'--SV- /; V Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 1) Glas The first Slovenic Daily* in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays, List Slovenskih delavcev v cAmeriki. * nSLBPOK PISARNE: 1279 &EOTOR. NO. 84. — ŠTEV. 84- Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 REOTO«, NEW YORK, THURSDAY, APRIL 9, 1908. — V ČETRTEK, 9. MAL. TRAVNA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVL Brezposelnost v N. Y. Tozadevno zborovanje. ETHICAL SOCIAL LEAGUE IMELA JE POSEBNO KONFERENCO O BREZPOSEL-N O S T L Vsi govorniki so priznali, da ima vsakdo pravico do dela. BREZPOSELNOST V DRUZIH ME-S T I H. Mi noli torek popoludne vršila se je ▼ našem mestu konferenca o brezposelnosti, ktero je priredila Ethical Social League. Zborovanju so prisostvovali zastopniki različnih slojev ljudstva in obeh spolov in to je tudi vzrok, da so bila mnenja tako različna, da ni prišlo do izdelanja skupnega programa, po kterem bi bilo mogoče pomagati brezposelnim delavcem, kterih število se v naŠej republiki in naraHno tudi v New Yorku, vedno bolj množi. Razni govorniki so govorili večinoma v splošnem oziru o brezposelnosti, ne da bi kedo nasprotoval nazorom drugih govornikov. Zborovanju je predsedoval Rev. dr. George Win. Knox, kteri je v svojem govoru naznanil, da ljudstvo ne razume pravih vzrokov, kteri so dovedli do velikanske brezposelnosti in da v .sled tega tudi ne ve, s kterimi sredstvi bi bilo mogoče temii odpomoči. Nadalje je tudi izjavil, da v našem mestu nihče ne ve natančne^ Števila brezposelnih delavcev, da pa znaša qjihovo število najmanj 200,000 in da je med temi 30.000 tacih, ki nimajo svojega aomovja, tako da so brez stanovanja in brez hrane, odvisni od milo« rčpos-t i druzih ljudi, koji niso taki nesrečni, kakor oni. Ako pa ostane tako veliko število ljudi od tedna do tedna in od meseca do meseca brez dela in zaslužka ter brez nade, da se bodo časi kedaj izboljšali, zamore to postati zelo nevarno in posledice tega ši ne more nihče predstavljati. Radi tega je umestno, da se javno mnenje opozori na to, da čim preje pronajde vzroke brezposelnosti in način, po kterem bi bilo mogoče ljudem najti zaslužek. Kot drugi govornik je nastopil dr. Frank Julian Warne, ki je govoril o razširjanju brezposelnosti in o posledicah brezdelnosti v sedanjem in bodočem času. Tudi ta govornik moral je priznati, da ni mogel pronajti vzrokov brezposelnosti in da mu tudi vzroki krize niso znani. Brezposelnost je računal p poročilih delavskih unij, ktere £ pa raje povedale manjše število brezposelnih delavcev, nego je v resnici. Kljub temu je pa v New Yorku 90,000 unijških delavcev brez dela in zaslužka. Med temi delavci je največ tacih, ki delajo pri stavbah in kro-jačev. Slednji so »slabo, prvi pa zelo dobro organizovani. Potem je tudi po-vdarjal, da je treba navadne postopače po poklicu in brezposelne delavce strogo ločiti. Nadalje je govornik tudi povdarjal, da je na tisoče ljudi pri nas, kteri imajo premalo dela in zaslužka in to je vzrok, da je v novejšem času toliko umorov na dnevnem redu. Posledica pomanjkanja dela so tudi mnogi samomori in zločini. Radi krize je dosedaj že odpotovalo iz dežele G00.000 inozerncev. Ko se pa v kratkem zopet prične delo na prostem, potem se bode izseljevanje gotovo pomanjšalo, kajti inozemski dninarji bodo potem dobili delo. S tem pa brezposelnim klerkom, obrtnim delavcem, umetnikom in tovarniškim delavkam nikakor ni pomagano. Vsi nadaljni govorniki so potem poudarjali, da s samo. dobrodelnostjo brezposelnim še ni pomagano in da postaja beda vedno večja, radi česar je treba najti druzih sredstev. Vsi govorniki so bili jedini tudi v tem, da je število preslabo plačanih delavcev tudi v dobrih časih preveliko. Ljudje, ki zaslužijo le po $12 na teden, nimajo od svojega dela nič druzega, nego le življenje in tem je uprav nemogoče, da si kaj prihranijo za slabše čase. Kljub temu pa je pri n&s na desetti-soČe ljudi, ki morajo živeti od tedenske plače po~$12. Odkar se je pričela kriza, so ljudje, ki so bili bolje situi-rani, porabili Že mnogo prihranjenega denarja. Vsled tega zamore ljudstvo vedno manj kupiti, tako da se tudi manj potrebuje, kar krizo še bolj po- Na Ellis Islandu. Watchorn odstopi? NA NASELNIŠKEM OTOKU ZATRJUJEJO, DA SEDANJI KOMISAR NE PRIDE VEČ NA OTOK. V Evropo so ga poslali, da zamorejo natančno preiskati njegovo delovanje. NJEGOV NASLEDNIK. Na Ellis Islandu, oziroma na new-vorškem naselniškem otoku si belijo -lave, čemu je komisar pravzaprav odpotoval v Evropo. Sedaj so pa ko-nečno pričeli vendarle govoriti o komisarju in sicer zatrjujejo, da ga je vlada pridobila za to, da je potoval v Evropo samo radi tega, da zamore v njegovej odsotnosti mirno in natančno 11 rt-iskat i na otoku njegovo dosedanje poslovanje. Nadalje tudi zatrjujejo, da !=e "Watchorn sploh več ne vrne na njegovo dosedanje mesto in da bode najbrže dobil bcJjšo službo v naselniškem oddelku. Pomožni tajnik Murray je namreč odstopil, in tako je nastalo prazno me^to, ko je bode najbrže dobil naselniški glavni komisar Sargent, dočim dobi Watchorn njegovo mesto v Washingtonu. Iz kakih virov so nastale te govorice, ni znano, vendar pa morajo imeti tudi svoje vzroke, ker inače bi se kaj tacega na skrajno uradnem otoku gotovo ne govorilo. Baje je vse kar se govori, resnično, toda potrdila ni mogoče nikjer dobiti. NOVE ŠOLE V NEW YORKU. Največ jih dobi mestni del Brooklyn. Mestni šolski svet je odobril na-«'-r»e za gradnje in poprave šolskih poslopij v tekočem letu, kar bode veljalo $4.000,000. Največ novih šolskih poslopij bodo zgradili v mestnem delu Brooklyn, kajti pri preiskavi se je dognalo, da potrebuje ta del mesta več novih šol, kakor kteri-koli drugi del mesta. Radi pomanjkanja šolskih poslopij so morali sedaj v imenovanem mestnem delu prikrajšati šolski poduk 38,107 otrokom. dočim so v Manhattanu prikrajšali le 