II Zvezek. IV. laetnik. Urejuje : Ivanka Rnžič. SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva. V TRSTU 1900. Izdaje in tiska Tiskarna „Edinost". Odg. urednik Franjo Klemenčič. Vsebina II. zvezka. ——- Zorana: „Biseri", pesem............................•.....stran 25 Ivanka : „Bistvo Ženskega vprašanja".......................... „ 26 Zofka Kveder : „Ana Jokavenko"............................... 28 F- K- : „Praktična stran ženskega vprašanja",......................., 29 Fr. Ilešič : „Pevec—slepec—dalekovidec".......................... „ 30 Arne Novak : „Nove faze moderne žene"......................... ,, 32 E. Gangl : „Ob cerkvi", pesem................................ „ 36 Oton Zupančič : „Ivanič in Panijan"............................ „ 36 Zofka Kveder : „Študentke", nadaljevanje ,. 37 E. Gang] : „V sanjah", pesem............................... 39 Feodor Sokol : „Vzgoja in omika ali izvir sreče"................... ,, 40 „Socijalno vprašanje in zavod sv. Nikolaja v Trstu"................... 42 Oton Zupančič : „Vasovalec", pesem............................ 43 „Listek"......................................... 44 „Razgovori"....................................... „ 47 Prihodnja številka izide 25. t. m. „Slovenka" glasilo slovenskega ženstva. Izliaja y lisianii „Edinost" y Trstü 15. dne Vsakega meseea. -i^^;- Naročnina znaša 6 kron za vse leto, za pol in četrt leta raz- meino. — Rokopisi naj se po- šiljajo urednici Ivanki Anžič, Trst, uliea Campanile št. 10. III. nadstr., naročnina pa uprav- ništvu, ul. ]VIolin pieeolo št. 3. II. nadstr. ,,edinost'< glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko, Izhaja enkrat na dan, razun nedelj in praznikov ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša: Za celo leto 24 kron, za pol leta 12 kroa ; za četrt leta 6 kron ; za en mesec 2 kroni. Naročnino je plačevati naprej. Na r.;iročbe brez priložene naročnine se uprava ne oziia. Po tobakarnah v Trstu se prodajejo po- samezne številke po 6 stotink (3 nvč.) ; izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Vabilo nanaročbo Slovenke p. n. z novim letom 1900 začne „Slovenka" svoj četrti letnils. Jedino sloven^^ko, oziroma jugoslovansko žensko glasilo je postalo tekom prvih let svojega obstanka tako priljubljeno, da, je vsaka posebna hvala nepotrebna. Izdajatelji lista se pa nočejo zadovoljiti z dosedanjimi uspehi, temveč hočejo napeti vse moči, da pribore Slovenki" tisto veljavo, ki sodi edinemu glasilu našega ženstva. Naša „Slovenka" mora postati dostojna vrstnica enakim listom drugih omikanih narodov. Žensko vprašanje zanima danes najviše duhove obeh spolov, in vsi izobraženci priznavajo njegovo ve- liko važnost, naj se že kakor koli postavljajo napram posamičnim zahtevam ženstva. Materijal, ki ga to vprašanje obsega, je pa tako ogromen, da je za njega spoznavanje potreben poseben študij. In Slovenki" bo prva naloga, omogočiti in pospeševati to proučevanje. Zato bo posvečevala vso brigo in pozornost vsem pojavom ženskega gibanja in bo stala odločno na stališču ženskih pravic, ženske osamosvoje. Ozirala se bo pa tudi na vse prikazni, ki so direktno ali indirektno v zvezi z ženskim pokretom, dobro vede, da je žensko vprašanje v svojem bistvu le en list velike knjige, le del organične celote, socijalnega vprašanja. V ta namen bo „Slovenka" objavljala temeljite znanstvene članke in razprave, izvirne in v dobrih prevodih, dalje : brižno sestavljeno kroniko ženskega gibanja — doma in po svetu — ter bibliografijo ženske socijologije. Pa tudi zabavnega dela ne bo zanemarjala, temveč bo skrbela za dobro leposlovno gradivo v vezani in nevezani besedi. Spise bo objavljala tudi v hrvatskem oziroma srbskem jeziku ; a da bodo taki sestavki tudi Slovencem lahko umljivi, bo v vsaki šlevilki tolmačila manj umevne hrvatske besede. Mnogo priznanih književnikov je obljubilo uredništvu svoje sodelovanje, îned njimi zlasti : Alltoil Aškerc, Aleksandrov, Ljubomir Rabić-Grjalski, Aloj/ij Benkovié, Bogomila, Danica, Desiiiiira, dr. Fran Eller, Engelbert Gangl, Fran Goestl, Fran (xovékar, Fran Jagar, Vladimir Jelovsek, Etbin Kristan, Kristina, Henrik Krizman, Zofka Kveder, Jailko Leban, Janko Leskovar, Miirica^ Marica II., Milan Marjanovic, Anton 3Iedved, Mihovil Mkolić, Potočan, Jakob Tetušekov, Tida^ Antonin Zavadil, Zorana, Oton Znpančic, Žabnik i. dr. Tudi z svojo zunanjo obliko pokaže „Slovenka" v novem letniku, da napreduje s časom. Kadi boljšega urejevanja in ložjega pregleda za čitatelje pa bo izhajala enkrat na mesec, seveda razmerno povečana. Da bo mogla izpolnjevati vse svoje številne in težke naloge, je pa treba splošne podpore jugoslovan- skega čitateljstva, zlasti našega ženstva. Zato se obračamo do A^as z uljiidno prošnjo, da se })lag()\()lite naročiti na „Slovenko", ter jo priporočiti tudi svojim prijateljem in znancem, kajti samo, ako se krog njenih naroč- nikov povsod razširi, ako nam stari naročniki pridobe novih, bode mogla materijalno ia intelektuahio uspevati in se razvijati v korist našega ženstva, našega naroda, pospešuje naš splošni napredek. Naročnina znaša za vse leto 6 kron. — Naročuje se na upravništvu ..Slovenke*', v Trstu, ulica. Molino piccolo št. 3. Z odlicnmi spoštovanjem, uredništvo in upravništvo „Slovenke". v TRSTU, meseca decembra 1899. o božiču Spisal E. Kristan. Zemlja je bila bela, nebo pa sivo. Debel sneg je ležal po tleh, po strehah, po drevju. Nebo pa je bilo enakomerno navito v daleč, daleč raztegnen siv oblak, vso obzorje brez vsake druge nijanse, brez vsake pičice kaicšne druge barve. Po hišah so kurili v pečeh, na cesti je l)ilo kaj takega ne- mogoče. Zato so bili ljudje po hišah, vsa] po nekaterih, .¦za- dovoljni; po ulicah pa so ovokotali z zobmi, drgetali po vseh udih, stiskali roke v žepe, energičnejši pa so izpušČRli včasih kakšno prav krepko kletvico v mrzli zrak, ki so pa zato vendar ni hotel ogreti. Večinoma pa so bili oni, ki sploh kaj imajo, dobro volje. Božič — v tej besedi je nekaj čarovnega. in takrat je bil Božič. Seveda niso opravičeni vsi slavospevi, namenjeni temu prazniku in marsiiiatcra božična idila izvira samo iz plodovite domišljije pisateljev ; tudi o tem času je na zemlji mnogo več tragičnih ali pa vsaj neveselih prizorov, nego ra- dostnih in vznašajočih. Pa, odpustite. Nisem se namenil, pisati študije, temveč povedati sem vam hotel samo neko dogodbico. Nič posebnega. Kajti prepričan sem, da se dogaja na tisoče takih in podobnih stvarij. Saj je vzlio vsej raznovrstnosti vendar v ljudskem življenju tisoč momentov, ki vse spajajo. In zato mi se zdi skoro nemogoče, da bi povedal kaj popol- noma nezaslišanega, kaj takega, kar se je samo enkrat zgo- dilo v vseh vekovih. Tako izrednih dogodkov ne poznam. Torej moram ostati pri navadnih rečeh in nasledno dogodbico pripovedujem samo radi tega, leer me bližajoči se Božič spo- minja na njo. Prvi del so mi povedali ljudje, ki so starejši od mene in poznajo dotične razmere. Drugemu delu sem bil sam priča. Pa, da ne lažem : pripovedujem vso stvar prav- zaprav iz egoizma, ker se bojim, da bi bil o Božiču zelo ža- losten, ako bi moral sam misliti na ta dogodek. I. Bil je torej dan pred Božičem. A'' hiši trgovca Drob- nika je bilo jako živahno. Kupčije so bile dobre, kar je o takih praznikih jako važno. Kadar je pri hiši denarja, ni uz- roka, da ne bi bilo veselo. Pripravljali so se torej že več nego teden dnij na praznik, ki se ga vesele stari in mladi ljudje. Drobnik in njegova tridesetletna soproga sta imela otroka, sedemletno deklet<;e Natuško, ki je pisala že pred štirinajstimi dnevi Jeznšku dolgo dolgo pismo, naštevši mu vse svoje želje, kar jih je gojilo njeno otroško srce. Kakor je bila majhna, je bilo teh želja dovolj, a bila je vendar prepri- čana, da ji Božič izpolni vse. Samo radi ene ni bila tako go- tova in prav ta ji je bila najmilejša. Drage volje bi bila skle- nila z Jezuškom kompromis, tako, da bi bila žrtvovala kakšno punčiko, knjigo s slikami, ali pa celo toli zaželjeno kuhinjo, ako bi le prišel Ažmanov Tonče na božični večer k njim. To je bil devetleten fant, s katerim se je Natnška često igrala in včasih sta šla tudi skupaj v šolo ali pa iz šole. Ažman in Drobnik sta bila dobra prijatelja in njuni so])rogi sta bili celo nekaj v sorodu. Tako sta se otroka seznanila. V časih je šla Natnška k Ažmanovim, v časih je prišel Tonče k Drobni- kovim in starišem je bilo to povsem všeč, ker so si prihranili mnogo skrbi radi otrok, ki v teh letih no morejo živeti brez družbe, pa bi bili sicer uhajali na ulico in kdo ve kam, pa pri tem zašU v slabo druščino. Natuška in Tonče sta bila po svoje tudi jako dobra to- variša. Njiju igračke so bile nekako skupna last ; če je imel eden njiju kakšn« slaščice, jih je moral tudi drugi okusiti, in če sta skupaj kam šla, sta se morala vedno držati za -roko. Natuški se je zdelo nemogoče, da o Božiču ne bi bila s Tončetom skupaj. Kratko malo nemogoče. Zato je tudi pi- sala Jezuškn, naj poskrbi, da oče in mati povabita Tončeta na božični večer v svojo hišo, kajti to je vedela, da ona tisti dan ne more k Ažmanovim. Vendar se je bala, da bo njena prošnja zaman, kajti igračke in knjige in obleke prinese Je- zušek lahko iz nebes, Tončeta pa ne. No, slučajno se je zgo- dilo, da sta bila Ažman in njegova gospa za Božič sama po- vabljena k neki znani, visoki rodbini v Gradec in če bi bila odlilonila vabilo s icaliršnim koli-izgovorom, bi bila zamera gotova. In ko je Drobnik, ki je kdo ve odkod izvedel Natuš- kino željo, vprašal Ažmana, ali bi pustil Tončeta na sveti večei' k njemu, je le ta prav veselo pritrdil. In tako se je zgodilo, da se je Natuškina želja izpolnila. Ej, to je bilo veselo takrat okrog božičnega drevesca, na katerem je gorelo nešteto svečic in na čegar vejah so sve- tili zlati orelii in neštete druge malenkosti, razveseljujoče otroško srce. Okrog pa so bili nakopičeni razni darovi za Natuško in za Tončeta in za očeta in mater. Otroka nista vedela, kaj po- četi samega veselja. Plesala sta okrog drevesca, tekala sta sedaj tja, sedaj sem, pokazovala sta drug drugemu in sta- rišem darove, s kratka, verjela sta, da je podobno tudi v nebesih. To je bil svet večer, katerega sta se oba dolgo spomi- njala. Še večkrat sta pozneje oba, kadar se jima je primerilo kaj lepega, dejala: to je tako, kakor takrat o Božiču. II. Cas se ni ustavil ob tistem lepem Božiču. Neustavno je hitel v večnost, niti za hip ni obstal. In tako so Natuški in Tonetu minevala otroška leta. Za oba je prišla doba, ko se dogajajo prve večje izpremene v človeškem srcu ; čuti se vzbujajo, postajajo zavednejši in življenje dobiva prvič nekoglo- bokejšo veljavo. Nekatere ljudi zadene to nekoliko prej, druge pozneje, |)ravijo, da nekaterih sploh nikdar; ali teh mora biti jako malo. Natuška in Tone nista s štirinajstimi, petnajstimi leti sanjarila o tajnih pripovestih zvezd, nista si priznavala lju- bezni. Ali ko je Tone odšel po dovršeni gimnaziji v Gradec na vseučilišče, je bilo obema težko pri srcu. Vsaj- temno sta slutila, da ju veže nekaj močnega in da je med njima nekaj sladkega, prijetnega, — več nego otroško prijateljstvo in na- vada skupnega občevanja. Ko se je Tone odpeljal, je stala Natuška dolgo na kolodvoru. Na obeh straneh je bilo slišati nekaj vzdihov in celo nekoliko solza je poteklo. Tone se je vrnil na prve ]>očitnice. Natuška je prav tedaj dovršila svoje nauke na višji dekliški šoli. Nosila je se- veda že dolga krila in rekli so ji: Gospića Natalija. Mladi, pa včasih tudi starejši gospodje so upirali vanjo poželjive po- glede, kar je bilo zelo umevno, kajti bila je lepa kakor model za kako Venero. In to je bilo od začetka sveta tako, pa ostane menda vedno tako, da lepa dekleta ugajajo možkim. No, Natuška se ni zmenila za to in če jo je kdo opozarjal, da je že tolikim gospodom zavrtila glave, se je le poredno smejala. Kdo ve, kaj je mislila!. . . Tudi v hiši očetovi so se zgodile razne izpremene. Zadnja leta je bila kupčija izredno srečna in Drobnikovo pre- moženje je naraščalo, da se je sam čudil. Včasih je denar kar deževal v hišo. Drobnik je razširjeval kupčijo, kupil je novo, veliko hišo, vilo na deželi, pristopil je raznim delniškim podjetjem, s krntka : ne da bi sam vedel, kako se je zgodilo pravzaprav, je postal velik gospod. Ko je Tone prišel prvič iz Gradca, se je kar čudil. Drobniku je njegov novi položaj nalagal vsepolno novih socijalnih dolžnostij. Vsaj domišljal si je to in njegova so- proga ga je zlasti naganjala, naj se »])okaže«. Po zimi so v novi hiši prirejali plesove, soaveje, čajne večere, po leti pa izlete in piknike. Neki dan so tudi Toneta povabili na »par- tijo« na deželo, kar je on sprejel z največim veseljem. Dolga vrsta kočij se je odpeljala v Hruškovico, kjer je Drobnik imel svojo vilo z velikim vrtom. Za vasjo je bil hrib, obraščen s stavim, krasnim gozdom. Vsa družba je zajutrkovala v vili, ])otem jia so se peš odpravili v gozd. Imeli so seboj malo godbo, anglcžke igre, jedi in pijač, in vse je bilo veselo. Zlasti mladina. Tone in Natuška sta hodila skupaj, ako se sme sploh govoriti o hoji. Kajti tu se je skakalo, tekalo semtertja, po- rednosti ni bilo ne konca ne kraja. Natuška in Tone sta se prijela za roko, pa sta jo ubrala navkreber, da se je kar pra- šilo za njima. — Kdo naju preteče? Mnogo parov je telclo za njima, ali menda nihče ni imel tako dobrih nog, kakor ona dva. Prva sta prispela na grič in dolgo sta morala čakati, dokler je prišla družba za njima. Pa ona nista niti opazila tega. Od tekanja spehana, sta glo- boko dihala, lica so jima žarela, oči so se jima svetile. Še vedno sta se držala za roko, ne da bi izpregovorila besedice. Ali bilo je, kakor bi si bili roki })ripovedovali — mnogo — milih, ljubih stvarij. Družba je našla prijiraven pi'ostor, kjer se je utaborila. Igrali so lawn-tennis, peli si, godba je svirala in konečno so začeli plesati. Ah, kako so se vrtili po mehkem mahu ! Na- tuška in Tone nista niti pomislila, da bi se moglo še komu na svetu tako dobro goditi, kakor njima. Menda sta tudi največ plesala. Seveda se je morala Natuška včasih tudi s kakšnim drugim gospodom zavrteti. Tone je moral tudi druge dame poprositi plesa, ali največ sta vend«r' skupaj plesala.! Bil je zopet krasen dan. No, prišel je večer in zabava se je morala zaključiti. Družba se je z lampijoni in bakljami vrnila v vilo, kjer so vsi j)renočili ; drugo jutro pa so se odpeljali nazaj v mesto. Natuška je bila srečna, kolikor le more biti srečno dekle v njenih letih.