdajatelJ tal. Sodja - Uvedatk. Mirka Javornik - ftotoplM* a« vralama - »Slevaaak) doni *haja ml dela««tt ofc ta Meseta* avetfritiu io I U*. n Jnoeemstt© l« Iti — Uredailtvot Kopitarjeva attea t/ID - U pra «ai Kopitarja™ »lica i, (JabiJaa* t- Ialataa Ste*. 4M1 do MN — °odtaial«ai Neve aaata