12,952, v Bronxu 1410, v Queensu 6433 in v Richmondu le 72 otrokom dnevni šolski čas. V mestnem delu Manhattan bodo zgradili le jedno novo šolsko poslopje, in sicer na 111. ulici, ktero bode veljalo $295,000. V ^mestnem delu Bronx zgrade tudi samo jedno novo šolsko poslopje za $135,000, dočim jih zgrade v mestnem delu Brooklyn sedem. Berači na Kitajskem. V samem Pekingu je nad 100,000 beračev, ki znašajo šesti del vsega prebivalstva. Ti berači tvorijo svoje lastno društvo, kterega načelnik se imenuje "beraški kralj". Vsi člani priznavajo svojemu kralju samodr-štvo ter ima pravico nad življenjem in smrtjo. Policija mu je najbrže še hvaležna, da ji pomaga držati mnogo-brojno sodrgo v redu, zato policija nikoli ne posreduje, ako pride do konflikta med "kraljem" in njegovimi podaniki. Kralja si 'volijo po splošni volilni pravici, in tako so berači v Pekingu edini državljani v celem cesarstvu, ki imajo volilno pravico. Beraški kralj se redkokdaj prikaže svojim podanikom: njegovo dostojanstvo mu tega ne dopušča. Mnogo popularnejša pa je kraljica, ktera ima razne zveze z mestnimi oblastni-jami. V beraškem oziru je Peking razdeljen v več okrajev, a vse hiše so uvrščene y dva tarifna razreda. Ako bi kteri berač dobil manjšo miloščino, kakor mu gre po tarifi, vzame si dva tovariša za priči ter pride drugi dan protestirati. Dvakrat na leto, spomladi in jeseni, je določen po en dan posebej za berače. Ta dan ima vsak berač pravico vzeti iz vreče pred vsako prodajalno pest rži ali prosa. Razun beračev "strokovnjakov" je v Pekingu na stotine slepcev. Ti hodijo v celih karavanah 10 do 20 v gosjem redu. Vsak drži levico na rami svojemu predniku, desnico pa moli za milodarL Velikanski proračun za yojno mornarico. VLADA NAMERAVA GRADITI DVE OKLOPNICI IN OSEM PODVODNIH TOR-PEDOVK. Za povečanje vojne mornarice se zahteva sto tri milijone dolarjev. PRORAČUNI DRUZIH MORNA-RI C. Žrtve dobička. Južne republike. Premogarji v Wyc. Posredovanje na Haiti. Washington, 9. aprila. V zastopni-škej zbornici je predsednik odseka za mornarične zadeve vložil predlog in o njem ugodno poročal, vsled kterega naj se vladi dovoli graditi dve, mesto štiri oklopnice, in osem mesto štiri podvodne torpedovke. Za to gradnjo naj se dovoli svota $103,967,519. Dovolitev je toraj za 22 milijonov dolarjev manjša, nego se je glasil prvotni predlog. Predlog tudi določa, da se najame 0000 nadaljnih mož za vojno mornarico, kteri naj nastopijo službo tekom prihodnjih šest mesecev. Nadalje naj se najame tudi 1500 mož za torpedovke, ktere sedaj niso v službi. Iz tozadevnega predloga je tudi razvidno, kako pomnožujejo druge države svoje mornarice. Tako gradi Anglija tri velike oklopnice modela Dreadnouht, jedno brzo oklopno kri-žarko, pet velikih torpedolovk, 12 tor-pedovk prvega reda in 12 podvodnih torpedovk. vse skupaj za $39,180,650. Francija gradi pet torpedolovk in deset podvodnih čolnov za $18.696,360. Nemčija sradi dve oklopnici, jedno oklopno križarko, dve navadni križar-ki. 12 torpedolovk in več podvodnih čolnov 7.0 $30.575,800. Japonska rabi $17,000,000 za popravo sedanjih vojnih ladij. Rusija je dovolila 15 milijonov dolarjev za popravo vojnih ladij in Brazil je naročila tri oklopnice, dve križarki in 18 torpedolovk. Po vojnej mornarici se vrste vele-vlasti v sledečem redu, Anglija, Zje-di njene države, Francija, Nemčija, Japonska, Italija, Rusija. PREGLEDOVALEC ROVOV V WYOMINGU IZJAVLJA, DA BI SE SMRT STO PRE-MOGARJEV LAHKO PREPREČILA. Drnžba, ki je lastnica rovov, ni storila ničesar za varnost delavcev. PREISKAVA. NAJVEČJA JADRANKA Te dni pride v našo luko iz Nemčije. Tekom današnjega dne pride v našo luko največja jadranka na svetu, imenom Preussen, ki je odplula dne 10^ marca iz Hamburga. Jadranka j^ večja, nego večina prekooceanskih parnikov, kteri prihajajo vsaki dan v našo luko in na njo se zamore na-krcati 8000 ton tovora. Jadranka je zgrajena popolnoma iz železa in je dolga 408 čevljev. Na njenej poti od zapadnega obrežja Južne Amerike v Anglijo prevozila je nekoliko nad 18 milj na uro, povprečno računano, kar pomenja, da vozi hitreje, nego večina parnikov, kar jih vozi med Ameriko in Evropo. Njena jadra merijo 68,000 štirijaških čevljev. Kljub temu, da je jadranka tako velikanska, je njeno možtvo le majhno, kajti krmarenje in druga težavna' opravila opravljajo posebni stroji. -"Na jadranki je le kacih 50 mornarjev. V Constable Hook pri New Yorku bodo na njo nakrcali dva milijona galonov olja, nakar odplhje na Japonsko. Za prevoz olja dobe lastniki $36,000. Danes pride t našo luko tudi največja angležka jadranka Briliant iz Orienta in razun teh je v naši Inki še vse polno druzih jadrank, tako, da izgleda Inka tako, kakor predno se je pričela plovitba s parniki. Cheyenne, Wyo., 9. aprila. Državni inšpektor rudnikov v Wyomingu izdal je danes uradno poročilo o nesreči, ki s« je nedavno pripetila v premogovem rovu Hanna, kjer je bilo nad sto pre-mogarjev ubitih. On izjavlja, da je dognal, da se je nesreča pripetila radi nepopisne malomarnosti lastnikov rova, kteri niso storili ničesar v varstvo premogarjev. Državni pregledovalec rovov izjavlja, da v onem rovu že več let gori in da je bilo vse to uradnikom rova dobro znano. Ker pa niso storili ničesar, da bi preprečili pretečo nesrečo, nam tn dokazuje, da so se hladnokrvno z življenjem igrali. Radi tega je treba lastnike rova sedaj sodno zasledovati. Kljub temu, da je bil rov v tako slabem stanju, je premog, ki se v njem dobiva, izredno dober. Pregledovalec rovov Elias, ki je bil pri razstrelbi ubit, je vedel, v kakem stanju je rov, vendar je pa moral molčati, ker je po posredovanju omenjone drAžbe dobil svojo državno službo. Zopet zvišane cene. Razne parobrodne družbe so povišale cene za parniške listke, in sicer North German Lloyd, Hamburg-American Line, American Line, White Star, Red Star, Ancfcor tn Holland-American