- A ko so se gostje poslovili, jo je mati poklicala, ter ji dejala : — Čuj, Natuška. Opozoriti te moram na nekaj, česar sama menda še nisi pomislila. Včeraj si se neprenehoma dru- žila z Ažmanovim Antonom, vedno si plesala z njim. To pa ne gre. Saj veš, kakšen je naš sedanji položaj. Ti si sedaj, hvala Bogu, bogato dekle in lahko izbiraš med prvimi snu- boki, kateriii se ti ne manjka. Ažmanovi nimajo ničesar. Bilo bi jako nei)remišljeno, prezirati to dejstvo. S kratka: oče in jaz želiva, da bi se vedla bolj rezervirano napram mlademu Ažmanu. Natuška jo je pogledala čudno, skoro bolestno. Ali bila je poslušno dete. Niti besedice ni zinila in posihdob ni več toliko plesala s Tonetom. Počitnice so kmalu minile .in mladi Ažmaa se je od- peljal na Dunaj, da nadaljuje vseučiliške nauke. III. Nihče ne more gledati v bodočnost — tudi Drobnikovi niso imeli tega daru. Da so vedeli, kaj se zgodi v dveh letih, bi morda ne bili opominjali svoje Natuške, naj se ne ))eča to- liko z Ažmanovim T(metom . . . Ce je bilo takrat še res, da se Natuški ni manjkalo oboževalcev, s katerimi bi bilo tudi resno računati za gotove slučaje, je vzeti v [»oštev, da je to bilo pač takrat reš; v dveh letih se je ])a to izpremenilo v marsičem. Natuška je Dila še vedno lepo dekle. Se vedno — tako so govorili tisti, ki no- sijo v sel)i Faustovega vedno zanikiijočega duha. Nepristranska sodba pa je morala reči : Natuška je krasno dekle in od dne do dne ])ostaja še krasnejša. Njene oči, ki so bile nekdaj samo lepe, so postale sedaj tudi izrazite. Nekaj globokega je bilo v njih, kar je pripovedovalo poznavalcu ljudske duše čudne povesti o -življenju, razvijajočem se in mogočno valujočem v dnu srca. Ali tisti, ki so se takrat vrteli okoli Natuške in ji šepetali ljubeznive besede v ušesa, niso čitali v njenih očeh. Oni so računali hladno in ])remišijen{). Matematika pa je ek- saktn«) veda in njeni problemi se spreminjajo z izpremenjem'mi številkami. Mnogoštevilni Natuškini oboževalci .so i'ačunali danes di-ugače, nego pred dvemi leti. Grobnik je bil izkušen trgovec, pa vendar ni bil dosti premeten. Nenadejana sreča gaje storila prevex; pi-edrznega ; v dveh kratkih letih je bilo veliko premoženje izgubljeno. Razna podjetja, na katerih je bil angažiran, so propala in po- lomi so_ požrli njegovo novo hišo, vilo in ogromne svote de- narja. Še vesel je moral biti, da ni bilo hujšega. O nekdanjih koncertih, plesih, izletih ni bilo več govora; Grobnik je moral skrbeti, kako da zasluži toliko, da zamore vsaj deloma dostojno živeti z ženo in hčerjo. To je bila tem večja briga, ker se Grobnikova ni mogla odvaditi le]iim toaletam in podobnim rečem, katerih ni brez denarja. In z agenturami je bilo težko zaslužiti toliko. Natuška toi'ej nije bila več »partija«. Njeni nekdanji oboževalci pa so rekli potihoma : »Saj nismo lieumni« in izgi- nuli so drug za drugim. Grobnikovi soprogi ni bilo več treba sprejenuitl mnogoštevilnih ])osetov. Natuški ni bilo žal tega. Saj se ni nikdar dobro poču- tila med onimi gladkimi figurami, ki so vedno tako govorile, kakor so se naučile iz raznili »Komplimentirbücher«, a niso imeli ničesar lastnega sebi. Materi pa je bilo žal, kajti iz- ginile so ji razne lepe sanje . . . Tudi ona je slišala, da |)ride Ažmanov Tone zopet na nekaj tednov domov, ali ona je ostala ravnodušna ob tej vesti. Natuški pa je nekaj zabliščalo v očeh in v srcu jo je nekaj speklo. Spomnila se je nekega lepega svetega večera iz onih časov, ko je bila še otrok in misli so ji tkale trak iz onih let do trenutka sedanjosti . . . Tone je res prišel. Bil je že pravi mož, kije znal samo- zavestno nastopati. A notranjost mu ni bila tako krepka in sa- mostalna, kakor bi bilo soditi po njegovi zunanjosti. Drugi dan po njegovem prihodu ga je Natuška srečala na trgu. Pozdravil jo je kakor izvežban kavalir, vendar se je Natuški zdelo, da je v njegovem poklonu še nekaj druzega, nego formalna uljudnost. Nehote se mu je nasmehnila in njena roka se je lahno tresla, ko jo je on krepko stisnil. Imela sta si pripovedovati marsikaj; prva ura je bila prekratka za to. Toi-ej ni bilo druzega, nego shajati se bolj pogostoma. Priložnosti za to sta imela dovolj in nikdar nista bila v zadregi za snovi. Natuškina mati je vedela, da sta njena hčerka in Až- manov- sin pogostoma skupaj. Ali sedaj ni več poučevala hčerke, da bi bilo neoi)rostivo, zabavati se s Tonetom, a Na- tuška tudi ni več mislila na tiste dobre svete, ki jih ji je bila mama dajala pred dvemi leti. Ali neki dan je Ažman po- klical sina ter mu dejal : — Tone, ti si že i'azumen in prav za prav bi moral sam imeti dosti piameti. Ali meni se zdi, da si se več učil v knjigah nego v življenju. To je že' stara stvar, da morajo včasih starisi skrbeti za svoje otroke in jih poučevati tudi ta- krat, ko so že odrasli in ko bi se starisi lahko marsikaj učili od svojih otrok. Ti si morda učen, bolj nego jaz, saj nisem bil nikdar na vseučilišču, tudi v latinske šole nisem hodil ; ali v življenju sem se učil in to umem bolje od Tebe. Čuješ, to ni pametno, da hodiš toliko z Drobnikovo Natalijo. Saj veš, da imajo ljudje dolge jezike in dekletu bi to utegnilo škodo- vati danes jutri. Morda si celo sama dela nadeje, ki se ue morejo izpolniti. Kajti vzeti vendar ne moreš dekleta. Drob- nikovi so popolnoma dogospodarili. Prav ničesar nimajo več, jaz poznam dobro razmere. Izgubili so več nego ljudje vedo. Kdo ve, kako bo, kadar stari zatisne oči ? Same dolgove imajo. To dekle torej ne more biti nevesta za tebe. In če si kdaj mislil na to, izbij si stvar iz glave. Nisem ti še povedal, da so naše razmere sedaj drugačne. Jaz sem vedno kupoval srečke- — človek ne more vedeti, kaj se zgodi — no, in zad- njič sem zadel. Bila je lepa svotica. Mi smo sedaj bogati ljudje. Ti boš ložje študiral, nego doslej in kadar narediš doktorja, ti ne bo treba iskati kruha po tujih pisarnah. Sam svoj gospodar boš lahko in lahko si izbereš ženo, ki ti prinese kaj v hišo . . . Tone se je popraskal za ušesi. Očetove besede mu niso bile prijetne, ali notranjost mu ni bila tako krepka, kakor bi bilo soditi po njegovi zunanjosti... Kmalu se je zopet odpeljal na Dunaj, da bi tam dalje študiral in naredil svojega doktorja..... IV. štirideset let je minilo. Oii, koliko življenja! Koliko upanja in razočaranja, koliko dela in l)i)ja, koliko veselja in žalosti! . . . Štirideset let . . . Zima je. Skoro štirinajst dnij je naletaval sneg, sedaj droben kakor kaša, sedaj velike cunje; toliko ga je bilo, da ga po ulicali ljudje in snežni ]»Uigovi niso mogli sproti pospraviti. Zunaj na polju pa je ležal na debelo, da se je človek, ki je zagazil vanj, čez koleno n ojo anatomijo, jaz pa sem premišljevala, ali bi se res splačalo znoreti, če še štirinajst dnij ne dobim denarja. In prišla sem do sklepa, da bi bilo neumno... Zunaj se je megla jokala, — prav tako se mi je zdelo — in v sobi je polagoma umiral dan. Dina je študirala anatomijo, jaz pa sem zdehala nad Kantom. Naposled se je prikradel mrak melan'nolični, dolgočasni zimski mrak, in Dina je zaprla knjigo in začela mi je praviti o Ani Jakovenko : Veš, bila je nekdaj lepa, videla sem pri nas doma njeno sliko. Tako interesanten obraz in velike melanholične oči... Moj brat mi je povedal njeno povest. Imela je bratranca, ki je bil častnik, — krasen mož, a lahkomišljen. Za vsemi ženskami je lazil in kvartal je cele noči. Ana se je zaljubila vanj in, ker starisi niso pustili, da ga vzam.e, šla je k njemu v garnizijo in šest mesecev je živela tam. On je bil surov in pravili so, da jo je že drugi mesec podil domov. A ona ni šla. Ljubila ga je neskončno, pre- več, neumno. Dimitrij pa je živel, kakor po navadi. Ljubil je ženske, kvartal, pil in govoril o konjih. Takrat je prišel na neki grad v bližini garnizije nov oskrbnik iz Nemčije. Imel je lepo ženo, Dimitrij je hodil za njo in ker je bil lep mož, ji je bil všeč, pa sta se ljubila dolge dni — Dimitrij in oskrbnikova lepa žena. No, Nemec je zvedel to, pozval Dimitrija na dvoboj in ta je umrl dva dni po dvoboju v rokah Ane Jokavenko. SLOVENKA. str. 29 Ani je bilo takrat dvaindvajset let. In šest let je živela za onim dogodkom življenje avtomata. Po cele popoldneve je sedela v parku in gledala v vr- hove dreves. Govorila ni z nikomur, citala nič, in sam Bog ve. če je kaj mi.slila. Poskušali so jo vzdra- miti iz ujenega topega vegetiranja, a vsi poskusi so bili brezvspcšni. V njenem osemindvajsetem letu ji je umrla mati, in tedaj je bilo, kakor bi se hipoma pre- budila iz dolzega, težkega sna. Začela je zopet živeti. Bilo je, kakor bi hotela dohiteti, kar je zamudila v prejšnjih šestih letih. .Strastno je čitala filozofe, učila se in kar naenkrat je odšla v inozemstvo študirat medicino. Bila je posebna ženska. Njene koleginje trdijo, da se je učila cele noči. Zdaj je v drugič pro- padla pri izpitu. No in zdaj je v norišnici. — Dina je pripovedovala z monotonnim glasom. V sobi je rasla noč in mene je bilo strah. — Ali prosim te, jaz te ne razumem, — jecljala sem brez misli. — Kako to, ne razumeš ? Pomisli petintrideset let ! In vsa ta leta so bila prazna, brez vsebine, prav nič, da bi se dalo živeti o spominih. In nobene pri- hodnosti, nobenih ciljev ! Jaz sem razumela. V.stala sem in .šla domov. Zdelo se mi je, kakor, da se iz temne nočne megle reže hudobni demoni name. Težke misli .so mi dušile dušo. Po noči sem imela mučne .sanje. Videla sem Ano Jokavenko, kako je letala po norišnici in kako se je smejala. Iz oči ji je sijal brezum, v obraz .so bile začrtane grozne, divje črte norosti. In smejala .se je, smejala grozen .smeh nad petintridesetimi leti življenja. Ha, ha, ha ! Prebudila sem se in v dušo me je zeblo groze Praktična stran ženskega vprašanja. Nedavno sva govorila s prijateljem inozemcem o slovenskih razmerah. Hotel sem mu dokazati, da naš mali narod vkljub mnogovrstnim oviram vendarle napreduje. Kot glavno dokazilo svoje trditve sem navedel, da imamo celo — žen.ski list. Prijatelj se je nemalo začudil. Za Boga, kako je tako podjetje mogoče? Narod ki ne more imenovati svoje niti ene srednje šole kamo li vseučilišče, tudi ne more imeti niti dovolj moške inteligence, kamoli dovolj ženstva, ki bi se zanimalo za rešitev obsežnega ženskega vprašanja Prigovor mojega znanca je navidezno opra vičen, a le navidezno. Kajti v resnici baš zato, kei država skrbi tako slabo za nas, si moramo pomagat sami. Ker nimamo niti dovolj moških obrazevališč kamoli ženskih, baš zato mora naše novinstvo nado- mestiti šolstvo, katerega nam država noče dati V tem oziru torej že je obstanek slovenskega žen- skega glasila utemeljen. Res je sicer, da nimamo dovoljnega števila izobraženih žen med seboj, ki bi se zanimale za ve- liko žensko vprašanje ; tudi to je mogoče, da beseda slovenskega ženstva v tem svetovnem boju za pra- vice doslej preziranega spola bržkone ne bode odlo- čilna. A meni se zdi, da je tudi dolžnost malih na- rodov, da po svojih skromnih močeh prispevajo k svetovnim duševnim stavbam. Tudi podavači imajo zasluge na dovršeni stavbi. — Vsekako pa je dol- žnost tudi malih narodov, ako se hočejo šteti med omikane rodove, da pazno sledijo vsem pojavom v drugih velikih ljudstvih, da se pri njih učijo in uporabljajo obče koristno za se. Tudi to govori za opravičenost ženskega glasila v Slovencih. Naštel bi še pa lahko mnogo več razlogov. Mislimo n. pr. na .Slovenke kot matere, dasi priha- jamo s tem na že omenjeno točko, naj bi nam »Slovenka« nadomestovala nekako šolo, v tem oziru : vzgojevališče. Nedostaje nam knjig o vzgojeslovju ; v naših potujčenih šolah, ki so sicer vežbališča duha, je le malo sledu o vzgoji duše. Razne vede se nam ubijajo v glavo, mnogokrat je njih vrednost prav problema- tična, srce pa nahaja v naših šolah, zlasti srednj' i, malo zdravih živil. In vendar je vzgoja duše odlocMna za srečo ali nesrečo naših bodočih očetov in mater in vseh rodov, ki jim imajo slediti. Na polju vzgoje, prave resnične vzgoje srca, ki ni navezana na zu- nanje formalnosti, ki ni odvisna od načel verskih sekt. ampak vzgoje, ki blaži skupno bistvo človeštva, na tem polju bi imel slovenski ženski list opravljati hvalevredno nalogo. Pa tudi drugod ne manjka dela. Tudi med Slo- venkami imamo dandanes že precej omikanih žen, ki si služijo same svoj kruh. \Inogo učiteteljic deluje uspešno v slovenskih Ijudsk- šolah, po raznih državnih in zasebnih uradih nahajamo več in več .Slovenk. Str. 30 SLOVENKA. Drugod, v večjih narodih, imajo uradnice .svoja dru.štva, svoja glasila, ki branijo njih korist. Imajo jih celo po več, deljenih po strokah, v katerih de- lujejo. Pri nas to ni mogoče. Premalo je sloven.skih uradnic, učiteljic itd., da bi si zamogle vzdrževati lastna glasila. In vendar bi jih živo potrebovale. Saj sli.šimo, da učitelji niso posebno naklonjeni težnjam njih ženskih tovarišic, in pisarji niti nočejo sprejemati svojih koleginj v svojo — mimogrede ome- nimo — za se prešibko organizacijo. Kaj, če bi se vse te razne državne in zasebne uradnice oklenile naše »Slovenke« ter v njej kot v svojem glasilu razkrivale rane njih stanu, branile svoje pravice, katere jim tolikokrati odreka — močni spol ? Ako se vsem Slovenkam, ki delujejo po raznih zavodih in uradih, še pridruži razmeren odstotek slo- venskih mater — ali bi potem »Slovenka« ne imela pravice do obstanka ? Razume se samo po sebi, da bi se glasilo slo- venskega ženstva moralo razven tega ozirati tudi, in to v prvi vrsti, na stanje naših delavk, katerih po- ložaj je isto tako beden, ali morda še bolj, nego pro- letark v drugih narodih. Koliko -slovenskih deklet se muči dandanes po raznih tovarnah, rudokopih, koliko jih je britki kruh ob tujih mizah, izpostavljenih nevarnostim za njih telesno in moralno zdravje. Ako bi vse te našle svoje pribežališče v sloven- skem ženskem listu, svojo tolažbo in hrambo v -..Slo- venki« — ali bi ne bil do.sežen ideal slovenskega ženskega lista ? Na praktično stran, na dejanske razmere in naj- nujnejšo potrebščine torej naj bi se ozirala »Slovenka«, a o tem naj bi ne pustila iz vida svetovnega pre- obrata na polju ženstva. Naj bi dvigala nižje v vi- šino, naj bi pripravljala višje za vodstvo, ko napoči tudi slovenskemu ženstvu sploh — boljša bodočnost. Kajti o tem sem trdno prepričan, da pride do tega tudi pri nas, da bode .Slovenka svobodna tova- rišica .Slovencu, da bode tudi njej pristopna pot do najvišje izobrazbe, do javnih služb, do javneg-a de- lovanja. Da pravijo nekaterniki : to bi bil narobe svet — žena doktorica, mož pa kuhar in pestovalec svojih otrok — to me prav nič ne straši. Kakor vsaka stvar, imela bode seveda tudi ta pridobitev izrodkov. Ali to smelo trdim: od svobodnega razvijanja vseh du- ševnih in moralnih moči žen imamo pričakovati mnogo dobrega na vseh poljih človeškeg-a življenja. Kajti prepičan sem, da bodo nam le svobodne slo- venske matere r o il i 1 e in vzgojile svoboden narod. F. K. Pevec slepec - dalekovidec. Spisal Fr. Ilešič. Hišna: > Milostiva gospa vprašajo, kdaj da se izvolite odpraviti k soareji.