Line sa $4.00 xa vožnjo ▼ Evropo, is Evrope sem pa sa $2.00 do $2.50. Tem stegnejo ▼ kratkem slediti is drags STRAH OBEŠENCA. V Philadelphiji so obesili nekega Ita lijana, ki je bil najbolj boječ obsojenec, kar jih pomni zgodovina. Philadelphia, Pa., 8. aprila. V ječah v Mayaniensingu so včeraj ol»e-sili Italijana Giuseppe Talrice in z njim zajedno tudi čifuta Maksa Sa-ferja. Italijan je pri tem tako grozno kričal, da so ljudje, ki so prisostvovali eksekuciji, v grozi ostavili prostor in odšli, da ne vidijo, kako Italijan umira in kako grozno so se spremenile njegove obrazne poteze. Sele potem, ko so mu glavo pokrili in ko so mu vrat zadrgnili, so se ljudje oddahnili. Pred zapori je stalo na tisoče Italijanov, kteri so čakali, da bode njihov rojak usmrten. Vsi so sočustvovali z njim in vsi so slišali njegovo kričanje, tako, da so končno pričeli postajati nejevoljni. Ko je obsojenec obmolknil, kar je bilo Italijanom dovolj dokaza, da je odšel v večnost, so naskočili vrata in posredovati je morala vsa policija, ki je bila v bližini, da ni prišlo do velikih izgredov. Policaji so morali rabiti svoje kole, predno so množico zamogli razgnati. Drugi obsojenec je odšel hladnokrvno v smrt, ne da bi spregovoril kako besedieo, ali da bi bilo na njegovem obrazu opaziti kako razburjenost. Le potem, ko mu je krvnik dal vrv krog vratu, se je nekoliko stresel. — Talrico je moral umreti, ker je u-moril brata svoje ljubice, dočim je moral Safet umreti, ker je umoril svojo ljubico Ano Margoles. Vojak anarhist. V podčastniški šoli 40. peš polka v San Severo so imeli gojenci napisati nalogo: "Vtiski iz vojaškega življenja." Desetnik Vitali je v tem spisu tako napadel vojsko, kralja in vlado, da ga je polkovnik dal zapreti. Ko so ga zaslišali, se je pokazalo, da je Vitali prepričan anarhist. Vodeni hlapovi nad Marsom. Pariška akademija znanosti je dobila poročilo, da se je posrečilo sme-škemn zvezdarju Lowellu s pomočjo spektralnega poizkusa dokazati, da se nahajajo nad planetom Marsom vodeni hlapovi. Ta dokaz bode dobro služil sa nova preiskovanja planeta Marsa. KRIZA V IMENOVANEJ REPUBLIKI ŠE VEDNO NI KONČANA IN SEDAJ SE IZKRCA VOJAŠTVO. Vojne ladije Zjedinjenih držav bodo prisiljene posredovati. VOJNE LADIJE ZA ARGENTINO. Iz Avstro-Ogrske. Port au Prince, 9. aprila. Tukaj se zatrjuje, da se bode v mestu storilo vse potrebno, da se tako prisili Zjed. države posredovati v tukajsnjej tepu-bliki. Za sedaj vlada tukaj mir, tDda v vseh krogih, ki so dobro infjrmo-\ani, so prepričani, da sovraštvo p«-oti sedanjej haitskej vladi hitro narašča. Tu krožijo vestij»da so pričel i oni, ki nasprotujejo haitskej vladi, vslevši vse boljše kroge, z gibanjem, ktorega namea je provzročiti v kratkem krizo. To se mora zgoditi, dokler so ameriške vojne ladije v Inki. Vsled tega bodo novi zarotniki uprizarjali demonstracije, da tako ameriške ladije prisilijo, da bodo izkrcale mornarje, nakar bodo Zjedinjene države posredovale v prid miru. Haitski uradniki sami izjavljajo, d^ •in razmere neznosne in tako ne more «K!ati niti par dni. Radi tega so vsi jedini v tem, da je najbolje, ako posredujejo Zjedinjene države, ker le na ta način je mogoče preprečiti popolno anarhijo. Haitsko ljudstvo nikakor ni v stanu, vzdrževati stalno vlado in to so boljši sloji prebivalstva sami uvideli in radi tega žele, da pride do posredovanja. V celem Haitiju namreč ni nijednega domačina, ki bi zamoge. deželo popolnoma kontrolirati. Sedanja vlada ni nič druzega, nego voja ška diktatura, ktera se vzdržuje na krmilu le s pomočjo terorizma. Rio de Janeiro, Brazil, 8. aprila. Uradoma se tukaj naznanja, da namerava Italija prodati tri oklopnice republiki Argentini, in sicer oklop-iiii-.' Regina Elena. Napoli in Roma, vse tri skupaj za $20,000,000. Argentina namerava kupiti imenovane vojne ladije, da ostane tako v ravnotežju z vojno mornarico republike Brazil, ktera hitro pomnožuje svojo mornarico. V Newcastle on Tyne bodo dne 21. tf m. krstili brazilsko oklopnico Mi-nas Geraes. Kumovala jej bode predsednikova žena, dočim bode predsednika zastopal brazilski poslanik v Londonu, dr. Regis de Oliveira. 4,750,000 delavcev brez dela. P jauel Stodel, zastopnik delavske organizacije Industrial Workers of the World, je včeraj izdal poročilo o brezposelnih delavcih v 37 ameriških državah. Delavcev, ki so povodom zadnje krize zgubili delo, štejejo nad 4,750,000. Stodel trdi, da pridejo še slabši easi. Prva smrtna obsodba v Oklahomi. V Tecumseh, Okla., je tamošnje sodišče obsodilo zamorca Will John-sona, kteri je pred meseci napadel in umoril neko postarano ženo, v smrt. Johnson je prvi, ki je bil obsojen v smrt, odkar je postala Oklahoma država. Linčali so seveda že več zamorcev, odkar so imenovani teritorij spremenili v državo. Denarje v staro domovino pošiljamo: za 10.35 ............ 50 kron. sa 20.46.............100 kron. za 40.90 ............ 200 kron. za 102.00 ............ 500 kron. za 204.00 ............ 1000 kron. sa 1017.00 ............ 5000 knm. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranem pismo, večje zneske po Domestic Postal Mossy Order ali pa New Tork Bank Draft FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New ToA, 6104 St. Clair Ave., N. b. Cleveland, Ohio. novinci. DRŽAVNI ZBOR PREDLOG GLEDE POVIŠANJA ŠTEVILA VOJAŠKIH NOVINCEV. Razne novosti iz inozemstva. JE ODOBRIL ANGLIJA JE DOBILA NOVEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA; ASQUITH JE IMENOVAN. Tozadevni nujnostni predlog je bil Rnski državni zbor je sprejel predlog, sprejet brez debate. TRI BRANJA PRI JEDNEJ SEJI. da se spremeni poslaništvo v Tokio v nadposlaništvo. POROKA VOJVODE- ABRTJŠKEGA. Dunaj, 9. aprila. V poslanskej zbornici avstrijskega državnega zbora je bila pri včerajšnjtej seji sprejeta predloga za povišanje števila vojaških no-vineev, kakor tudi domobranstva. Predlog je bil pri vseh treh branjih, ktera so se vršila pri jednej in istej seji, sprejet. Ko je bil tozadevni nujnostni predlog vložen, so ga takoj odobrili, nakar so takoj pričeli s posvetovanjem o posameznih določbah predloga. Takoj spočetka je bilo opaziti, da žele poslanci ugoditi vsem vladi-nim tozadevnim željam. Predlog določa, da se pomnoži število vojaških novincev, kakor tudi ono avstrijskih domobrancev. Slednji naj se pomnože za 50,000 mož. Nadalje določa predlog, da se ustanove nove domobranske baterije in domobranski oddelki s strojnimi topovi. Ker je dosegla vlada tak uspeh pri tem predlogu, je sedaj njen položaj zelo utrjen napram Ogrskej in bode njeno stališče, ko se prične zasedanje delegacij-, stanovitno. ŽI^iEZNIŠKI POSLI SO BOLJŠI. B. je imela v marcu za 5% boljše posle, kakor v februarju. Pittsburg, Pa., 8. aprila. Iz mesečnih računov tukajšnjih železnic je razvidno, da so se obrti tukajšnjega okraja v minolem mesecu nekoliko poboljšale in da se sedaj več dela in razvozi, kakor se je razvozilo v februarju, ko je bila obrtna kriza najbolj občutna. Baltimore & Ohio železnica naznanja. da je imela v minolem mesecu za 5% več dela in zaslužka nego v februarju in da je bil letošnji marec le za 24% za lanskim, ki je bil najboljši mesec v železničnem prometu. Poslovanje imenovane železnice je bilo v marcu le za 10% za poslovanjem v marcu pred dvema leti. Jed-naka poročila so izdale tudi druge železnice, ki vodijo v Pittsburg. London, 9. aprila. Kralj Edward je imenoval Herbert H. Asquitha angleškim ministerskim predsednikom, oziroma državnim tajnikom namesto Sir Henry Campbell Bannermana, ki je vsled bolezni odstopil. Petrograd, 9. aprila. Državni zbor je brez debate sprejel predlog, vsled kterega se spremeni rusko poslaništvo v Tokio na Japonskem v nad poslaništvo. Tozadevni zakon je duma že preje odobrila. Turin, 9. aprila. Vojvoda A b ruški je dospel danes semkaj iz Spezije. Tu se zatrjuje, da se bode vršila njegova poroka z Amer^-anko Kathrvn Elkin-sovo iz We>t Virgin i je v septembru. Rim. 8. aprila. Semkaj je dospel vojv ida Aosta, ki se je takoj na to se-! stal s kraljem Viktor Emanuelom in ! vojvodom Abruškim, nakar so se po-( svetovali o poroki vojvode Abruškega s hčerko ameriškega senatorja Elkin-sa iz West Tirginije. Kaj se je pri tem posvetovanju sklenilo, se sicer j uradoma ničesar ne naznanja, vendar >e je pa dognalo, da se vojvodi Abro-škemu ne delajo ovire in da bode kmalo prišel zopet v Zjed. države. Ce se poroči z Elkinsovo hčerko, mu bode slednja prinesla $10,000,000 ali 59 milijonov lir, in kakor je izjavil njen stari oče, kasneje še njegovih 60 milijonov dolarjev, oziroma 300,000,000 lir. Vojvoda Abruški je včeraj zvečer odpotoval v Spezijo, l-^er prevzame povelje na vojnej ladiji ^iegina Elena. POPOLNA ZAPLENITEV. Igralen, ki se je kopal, so vsled dolgov odvzeli vso obleko. Chicago. 111., 9. april^ Igralec Arnold Daly dolguje senatorju William Reynoldsu $759. Ker pa senator ni na nikak način mogel priti do svojega denarja, si je pri sodišču izposlo-val dovoljenje za rubežen, kar se pri nas redkokedaj dogaja. To dovoljenje določa, da se zamore igralcu odvzeti vse, kar ima, razun obleke, v kterej je oblečen. Deputy-šerif, ki je odšel v Dalyjevo stanovanje, da ga zarubi, je našel Dalyja baš v kopal-nej sobi, kjer se je kopal. Tn je naj-preje zarubil igralčev kovček, v kterem je bila njegova obleka, in nato je šerif zarubil tudi Dalyjevo kopalno suknjo in perilo, kakor tudi vso obleko, kojo je igralec ravnokar sle-kel. Vse te predmete je šerif odnesel in se s smehom posloviL Daly je ostal popolnoma nag v svojej kopalne j sobi in Se le potem so mu prijatelji nanosili toliko obleke skupaj, da se je zamogel zopet obleči. Rešeni mornarji. Portland, Me., 7. aprila. Danes je dospel semkaj parnik Turcoman iz Bristola v Angliji, ki je privedel seboj 35 mož potopljenega parnika Bearn at Bretagne. Omenjeni parnik je bil 27. marca na sredi oeeana zaloten po viharju in moštvo se je z barko vred že potapljalo, ko jim je prišel na pomoč parnik Turcoman. ZBOROVANJE PREMOGARJEV. Zborovanje premogarjev in njihovih delodajalcev je še vedno brezuspešno. Indianapolis, Ind., 8. aprila. Zborovanje zastopnikov premogarjev in lastnikov premogovih rovov v državah Ohio, zapadna Pennsylvania in Indiana je trajalo včeraj dve uri, nakar so konferenee preložili, ne da bi odredili, da se z delom v imenovanih preipogovih pokrajinah zopet prične. Dne 14. t. m. se vrši v Toledo, Ohio, nadaljna skupna konferenca, pri kterej se bode zopet skušalo doseči sporazum med obema strankama. Pre-mogarji v vseh imenovanih državah še vedno počivajo in ker se ne ve. kedaj se zopet prične z delom, se jih je na stotiue napotilo proti iztoku v nadi, da si bodo našli kako drugo delo. Inozemci, ki tvorijo večino med premogarskimi dninarji, hite v staro domovino, tako, da so vsi parniki, ki plujejo v Evropo, prenapolnjeni. Kansas City, Mo., 8. aprila. V ju-gozapadnem okraju premogarske unije Štrajka, oziroma počiva 35,000 premogarjev, kteri so mislili, da se ry kratkem zopet prične z delom. Sedaj je pa gotovo, da se z delom tako hitro ne prične, ker so premogarji predloge lastnikov rovov jednostavno zavrgli. Skupna konferenca pa s tem še nikakor ni končana in še vedno je upati, da se bode še vse protislovje poravnalo. Bančni roparji. Nepoznani roparji so prišli po nodi v State Bank v Huronu, gfnfat, kjer so blagajno z dinamitom razstrelili in odnesli $6500. Ušli so z železniško draisino, ktero so naravno tadi ukradli. „ Razstrelba parnega kotla. Utica, N. Y., 8. aprila. Pri Flood-woodu se je razletela lokomotiva New York Central & Hudson Rivwr železnice. Pri tem je bilo sedem moji ranjenih, med njimi strojevodja ja kurilec nevarno, tako, da je dvomiti, bodeta-li še kedaj okrevala. >:" i V." V'.V - -■V t*-:;- •St!:- ...f-ti * t ■ j ■• -jiSC: ! š!-s-' • . . . . - - - - __ m i* r Y'' • m : \ irt * - •- i "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Own*! and published by the 3LOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addraaBefl of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York CHty, N- Y. Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 „ pol leta.........150 ,, leto xa mesto New York . . . 4.00 pol leta za mesto New York . 2.00 i, Evropo za vse leto.....4.50 „ „ pol leta.....2.50 m ,, ,, četrt leta .... l-<5 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemsi nedelj in praznikov. «GLASjNARODAM ("Voice of the People") laraed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. • ^Advertisement on|agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri ■prenembi kraja naročnikov prosimo, da se nam -tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in^pošiljatvam naredite naslov: "OLAS^INAKODA" 10» Greenwich Street, New York City. Telefon. 1279 Rector. Pomnožitev stalne vojske Predsed nik Roosevelt je imenoval posebni odlwr. čegar člani so sami častniki naše stalne vojske. Ta odbor mora izdelati poseben načrt za reformacijo naše vojske, nakar mora prihodnje leto o tem poročati predsedniku. Na podlagi teh priporočil bode potem predsednik predsednik predložil kongresu tozadevne nove zakone, ki naj določajo, kako naj se ■asa vojska reformira. Reorganizacijski načrt za našo vojsko nima druzega namena, nego da se sedanja stalna vojska pomnoži, Ja se v sled tega j>«>ninnže tudi davki in 4a postanejo konč no tudi pri nas potom pokojnin za mornarje in vojake ravno tako občutni, kakwr v starih vojaških državicah Evrope. Načrt nase vlade je, da se stalna vojska, k t era sedaj glasom zakonov »e sme prekoračiti 100,000 mož, pomnoži tako, da bode šlela 250,000 mož. 1'ri nas imamo sicer veliko ▼•jno mornarico, ktera zajedno z •brezni m i utrdbami lahko prepreči vsako izkrcanje sovražnika na naših •balah. Nadalje pri nas tudi nihče ■e misli na to, da bi kaka velesila poslala na naše obrežje preko oceana svojo vojsko, ker to je skoraj nemogoče — vendar pa to ne Škoduje. Pri ■as zahtevajo, da se vojska pomnoži in radi tega je vsak razlog dober. Za pomnožitev naše stalne vojske ■avajajo v Washingtonu, kakor se •d tam poroča, naslednje razloge: Ako ostanejo razmere take kakor sedaj. zamore. recimo, Nemčija poslati v New York 100,000 mož, predno bi se Zjedinjenim državam posrečilo postati v isto mesto le 20,000 mož iz-vežbanih vojakov. Temu je pred vsem vzrok dejstvo, da je naša vojska mnogo manjša, kakor kaka evropej-ska, in ker je radi velikosti dežele kitra mobilizacija skoraj nemogoča. Kadi tega je treba našo vojsko, da se jo obvaruje vseh mogočih in nemogočih nevarnosti, pomnožiti tako, da, bode štela najmanj 250,000 mož. Tse to naravno v obrambo domovine. Vendar smo pa prepričani, da potrebuje naša vlada večjo vojsko bolj proti domačemu, kakor zunanjemu sovražniku, kajti vsaki čas, zlasti pa še ob krizah, kakoršnja je sedanja, aamore priti do neljubih nemirov brezposelnih delavcev in nezadovoljnost slednjih se zamore razširiti na velike sloje ljudstva, tako da zamore končno tudi pri nas priti do revolucije, kakoršnje so v drugih ameriških republikah na dnevnem redu. To je pravi vzrok povečanja stalne vojske in o tem se bode brezdvomno tudi govorilo, ako pride stvar do debate. Razdelitev pacifičnega brodovja. Kakor smo poročali med dnevnimi novicami, bode naše vojno brodovje potovalo okrog sveta in tem povodom obiskalo razne dežele, tako predvsem Avstralijo, Japonsko, Filipine in druge kraje, nakar se vrne preko Sueza nazaj na Atlantik. Tega potovanja se nihče bolj ne veseli, nego Japonci, kajti sedaj je že za trdno določeno, da bode naše brodovje obiskalo najpreje Japonce, potem Avstralijo in končno tudi Francijo. Naše vojno brodovje je njim nadležno namreč le tedaj, ako ostane v velikej moči na Pacifiku, kjer se zamore vsaki čas pomnožiti in kjer je lahko vedno pripravljeno za ofenzivo. Na japonskem vodovja je pa ameriška vojna mornarica za Japonce brez vsakega pomena in nje se jim tam ni treba bati, kajti na domačem vodovju je japonska vojna mornarica brezdvomno močnejša, nego je ameriška. In čim bolj bode ameriško brodovje svoje potovanje raztegnilo, tem manjšega pomena bo. Le pomislimo si, da bode večina ameriških oklopnic v jeseni, oziroma koncem leta na Sredozemskem morju, do-čim bodo tedaj vse japonske vojne ladije, ktere se sedaj grade, gotove. Ameriške oklopne križarke in torpe-dolovke bodo tedaj v San Franciscu. In ako se tedaj razmere med Zjedi-njonimi državami in Japonsko zopet tako poslabšajo, da zamorejo postati nevarne? Bodo-li potem oklopnice plule nazaj v San Francisco? In kje bodo v vojnem času dobile potrebni premog? Ali morda bodo Japonci v tem slučaju dopustili, da bode saj jedna omenjenih oklopnic plula po Pacifiku nazaj proti San Franciscu in da pride sploh še kedaj domov? Ali — morda bodo potem ladije plule v Hampton Roads in prepustile paci-tic'-no obrežje Japoncem ? Povabila so zelo lepa in prijateljska. Mogoče bode dosedanjim povabilom sledilo še več povabil. Američane bodo morda povabili tudi Grki in Portugalci, vendar pa ne moremo verjeti, da hode ta mornarica še kedaj plula nazaj v Ameriko preko Evrope, kajti ostati mora v naprej za vedno na Pacifiku. Ako se to ne zgodi, pomenja to. da se pri nas igrajo z Japonsko, kar zamore postati zelo nevarno, ako uvažujemo, da je japonska vojna sila prvega reda. Šestdesetletnica avstrijske revolucije. Izdala se je. Hčerka: ''Mama. danes me je pa ves čas, ko sem hodila domov, zasledoval nek mladenič; šele ko sem sto pila v vežo, se je odstranil." Mati: "Kako pa to veš?" Hčerka: "Saj sem se ves čas ozirala — nazaj 1" Nekaj statistike. Vseh vrst plesov se pleše sedaj po svetu 253. Ti so deloma narodni, deloma umetni. Najbolj priljubljena sta valček in polka. Hrvatje in Srbi Bajraje plešejo svoje "Kolo", Cehi "Besedo", 8k>raki "Strašjak", mi ljubimo najbolj CSriHUto-pko. l)ne 13. marca je bilo šestdeset let, kar je buknila na Dunaju revolucija, ki je v nekaj urah podrla tristoletni absolutizem in pahnila od krmila najmogočnejšega zastopnika tega sistema kneza Metternieha. Iskra revolucije je biia priletela iz Francije. Tam so bili tudi v ne-kterih urah odstavili in pregnali kralja Ljudevita Filipa, in uspeh te francoske revolucije je vzbudil vse ev-ropejske narode, da so se dvignili in poskusili zlomiti verige, v ktere jih je bil vkoval veseli ljubljanski kongres pod Metternichovim vodstvom. Uspeh dunajske revolucije so po vsi širni Avstriji pozdravili z največjo radostjo. Prva vest je prišla Ljubljano 16. marca. V znak veselja so si Ljubljančani pripeli bele trakove, priredili v gledišču slavnostno predstavo, po predstavi pa je bilo mesto razsvetljeno. Tisto noč so pobalini razgrajali - po mestu, prire AMERIKA EUROPE GO. 2128 Brasdvq, far Y«t i . ž^si , ""•.''s, A Jugoslovanska | Inkorpo.irana dne 24.januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. -o—o- URADNIKI: Predsednik: .FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HI. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn- NADZORNIKI: 1 IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-dock, Pa. ALOJZIJ VIR AN T, II. nadzornik, Cor. 10 th Avenue & Globe Street, Bouth Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL, KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. 0. Box 138, Burdine, Pa. IT AN N. GOSAR, IH. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, HL Krajevna družtva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrli so v Ljubljani: Ivana Alojzija Mehi, usmiljenka, stara 72 let. — V bolnici je umrl Ivan Pregelj, dijak, star 19 let. Zmešalo se mu je. Dne 19. marca je prišel v Novo mesto neki Belokra-njec, ki je poprej prodal vse svoje posestvo. S svojim mnogim denarjem je prišel tudi v gostilno Kušlana, kjer je trdil, da skoči v Krko, ker mu ni dalje živeti. Gospa Kušlinova je vsa prestrašena hitro tekla po policaja. Ta je prišel in odvedel slaboumnega dalje. Toda temu se ni nič kaj mudilo, kajti pri gostilni Kondata se je ustavil ter poklical zase in za policaja pol litr% vina. Dasi ga je policaj skoro s solo tiral dalje, se je ta vendar hotel ustaviti povsod, "kjer Bog roko ven moli". Prišla sta do gostilne Windi-scherja. Tu je zopet naročil en četrt litra vina. — Policaj je ime! namen, moža počasi pritirati čez most in ga oddati novomeški policiji. Nakrat pa je bil policaj službeno odpoklican. Dasi se je kmalu vrnil, vendar o Belo-kranjcu ni bilo ne duha ne sluha. Skoro gotovo je "odromal" v Krko. Pri sebi je imel nekaj tisočakov. Pozma pomlad. Na Vipavskem so mandeljni nele sedaj pričeli cveteti. Druga leta so mandeljni že meseca februarja odcveteli. Cvetje sadnih dreves se je letos na Vipavskem za cel mesec zakasnelo. Deželni zbor kranjski Dunaj, 24. marca. Današnja uradna "Wiener Zeitung" priobčuje cesarski patent, • kterim se sklicuje deželni zbor kranjski na dan 28. marca. Obenem priobčuje imenovanje dvornega svetnika Frana Sukljeta za deželnega glavarja, Leopolda barona Lichtenberg-Janeschitza pa za njegovega namestnika. Deželni zbor bo imel samo tri seje. Na dnevnem redu teh sej bo konstituiranje deželnega odbora in volitev ustavnega odseka, ki bo imel nalogo razpravljati o volilni reformi. Ta odsek bo v permanenci do meseca jnni.ja, ko £e deželni zbor snide na drugo zasedanje. PRIMORSKE NOVICE. Starodavno baziliko so odkrili v (Val Madonna na velikem brionskem otoku pri Pulju. Presbiterij in cerkvena ladija sta docela razkrita. Iz napisov, ki se jih je našlo, izhaja, da je bila bazilika sezidana v bizantinski dobi, in sieer v šestem stoletju. V Val Catena na Brionih pa so odkrili pročelje Neptunovega svetišča z arheološko zanimivim arhitravom. Samomor vojaka. V neki puljski trdnjavi se je r» tre lil iz svoje puške vojak Tbema, rodom z Dunaja. Pravijo, da se je ustrelil zaradi preganja-nja, ki ga je moral prestajati. ŠTAJERSKE NOVICE. je v Celju nek voznik deset-delavčevega sina Bučarja. Dobil je poleg več manjših tudi večjo | rano, da so ga morali prepeljati v bol-j nišnieo, kjer so mu rano zašili. Ptujsko okrožno sodišče je obsodilo JI letno v Št. Jurju rojeno deklo Alojzijo Cuš radi tatvine v trimesečno ječo. Do smrti ga je sunil. 261etni posestnikov t-in Alojzij Puklič in 241etni kočarjev sin Jožef Knez iz Slov. Bistrice sta šla 16. marca zvečer nekoliko vesela in precej glasna po okrajni i-esti proti Sv. Martinu. Posestnik I Jožef Skerbinek iz Kovače je bil te-, daj v Vernikovi gostilni ter je jel na-j govarjati posestnika Maroda, da mu pomaga zapoditi ukajoče fante. Kmalu -so bili skupaj. Skerbineka je Pu-I kli<" tako sunil, da je odletel in zadel ' z g-lavo ob kamen, da je dobil smrto-| nosno rano. Naslednjega dne je Sker-binek umrl. Pukliča in Kneza so prijeli orožniki ter ju izročili sodišču v Slovenski Bistrici. HRVATSKE NOVICE. Zastmpljenje z ostrigami. Na Reki je neka družina, ki je prišla tjekaj iz l>ubrovnika, zavžila ostrige. Vse štiri osebe so kmalu umrle vsled zastrup-ljenja. Malo poprej sta roditelja poslala tudi hčeri, ki stanuje v Gružnu, in sinoma v Zardu ostrig. Tudi ti trije so umrli. Tatvina v Karlovcu. Nedavno ukradel je neznan lopov na semnju v Karlovcu Dragotinu Matejka iz Dugarese iz žepa listnico s 490 kronami gotovine in 2100 kron vrednostnih papirjev. — Bankovci — reklamni listki. Nedavno je zapustil hotel "Europa" na Reki neki tujec, za kterim so našli uslužbenci 100,000 frankov v bankovr cih, ki so jih izročili hotelirju. Ta je mislil, da ima pred seboj reklamne listke ter jih je razdal svojim znancem. Nekdo izmed njih je take "reklamne listke" pokazal v neki banki, kjer so mu povedali, da so to pristni švicarski in francoski bankovci. Sedaj se hotelir trudi, da bi "reklamne listke" zopet zbral. Misli se, da je bil dotični tnjec defr^vdant, ker se ni oglasil za denar. balkanske novice. Knez Mirko, macedonski guverner? V cetinjsikh diplomatičnih krogih se govori, ^ so vse velevlasti sprejele v principu predlog Anglije, da naj se kneza Mirka imenuje za generalnega guvernerja v Macedoniji, da pa se samo Avstrija obotavlja. S tem dejstvom i> bil v zvezi obisk kneza Danila na Dunaju. Upati je, da se Avstrija v to uda. Železnica Bar-Vir-Pazar. Cetinje, 24. marca. Dne 20. marca je padla zadnja stena, ki loči skadersko jezero od Jadranskega morja: prevrtan je namreč predor Sutorman (dolg 1300 metrov), skozi kterega bo tekla od italijanske družbe zgrajena železnica iz Bara v Vir Pazar. Kne® Nlklta je ob tej priliki gradbenemu voditelju te železnice, bivšemu italijanskemu poslancu Paganinijn, sledeče braojavil: "Z veseljem pozdravljam, da je Su- torman prevrtan. S tem se je italijanskemu duhu posrečilo v moji deželi dogotoviti delo, ki bo v korist obema narodoma." Pašič zagrozil, da razpusti skupščino. Srbski ministerski predsednik Pašič je zagrozil 21. marca, da razpusti skupščino, ako se opozicija ne ukloni volji večine. Opozicija je namreč zagrozila z obstrukcijo, če ne rešijo pred drugim citanjem nagodbe in trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko, postave o podaljšanju privilegija narodne banke. Sodijo, da opozicija vsled Pašičeve grožnje še ostreje nastopi. Preiskave o zarotah. Carigrad, 23. marca. Turška vlada nadaljuje preiskave, ker so baje -odkrili več zarot. Turki so zahtevali, da zaslišijo ruskega tolmača Hadžibiara, a je odklonilo zahtevo rusko poslaništvo. Zaprli so veliko osumljenih oseb, med njimi tudi Belgijca Seheperja brez posredovanja belgijskega konzulata. Seheperja so izpustili. Belgijsko poslaništvo je zato protestiralo. Nemiri v Rigrendu in Djakovu. Carigrad, 23. marca. Generalni nadzornik je ukazal skopeljskemu valiju, da naj odrine v Rigrend in Djakovo, kjer &o bili nedavno nemiri, da pomiri prebivalstvo in da prouči položaj. Na. smrt obsojeni bolgarski ustaski načelnik. Atene, 23. marca. "Agence d'Athenes" poroča iz Monastira, da so obsodili na smrt načelnika bolgarske ustaske čete, Atanazova, ker je opustošil grški vasi Cengel in Polok. Zopet nastop grške čete. Carigrad, 23. marca. Serfidžki guverner poroča, da je prekoračila 15. marca neka grška četa, v kteri so bili tudi grški vojaki. i Uelad Hamalek, temveč gjavr." "Zakaj?" "Glej, da .sem pravo ugar.il! Če bi bil ti sin prorokov, bi me na mestu ustrelil, ker sem ti rekel gjavr. Le neverniki imajo vrtilne puške. Kako naj bi to orožje prišlo v roke kakega Uelad Hamaleka! Ali je morda darilo?" Ne." "Tedaj si jo kupil?" Ne." "Morda si jo zaplenil t" "Da." — "Od koga?" "Od nekega Franka." "S kterim si se bojeval?" "Da." ♦ "Kje?" "Na bojnem polju." "Na kteremf" "Pri E1 Guerara." " "Ti lažeš!" Konečno mu vendar poide potrpežljivost. ▼©Iverju. "Kaj praviš? Jaz lažem? Ali naj te ustrelim Zastavim mu govor: "Kakor Franka tam zgoraj v apteaki Tarfaml" Roka, ki je držala revolver, zopet omahne in motna barva mu pokrije lies. Vendar se zave in reče grozeče: "Kaj misliš s temi besedami?" Posežem v žep, potegnem iz njega liste ter pogledam, da najdem h— morilca. v (Dalje prihj * ----- Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BR20PAR20KI francoske družbe, severoneoikega Lloyds in Hamburg-ameriAks proge, kteri odplujejo iz Nefw Yorks ▼ Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska progs): LA LORRAINE odpluje 16. aprila ob 10. uri dopol. LA TOURAINE odpluje 23. aprila ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje dne 30. apr. ob 10. uri dopol. LA PROVENCE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje dne 14. maja ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 28. maja ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje 11. junija ob 10. uri dopoL LA SAVOIE odpluje 18. junija ob 10. uri dopoL LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dopol. V BREMEN (severonemški Lloyd): KRONPRINZESSIN CECTLTE odpluje dne 14. aprila. KRONPRINZ WILHELM odpluje 21. aprila. KAISER WILHELM II. odpluje 28. aprila. KATRF.R WILHELM DER GR08SE odpluje dne 5. maja. KRONPRINZESSIN CECIUE odpluje dne 12. maja. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 19. maja. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. junija. KRONPRINZESSIN CECTLTE odpluje 9. junija. KRONPRINZ WILHELM • odpluje 16. junija. , TTATKTTR WILHELM H. odpluje 23. junija. TT A TRTTR WILHELM DER GROSSE odpluje dne 30. junija. V HAMBURG "(kamburško-ameriška proga): DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija. la vas pobližna sli nataiifaa pojasnila glede potovanja pilite pravočasno na: FBANK SAK.SEB. OO., 109 Greenwich St, Hew York, kteri vsm bode točno odgovoril te ▼as podučil o potovanja. Dalje so še krsani pofal paniki na razpolago, kteri odplujejo kakor Vstane in zagrabi po re- V BREMEN (severonemški Lloyd): GROSSER KURFUERST odpluje 7. maja. MAIN odpluje dne 14. maja. BA&BAROSSA odpluje dne 21. maja. NECKAR odpluje dne 30. maja. GROSSER KURFUERST odpluje 11. junija. BREMEN odpluje 18, junija. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 20. junija. PJUNZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 25. junija. BARBAROSSA odpluje 27. junija. V HAMBURG (fcsmbnrško-am/riika sms): KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 23. aprila. PRESIDENT LINCOLN odpluje 25. aprila. PRESIDENT GRANT odpluje 2. maja. AMERIKA odpluje dne 7. maja. BLUECHER odpluje dne 14. maja. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 2L maja. AMERTKA odpluje dne 4. junija. BLUECHER odpluje dne 10. junija. PRESIDENT GRANT odpluje dne 13. junija. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 18. junija. ▼ TRST ALI REKO (Anstr o-American Line): ALICE odpluje 18. aprila. ATLANTA odpluje dne 22. aprila. MARTHA WASHINGTON ^ odpluje dne 29. aprila. ARGENTINA odpluje dne 6. maja. LAURA odpluje dne 20. maja. ALICE odpluje dne 3. junija. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 17. junija. V ROTTERDAM (Holland-American Line): NOORDAM odpluje dne 15. apri. ob 4. uri zjutraj. STATENDAM odpluje 22. aprila ob 10. uri dopoL NTEUW AMSTERDAM odpluje 29. aprila ob 4. uri zjutraj. RYNDAM odpluje dne 6. maja ob 9. uri dopol. POTSDAM odpluje 13. maja ob 2. uri popoldne. NOORDAM odpluje dne 20. maja ob 8. uri dopol. STATENDAM odpluje 27. maja ob 10. uri dopoldne. NIEUW AMSTERDAM odpluje 3. junija ob 8. uri zjntraj. RYNDAM odpluje 10. junija ob 1. uri popoldne. POTSDAM odpluje 17. junija ob.7. uri zjutraj. NOORDAM odpluje 24. junija ob 2. uri popoldne. V ANTWERPEN (Bad Star Line): FINLAND odpluje dne 12. apr. VADERLAND odpluje 18. aprila. ZEELAND odpluje 25. aprila. KROONLAND . odpluje 2. maja. FINLAND odpluje dne 9. maja. VADERLAND odpluje-dne 16. maja. ZEELAND odpluje dne 23. maja. KROONLAND odpluje dne 30. maja. FINLAND odpluje dne 6. junija. VADERLAND odplaje dne 13. junija. ZEELAND odpluje 20. junija. KROONLAND odpluje dne 27. junija. V SOUTHAMPTON (American Line): ST. PAUL odpluje dne 11. aprila. NEW YORK odpluje dne 18. aprila. ST. LOUIS odpluje dne 25. aprila. PHILADELPHIA odpluje dne 2. maja. ST. PAUL odpluje dne 9. maia. NEW ^ORK odpluje dne 16. maja. ST. LOUIS odpluje dne 23. maja. PHILADELPHIA odpluje dne 30. maja. P«zor! Slovenci Pozor 1 e-SALON^' -»■""■ Sjpgst " ■, zmodernim kogijiŠčem. SveZe pivo v sodičkih in buteljkah ir druge raznovrstne pijače ter un£Jskk smodke. Pomniki dobe p-i meni Čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča t Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, 111 ^čiitik Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel/ na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre sm odke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejtka kuhinja! Za obilen poset se priporočam udani Božo Oojsovlč, Johostovn, Pa. >|J| biti F Zaston]! Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini 1MPORTIRANI TOBAK za cigarete in pipo ali cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da ;e najboljši in najcenejši. Pišite takoj na: ADR1A TOBACCO CO. 30*£. 75th St., New York, N. Y. Ako kdo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj oe s zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK RAK8T.R COn 109 Greenwich 8L, Hew York, in poetrešen bode -vsakdo vestno in hitro. Ysskteri potnik naj si uredi tako, da pride an dan pred odhodom paznika y New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga nai vslužbenee na postaji, dovede k nsr v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako ps dospe te v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko is postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vasi Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v .New Yorfcn. Vožnje listke za navedene parnikf prodajamo po isti ceni, kskor t glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER 00., 109 Greenwich St.. New York. NAZNANILO. Posta nam je vrnila 3 zavitke Mohorjevih knjig, ktere smo registrova-no poslali, in sicer na: Frank Furlan, Valley Junction, Wash., in Josip Jadan, Mannor, Fa. Kdor od teh rojakov šsli Imeti svoje knjige, mora nam 80 centov v poštnih znamkah poslati, ktere smo morali sa vrnenje registrovan* posiljatve ▼ znamkah na dotični urad poslati. Upravnlštvo "Glasa Naroda*'. ie Generale Trensatiantlpe. (Francoska parobrodna družba.) > DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAlfe Poštni pamiki so:? "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 koniskih moč: "LaSavoie" „ „ ....................12,000 „ 25,000 "La Lorraine" „ ,, „ ..................12,000 „ 25,000 "LaTouraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,(«0 " " La Bretagn^"................................ 8,000 „ 9,000 "La Gasgogne"................................ 8,000 ,, 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki edplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y« *LA LORRAINE 16. aprila 1908. *LA TOURAINE 21. maja 1908. •LA TOURAINE 23. apr. 190* SAVOIE 28. maja 1908. »LA SAVOIE 30. apr. 190* *LA PROVENCE 4. jun. 1908. *LA PROVENCE 7. maja 190* *LA LORRAINE 11. jun. 1908. •LA LORRAINE 14. maja 190? *LA SAVOIE 18. jun. 1908. Paiuika z zvezdo zaznamu\aui imajo po dva fljasa. Al. w. Ko2,minski, generalni agent za zapatL 71 Deaoorn St.. Chtcmro, liP, Zdravju najprimernejša pijača je L.E1SY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega hmela. Eadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine^ svojih prijateljev m drugih. pivo ie najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.Vi. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom v Evelethu, Mina., b okolici naznanjamo, da je sa tamoiaji okraj aai ssetopnik MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 641, Ereleth, Mia* Ker je i nami ▼ xvtii, ga vsem t* plo priporočamo. Frank flakier Go. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom Slovencem v Claridge, Pa., naznanjamo, da je za tamošnji okraj nai zastopnik Bir. JOHN BATICH, P. O. Box 487, Claridge, Pa., ter ga rojakom toplo priporočamo. Frank Sakser Company. 'm jfr r^'Tiinnnai wfl TELEPHONE : ^ECI OR. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino, Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po ^in" 4} odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnev& vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik v Z|ed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob; originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in denarji vedno varni. Z a obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO.f 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. so 1 "Jt- < ' j .- • Se r, Q> A