« Gospod profesor pa sedi dalje nepremično med svojimi knjigami ; hišna je slišala le na pol mrmrane besede: »24. avgusta leta 1572« ter jih gospe spo- ročila v odgovor. Gospa se je hudovala nad svojim soprogom, ki jo zanemarja, ter dejala: »Zopet zamaknjen v svojo ljubico, zgodovino ! Ne zaveda .se več niti sebe niti česa drugega okoli sebe — niti za mene ne ve več ! « Gospod profesor je mislil ta večer baš na ve- liko soarejo, ki jo je francoski dvor 1. 1572 na Jer- nejev večer priredil novo verskim Hugenotom, ter s toplim srcem čovekoljubja zrl neštete žrtve one ime- nitne večerje... Res „slep je, kdor se s petjem vkvarja«, a vendar »gledalo ni oko, uho ni čulo posvetno, kar je gledal in čul pesnik za- maknjen v nebo.< Gospa, svarim, te, vzemi in razumej besede svo- jega moža kot omen, zlo znamenje, pusti saorejo, da ne doživiš Jernejeve noči... Tvoj mož zre zamaknjen za posameznimi zgodovinskimimi dogodki temnojasno splošno ozadje, splošne resnice, ki veljajo tudi dandanašnji, tudi za tebe... Gospa pa se je dalje jezila čez raztrese- nega, razmisljeni-ga profesorja. O takih razmerah beremo v povestih in romanih, take razmere nas žalo.ste v življenju, takim prizorom se smejemo — ob šaljivdh časopisih... »Posvetno« oko gospe je videlo raztrese- nega, razmišljenega profesora, vsak sluga v SLOVENKA. str. 31. •svcti.šču nČL-nja.škcm pa ve dobro, da to ni ra/mišlje- no.st, da je zami.šljen(j.st, da ni raztresent)st. da je zbranost v eno smer. Ožina je lastnost človeškega duha in ta je kriva, da se more ob enem baviti temljito le z eno stvarjo, za vse drugo je slep; Cezarji, ki hkrati narekujejo deset pisem, so nam skoro nepojmljiva izjema. Iz ožine človeškega duha izvira učenjaška za- mišljenost, ki »ne vidi nič, ne sliši nič« okoli sebe. Kaj pa oni menih, ki je rajsko ptico poslušal — en trenotek, a so mu nevedoma mmila stoletja ? to je bila pesniška zamaknjenost. Iz ožine človeškega duha izvira tudi pesniška zamaknjenost, ki gleda, gleda, a ne vidi, da ji gine čas in prostor. Seveda nekateri učenjaki in pesniki se rajši vda- jajo pisanim zaznavam iz vnanjega sveta, ki jim je vekomaj tekoč vir novih misli, drugi pa se rajši gube v refleksijah o zgolj predstavljanih predmetih in v novem vezanju starih misli, nepristopni vnanjim vti- skom — vsi pa so v trenotku slepi za ves drugi svet. Res »slep je, kdor se s petjem vkvarja !« I. .Slep si bil ti, oče Homer! grška pripovedkji ti je vzela jasno luč oči. Slep? ko si pa gledal one pestro- bojne slike trojanske voj.ske, z živim zanimanjem spre- mljal zvitega Odiseja po vseh zemljah in morjih, po tako bajuih svetovih! Ti da bi bil slep, dalekovidni Homer, ki si zroč »nazaj« v preteklost videl daleč tj e v prihodnost »naprej« ter si zajemajoč iz bogate izkušnje govoril besede rabljive filozofu i prostaku tudi v poznih stoletjih ; za sto in sto novih slučtijev, ki si je videl ti mimo dolgih vekov, si povedal zlato rt'snico. Ti da bi bil slep, častitljivi Homer, ki si gledal svoje bogove v toliki plastiki, da so kiparji ustvarjali kipe po tvojih verzih; ideje za kip olimpovskega Zena Fidija ni našel po obstrakciji, prikazala se mu je — tako pripovedujejo (irki sami — ko je nekoč slišal javno na trgu predavati verze iz prvega speva Ilijade : »Tako je rekel Kronid in s črnimi kimnil obrvmi. Kodri ambrozijski mu pokrijejo čelo nebeško : .Stresejo v hipu se tem Olimpa strmeče višave«, baš kakor je ugledal (xangl Prešerna uglobivši se v Prešern-Črtomirove besede : »Manj strašna noč je v črne zemlje krili. Kot so pod svetlim solncem sužnji dnovi.« Res »gledalo ni oko, uho ni čulo posvetno, kar je gledal in čul pesnik zamaknjen v nebo.« Grk je poznal pesniško delavnico, je dobro vedel, da mora biti pesniški duh slep za vse drugo, če hoče jasno zreti svoj predmet, in je izrazil to z nje- govemu mišljenju lastno nazornostjo, da si bil slep, daljnogledi Homer ! Zares slepi so pa pevci srbskih narodnih pesni ; sto ti jih zna na pamet ubogi «sljepac«, da se je čuditi njegovemu spominu. Ko bi mu svetila luč sveta, o tedaj bi jih ne zmogel ! Mikala bi ga živa slika na- rave in človeškega življenja, motila mu privajene vrste predstav — slep pa pevec živi le v sebi in v svojih spominih iz preteklosti, bodisi da jo je sam pokusil ali jo spoznal po posredovanju, a žal da ne uživa več sedanjosti in da mu je, osla belemu, slepemu revčku duh izgubil e n e r g i č n o smer proti bodočnosti, ki da človeku jeklo v roke. Grško narodno pesem so predavali pri ves'lih zabavah in ob svečanih prilikah Homerji, ki so zidano voljo menjali sčvr.stim pogumom, romansko-germansko srednjeveško epiko je recitiral in poslušal vitez v železu in jeklu: joj sosedom, če ga pesem navda s črtom in jezo !... Jugoslovansko pesem pa je zadnja stoletja pel slab berač in slepec — komu bo vdahnil ta pogum ? Srbu se je slepec s pevcem tako tesno združil, da si ne more misliti enega brez drugega. Kdor želi biti pevec, mora najprej postati slepec; res so baje ubožci, ki bi si s pevanjem radi služili kruh, iztikali oči sebi ali svojim otrokom, da so potem pravi »pevci« — Bog in človek se jih naj usmili ! Tak slepec je res slepec, slab pevec. Za tužnimi veki turškega robstva — kako raz- plamtiš Slovanu oko ti, železni, junaški pevec svobodnega 14. stoletja, pobratmi kraleviča Marka, vrli Miloš Obilic, Iii si pel o starih junakih, kako so junačili, potem pa govoril hrabre l)esede : »Ima dosta vojske u Turaka, Al' s' možemo s njima udariti, Jere nije vojska od mejdana, Već sve stare hodže i hadžije, Koji boja ni vidjeli nisu, Istom pošli da se hljebom hrane!« in zopet : A tako mi Boga velikoga! Ja ću otić sjutra u Kosovo I zaklaću turskoga Murata... « Dandanašnji so popokale verige turškega suženj- stva in zopet se pojavljajo železni pevci, ki energično silijo naprej v bodoč- nost... II. Da bi si mi ljubljanski možje kupovali učen- jaško in pesniško slavo s tako kruto žrtvo kakor srbski slepci, to nam je prizanesel ljubi Bog; pomogel nam je drugače: ko meseca maja, junija, avgusta drugod razvoj notranjih pesniških sil moti sijaj v rosi skopane narave, blesk jutranjega solnca, višnjevo modro nebo, je bela Ljubljana zavita v gosto meglo, ki ti ovira pogled naprej in navzgor, ki te sili, da Str. 32. S L O V E N K A. se zamakneš v samega sebe, v svojo učeno ghivo aU pesniško srce ; po zimi nam preprega oči ista megla, >ki menda že od Jazonovili časov zimskti večera in jutra ljubeznive svoje peroti razteza po ljubljanski ravnici« (Jurčič, Jurij Kobila), da se posamezne lu čice le brleče in kakor venčane slabo razločujejo v temo — v tem somraku tavamo okcJi, vsak išče hrane v samem sebi ! Ali je to poezija ali narodna ki'atkovidnost ? Jaz za svojo os :bo volim v svo,era malem svetu rajši nego da bi si izkopal oči, drugo sredstvo, kadar bi rad prebudivši se zaran kaj izmislil, a me moti jutranji svit : odejo potegnerti popolnoma čez glavo, da je črna tema mojim očem ; tedaj se rodijo misli, tedaj se zgane fantazija liki zmaj, kadar ga prikle- njenega makne lakota, da jezno prevrne svoje okorno telo, tedaj ustvarjam ! Temeljitost tega-le spisa kaže, koliko pomaga to sredstvo, ki ga nasvetujem vsem slabim pesnikom, da se poboljšajo. Meni je po takem zaran odeja nekak zastor, kakor ga imajo dame za pajčolan, seveda njih zastor je iz mnogo bolj finega blaga, iz petljasto redke tančice in nosijo ga po dnevu in javno po ulicah; ali pa morda tudi one za pajčolanom filozofirajo, zatopljene v globoke misli kakor jaz za odejo ? ali pesnijo, zamaknjene v same sabe ? o ne — pajčolan služi damam v čisto nasprotno svrho nego naj meni moja odeja, v to namreč, da lažje »raztresejo« svoje oči in ž njimi svoj um in svoje srce na vse strani, da čim skrivneje ter .smeleje gledajo to in ono, tega in onega ; in na ta način se je že marsiktera deva, o kateri bi sodil, da je za pajčolanom slepa za ves svet, zagledala ne v sebe, ampak v koga drugega, zagovedila se je v mladeniča, ki se je ob isti priliki zagovedil v njo; ta beseda, ki pomeni sprva: gledati kakor go- veda, z mirnim velikim očesom gledati, se mi v tej poeziji polni zvezi naj ne šteje v zlo : deve, naj vas teši spomin, da imenuje Homer le lepe ženske in boginje »govedovke« (boôpides) I V sebe zamaknjene so ženske (tudi nekateri moški) pred zrcalom, ko gledajo svoj pristni »jaz« : n i č jim je takrat ves drugi svet, prav podobne so takrat zamaknjenim pesnikom in sicer idealistom — optimistom, ker vidijo vse v lepših barvah. Pred zr- calom so filozofom — duševlovcem dame rešile težavno nalogo, kako naj subjekt opazuje samega sebe, kako je naj subjekt ob enem objekt ! Filozofi, učite se pri damah ! Rad priznavam, da m.oja odeja nikakor ni ročno sredstvo, saj je vendar ne mcjrem povsod s seboj jemati, kjer bi trebalo misli ; glede na ročnost jo prekaša ženski pajčolan ; še jednostavneje si vedo pomagati oni pevci—tenoristi, ki kar zapro oči, kadar jim je prav iz duše zapeti, izgubivšim se v svojem čuvstvu ; tega so se menda naučili od petelina, ki po:ireži, kadar zapoje, hoteč koncentrirati svoje dušne moči; sorodni so si na vsak način pevci in petelini, o tem že pričata besedi : pevec in petelin (stsl. peti, r. petuh), ki sta obe izpeljani iz korena pe.. ni. Ljubljana pod meglo, jaz pod odejo, mežeči pevci in petelini, ali nismo takšni, kakoršen je fotograf, če se zakrije za svojim aparatom z gosto plahto ? Da, plahta njegova je pač podobna moji odeji, ali tudi ima isti namen, omejiti pogled, zbirati luč v ozkih ali ostrih mejah, toda jaz imam predmet v sebi, on pa izven sebe, on hoče združiti na svoji plošči žarke, ki mu jih pošilja vnanji predmet; baš sebe fotograf ne more fotog-ratirati, ves drugi svet lahko ulovi na dovzetni plošči. Fotograf je obje k- t i v e n , vendar dobe fotografi ranci na slikah značaj njegove umetnosti, znamenja njegove osebne stro- kovne spretnosti..... Tak fotograf ste i Vi, gospod Aškerc, epik slovenski, vi niste zamaknjeni v sebe, ampak v jasno razločne predmete pred seboj ; Vi pijete misli iz opazovanja sveta, Vi pesnikujete potujoč, in vse Vaše pesni bi smele imeti naslov »Iz popotnega dnevnika — in »čarodej ste, rad Vam čast priznavam«: ko nam slikate Indijo, Persijo, Egipet, vidimo mi Evropo, domovino, baš kakor je vedel govoriti za vse zemlje in za vse veke... Iz groba hlapčeve ponižnosti stopa Slovan, ko poje : »Naša Muza ne poseda V mesečini v polusanjah, Ona ljubi ja.sne dneve. Ljubi vroče solčne žarke«, hipoma čuti v pesti jeklo, ki mu ga je vsilila bo- ginja krepkih misli, odločne volje, aktivnosti... Nove faze moderne žene. češki spisal Arne Novak (Praga). Avtorizovan prevod. . žena dolgo časa ni bila smatrana za samostalen individij, in tudi tisti, ki so reševali vprašanja splošne ravnopravnosti, so jih reševali ko vprašanja enakosti vseh možkih. Še - le po poznejši zaslugi doslednih mislilcev brez predsodkov je bila razglašena popolna enakost vseh ljudij in so bila ženi dosojena ista prava, SLOVENKA. Str. 33. ki jih uživa mož. Splošno je znano, da imamo za- hvaliti utilistarično in socijalistično šolo za najzna- menitejša dela o pravu žene, za Millovo »Podložnost žen« ') in za Bebi ovo »Ženo« ^). Na podlagi teh mi- slilcev so zastopniki in zastopnice ženske emancipacije dalje gradili. Poleg Wolstone - Graft Godwinove knjige bode težko najti knjigo, ki bi tako trajno služila temeljem, na katerem grade bojevnice za žensko vprašanje, kakor Millova in BeblOva dela. Temeljem teh merodajnih del se je vršil razvoj žen- skega vprašanja in napredovanje njega pionirk po celi Evropi. Anglija, ki je ustvarila v romanih svojih pisateljic tip emancipiranega dekleta in emancipirane žene z občudovanja vredno točnostjo, od Jane Eyry do junakinj Wardove, se je poprijela ženskega vpra- šanja z gospodarske in pravne strani in se danes lahko ponaša s številnimi praktičnimi uspehi. Francija se je brez dolgega teoretičneg-a prevdarjanja z vehe- menco romanskega plemena, ki je porodila v dobi romanticizma prvo apostolko emancipacije, George Sandovo, spustila v boj in tako dosegla v deželi, kjer je žensko gibanje, kar se tiče umovanja, daleč izza Nemčije, pravnim potom znamenitih uspehov. Hitro se je razvijala ženska emancipacija na Švedskem in Norvežkem ; bojevala se je po primeru Anglije s časopisjem, z agitacijo, s politiko na cesti in z be- letrističnimi deli o tezah ; posledice so bile dvojne, na eni strani točno in določeno ustanovljene zahteve žen, ki so bolj in bolj dosegale izpolnitev, na drugi strani naraščanje skrajnih feminističnih mi-li, zadeva jočih se vsak hip ob dejanski položaj, nastop moder- nih polžena, neprijateljic moža, stremečih po moči, važnosti, diplomih in odlikovanjih, kakor jih slika A. Strindberg z zavidanja polnim pesimizmom, ki pa ne zna razlikovati med ekscentričnostjo in zdravo, plo- dovito emancipacijo. Tiste okoščene, možem sovražne, materinstvo in ljubezen zanikujoče emancipistke, proti katerim se danes pogostoma bojujejo le kakor proti veternjačam, so se izlegle v Skandinaviji, kar je se- veda prištevati enostranskemu, puritansko strogemu značaju dežele. V Rusijo so prišli novi nazori v tajno dobavljeni in z navdušenjem in stalnostjo čitani za- padni literaturi, a ko so bili uresničeni s tem, da so se ženam odprla vseučilišča, so se kmalu omejile na simpatične požrtvovalne Barbare Afanaševne, ki so podobne svojim nesrečnim bratom Rudinora in Oblo- movom'mrle nad Schopenhaunerjevo knjigo, nezmožne^ da bi pomirile nauk kipečega zapada s svojo mehko slovansko dušo. V Ameriki so žene dosegle svoja prava brez dolgih bojev, brez moralnih in umnih borb ; vsi uradi so se jim odprli, v roke jim je bil dan prav tako volilni listek, kakor kirurgični nož, a vendar vse to ni več nego isto, kar imajo amerikanski možje ; s temi svobodami je pokrita plitkost misli, nravna površnost in kulturna razdejanost. Tako je mogoče pojasniti, da je ravno Amerika, kjer je vi- deti svoboda žen ko zlasti rodovitno polje za vzgojo žene bodočnosti, najmanj storila za vstvarjenje nove žene. Organizovano gibanje nemških žen, o katerem nimamo pri nas, kjer so pojmi o emancipaciji najbolj narobe in najbolj fantastični, radi pomanjkanja stro- kovne literature, radi premalega zanimanja naših žensk in radi enostranskega postopanja nekaterih voditeljic, niti slutnje, — je predelalo žensko vpra- šanje na temelju imenovanih mi.slilcev v najskrivnejših gubah. Bogata dela o pravni enakosti žensk, kakor jih je podala znana voditeljica levice El. Ichenhäuse- rova ^), bogata detaljev in zgodovinske snovi, nimajo v tem oziru manjšega pomena, nego bi imela ta ali ona naredba kakšne vlade, ki pripušča ženo k volilni žari, ker odpirajo misli in duše ženam samim, niso pa nikakoršna redkost, prav kakor dragocena dela o pripuščanju žen k vseučiliščnim naukom, kjer se po- jasnjuje stvar z najrazličnejših stališč (omenjam le dovršene publikacije Kirchhofove : Akademična žena ki objavljajo mnenja prvih celebritet na polju zna- nosti v ženskem študiju). Knjig o vzgoji deklet na podlagi novih nazorov je nepregledna vrsta, ravno tako publikacij, ki se pečajo o ženskem delu z na- rodno-gospodarskega stališča. Nemški feminizem je postal vzlic vsem zaprekam, ki so jih metale topa javnost in nazadnja.ške vlade pod noge, kmalu orga nizovano gibanje, korakajoče za čvrsto določenim ciljem. Bilo bi brezkoristno, govoriti o tem, kar je to gibanje na Nemškem doseglo ; zunanjih efektov tako- rekoč ni, ali zato so misli revolucijonirane in tla pripravljena. Poleg gibanja meščanskih žen nastopa z ne manjšo vehemenco gibanje delavaih razredov z nepomirljivim nasprotstvom napram emancipajoči se ženski inteligenci. Prešinjajoči glas Klare Zetkinove^) je proglasil med proletarkami in eraancipiranimi in telig-entkami boj na nož ; ali v celoti to ne pride v poštev, ker je to samo vstopanje nazorov stranke v gibanje, ki bi pravzaprav lahko stalo nad strankami. (Pozornost zaslužuje v tem oziru spis Gnauck Kühnove, o socijalnem položaju žen: Uzroki in cilji žen.skega gibanja'*). Vendar se srečavajo nemške socijalistke večinoma v kardinalnih točkah z meščanskimi bojev- nicami, da, idejna podlaga gibanja obeh stanov si je ') V češkem prevodu: I. .S. Mili: Poddanstvi žen. Vzdelâvaci l)iblioteka, Praha 1893. '-) Aug. Bebel: Die Frau und der Sozialismus, Stuttgart, ig. Allflage 1891. M. Wolstonecraft ; Vindication of tlie Rhigts of Woman 1792. Nemški prevod : Eine Vertheidigung der Rechte der Frau. Ubers, von P. Berthold. Dresden und Leipzig. Pierson 1898. ') E. Ichenhäuscr: Znr Frauenfrage. Berlin. C. Duncker. I. und IT. Folge. ¦-) Kirchhof: Die akademische Frau. Berlin. H. .Steinitz 1897. ^) Clara Zetkin : Die Arbeiterinnen und die Frauenfrage der Gegenwart. Berlin 1892. *) E. Gnauck Kühne : Ursachen und Ziele der Frauenbewe- gung. Berlin 1897. Češki prevod : Socialni postiivem zeny. Prei. }. Nâhlovsky. V Praze 1898. Nâkl. J. Pekla. SLOVENKA. str. 34. skrajno podobna. ]{nakost oboh spolov temeljita obe stranki na enakosti razuma, in le s tem je po njihovih nazorih podprta enakost spolov. Jasno izrekajo to besede urednice berolin.sketja časopisa »die h>au«, Helene Langove^). »Oba, t. j. mož in žena sta na- darjena z enakimi duševnimi močmi, obema sodi ista najvi.šja zmožnost, ki ravna ko centralna moč vse druge zmožnosti : razum. Ta nazor je bil metaforično formulovan s stav- kom : Duh nima spola. Zato silijo zastopnice tega nazora, naj se vedno postavlja delovanje razuma, ta • najimenitnejša last žene v ospredje, ostale sekundarne zmožnosti pa v ozadje ; tam, kjer se hočejo upirati nadvladi razuma, naj se pa zamolčujejo in potlačijo. Če ima biti delovanje razuma višek vsega ženskega bitja, tedaj pač ne preostane nič druzega, nego da bi se spolno delovanje, ki brani umnemu delovanju, da bi se popolnoma razvilo, postavilo v ozadje in da bi žene skušale, polagoma se emancipovati tega, kar ni umno, in tako se bolj in bolj približevati enakosti z možem. Mnoge izmed bojevnic za ženska prava so hrepenele po tistem času, ko bi bila za ženo opravila seksualnega življenja ravno tako funkcije druge vrste, kakor so za moža današnjih dnij, in obžalovale so v duhu, da je nepravična priroda ž njimi združila tako velike fizične bolesti in spojila ž njimi toliko proze in skrbi. Ali če so prvoboriteljice za ženska prava ¦smatrale materinstvo nekim potrebnim zlom, ki brani ženi, da bi dosegla idealni višek možke prostosti in svobode, jim je bila ljubezen nepotrebna privesa itak po sami prirodi dosti utesnjene eksistence. Odtod to soglašanje s perverzno asketično moralo »Kreutzerjeve sonate«, ki se je odzvalo iz vrst emancipovanih. Nočem pa trditi, da so takozvane »Erauenrecbtlerin- nen«, kakor imenujejo na Nemškem s posmehom emancipistke, vseskozi postale tak tretji spol, spol »hors sexe« ; nasprotno — ekstrem je našel le tu in tam priznavalke, ki so trdile, da ima nova žena vendar druge življenske naloge nego ljubezen, kakor je v tesnoprsnem strahu pred svobodo ljubezni zatr- dila nemška, sedaj že antikvirana feministka Kapff Essenther. Ali če bi bile vse emancipistke razmišljale svoj racijonalistični sistem prav do konca, ne bilo bi jim preostalo ničesar druzega, kakor sprejeti te po- .sledice. .Spoznali bodemo pa, da se nasprotnice femi- nizma, kakor jih je vzgajal starejši racijonalistični roj žensk, niso poprijele pravega položaja, ne resničnih izjav načelnic ženskega gibanja, temveč samo fiktivnih logičnih posledic. Ali doba nadvlade racijonalizma je minila in hladna ideologija, izgubljajoča se v metafizičnih meglah, je postala last preteklosti. Schopenhauerjeva »Volja« je pretrgala železne mreže, v katerih jih je okrutno strogi Razum držal kakor vklenjenega sužnja, in, razglašuje sebe za primerno, kozmično prakorenino vsega bivstva, je zaželela, da bi se sedaj on zvijal v teh sponah, v katere jo je bil vkoval tiran. Kmalu izza tega je Hartmannovo »Nezavedno« liki vrela gorska žlindra pretrgalo robato obliko Razuma, a ko je pozneje Nietzschejev Zarathustra stopil na visok rt nadčloveškega mišljenja, je s himmičnim tonom pre- klinjal plebejski Razum in razglašal, da je vse samo pojav razmerja Volje napram Moči. Upliv filozofije se je pojavil kmalu v literaturi in umetnosti. Odtod so ga nekatere ženske zanesle v žensko gibanje. Zanimivo je pa, da se pojavlja in- stinkti vnost, antiracijonalizem v ženskem gibanju sprva v obliki popolne reakcije. Veliki napetosti re- formativnih misli sledi zmerom reakcija in v kolikor je zdrava, spopolnujoča in popravljajoča, je tudi ona napredek, kakor pravi Brandes. Žensko gibanje v svojih idejah in v svojem stremljenju —- dejansko dosežena prava žen ne morejo doslej nikogar vzbu- diti na reakcijo, ker so malenkostna in neopazljiva — je bilo visoka dalekosežna duševna struja, ki bi lahko izpremenila vso nravno in umno življenje ljud- stva. Da, njegove ideje so danes dosti poglobljene, dosti vsestranske, tako da so že popolnoma zapustile tla utopije. Vse to utemeljuje nastop reakcije. V našem stoletju ima ta reakcija analogijo v reakciji francoskega naroda izza velike revolucije. Mesto ra- cijonalizma je bil povzdignjen sentimentalizem ; vera, ki je bila o revoluciji in v vsem umnem gibanju, kar ga je revolucija izsilila, predmet znanstvene kritike in sarkastičnega posmeha, je postala predmet nemo navdu- šenega čislanja in lirično poletnega občudovanja. Dela Chateaubriandova, Bonaldova, de Maistrova so popolno zanikanje duševnega dela enciklopedistov, popolna antiteza revolucijskih načel. Tu izpoznamo, da imajo reakcijonarke žen.skega gibanja mnogo skupnih črt z omenjenimi francoskimi reakcijonarji iz časa Napoleonove vlade in restavracije Bourbonov. Reakcija proti ženskemu gibanju je tesno spo- jena z imenom Laure Marholmove, pisateljice koze- rističnih spisov »Me žene in naši pesniki«^), »Knjiga žen;^), in »K p.sihologiji«^), manj posrečene drame »Karola Bühringova«ter nekterih novelističnih del. Prva dela Marholmove je izdal znani list »Wiener Mode«, kar je važneje, nego je videti na prvi po- gled. Napram resnemu, mirnemu pojavu feministk, ki premišljajo ob enostavni pisalni mizi v priprosto urejeni sobi o ženskem vprašanju in govore o svojem gibanju v trezno dolgočasnih dvoranah izobraževalnih ') „Die Frau", Herausgegeben von Helene Lange. Berlin. Moeser ii. Jahrgang: » Intellectuelle Grenzlinien zwischen Mann und Frau«. — »P'r.auenwahlrecht«. ') Marholm ; Wir Frauen und unseie Dichter. AVien. Verlag »Wiener Mode« i8g2. '-) L. Marholm: »Buch der Krauen«, München, A. Langen. Češki prevod: Kniha žen. Prcl. O. Mužakova Praha, iSgT. Nâkl. I. Pekla. ^) »Zur Psychologie der Frau. Berlin. K. Duncker 1898. *) Karla Bühring: München. 1898, Verlag A. Langen. SLOVENKA. Str. 35. dru.§tev, je Laura Marholmova koketna, nervozna dama, ki počiva v vonjavem budoarčku, obloženem z mehkimi čilimi in za.strtem s težkimi, temnimi zave- .sami, na lenobnem pliševem divanu in pregleduje bizarne cvetke orijentalnega j)okrivala, na katerem počiva njen drobni čreveljček, polna .spleena in ra- finovanosti sanja o ljubezni in odganja vse, kar bi jo utegnilo spla.šiti v njenem razkošnem dišave polnem kotičku, kjer cvete na oknu opojna tuba - roža z belimi cveti. Ako navaja Rod eleganco Bourge- tovo kot uzrok, zakaj se avtor Cosmopole ne more popolnoma spreobrniti na novokristijanstvo, tedaj se prav tako lako išče povod, zakaj tudi Laura Mar- holmova ne smatra stremljenja femini.stek resnim. Mar- holmova govori na vsaki drugi strani svojih kozerij o najglobokejših problemih psihologije in fiziologije, ali vedno z vabljivo namišljenim stiskanjem ustnic in vporno lehno gesto okrogle ročice. Laura Marholmova je bila sprva oznanjevalka ljubezni, katero je imeno- vala v knjigi žene enega najglobokejših in prvih in- stinktov, ali ne stroge, resne ljubezni, pred katero so morale celo te »Frauenrechtlerinnen« kapitulirati, ki niso Marholmovi nič druzega, kakor odurne, slamnate punčike ; ne, to po Marholmovinih nazorih ne bi moglo napolniti prazne posode ženine duše ; ona hoče pi- kantne ljubezni fin de siecle, ki so jo po njenem mnenju najbolje pojmili erotični parižki pisatelji, s katerimi se je seznanila, ko je ob Seni sedaj zasle- dovala spiritistične séance, sedaj delala dolge pro- menade po razkošno labkoumnih bulvarih. Ta ljube- zen je vedno podložena z večno divjostjo, z nevkro- čenim, prirodno divjim temperamentom, ki vedno preži v najmirnejši, najlepši ženi. Ta ljubezen kakor jo pojmi Marholmova, je ista, ki jo je naslikala zna- menita beletristka mlade nemške generacije M. Ja- nitschek v svoji knjigi o ženi (Vom Weibe)*) Ako se meče v noveli »Sram« mlada, .sveža, svojega ženina vroče ljubeča nevesta preživelemu starcu v naročje, naj jo užije, ako v črtici »Močvirno zelenje«, stara slikarica nravno uničuje naivnega giinnazijalca z iz- zivnimi ženskimi akti, imamo tu to nepreračunljivo divjo.st, katero Marholmova tako stalno naglasa. V tem ko Marholmova v svojih prvih delih ljubezen odeva z glorijolo sreče, jo zamenjuje v »Psiho- logiji žene« z materinsko srečo. V materin.stvu vidi Marholmova edino vredno produktivno delo žene, dasi po njenih nazorih ženi že ne sodi vzgoja otrok. Če pa Marholmova ženo tako smatra, ni čudo, da po- stane tisti, brez katerega ne more biti ne ljubezenske ne materinske sreče, suverenni vladar vsega ženinega bitja. V »knjigi žene« pravi : V možu začenja živ- ljenje žene, v možu se konča. On ni samo sreča in nesreča temveč vedno edina sm'sel »njenega življenja«. V »Psi- hologiji žene« pa izvaja, da žena sploh nima lastnih mislij, nego da je njeno delovanje samo reproduk- tivno, tako, da je žena »das Tragende«, mož pa »das Schaffende«. .Spomnite se, kaj je napisal bivši muške- tir kralja Ljudevita XV., reakcijonar Bonald, v knjigi »Du divorce«'): »Žena je le devoir, mož pa je pou- voir». »Žena je podobna možu, kakor je mož podoben I Bogu. Mož je ustvarjen po obličju božjem, ali zato j ni Bogu enak. Žena je vstvarjcna iz moževe krvi in mesa, ali podložena mu je«. Ako bi hoteli v duhu uresničiti Marholmine in Bonaldove nazore, bi spo- znali, da bi zopet vstala tiranija moža nad ženo, tako kakor je želel Nietzsche v svojem spisu »Onkraj do- brega in zlega« (Jenseits von Gut und Böse). Mar- holmova vidi V svojem stremljenju spas žene v osvo- boditvi vseh instinktov ; ali če bi bil osvobojen spolni instinkt — ali bi bila s tem izčrpana cela žena ? Kakor so pozabile skrajne prvoboriteljice ženskega gi- banje na ljubečo ženo, kakor so pustile v svojem de- lovanju samo možganom, da se razvijajo in zavrgle ideal stare dobe »une grande amoureuse«, pa na nje- govo mesto postavile nov tip »une cerebrale« — ženo možganov, — tako je Marholmova pozabila na mislečo ženo, pa jo naglašala samo ko ljubečo ženo. Marholmova sama se gotovo ne smatra za re- šiteljico žen devetnajstega stoletja, gotovo- ne vidi konečne oblike nove žene v ženi, kakor jo sama slika; označuje v svojem najobsežnejšem delu, »Psi- hologija žen« bolehavost svojega časa, v katerem je mož bodisi barbar ali pa dekadent, izjavlja, da je hotela podati nasproten strup proti stremljenju emaneipistk. Zato zasluži tisti njen odločilni glas : »Ne pozabite na ženo ljubico, na ženo mater!« naj- večjega v])oštevanja. Njena paradoksna, fragmentarna dela, ki popolnoma prezirajo narodnogospodarsko stran ženskeg'a vprašanja, so dela sedanjih reakcijo- narnih, dekadentnih dni. Zato to žarko občudovanje katolicizma in ta silna netečnost napram razumujo- čemu luteranizmu, odtod ta netečnost napram Beblu in Millu, odtod tisto zanimanje za vse, kar je pisano, dišeče in razkošno. Marholmova je reakcijonarka, ali njena reakcija prinese sad ; rušila je .stare oblike in vstvarjala nove, v njenih knjigah je najti akordov, ki bodo polno zveneli v simfoniji nove žene, žene 20. stoletja. (Zvršetek pride). ') M. Janitschel; : Vom Weibe. Berlin, Fischer 1897. ') M. Bonald : >Du divorce-s. Paris. V izbranih spisih. slovenka. .str. 36. Ob cerkvi. Tam na širem, širem polju cerkvica stoji mi bela ; tam v molitvi je že često duša mlada mi kipela. Duša mlada mi kipela v dni bodoče je življenja, ah, kipela in trpela od strahu je, koprnenja . Od strahu je, koprnenja mrla meni duša mlada . . . Ah, kaj čujem ? . . . Tam ob cerkvi pr.st na belo rakev padal E. Gangl. Ivanič in Panijan. (Anekdota iz belokranjskega življenja.) Spisal Oton Zupančič. Lahko, brate, Ivaniču ! Na Kočevskem ima dve parni žagi, v Podlogu dve štacuni, vin.ski dac v bogve koliko občinah po Hrvaškem in Kranjskem. Lahko njemu zdaj ! A mlad mora biti, kdor ne pomni več, kako je nosil krošnjo po svetu s Panijanom, pajdašem svojim. Sedaj napaja vsakega, s komur se snide, samo da se mu prikupi (a kdo se mu ne prikupi !), pa bil še tak poniglavec. Prej je bogm,e obrnil krajcar de- setkrat, predno ga je dal izpod palca. Ali, da ni bilo Panijana, vrag ve, ne bili po- nujal še sedaj 'po vaseh snaham trpotek, igel, medenk, konca in druge take drobnjavi, kakor še sedaj stari Poljanec Markič, katerega otroci vedno dražijo z iz- tegnjenim kazalcem : on namreč desnega ne more skriviti. »Ej, snašica, lepa si kot rožica, samo da imaš še te koraldice za vratom!« A to s Panijanom je bilo tako. Ono dobo sta krošnjarila po Hrvaškem ; baš pred Karlovcem jima je roba pošlaobema, kot da sta bila zmenjena. A kaj to — v Karlovcu je vsega na prodaj. Da iščeš vraga z repom in kopiti, vem, da bi ti ga pripeljal zveza- nega na trg kak Graničar izpod Kleka. »Pa ajde, Ivanič, pa si nakupiva robe!« »Bogme, brez robe ni trgovine!* Krošnji sta pustila »pri jelenu« in dogovorivši se, da se snideta okoli ene, dveh v isti gostilni, sta se odpravila vsaki po svojem poslu. Ivanič se je zibal s širokimi koraki po ulicah, stopil v to in ono štacuno in pogodil kupčijo, na cesti se pošalil s kako bosonogo devojko, ki je grizla glavico luka kakor jabolko. »E, čuješ, devojka« —¦ kakor bi jo hotel kaj vprašati, a ko se je ozrla: »kaka jabolka so to: sla- čike ali kravajike ?« Ivanič je bil visok in širok, imel je goste, divje brke, a modre, otroške oči. Zato so se mu take šale vedno obnesle. Tako je hodil Ivanič po Karlovcu. Nič drugače Panijan. Samo da je bil bt)lj okre- ten. Lasje so mu bili pšenično rumeni, a gledal črno kakor bolha. Največji čifut ga nebi prevaril niti za pol novčiča. »E — ne govorite mi tega—kaj mislite, da jaz ne poznam teh računov?« .S temi besedami je zavr- nil vsakega, kdor mu je »mešal račune«. In tako je delal po navadi boljšo trgovino nego Ivanič: preva- riti se ni dal za živo glavo, a sam te je ociganil, kjer se je le dalo. Idoč tako po mestu, se vstavi pred mestno hišo in si jo pogleduje. Bila je baš na novo sezidana, z mogočnimi stebri ob vhodu. »Na, skoro vse sem že opravil, pa šele pol desetih je!« se je začudil, po- gledavši na stolp. Izvlekel je iz žepa uro, ki je bila priškabljena na debelo srebrno verižico, in jo na- ravnal. »Tako! Toda Andre me je pri mendenkah opeharil za groš — e, pa sem zato jaz njega pri koncu za dva. Kaj si hočemo!« Potem je zazdehal, potegnil z rokama po obrazi in stresnil z glavo, ka- kor bi se umival. V tem hipu se je nekdo lahno do- taknil njegovega komolca. »Pa ne da bil Ivanič !« Kak Ivanič ! Nizek žid s sključenim hrbtom stoji poleg njega. »Oprostite, gospodine, ali kanite 1 vi na dražbo ?« SLOVENKA. Str. 37 Vraga je vedel Panijan o kaki dražbi ! A predno je mogel odgovoriti, je hitel židek : »A nikarte, pro- sim vas. Ba.š lepe vam koristi od \nnskega daca ! Sama skrb in preglavica — a krčmarji vas varajo na vse pretege. To so zviti ljudje ! Povrh vsega se jim .še zamerite. Ni vredno, gospodine, ni vredno!« «E, ne govorite mi tega, gospodine, poznam vam jaz te račune !« »A glejte, čujte — z vsemi, ki so mislili priti, sem se dogovoril — ne kalite mi vode ! — Evo vam petdesetak !« »Evo vam stotak, pa idite zbogom vi! Jaz sem se nakanil, da licitujem — pa mir besedi ! Evo vam stotak, pa mi ne hodite v škodo!« »Ali pomislite, gospodine: kavcija in...« »Poznam jaz te račune!« »Dam vam stopetdeset!« . »A nate vam dvesto!« »Ne, jaz vam dara dvestopetdeset !« »Niti misliti — hočete tristo, pa bog?« Tako sta si ponujala stotake, a Panijan je vedno odklanjal in nabijal — vedno za petdeset. »Kadar se čifut upeha, bom že odjenjal!« Videl je, da se tu ne gre za malenkosti, toliko premeten je bil. Pri petsto je mislil že udariti, a takoj je zapazil, da je železo še belo in privil je do tisočaka. Ko mu je ponudil žid tisočak, se je namrdnil, nabral čelo v resne gube, skimaval z gdavo in skomizgal z rameni — kakor bi se še obotavljal ! »Hm — tisoč — vraga — pa naj bo! Naj bo! Bedak bom ostal-— poznam jaz te račune, gospodine moj dragi, a naj bo — ne pridem vam blizu« — v roki je imel že vseh deset .stotakov — »pa naj bo, imejte si dobiček sami!« Toliko da ni praščil v smeh. Imel je bil pri sebi nekaj čez sto goldinarjev... Ali ga je debelo gledal Ivanič ! Sto in stokrat se mu je moral zabogmiti, predno mu je verjel. A naposled je izpraznil poln kozarec vivodinca, zmajal z glavo in pljunil. »Bogme, Panijan, ti si dečko in pol! Ce se do- takneš — oprosti — govna na cesti, tebi se pozlati.« To je bil začetek njune sreče. Panijan je par let potem umrl, in Ivanič je za njim resnično žaloval. Študentke. Piše Zofka Kveder. (.Nadaljevanje). Liza je nervozno stopicala po sobi, ko ste njeni prijateljici odšli. Bilo ji je nekako čudno tesno pri srcu. Vse ono, kar ji je Ana pripovedovala o Fari- nelli-ju, je vedela, a vendar ji je bilo neprijetno, da zopet iz nova zve in sliši. Vsa je gorela za tega strastnega, vročekrvnega Italijana. Vedela je, da ni kar nič skrupulozen, da se vsake ženske hitro nave- liča in da mu je prav malo mar, kaj in kako. A bila je nespametna dovolj misliti in verjeti, da zdaj on res- nično ljubi, da ta ljubezen ne more miniti, kakor sen ali kakor kaka pijanost čustev. In zopet je mislila na njeo-ov vihravi temperament, na čudovito hitrost, s katero so se vsi vtisi zrcalili v njegovi duši, v naj- živejših barvah j)lamteli in drugi hip že zginili pod novimi podobami. Če bi jo pozabil, odvrgel! On! njo! In stisnila je zobe '^^ boli in srdu. Kako so se ji vsesale njegove oči v dušo takoj prvikrat, ko jo je pogledal tako živo, vroče, drugače kakor je dotlej gledal njo, svojo mlajšo koleginjo. Bog zna, kaj je l>ilo takrat, da jo je gledal, gledal tako posebno, s posebnim' očmi, da je zaželel nje in njene ljubezni. Morda je kak nagajivi refleks poskakoval na njeni . gostih lepih laseh ali pa se ji je nevede prikral kak mehki, vabeči ton v glas. In ona ga tudi dotlej ni gledala in videla dru- gače kakor druge ljudi. Bil je lep, no da, ali, bogme, če bi vsak lepi mož razburjal dušo?! Smešno! Ali končno je vse to brez pomena. Zdaj je tukaj ta velika, močna, tiranska ljubezen in treba se ji pokoriti. Seveda brez boja ne, brez misli ne. Nič daril, nič žrtev ; toliko jaz, toliko ti ! O, rekognosci • rala bo vsak kot tvoje duše. Farinelli ! Ne boš je: prevaril z simili-briljanti ! Vrata so se odprla. Bil je on. — Klanjam se, Liza Aleksandrovna. .Srečen sem, da vas vidim. — Njegove oči so sipale ljubezen. Jako točni ste, gospod Farinelli, — se je na- smihala Liza. — Skoro čudno se mi zdi, da ste mogli tako hitro priti od pataloškega instituta semkaj. Je bil danes profesor Bürger zopet raztresen ? — Kakor navadno. Vselej ga moramo opozoriti na uro, da odide, drugače bi menda predaval in predaval brez konca in kraja. A kaj ste vi delali, Liza ? — str. 38 SLOVENKA. — Po obedu sem bila v naši akademični čital- nici. Citala sem nekatere novodošle ruske in nemške revije. .Simplicissimus je fin, čeravno so bile zadnje številke nekam jako .slabe. Doma sem čitala Gabrijele Reuter-jei'e: »Iz dobre družine«. Bogme, to so grozne tragedije, vsa ta vsakdanja ničevost in malenkost ! A zdi se mi, — ne, prepričana sem, da smo Rusinje ipak mnogo bolj svobodomiselne nego Nemke. Po- gumnejše smo in lažje se otresemo predsodkov. Precej hladne smo, zato nam razum mnogokrat pomaga čez konvencijonelno ograjo, prav tako, kakor vašim Ita- lijankam vroča kri in strast. A Nemke nimajo navadno ni dovelj strasti, ni poguma, in pameti. Vse njihovo dejanje in nehanje se vrti krog- zastarelih, priviligi- ranih ničevosti. Jaz govorim namreč bolj o masi. — Nasmehnila .se je in vprašala : — Ste mislili kaj na me, Adolfo ? Pogledal jo je vroče. , — In to vprašate vi, Liza ? Prijel je njeni ozki fini roki in ji pritisnil na svoj vroči obraz. — Kako si trdosrčna, ti moja lepa Liza ! Nakrat se je raztogotil in tiho sikal pred-se : — In jaz naj to trpim! Jaz naj imam samo pra- vico vzdihati in dvoriti vam. a vi niti ne dovolite, da vam povem, da vas ljubim, da sem besen ljubezni, da bi vas umoril z divjostjo te ljubezni ! Ljubite me, poljubjajte me, objemajte me, Liza! — Vsaka beseda je bila morje blaženstva zanjo, a niti zganila se ni. Dolge, fine trepalnice se niso zganile, samo rame je kakor čudeč potegnila kvišku. — In kaj še, Adolfo ? —¦ je vprašala z glasom, ki se je kopal v ljubezni. — Dovoli mi, da te ljubim, — je prosil on in ¦skušal objeti jo. — Mirno, mirno, prijatelj Farinelli ! Ne smešite sebe in mene. Med kolegi ljubimske spletke niso na mestu. — Njen glas je bil zopet hladen. — In zakaj ste mi dovolili, da vas obiščem, Liza ? —¦ Kako naivno vprašanje, mon ami ! Toraj vi ste pričakovali, da vas sprejmem z objemi in poljubi, da se radostno vržem slavnemu Don Juanu naše fakul- tete, meni nič, tebi nič na vrat?! Ha, ha! — — In kaj bi bilo to tako smešnega ! Saj... Ne bi bila ni prva ni zadnja. Poznamo se, prijatelj Adolfo ! Priznati moram, da imajo prav oni, ki govore, da je neki lep Italijan nad vse mere zaljubljen v se; vaša samozavest to dovelj dokazuje. Zakaj sem dovolila, da pridete? Hotela sem se z vami učiti fiziologijo; vi ste tri semestre pred menoj, torej bi ne bili pre- slab instruktor. No, danes niste razpoloženi, kakor vidim. Tu sem dobila nekaj od Elize Ichenhäuser-jeve, par finih doneskov k žen.skemu vprašanju. Čitajte mi ! — — Diavolo, Liza Aleksandrovna, vi čudno po- stopate z menoj. Pazite,' Farinelli ne pusti igrati s seboj ! — — Toraj tudi čitati nočete? No dobro, pripove- dujte mi kaj, karkoli, samo da je interesantno. O vašem morju na primer. Jaz jako ljubim morje. Samo nekaj krati sem ga videla. Bilo je nepopisno v svoji ve- liki, gigantski krasoti. Zdelo se mi je, kakor da spi na njegovih valovih poezija, sedaj mehka in laskajoča, kakor jutrajno solnce, sedaj žalostna, kakor veter na grobišču, potem zopet divja in strastna, kakor lju- bezen hajdukov v gorah. Pripovedujte mi o morju! — — Jaz ne morem kar na povelje buditi lepih, zanivimih spominov, ne morem peti slavospevov morju, ki bi vas zadovoljili. Jaz nič ne vem. — — In vi ste Neapolitanec ! ! ! — — Liza, ne mučite me! Kaj naj pripovedujem! Morje in nebo in vmes vse barve mavrice v najfi- nejših niansah in gondole, jahte, parniki, matrozi, gon- doljeri, na pol goli, raztrgani, lepi poulični dečki, krasne nežne signorine, lepe in neusmiljene, kakor vi. In Vezuv in Neapelj in morje. Zag-oreli, zaljubljeni Ne- apolitanci in tujci: Angleži, Rusi, Francozi, Nemci. Palme, oljke, ciprese in polno rož, cvetečih grmov in opojnih dišav južne krasote. In cimbale in mandoline in melodične, vroče ljubimske pesmi. In zopet morje in nebo in Vezuv in Neapelj in vse barve zemlje, kakor v začaranih kraljestvih bajk in pravljic. — Liza mu je tiho gledala v obraz, ki je pel in vibrival v vseh mišicah k. njegovim besedam. Tak Farinelli ji je bil nevaren. Vzela je ono temnordečo rožo iz kozarca, trgala fine, baržunaste liste iz cveta in jih sipala na tla. Farinelli je pobledel jeze. — Čemu ste razdrapali mojo rožo ? ! Jaz tega nečem, razumete, nečem, da ste taki ! — — Pardon! Vidite, pozabila sem. vSploh sem pa tudi grozna prozaistka. Kaj jedna roža ! In če je tudi od vas, hm! Zapomnite si: biseri se ne mečejo svinjam. Nelep primer, a kaj hočete, da naj raziime ruska me- dicinka o tacih stvarih. Rože, rože, rože. Samo Ita- lijanke jih vedo ceniti, ne? Tiste lepe, nežne, črno- oke, vroče, ki ste jih vi ljubili v Neapelju. Ah, vi možki. Hotela bi poznati moža, ki še nikdar ni ljubil, čegar ustne se še niso dotaknile ženskega lica. In mene bi moral ljubiti. Bog, kako bi bila srečna. — Utihnila .sta, in Liza je mislila o možu, ki se še ni dotaknil ženskega lica in želela si je, da bi bil Farinelli tak mož. Italijan je gledal to mlado, lepo devojko, ki je prišla tam od vzhoda. In videl je njeno čisto, ne- dotaknjeno lice, ki je bilo belo in nežno, kakor list lilije, in njene črne lase, ki so se kakor žalost šopi- rili nad čelom, in oči je videl, v katerih je spala me- lanholija ruskih step, in usta, ki so se svojo živo, rdečo barvo vpila po ljubezni, in bilo mu je žal, da s L o v E N K A str. 39. so njegova usta gorela tolikih prisegaječih in skru- nečili poljubov, in ni se upal zapisati v njen mirni, čisti obraz plamtečega znaka svoje ljubezni. Liza je postala mehka in sentimentalna. Pravila je o svoji sestri in njenem mužu, ki sta se tako lju- bila v prvič in nedotaknjena z globoko, sveto in ne naivno ljubeznijo. A nakrat se ji je zdelo to mehko, nežno razpoloženje smešno in banalno. Postala je frivolna. — Veste, da me nocoj mika iti v gledišče. A ne v opero, niti v dramo. Brr ! Veste, v varijete grem. — — V varijete ? — — No, zakaj pa ne. Telovadce vidim rada, plesalke tudi, pametne opice in učene pse. Za- kaj pa ne? Farinelli se je smejal. — Ne mislim tako. Ali sedaj je ravno program ki vas bode gotovo zanimal. To sem hotel pripomniti Neka družba iz Ruske je tu. Menda so Tartari ali kaj. Ženske so oblečene, kakor ruske bojarke, možki kakor mužiki. In potem vam plešejo neki ples, lové se po odru, pojo, kriče, žvižgajo, vse hitro, divje, strastno, da človek kar oči odpira. In tisto kričanje! Nekaj posebnega je ves nastop, nekaj frapantno divje- krasnega. — Dobro, fino! Veselim se že. Dobre volje sem. Vse omizje v penzioim povabim s seboj. In vi pri- dete tudi in nekaj vaših prijateljev ? — — Koga naj pripeljem ? — — Kogar hočete. Sedaj pa pojdite, drugače zgu- bim radi vas res vse popoldne. In, da veste, nekoliko vas imam vendar-le rada. Da, v resnici ! Samo, da mi odložite svoji'ga starega, lahkomišljenega, nestalnega Farinellija ! Samo jedno boginjo smete imeti in ne vseg-a Olimpa! Na svidenje! — Liza mu je ponudila svoja rdeča, polna usta in on jih je rahlo, boječe poljubil. Bil je morda prvikrat v svojem življenju ganjen. Liza sama se je čudila nje- govi pohlevnosti. Ko je odšel, je pobrala vse liste njegove temnordeče rože, ki so ležali na tleh. (Pride še). V sanjah. Sedaj, ko sladka noč objema zemljo, sedim pri oknu nem . . . Na nebu zvezda se je utrnila, in solza utrnila se očem . . . Kako sem sam, kako sem sam na svetu, kot da od samega Boga sem zapuščen . .. Na prsi se sklonila mi je glava, na dušo pal je meni sen . . . In gledam, sanje, vas! — Moj duh vas pije v požirkih dolgih in globokih: Pne se v nebo mogočna kupola, na stebrih mramornih, visokih .stoji ponosno kot moj duh na vzorih . . . In skozi okna dan svetal me gleda, in solce zlato sveti na oltar ... Kaj vidi prav sanjavi moj pogled ? Da, to sem jaz, to ona! . . . Ah, nikar! Moj Bog, kako grmi, bobni . . . Udri se strop je . . . V tem trenutku mi oko je splavalo tja na oltar k Mariji sveti ... V sladkem je občutku mi hitela duša gori nad oblake pred sodnji stol, ko jaz na zemlji sem v objemu ljubice tam pred oltarjem v nesreči, blaženstvu, razko.šju vsem umiral srečnožalosten, ko Mati božja v tolažbo duši moji. koprneči pred veličastvom božjim je točila solze ob moji sreči in nesreči . . . E. Gangl, Str. 40. S L O V E N K A. Vzgoja in omika ali izvir sreče. Spomini. V spodbudo spisal : Feodor Sokol. Zima .se nagiba h koncu, bliža so pomlad.... Ei vidite oni list na starem drevesu ?... kako trepeče, kako drgeta, kadar potegne še vedno ostra sapa črez zemljo. In se li vam ne smili ubogi list, ne slutite ii, kaj čuti on?. . . Kako je sam, kako je sam! . . . O tam spomladi bilo je drugače ! . . . Na tisoče in tisoče njegovih bratcev, v mehkih, zelenih, svilenih suknjicah je šepetalo in žlobodralo na košati stari lipi, kadar jih je vzbudil iz brezskrbnega sna prijazni, sladkovonjajoči, poredni vetrec, in se ž njimi igral, in jih dražil in lasal v modrookih pomladnih jutrih,.. In solnčice jim je prinašalo samih iskrečih, pisano pre- livajočih se biserčkov in jih kitilo ž njimi... in priha- jali so nagajivi ptički in jim pevali same mične pe- smice, pa si jemali zato njih biserčke... Oj, kako je bilo lepo !... Pa tudi potem po leti, ko so postali bolj možki, je bilo še zmir krasno... tudi tedaj, ako se je pridrvila divja vihra v svoji dolgi sivi halji, pa vr- šela črez polje, da so se morali držati prav trdno, če so hoteli, da jih ni odnesla s seboj... A potem jesen!... Kako so slabeli!... Postajalo je mraz bolj in bolj,., solnce ni hotelo ostati ves dan pri njih, kakor prej... In tovariš za tovarišem je oslabel... In spuščali so se drug za drugim na zemljo, in veter je prišel in jih pokopaval in je pel resne svoje vigilije... A njega, ki ga vidite tam na onem dreve-su, je zabil in mimo njega hiti, ne da bi se ga usmilil... In ubogi list trepeče in trepeče... Kako ga bode gledal mladi zarod, ki že sili iz vseh popkov !.,. In kako si bo on sam tuj sredi med njimi! Usmili se ga, pogrebi ga, uničujoča smrtna sapa ! Li veste sedaj, zakaj tako trepeče ubogi list?... Glejte, jaz vem to že davno in hodim ga gledat slednji dan... Moj Bog, včasih se mi zdi, da sem sam ta list. . . Star sem že, star... Pomislite : v zadnji četrtini prešnjega stoletja sem se rodil in danes pišemo že 1950... Oj, koliko se je spremenilo od moje mladosti ! Če pogledam danes našo Ljubljano in pomislim, kaka je bila pred petdesetimi leti, ko sem bil jaz okrog no- vega leta 1900 kot ubogi jurist tam! Ne bom na- števal, koga sem videl, noč ;m imenovati imen onih mož, s kojimi kot mlad literaren začetnik občevati sem si štel v visoko čast in srečo, nočem jih imeno- vati, pravim, ker ta imena, tedaj slavna in ljubljena, so danes pozabljena, hvala Bogu pozabljena; omeniti hočem le, kaka je bila tedaj Ljubljana sama. Narod- nostni boji, predrzno oponiranje »tujcem«, samoslo- venski ulični napisi, izdajanje nesramnih, poltnih knjigr^ to in enako je bila signatura cme dobe... Hveila Bogu, da je za nami ! Isto leto je izšlo epohalno delo z naslovom, ko- jega sem si drznil postaviti na čelo svojim skrom- nim spominom. In ono blaženo leto pomenilo je priče- tek polstoletja, na kojega koncu smem izreči besede: »Slovenci so narod — blag, dobrotljiv, .sočuten, čist, pobožen... Nune dimittas... Čudno nakjlučje!... Devetnajstega stoletja začetek prinesel nam je moža, (imenujem ga le, ker je nujno potrebno) Prešerna, ki je vsejal ljulko na kosec zemlje, ki jo je dal Gospod nam, da je obdelujemo, začetek dvajstega podaril nam je knjigo, ki je za dušila prokleti plevel... Solze mi stoje v očeh, ko vi- dim, da smo vendar poseben, od Boga izvoljen narod... Jehova, ali smo stopili mi na mesto onega ljudstva, ki Te ni umelo in ki si ga zato proklel, pa ga vda- ril z najhujšim zlom tega sveta — denarjem?!... A zašel sem... starost klepetava... senectus loquax ... O Ljubljani sem hotel govoriti ! Da, poglejte jo, to našo Ljubljano! Duh one epo- halne knjige počiva nad njo. Kje so one zmote izza leta 1900? Kje slovenske ulične tablice, kje boji na- rodnostni ? Sprevideli smo, da žalijo oni napisi sinove mogočnega našega soseda, da jim de neprijetno glas na šega jezika... ino veliki... dan !... dan prvega januarja 1920!,.. Šli smo in razbili vse, — kar je moglo ža- liti tuje oko, in opustili govorico, ki je žalila tuje uho... Duh ponižnosti nas je obsenčil, duh vljudnosti nas prešinil... In vendar je Ljubljana slovenska, bolj ko kdaj prej! Pojdi, ljubi bralec, o poludne, kadar zvoni v vseh cerkvah, skozi mestne ulice in pojdi zvečer, kadar se šetajo po njih gg. častniki ! Kaj vidiš ? Kaj Ti napolnjuje srce z radostjo ?,.. Ni ga Slovenca, ki bi ne držal klobuka lepo spodobno v roki, a ne kakor nekdaj brez versko, oziroma nevljudno obdržal ga na glavi... In ni to slovensko, ni to naše?!... A li vidite, kako list zopet trepeče in drhti tam na starem drevesu?... In li vidite, kako se mi roka trese, kako mi igra nova solza v očeh?... O njem, o njem vam hočem povedati, njegovo sliko vam narisati, da ga občudujete, da ga posne- mate. V njem, se mi zdi, se je vtelesil duh one knjige, koje naslov sem si drznil postaviti na čelo svojim skromnim spominom. s L O V E N K A. Str. 41. Pred desetimi leti, leta 1940., pomikal seje dolgf sprevod skozi ulice Ljubljanske, zvonovi pa so peli svečanotožno . . . Štirje vranci so vozili težko, črno krsto... In zanjo so stopali gospodje častniki, potem so- rodniki, za njimi gospodje uradniki, a za temi brez- številni .Slovenci... Vidite, tako .so pogrebli moža, o kojem govorim, gospoda preblagorodnega c. kr. dvor- nega svetnika, gospoda Julija Silitscha... Kako visoko bi bil dospel še, da ga ni kruta smrt ugrabila že tako zgodaj!... Njegove izredne čednosti odprle bi mu bile gotovo najvišja mesta ! A sodite sami! Rojen je bil leta igoo. v Ljubljani. Porod njegov se je vršil natanjko po predpisih slavne, že eori imeno- vane knjige, in njegov oče se je obnašal po njegovem porodu vestno tako, kakor je nasvetovano v tem ve- likem delu, proti njegovi gospej materi... In duh tega dela je plaval nad zibelko dojenca... (§ 3) In vendar !... Do leta 1920. je prešinjal našo domo\'ino še vedno vpliv prejšnjega stoletja, in pod tem vpbvom je rasCel naš Julij... More li vspCvati vinska trta v večnem ledu, in more li lotos duhteti v .Sibiriji? ... In je bilo li čudno, da je naš Julijan propadel v zmote svoje oko- lice?... Eno gnilo jabelko okuži devetindevetdeset zdravih ; se li pa zgodi kedaj, da devetindevetdeset zdravih ozdravi eno gnilo?... Spoznal sem ga leta 1922., v dobi, ko se je že izvršila pri nas silna izprememba, ko smo že podrli malike napuha in prepira, ko je vladal mir nad našo lepo domovino in je le tuintam tlela še kje globoko v zlobnih srcih zadnja iskra pred pregnanimi demoni... In glejte mojo žalost! Ta iskra je tlela i v sinu mo- jega najboljšega prijatelja, v srcu našega Julija, in z grozo sem opažal, kako se je. vspel premnogokrat nje odsev v njegovem temnem očesu, kakor se vspenja zubelj pojemajočega kresa v črni noči... A ta kres, zažgan v srcu njegovem satanu, ni pojemal... gorel le skrivno, a silno ... Bil je, kakor so se izražali tedaj, ponosen člo- vek. Kako vam je nosil svojo lepo glavo, kako se je držalo njegovo visoko telo, — poosebljen napuh... Na nosu pa ni nosil naših slovenskih naočnikov, nego zlat ščipalnik, kakor jih vidite pri gospodih Nemcih. Iz vseh teh vzrokov imenovali so ga vsi odpadnika, izneverjenca našemu narodu, dasi je bil to, kar smo tedaj imenovali »narodnjak«: govoril je vam še vedno javno in glasno slovenski, citai stare .slovenske pe- snike â la Aškerc, zaničeval celo druge kot serviliste... Vstopil je bil ravno v državno službo, v urad, kojemu sem bil jaz načelnik... Hm, pomislekov sem imel mnogo, naj ga H sprejmem ali ne, a bil je sin mo- jega prijatelja in — morda se poboljša!... In — poboljšal se je!... To je prišlo tako... Nekega dne sem ga poklical k sebi. Rotil sem ga, naj vendar izprevidi svoje zmote, naj postane spet .Slovenec! »Kaj, Slovenec? Nisem li jaz Slovenec? Ste morda Vi Slovenec ?« je začel kričati ves iz sebe. »»Počasi, prijatelj«« sem mu rekel. »»Glejte, Vi ste napuhnjeni ! Je-li to slovenski ? Ne, dragi, naš narod je bil vedno ponižen, skromen ! O, ni li ginljivo, ako čitamo, kako je voljno prenašal vse muke, vse trp- ljenje v prejšnjih stoletjih, kako ohranil kljub vsemu svojo neomajivo zvestobo?... Kateri narod se more ponašati z enakimi čednostmi! Vzemite si vendar vzgled na njem. Vse na Vas je tuje, nenaše... nenaš Vaš ponos, nenaša Vaša hoja, nenaše Vaše nasto- panje, nenaš Vaš ščipalnik!«« »Če ne veste dru- gega — « Tedaj pa mi je vskipela kri. Vzel sem iz omare ono slavno knjigo, koje naslov sem si drznil postaviti na čelo svojim skromnim spominom, po- molil mu jo in rekel; »»Tu, vzemite to knjigo in či- tajte jo. Jutri je ples pri ekscelenci gospodu gene- ralu, kamor pridite i Vi ! Povabilo dobite za časa ! Ako ostanete trdovratni, prisiljen Vas bom odsloviti, a predlagal bom tudi, da se Vas izžene iz naše dr- žave ! Če Vas ta knjiga ne gane, sploh ne zaslužite imena človek. Z Bogom!«« Videl sem, kako mu je oko vstrepetalo in za- žarelo, in še, ko se je bil že davno poboljšal, mi ta pogled ni hotel iz glave in mi je vsiljeval misel, da se je vdal le odločnemu pritisku, da se je ves čas le hlinil... No, slednjič sem mu moral vendar verjeti, saj je bil tako skromen, ponižen, vljuden, pokoren, blag, pobo- žen, od onega dneva dalje. Plesa pri Nj. ekscelenci gospodu g-eneralu vam ne bom opisoval. Omeniti mije samo, daje Njegove ekscelence izredna milostljivost blagovolila povabiti i nekoje Slovence, ki so se posebno odlikovali v naših narodnih krepostih. Jaz sem došel k Nj. ekscelenci točno ob dole- čeni uri. Ekscelenca so blagovolili biti natančni. Zaman mi je iskalo oko našeg-a Julija .. Iz sobe v sobo sem šel, — nič ! A glej srečnega trenutka ! Ozrl sem se malo tudi v stranske male sobice. — vzrl sem ga!... Na tleh je klečal pred zarudelo devo... Nagnila se je k njemu in — o veselje, o veselje!... Prisrčno sta si pogledala voci, zbočila sta špičasto ustnice, približala si obraza, in pritisnila si ustnice, a malo, le za kratek čas — štel sem i, 2, 3,— kakor je predpisano v slavni knjigi, in s sladko grozo opazil, da se čas vjema, — pritisnila, pravim, ustnice na čelo in obe lici, potem pa na tuji ustnici, kjer so počivale od g. ure in tri četrt do deset minut pred 10., torej celih pet minut, iz česar sem sklepal, da je lju- bezen precej močna.. . Vendar je bil ta poljub pa- meten, zmeren, spreten, ljubek, radosten in ginljiv... In tudi nista glasno cmokala in se slinila, marveč tenko- glasno sta v se ciknila, da se je malo slišalo, a da sta mnogo čutila. str. 42. SLOVENKA. Ti mo'j Bug-, kako sem bil srečen. Sa| sem videl s temi lastnimi očrni, da sta se poljubila po 83—84.! »Na.š je, na.š je!« so mi šepetale ustnice... Pet minut pcfzneje je slonel na mojih prsih, in poljubil sem ga na čelo. A glej—še ga je motil hudi duh... Oni večer vspel se je v njem še enkrat, po- slednjič, kakor se je vspel poslednjič zmaj v roman- tičnem srednjem veku, ko mu je zadel junaški vitez smrtno rano.... Bilo je krog polnoči, ko je zadel pri plesu z nogo ob visokorodnega g. c. in kr. poročnika, grofa Hohensteina. V opravičeni nevolji so blagovolili Vi- sokorodni vzklikniti: »Ti, osel vindišarski, pazi na svoja kopita ! . . .« In kaj stori tedaj naš Julij ? ! .. . »»Gospod grof! pazite Vi raje na svoj jezik!...«« Mrzel pot me je obšel... Planil sem k njemu in mu šepetal: »Nesrečnež, paragraf!« To ga je streznilo. In stopil je pred Nj. Visokorodje, pokleknil pred Nje in Jih prosil odpuščanja. Držal se je jako paz- ljivo, spoštljivo, \ ljudno in resno. Potem pa so se mu solze vlile iz oči, in prosil je Njeg. Visokoblagorodje, da mu odpuste, in mu v znamenje tega dovole polju- biti roko ... In glej ! Nj. Visokorodje .so blagovolili pozabiti, da jih je Julij nehote razžalil. Nikdar ne po- zabim Nj. Visokorodjn tega velikodušja. Ginjen sem objel našega Julija in ga povabil, da izpijeva kozarec vina na srečno izpremembo nje- govega značaja. Trčila vsa in pila... Opazoval sem ga... kozarca ni zarinil v usta, ni ga tako nagnil, da bi mu bila pijača tekla preko ustnic, ni požiral pijače tako pož- rešno, da bi mu bila grgrala ali se celo v sapniku zaletela, in tudi krehal in pljuval ni na to... Iz vsega sem z veseljem razvidel, da je citai slavno knjigo marljivo in s koristjo. Od onega dne se je spopolnjaval moj mladi pri- jatelj bolj in bolj... Koncipist, komisar, tajnik, glavar, svetnik... kar bliskoma je šlo... Ko so ga imenovali celo dvornim svetnikom, iztrgala ga je nemila smrt iz naše srede... Njegov pogreb ste videli spredaj... Li vidite, kako drgeta in trepeče list na starem drevesu?.. Li vidite, kako se mi trese roka, kako se les- keta solza v mojem očesu?... Socijalno vprašanje in zavod sv. Nikolaja v Trstu. Postavili smo se na stališče, da namen edinega slovenskega ženskega lista nikakor ne obstoji v tem, da z leposlovnim gradivom dela konkurenco »Zvonu« in »Domu in svetu« ter pomore slovenskemu ženstvu, da čim prijetneje pretolče svoj prosti čas. Nalogo »Slovenke« vidimo marveč v tem, da budi naše žen- stvo na resno delo za obči blagor, ne le v narod- nem, temveč tudi v gospodarskem oziru. Nikakor ni smeti misliti, da je dovolj, ako se naše ženstvo le zaveda svoje narodnosti ter se ume vrteti v kuhinji ali pa vsaj v salonu, in najstrože je obsojati, ako se skuša ženski prikriti vse druge po- jave v življenju ter jo šiloma odvrniti od globokejšega razmotrivanja občih razmer. Tudi ni misliti, da bi bila žena, ki ne ume in ne pojmi druzega, nego, da je ženska, ki nima druge naloge, nego da :;e omoži in je potem udana, dobra robkinja svojega gospoda soproga in k večjemu še narodnjakinja o gotovih prilikah — ni smeti misliti, da bi bila taka žena kdaj v veliko korist in čast svojega naroda. Nikdar ne more biti žena vzorna rodoljubka, ako ni ob enem človekoljubka. Pravo, globoko rodoljubje se ne nahaja v srcu, v kojem ni človekoljubja. Neštevilne izkušnje nam pričajo, da so najveći člo- vekoljubi tudi najboljši rodoljubi, bodisi že možki ali ženske. In to je naravno, kajti kdor je človekoljuben, je plemenit, in plemenitost izključuje vsako podlo izdajstvo, in pred vsem narodno izdajstvo. Izključeno je torej, da bi slovenska žena s tem, da postane resna in misleča človekoljubka, nehala biti dobra in rodo- ljubna Slovenka. Nasprotno pa se bodo vsa njena blaga čustva očistila in poglobila, postala bo žena v najsvetejšem in najlepšem zmislu besede. In taka žena svojega človekoljubnega delovanja, naj si je že znan.stvene ali socijalne narave, ne bode prenesla iz- ven mej rodoljubja in ne bo preko svojega naroda delovala,v tujem narodu za obči blag-or. Kajti kakor nas veže ljubezen do vseh ljudi, a še posebno na našo rodbino, tako nas veže občečloveško čustvo sicer do vseh narodov, a nam je narod, iz kojega smo izšli, vendar najbližji in najdražji. Nikakor pa ne smemo preko človekoljubja stopati k rodo- Ijubju, kar vsekako delajo sedaj oni Angleži, ki se zgolj iz rodoljubja vnemajo za sedanjo vojno. No, papri nas Slovencih je to v širšem smislu itak nemogoče, kajti saj smo mi sami Buri, mi zatirani del. To smo navedli le z namenom, da podpremo in pojasnimo svoje stališče. Saj imamo tudi pri nas poleg izključno SLOVENKA Str. 43. narodnega še drugo polje, kojemu moramo posvečati v jednaki meri svoje moči : to je socijalno polje. Tudi na tem polju že deluje precej naših gospa, ki pa imajo, žal, le v najredkejšem slučaju pravi smisel in pravo pojmovanje za socijalno delo. Zato pa je tudi njih delokrog omejen in so v.spehi majhni. Tega jim pa vendar ne smemo šteti v zlo, kajti, česar se človek ne uči, tega tudi ne zna, saj tudi med našimi možmi najdemo le malo takih, ki imajo smisla za socijalno dolo. — Pa poglejmo sedaj, kako stoji z našim prvim narodno-socijalnim zavodom, zavodom sv. Nikolaja v Trstu. Gospa voditeljica notranje uprave nam je pri- jazno postregla z nastopno statistiko : Zavod sv. Nikolaja je preskrbel od i. oktobra i8g8 do i. februvarja igoo : 1. .S tržaškega ozemlja in Krasa 4g deklet ; podpor sta poslali občini .Sežana 20 K., Jelšane 10 K. ; 2. z Lstre 12 deklet; podpore sta poslali ol)čini Klanec 30 K., Kastav 40 K.; 3. s Tolminskega 116 deklet; podpor je poslala občina Bovec 100 K.; 4. z ostale Goriške 62 deklet; podpore nobene; 5. s Kranjsega 14O deklet; podpor so poslale: Ljubljana 100 K., Litija 40 K,, Črnomelj 10 K., Vrhnika 40 K., Idrija 40 K., Loški potok 40 K., Novomesto 40 K., Cirknica 40 K., Rovte 10 K.; 6. s .Spodnje Štajerske je bilo g4 deklet; pod- pore nobene ; 7. s Koroškega 10 deklet; podpore nobene; 8. z "drugih dežel 38 deklet; podpore nobene. Večje zneske so darovali : Slovenke v Kranju 113 K., g. Kalister v Trstu 200 K., Hranilnica in posojilnica v Litiji 20 K. Skupno število preskrbljenih deklet: 527; svota podpor 893 kron. Toliko slovenskih deklet, ako izvzamemo neko- liko drugorodk, je našlo torej v kratkem času 17 mesecev zavetja in podpore v tem zavodu. Kljub svojim skromnim gmotnim sredstvom stori zavod, kolikor le more, in dekletom se daje hrana tudi na upanje, često po več tednov, V mnogih slu- čajih mora zavod svojim varovankam preskrbeti tudi najpotrebnejše obleke, da jih si)loh more poslati v službo. A zavod mora svojo dobrodelnost zelo omejiti, ker so njegovi prihodki sila skromni, in o tem znaša sama stanarina na leto oivroglih ooo gld. Tu bi bilo treba izdatne in stalne podpore, ali pa naj bi se ure- dilo tako, da bi vsaka občina plačala zavodu odškod- nino za one svoje občanke, ki bi bile v času, ko iščejo službe, brez denarnih sredstev in bi jih zavod toraj sprejel na občinske stroške. Ako se pomisli, kako grozni usodi so v večjih mestih izpo.stavljena brezposelna dekleta, je človeku res neumevno, kako je možno, da treba v dvajsetem stoletju še pozivati in moledovati oblasti, da se zg-anejo in kaj store v obrambo teh ubogih bitij. In ko bi se naše gospe malo bolje vglobile v razmotrivanje socijalnega vpra- šanja in se malo bolj poučile o bednih okoliščinah in razmerah naših služečih deklet, tedaj bi se jim krčilo srce v sočutju, ko bi se pred njihovimi očmi odprla jama bede in pregreh, v kojo zaidejo naše mladenke druga za drugo. Pač bi jim potem prešlo veselje do šumnih in potratnih zabav, in vsaka bi se trudila, da stori čim več za socijalno idejo. Mej Slovenci se nabira zaklad za cesarjev spo- menik, kljub izrecni želji cesarjevi, naj bi se ves denar, namenjen v proslavo njegove petdesetletnice, obrnil le v dobrodelne namene. — Bi li ne bilo bolje, da bi se nabiral fond za zavod sv. Nikolaja v Trstu ? Koliko solz bi bilo osušenih, koliko zlo zabranjeno, koliko nesreč odvrnjenih ! Slovenke in .Slovenci ! ne zabimo, da gre prvi spomenik — človekoljubju ! Vasovalec. Dobro jutro, zlato jutro! Dober dan, ti beli dan ! Zbogom, ljubica ti moja, zdaj pa moram iti stran ! Očka, mati me vprašuje : »Kje pa si tak dolgo bil ?« »»Kje — tak dolgo sem popival, da sem še klobuk zapil!«« Očka, mati le verujta, dobro sem vas nalagal : saj le z mosta od radosti v vodo sem klobuk zagnal ! Oton Zupančič. SI,. 44. SLOVENKA. L i S t e k ženske in višja omika. Pri nas v Avstriji imamo samo en ženski gimnazij - na Dunaju. V drugih, manjših deželah, kakor n. pr. v .Srbiji, so pristopne vse srednje šole tudi dekletom, in istotako akademije in vseučilišča (V^elika šola v Belgradu). V veliki Rusiji seveda je nebroj ženskih gimnazij, in dočim si v Avstriji prizadevamo, da bi razven Dunaja dobilo še katero drugo večje mesto ženski gimnazij, delajo Rusi že na to, da bi svoje ženske gimnazije preosnovali, reorganizirali na pri- mernejših temeljih. O tem piše Petrogradski «Herold :« (i-lavna napaka ruskih ženskih gimnazij je ta, da pri- jjravljajo vse gojenke za edini poklic — učiteljic, vsled česar že ostaja kandidatk učiteljskega stanu brez dela. Pri nas smo tudi v tem oziru na slabšem. Na Ruskem je n. pr. vse polno zdravnic: pri nas jih lahko na- štejete na prstih. V Avstriji ovirajo vi.šjo izobrazbo žensk na vseučiliščih: le profesorke smejo postati; ta edina vrata v svetišče znanosti so jim milostno od- prli. Tudi v Avstriji bi se torej lahko pritoževali, da se dovoljuje ženskam le najneprijetnejša karijera uči- teljevanja — a do takih rekriminacij še imamo dolgo pot: saj še nimamo odprtih srednjih šol. Toda ne ozirajmo se vedno v »barbarsko« Ru- sijo; poglejmo rajši, kako skrbe druge »naprednejše« _ivanju posredovalnic. — Na Ruskem, in sicer v Petrogradu, so ustanovili društvo v varstvo zdravja žen. V tem društvu predava zdravnica, ga. dr. Wolkenstein vsak teden o ženskih boleznih. — Na Angležkem je 31. februarja t. 1. stopil v veljavo zakon, po katerem mora biti v vsaki prodajalnici z ženskim osobjem pripravljen stol, da se uslužbenke lahko za trenotek vsedejo, kedar nimajo dela ; za po tri ženske mora biti en sedež na razpolago. Poselsko vprašanje. V zadnji številki »,Sl.« sem opozarjala, kako preobložene z delom so pri nas služkinje; nihče jim ne plača čezurnega dela, ki nima sploh nobenih mej. V srečni Avstraliji je v tem oziru drugače. V no- vem južnem Walesu je parlament nedavno sprejel zakon, da ne sme nobeden ženski posel v^eč delati nego osem ur na dan. Le o posebnih prilikah, n. pr. če so po- vabljeni gostje, ima gospodinja pravico, da zahteva i2-urno delo. To pa se sme zgoditi le trikrat v če- trtletju in ne zaporedoma dan za dnevom. Deklet, ki še niso stara štirnajst let, se tamkaj niti ne sme jemati v službo. V kakem nasprotju je ta človekoljubni zakon z razmerami pri nas! Skoraj ne mine teden, da bi v Trstu ne čitali o kakem izvršenem ali pokušenem sa- momoru služkinje. Na Dunaju pa je bilo nedavno pet takih samomorov v dveh tednih. Ena teh nesrečnic je bila štirnajstletna Marija K., o kateri navaja re- darstveno poročilo kot vzrok samomora, da se je z deklico — slabo ravnalo. Ali se je redarstvo zado- voljilo s to lakonično opazko v svojih zaprašenih za- pisnikih ? Ni li morda poklicalo krivca ali krivcev na odgovor ? Če poslednjega ni storilo, se-li zadovolji javnost s takim postopanjem ? Žena in vzgoja mladine. Ako je kdo še tako trdokoren nasprotnik ženskega gibanja, tega ženam go- tovo ne bode zameril, da skušajo dobiti upliva na vzgojo šolske mladine. To je hvalevredno polje, in pri blagih in pametnih ženah-matcrah morajo biti sadovi take vzgoje vse drngi nego pri okostelih moških pedagoghi. Uspehe pa je m.ožno doseči le tedaj, če delujeta učiteljica in mati skupno v lepi harmoniji. Da bi se to doseglo, so v Monako vem (München) ustanovili takozvane »ve- čere mater«, t. j. matere gojenk se shajajo z uči- teljicami posljednih ter se razgovarjajo o nedostatkih, SLOVENKA. Str. 45. ki jih je ena aU druga opazila na otroku, in o sred- .stvih, .s katerimi bi se najuspeSncjše dali odstraniti ti nedostatku Ta ustanova, ki se je že obne.ua v drugih nemških mestih, je tudi v Monakovem jako priljub- ljena in blagonosna. Ali bi kaj takega ne bilo mogoče tudi na .Sloven.skem ? Ženski pokret na Slovenskem.*) Dolžnost lista »Slovenke« je, da zasleduje pojave ženskega gibanja v slovenskem novinstvu. Zadnji čas smo doživeli v tem oziru nekoliko zanimivih prikazni. Pred vsem je čudno, da je prejšnja urednica »Slo- venke«, ga. Marica, slednjič našla vendarle milost pred tribunalom »Slovenskega lista«, istega lista, ki jo je nedavno odločno obsojal. Ta sprememba v sodbi je v zvezi s črtico ge. Marice, objavljene v zadnji številki »Slovenke« Ill-leta pod naslovom: »Izrastki«. Podlistkar »Slovenske Pisarne« zagovarja do- puščanje žensk v odvetniške in beležniške pisarne. Članek je bolj smešen nego temeljit. S tretjim pojavom se moramo baviti malo ob- širneje. To je članek »Kaj je bistvo ženskega vpra- šanja«, v »Rrdečem praporu« št. 3. t. 1. Uvodom pravi člankar, da imamo na Sloven- skem ljudi, ki simpatizujejo z žensko emancipacijo, še več takih, ki so ji nasprotni, majmanj pa takih, ki bi vedeli in razumeli kaj je žensko vprašanje in eman cipacija. Na Slovenskem ni nobenega ženskega gi- banja ; kar se piše o tem predmetu, je vse vodeno, megleno, brez podlage, brez ciljev. Naše žene sicer niso zadovoljne z razmerami, a ne znajo si pomagati, ker ne znajo niti misliti... Mi smo vajeni k večjemu, ]jQnavljati in eventualno prežvekavati, kar smo slišali ali čitali; lastnih misli, kritičnega duha in duševne inicijative iščemo zaman med nami. Pobiramo le pa- berke brez sistema in zveze ; za to ne pridemo do jasnih pojmov. Pri nas velja misel za greh. Zdi se nam, da g. člankar vendar le pretirava skromnost naših kulturnih razmer ter da zelo pod- cenjuje duševno zmožnost naših žen. In dalje piše g. člankar : »Žensko in socijalno vprašanje je od tega sveta ter nima ničesar opraviti s transcendentalnimi pojmi... Na zemlji ima človek samo en namen: živeti! »Živeti« pa ne pomeni samo »biti«. Jedro življenja je u ž i- vanje in delovanje — oboje zavedno. Vprašanje človeštva je torej enostavno sledeče : Kako naj delujemo, da zamoremo ugodno živeti, mnogo uživati ? Iz tega izvira tudi žensko vpra- šanje. — Človeško življenje in sploh. življenje narav- nih bitij ni etičen zakon, nego boj. Cesa si želi žena ? Boljšega življenja. Okrog tega se vrti vse. — Ako žene izpoznavajo, da jih današnja ureditev družbe tlači, usužnjuje, da jim jemlje prava itd., ne smejo se vstrašiti nauka, ki ga podaja ta resnica. Proč s to družbo, mora biti geslo. Ali izpremene se ne sme pričako- vati od k a k o r š n i h si bodi etičnih vplivov, temveč od lastne moči. Do zmage vodi samo boj, a za boj treba sile... Vpliv žene na človeštvo je velikansk, a žene ga niso znale uporabiti, in pri nas se še ga dandanes ne upajo porabiti, ker je radi grozne du- ševne zpostalosti emancipacija slovenskim ženam še vedno parkelj, pred katerim se je treba trikrat prekrižati.« *) Te vrstice, prejete },e za prvo številko, smo morali zaradi nedostatka prostora odložiti za 2. štev. V teh vrsticah se kaže go.spud člankar dosled- nega materijalista, in s tem njegovim stališčem se ni- kakor ne strinjamo. Kam bi le prišli, če bi zginile s sveta vse »trans- cendentalne« težnje, če bi človeštvo postalo povsem materijalistično ter bi se v praktičnem življenju vsi držali dosledno načela: Deluj tako, da zamoreš ugodno živeti, mnogo uživati ? Posledica bi bila pred vsem, da bi razpadel temelj narodov in človeštva — družina. Potem bi ne trebalo več klica: »Proč s to družbo«, ista bi sama po sebi nehala biti. Ne, ne ! Nam se etični moment ne zdi brezpo- memben v dosego nujnih izprememb v socijalnih razmerah. V srce vsakega človeka je zasajen nravni zakon, ideja dobrega in zlega, pravice in krivice. V natan- čnem izvajanju teh večnih pravil nahajamo rešitev iz sedanjih zmed. Od prizadevanj, ki gredo za tem, da budijo etični moment, ki skrbijo, da postane vest človeštva bolj in bolj občutna in fina, obetamo si mnogo več vspeha nego od materijalizma in anarhizma. .Sicer pa tudi ni res, da bi o preobratili na so- cijalnem polju odločevala le boj in materijalna sila. Ravno dosedanji vspehi v ženskem pokretu dokazu- jejo nam nasprotno. Kar so dosegle žene v srečnejših deželah nego je naša. niso dosegle z ognjem in mečem, ampak ravno tukaj je odločevala ideja, recimo: sila ideje pravičnosti, torej etični moment! -Ako je pa pisatelj morda mislil na ugodnost'v zmislu angležkega evolucijonista Herberta Spencerja, bilo bi dobro, da bi se izrasil jasneje. O poslednji točki eventualno prihodnjič. Slovenska umetnica, gča. Verhunčeva, operna pevka v \'ratislavi, je sprejela pogodbo še za na- daljna tri leta. Gdč. Verhunčeva je kot »umetniška individualiteta« v Vratislavi visoko cenjena in nade- jati se ima še lepe umetniške karijere, česar se is- kreno vesele tudi njene rojakinje v domov'ini, želeč jej najlepših vspehov. Živela! Mučenje otrok. Mogoče ne bode brez koristi, ako navedemo tu nekaj statističnih podatkov o mu- kah in raznem trpinčenju, kateremu so izpostavljena uboga mala bitja, otroci poživinjenih starišev. Iz po ročila angl. narodne družbe v obrambo otrok pred trpin- čenjem je razvidno, da je družba v 10 letih svojega delo- vanja zasledila 109,000 otrok, ki so bili trpinčeni na razne načine. 25.4,57 teh malih trpinov je nosilo na telesu znake pobijanja s čevlji, razno posodo, lopa- tami, jermeni, železnimi kljukami, ali so bili poško- dovani z ognjem, vrelo vodo ter sploh z vsem, kar se more misliti, da je prišlo v roko bestijalnim sta- risene Revčki so bili pokriti z oteklinami, ranami, opeklinami, ali so bili oparjeni. Drugih 62.8S7 otrok so našli v vsakem oziru zapuščenih, sestradanih, umazanih, razcapanih, prezebajočih, bledih, slabih, polnih izpuščajev in opriščajev, mročih v bedi. 712 takih revčkov je umrlo zbog grozodejskega posto- panja hudobnih starišev. 12.663 otrok je bilo žrtev lenobe in pohlepnosti po denarju svojih roditeljev, ki so izkoriščali bledost, medlost, kašelj ali celo umetne bolesti svojih otrok ter so jih izpostavljali na ceste usmiljenju darežljivih ljudi. 4460 nesrečnih malih de- klic je postalo žrtev bestijalne pohotnosti v človeški podobi. 3205 malih sužnjev se je dobilo pri škodljivih in nevarnih delih, kakor n. pr. v cirkusih in enakih Str. 46. SLOVENKA. podjetjih, ki služijo denar na letnih sejmih in sho- di.ščih. Zg'odi se marsikak /ločin, da se ti otroci store pripravne za izkoriščanje. — Ko bi se vsi ti otroci po- stavili v vr.sto, bi bila ta vrsta dolga 60 angl. milj in bi korakala celih 24 ur, da bi prišli zadnji mimo nas. To je tužna slika, ki nas opominja, na kako nizki stopinji stoji še obča kultura in kako velika in težka je naloga sedanjih in bodočih človekoljubov. V Mariboru se je ustanovilo gospejno društvo, ki ima blagi namen, skrbeti za brezposelna dekleta ter jim brezplačno posredovati službe. Bog blagoslovi plemenito delo ! Slovenke v Ameriki. Človek je produkt obnebja. Kedar začnejo naša slovenska dekleta dihati svobodni duh amerikanski, spreme se tudi one. Kdo bi verjel: iz boječih, apatičnih služkinj postanejo ti zavedne, po- nosne, za svojo in družic blagor vnete žene. Evo vam dokaza. »Nova Domovina«, ki izhaja v Clevelandu, ima tak le oglas : Sloveitska dekleta in žene I Pristopajte k ženskemu podpornemu društvu. Phičevati je malo, podpora v bolezni pa je dostojna. V dobrem času se lahko pla- čuje in v' slabem času pride podpora jako prilično. Kako hudo pa je še le čutiti, ako je mož brez dela, žena pa bolna. Toraj potrudite se in pristopite hitreje ko mogoče. V'abi Vas Kranjsko žensko podporno društvo ».Sv. .Srca Marij e.« Ali bi kaj podobnega ne bilo tudi in še lažje mogoče v domovini, kjer bi tako društvo zamoglo pridobiti na tisoče članic ter vspešnejše delovati, nego v daljni novi domovini, koder so .Slovenke raztresene po širinih Zveznih državah ter nikjer ne ži\e v večjem številu skupaj. Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljub- ljani in rešilna postaja. Mestnemu magistratu ljub- ljanskemu imamo se .Slovenci zahvaliti za dve vele- pomembni in velekoristni pridobitvi na socijalnem polju. Z novim letom se je odprla namreč v mestni hiši v Ljubljani posredovalnica za delo in službe. Ta urad spada v področje mestneg-a magistrata ; izključeno je toraj vse brezvestno izkoriščanje dela ali službe izkajočih oseb, kakor se to godi v privatnih in za- kotnih posredovalnicah. Kako živo je bila potrebna ta naprava, dokazuje dejstvo, da se je že v mesecu ja- nuvarju prijavilo 500 oseb, ki so iskale dela ali službe, in se je v mnogih slučajih za oboje vspešno posre- dovalo. Sicer se bomo pa še bavili s tem praktičnim socijalnim pojavom na .Slovenskem. Dalje je magistrat ljubljanski tudi ustanovil r e- šilno postajo ter storil vse, da bo čim bolj od- govarjala svojemu namenu. Tudi ta naprava zasluži najtoplejše priznanje in upati smemo, da obrodi naj- lepše sadove v korist trpečega človeštva. Kreditni zavod za pisatelje. V Passy-ju pri Parizu je zavod, v kojem dobivajo potrebni pisatelji samo proti častni besedi posojila od 5 do 10 fr. Za večje vsote morajo podpisati pismo, s kojim se za- vežejo s častno besedo v povrnitev. N. pr. : »Zastavljam svojo častno besedo, da bodem vrnil vsoto....« Ideja je res izvrstna in še izvrstnejše je, da so dosedaj tudi res še vsi vrnili posojeno jim vsoto. Izposoja se na nedoločen čas in brez obresti. Ustanovila je ta zavod gospa Jeanne Robin, ki je sama spisala več roma- nov ter pozna pisateljsko bedo po lastni izkušnji. Njen zavod se imenuje »Hiša lepih vednosti«. Sedaj ima razposojenih nad 20.000 fr. in sicer večinoma med mlajše moči, ki ne morejo .svojih proizvodov | tak družbeno vodstvo moralo več skrbi obračati v to, da bi bil leposlovni del družbenih knjig boljši. Nikakor bi se o tem ne smelo ogibati prevodov ; saj kar je dobro, ostane dobro, in boljše je dobro v prevodu nego slabo v izvrniku. .Saj ima skupna slovanska literatura toliko s L o v E N K A. Str. 47. prekrjisnih leposlovnih del, ki bi v dobrem prevodu lahko postala last naj.šir.ših slo ev v .Slovencih, ki bi se divili ob njih in bili vodstvu družbe sv. Mohorja gotovo iz dna srca hvaležni za podane jim literarne zaklade. Tako bi družba sv. Mohorja napredovala ne le kvantitativno, marveč tudi kulturno. Letos se praznuje stoletnica družbinega ustanovitelja ve- lezaslužnega, vzornega rodoljuba Martina .Slom.šeka. Kakor posnemamo iz »vabila«, pokloni družba letos svojim udom te-le knjige : »Anton Martin Slomšek«, »Zgodbe sv. pisma«, VIL snopič, »Priprava na smrt«, ».Slovenska pesma- rica«, IL zvezek »Slovenske večernice«, 52 zvezek. »Koledar« za 1. igoi. V zameno oziroma na ogled je dobilo naše ured- ništvo sledeče liste : »Ženske List y«, glasilo češkega ženskega društva, tiskarna RosendorF in drug v Pragi, Vodič- kova ul. Naročnina 4 K. Iz vsebine ,5. zvezka omenjamo : Karolina Svetla o ženah ; Spomini na Marijo Spindlerovo. Listek je jako bogat in zanimiv. List priporočamo najtopleje. »Ü o m a Ć i C a«, organ ženskega društva in nje govih podružnic, Belgrad, kralj, srbska tiskarna. Vsebina prve številke t. 1. je naslednja: 1900. — Duša neizmernega morja. — Iz mojih spominov. — Delovanje ženskega društva in podružnic. — Narodno zdravje. — Lističi. — Za dom. — Reki. Naročnina 6 dinaro v na leto. »Ž e n s k i ,S v e t«, list dobrodelnih zadrug .Srbkinj, Novi Sad, Gjorgje Jokovič, naročnina 2 K na leto. Iz vsebine i. štev. navajamo : Žensko vpra- šanje ob zori 20. stoletja. — Pozdrav, pesem. — Bratska pisma. — Dopisi. — Govor ge. Savke Su- botič (na zborovanju Zadruge Srbkinj v Zemunu). ¦— Izvor pesmam, pesem. — Srce in morje, pesem. — Beležke, -- Jesen, pesem. — Listek: Sestanek, Turgenjev. — Kovček, z raznim drobižem. — »Zora«, list za zabavo pouk, in književnost, v Mostaru, II. letnik, naročnina 8 K na leto. Vsebina tega moderno urejenega lista je zanimiva in mnogo- vrstna. Razven pesmi in pripovesti prinaša članke, pisma, aforizme, ocene in bogato kroniko. List prav toplo priporočamo vsem, ki so vajeni cirilice. Razgovori. »Slovenke« prva številka tega letnika je prov- zročila toliko hrupa, kakor še morda izza dobe re- formacije nobena druga slovenska publikacija. Kakor na povelje jo je dobro organizirano slovensko no- vinstvo, ki je ovito V" pla'ic »krščanske« ljubezni, jelo napadati, kakor da bi bila utelešeno brezverstvo, mokraštvo in podlost. Nič dobrega niso našli na njej ti »krščanski« listi — lucus a non lucendo, — a baš to dela, da se njih sodba nepristranskemu občinstvu mora zdeti — sum- ljiva. Človek pride res v skušnjavo, da bi za polena vračal polena, a to le v prvem trenotku, ko se v človeku oglaša tista prirojena nagnjenost k slabemu. Po kratkem treznem premišljanju pa se pride do pre- pričanja, da je tako pisarenje skrajnje malenko.stno in nedostojno in torej posnemanja nevredno. Posebno karakteristično o teh napadih pa je tisto izvestno d o- m ne vanj e in tisto mahanje po nekem grmu, v ka- terem pa ni zajca. Človek se mora res čuditi, kako zelo se časih motijo ljudje in kako zelo se strašijo pred — fantomi. Ti ljubi Bog, ako je kdo osebno znan s kako politično osebo, vendar še ni treba, da bi sprejel nje politično barvo ali, če hočete, prepri- čanje, (-egar prepričanje je tako trhlo in slabotno, da ga porazi vsaka nasprotna sapica, ta ima pač jako žalostno prepričanje. Nasprotno pa se nam zdi jako koristno, ako se z raznih stališč stvarno deba- tira o raznih velikih in malih vprašanjih, ker se tako bistrijo pojmi. In na tako debatiranje se je računalo tudi pri ».S 1 o v e n k i«. .Saj s tem, da se priobči ta ali ona razprava, še vendar ni rečeno, da je ksta neovržna resnica, ki se komurkoli vsiljuje. Le razmišlja naj o razpravi, kogar zanima, in potem naj si sam dela svoje zaključke ir. naj jih .stavi v para- lelo z onimi v razpravi. Tako smo mislili, ko smo priobčili Daničin spis »Svobodna ljubezen in zakon«. V tem spisu se je gospa spisateljica dotaknila vele- pomembnega vprašanja, s katerim se bavijo razni ve- liki duhovi, in bi nikakor ne škodilo, da bi se o njem razpravljalo tudi pri nas. .Saj to smo pač vedeli že v naprej, da se v vsem s tem člankom ne bodo stri- njali čitatelji ».Slovenke«, in tega niti želeli nismo. A mnogo točk je v tem spisu takih, da jih mora pod- pisati vsakdor brez ozira na politično mišljenje ; že radi tega ima spis pravico do javnosti. Vse drugo pa naj bi se vzelo na rešeto, in mi bi bili le hva- ležni, da bi se stvarno bavilo s to razpravo slovensko časništvo, da bi bilo čim več jasnosti tudi glede tega vprašanja, a neodpustno je napadanje, ali prav za prav bojkotiranje, kakoršno so uprizorili napram »Slo- venke« naši »krščanski« listi, ki so si menda stavili nalogo, da uničijo naš list. Le pomislimo, kaj so že vse uprizorili oroti listu in vsemu, kar je ž njim v zvezi. Še ni izišla prva številka, že so sumničili osebo urednice in njene zmožnosti ; ko to ni napravilo na izdajatelje in last- nike zaželjenega utiša, lotili so se naročnic, češ, kr- ščanske žene pozor! V nobeni krščanski hiši bi ne smeli trpeti »Slovenke« ! Tudi sotrudnikov so se lo- str. 48. SLOVENKA. tili. Apelirali so na njih čast in poštenost, ki jim mora prepovedati sodelovanje pri takem listu. Napa- dali so tudi slovensko novinarstvo, ki je bilo tako neprevidno, da ni trobilo s »krščanskim« v usti rog". To ravnanje pač res ni krščansko, pa zato tudi ne gre povoljno izpoa rok. Mi dobivamo dan za dne- vom novih naročnikov in novih priznanj. Tako smo tlobili že priznanje za prvo številko »Slovenke« iz Prage, z Dunaja, s Koroškega, Štajerskega, iz Lju- bljane in več drugih slovenskih krajev. Čestita se nam na napredku »Slovenke« ter se nas spodbuja, da ostanemo i v bodoče tako svobodoljubni. Naše nasprotnike pa prosimo, naj mesto da hlastajo po naših naročnikih in sotrudnikih, raje na- pišejo kaj pametneg-a in nam pošljejo, da priobčimo. S tem bodo gotovo več koristili tudi sami svoji stvari, kakor pa s tistim slepim in »buršikoznim« napadanjem, ki nas bi kmalu dovelo na domnevanje (!), da pri- pravljajo pot drugemu ženskemu listu, ki bo izhajal v njihovi sredi. Da pokažemo, da nam je res samo za stvar in da se ne b o j i m o različnih mnenj, otvarjamo na tem mest'.j »Razgovore«, kjer bode vsakemu naših naročnikov dovoljeno izražati svoje mnenje o člankih »Slovenke« objektivno in v dostojni obliki, ter pričenjamo takoj z nastopnim pismom : Slavno uredništvo! V zasebnem pismu me je prosil gospod odg-o- vorni urednik Klemenčič, naj mu odkritosrčno povem svojo sodbo o novi »Slovenki« ; tej prošnji rad ustre- žem ter apeliram na Vašo lojalnost, da natisnite moje pismo v svojem listu. ».Svobodna ljubezen in zakon«, »Žen- sko vprašanje« — te dve razpravi otvarjata le- tošnjo ».Slovenko«, životopis vrle slovanske žene Erančiške .Stranécke stoji na tretjem me.stu ; ospredje zavzema po takem socijalno (v obče človeško) vprašanje, v ozadju se skriva — sloven- stvo in s 1 o v a n s t v o. Kdor pozna ženstvo, mi pritegne, da v ženski duši prevladuje osebna ali človeška stran in da se spod nje silo težko pribori na dan čut za splošnost, za domovino; nekaj je tega kriva morebiti ženska narava sama, nekaj pa omejenost razmer, v kateriiv živi ; te jo le redkokedaj spravijo v družbo, ki se navdušuje za e n o idejo, v kateri bi se mogla ču- titi le del celote. Eaktične razmere so take, da skoro nobeno »glasilo« ni glasilo, izraz splošnega mnenja, ampak da podaja le misli izvoljenih ljudij, ki žele uplivati in res uplivajo na vse druge, kakor se jim zdi po- trebno. Priliko imam, opazovati naš mladi ženski nara ščaj, ter konstatiram kot svojo izkušnjo: ženske so pač, ženske z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, pogrešam pa pogosto — Slovenk ! ! Slovenke nam je treba vzgojiti, ženske z narodnim čuvstvom, to mi mora pripoznati vsakdo ki opazuje naš narodni razvoj. Zato bi jaz obrnil vrsto člankov ter prvo mesto odkazal — vrli slovanski ženi. » Vsiljujoč slovenstvo, ne boste oktroirali nič bolj subjektivnih misli, nego če tradirate o svobodni lju- bezni itd.; taki spisi do zdaj niso odmev mišljenja našega ženstva; večina ga je vneta za »plemenito, pobožno, varčno devo, ki z nedolžnim in veselim očesom zre na življenje ter zaupljivo povzdiguje v nebo hvaležen pogled« ; večina naših soprog ima še vedno dosti dela doma zase in za svoje hčere — marsikatera ga ne mara iskati, in le za njo nastane vprašanje o svobodni ljubezni akutno ; odstrani oni »ne mara«, in izgine tudi kritično vprašanje... Dosti res aktualnih stvari bi bilo treba re- šiti; o praznih fantomih pa govori tisti, ki riše »daljno, daljno prihodnjost, ko bode ves svet preobra- žen, ko bode zavladalo splošno bogastvo in bode izginila razlika stanov, ko bode vsa družba le družba naobražencev« (Slov. 1900, str. 4) — v nič se izgube take razprave, če pisatelj končno sam prizna : »Ne vemo, ali človeštvo sploh kedaj dočaka idealno sta- nje te zlate dobe«. No, zakaj pa o takih rečeh na dolgo in široko govoriti, ki nimajo realne podlage ; take ideale so še slikali stari, stari socijalisti— dan- danes se jim smeje vsak resni socijalist. Ker pogreša realne podlage iz sedanjega živ- ljenja, je članek o svobodni ljubezni sila medel in lahko moti medle duhove . . . Takih splošnih fraz nas Bog varuj... in ana- hronizmov ! Snov in oblika razprave o svobodni ljubezni pričata, da je to tuja rastlina, ki je z vsem trudom prestavljena na domače gredice. Želim si, da mi odslej pošiljate —¦ ».Slovenko«, ki bo v lepi domači obleki glasno pričala slovanstvo in se z domačo zgovornostjo borila za svoje pravice v konkretnih razmerah, ne premlevala praznih abtrakcij — ne pošiljajte mi »Socialistinje«, ampak »Slovenko«. Ljubljana, 25. febr. 1900. Fr. Ilešič. Oglasi. Oglasi se računajo po vrstah v petitu in sicer za enkratno objavo po 16 stot., za 6 kratno 12 stot. in za 12 kratno po 8 stot. za vsako vrsto, a!i dotični prostor. Naročila na oglase sprejema uprava ,,Slovenke" v Trstu (Via Molino piccolo štv. 3). Jaz Ana Csillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorelev-lafmi do- bila sem jih vsled 14-me- sečne uporabe svoje samo- iznajdene pomade. To so najslovitiše avtoritete pri- znale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, povspešiije rast istih, poživlja lasnik povspešuje pi i gospodih polno moćno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgod- njim osivljenjem do naj- višje starosti. Cena lončka 1 gld., 2 gld., 3 gld.. 5 gld. FoSiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim po vzetjem povsem svetu iz tovarne, kantor naj se poši- ljajo vsa naročila. Ana Csillag Dunaj I., Seüergasse 5. Cenjena gospodinja ! Ne dajte si vsiljevati drugih izdel- kov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pride ek k pravej bobovi kavi, to je cikorija ali: kuva družbe sv. Cirila in .iletoda v Ljubljani. i;^" Dobiva se povsod. &laYiia zaloia uri IVANU JEBAČINU y Ljubljani, Pri našem avništvii je dohiti : „Čuvaj se senjske roke" ki-a.sna povest znamenitega hrvatskega j)isiitelja Avjilist iSeiloa, v slov. prevodu. Cena 35 kr., po pošti 5 kr. več. Najlepša hrvatska pripovost A. Šenoa Caroti 3vica ])oslov('iiil Vcčeslavov se dobi za 40 stotillk, po pošti ) stotink več pri iipravništvu našega lista, Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste AMsaMra Levi Imi v Trstu Piazza Rosario štv. 2. (tolsto Dosloüje). ŠivaMi strojev tovarila zaloga Ivana Jax-a v Ljubljani m- Dunajska cesta štv. 13. "A priporoča svoje pripoznano najbolj.še Šivalne stroje za domačo poraiio i;i olirtiiišie ptreie, Bogat izbor: tapetarij, /.real in slik. Ilustriran cenik gratis in franko. Cene brez konkurence. Blago postavi se na brod ali železnico franko. Odlikovan fotografski D Ippb-ip atelier 11. dCl ivlL v Goriei. — Travnik štv. 11. ])revzema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. Krasno dovršene foto rafije v naravi 10—l.j îfltl., po vsaki po- slani fotografiji ; družinske in drugo skupine, razglede. Manjše fotografije od 1—3 ;,'lđ., Ij komadov z nepre- kosljivo, umetniško dovršenostjo izdelane na vse mogoče papirje, iui porcelan, žid ), platno itd. itd. Razglednice, Im fator vse žosedaiije 20-25 gld. tisoč. N'a zahtevo se pride fotografovat dotični kraj. Najboljše kosilo in večerja je H testenin „Pire kranjske tovarne testenin Žnideršič «Sr Valeneif v II. lîistriei" i>o njili izboruem olnisu, ot)iIni re- (liliiosti, nizki eeni in jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte jili v vseh prodajalnieali jestrin.