n NajTeiji alovensld dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta - . • • • $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za ino»eiii>tvo celo leto $7.00 NARODA * list slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Dafe hi the United iftn*— Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 42. — STEV. 42. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 20, 1935. — SREDA, 20. FEBRUARJA 1935 VOLUME XLm. — LETNIK ZLIH. PROGRAM ZA SOCIJALNO ZAŠČITO PRED PREIZKUŠNJO danes se bo odločilo, čf naj dobivajo delavci krajevne mezde, ali po $50 na mesec Ves program glede nabave dela je na tehtnici. — Poglavitna točka je zadeva krajevnih mezd. — Odločno svarilo senatorja Wagnerja. — Senator iz Kentucky pravi, da ogroža deilavstvo predsednikove načrte. — Re'iefna administracija je dobila 45 milijonov dolarjev. WASHINGTON, D. C., 19. februarja. — Senatorji, ki so na strani vlade, so danes izjavili, da je treba za vsako ceno poraziti McCarranov dodatek k predsednikovi predlogi za pomoč in dobavo dela. Po njihovem mnenju, se bo ves predsednikov program zrušil, če bo senator McCarran podrl s svojo zahtevo. Kakor znano, zahteva McCarran, naj dobivajo delavci, zaposleni pri vladnih gradnjah take plače kot jih dobivajo drugi delavci v krajih, kjer so vladne gradnje v teku. Vlada pravi, da petdeset do larjev takemu delavcu popolnoma zadostuje. Jutri se bo vršilo v senatu o tej važni zadevi glasovanje. Vlada nič ne prikriva, da bo predsednikova predloga jutri izročena težki preizkušnji. Zaenkrat ni mogoče domnevati, kako jo bo prestala. Večina na tej ali na oni strani bo le malenkostna. Newyorski senator Wagner, ki je odločno na strani predsednika, ne soglaša ž njim o zadevi mezd. V svojem današnjem govoru se je odločno zavzel za krajevne mezde ter napovedoval, da se bo ves predsednikov program za socijalno zaščito zru-šil. če bo vlada skušala zadovoljiti delavce le c petdesetimi dolarji na mesec. Ako bo šla vlada s slabim vzgledom naprej, bodo tudi privatni podjetniki znižali svojim uslužbencem plače, vsled česar se bo nakupna sila zmanjšala. Demokratski senator Logan iz Kentucky ie takole odgovoril Wagner ju: — — Bolj kot kdo drugi, ogroža delavstvo vladni program. Namesto da bi se nezaposleni zadovoljili z delom in plačo, so začeli po vsej deželi nasprotovati vladnemu programu. Po mojem mnenju nimajo prav. Jaz sem se za delavce vedno zavzemal, ko je bila pravica na njihovi strani, v tem slučaju se pa ne morem zavzeti zarije.^ Senator LaFollette iz Wisconsina je mnenja, da vsota 4880 milijonov dolarjev, ki je določena za izvedbo vladnega programa, nikakor ne zadostuje. -Zadostovalo bi pa deset tisoč milijonov dolarjev. * Ker so sredstva, ki jih je imela na razpolago reliefna administracija skoro popolnoma pošla, ji je nakazal predsednik Roosevelt 45 milijonov dolarjev. To vsoto je prihranila Public Works Administration. Potemtakem bo imela reliefna administracija za mesec februar približno sto milijonov dolarjev za pomoč nezaposlenim. Splošno prevladuje upanje, da bo kongres odobril predsednikovo predlogo, predno bo ta denar potrošen. Pred senatnim finančnim odsekom je govoril danes Earl Browder, tajnik komunistične stranke. V govoru je-osfcro obsojal Wagnerjevo predlogo glede starostnih pokojnin in zavarovanja proti nezaposlenosti. Po njegovem mnenju bi predloga naložila na rame reveže v vse breme zavarovanja. Zagovarjal je predlog Lundeena, ki določa, naj se dohodke, ki znašajo veČ kot pet tisoč dolarjev na leto tako ofodači, da bo mogoče pokriti s tem davkom stroške zavarovalnine. WASHINGTON, D. C., 19. februarja. — Zbor-i«ični odbor za apropriacije je priporočil, naj se dovoli za leto, ki se konča 8 30. junijem 1936, v ar Splošna zarota za odcepitev Ukrajine veliki nemiri v jugoslaviji Policija je streljala na Črnagorske dijake. — Dva dijaka sta bila u-bita in 50 aretiranih. Podgorica, Jugoslavija, 19. februarja. — I)va dijaka sta bila ubita, več jih je bilo ranjenih in 50 aretiranih, ko je prišlo do demonstracij črnogorskih dijakov proti beograjski vladi. Demonstracija je bila odgovor na to, ker je bil črnogorski dijak Mirko Srzentič v Beogradu ustreljen. Do streljanja je prišlo v pro-pirn med dvema črnogorski-ma dijakoma. Miloš Cijovič, sin premožnega tovarnarja, je Ludo Radenkoviča smrtno ranil. Umirajo«' je Radenkovič potegnil revolver in ustrelil Cijoviča. Nato j«' policija navalila na skupino dijakov in ko so se ji postavili v bran, se je vnel kratek, pa vroč boj, v katerem jo bilo 50 dijakov aretiranih. Dijaki so kričali: "I)oli z vlado!" 44Doli z morilci in diktaturo v Beogradu!" Beograd, Jugoslavija, 1 J), februarja. — V spopadu mod so-cijalistinČnimi dijaki in policijo v Podgorici v < 'rnigori sta bila ubita dva dijaka in 10 težko ranjenih. Dijaki so bili pred kratkim poslani z beograjskega vseučilišča domov. Vseučilišče je vlada, zaprla, ker so dijaki vprizorili demonstracije, v katerih je bil ubit en črnogorski dijak. Njegovi tovariši so v Podgorici sklicali protestni shod. Pri tem je prišlo do prepira s srbskimi dijaki. Ko je policija posegla vmes, so dijaki metali kepe snega in kose lodu in več policistov je bilo ranjenih. Policija je odgovorila s streljanjem z revolverji. 80 dijakov je bilo aretiranih. Praga, Čehoslovaška, 19. februarja. — Gospodarski, svet Male antante je pričel sejo, ki bo trajala en teden. Na seji bodo razpravljali o političnih in trgovskih problemih treh dežel. KRI JE MOGOČE OHRANITI Moskva, Rusija, 19. febr. — Ruskim zdravnikom se je posrečilo ohraniti svežo človeško kri 28 dni, predno so jo vbrizgali bolniku. Po dolgih poizkusih so tudi zdravniki dognali, da je kri človeka, ki je umrl nagle smrti, še vedno porabila. JAPONSKA ZRAČNA OBRAMBA Tokio, Japonska, 19. feb. — Vojno ministrstvo bo izdalo za zračno obrambo Japonske $72,5000,000. spor med zagovorniki Hauptmann je zavrnil zagovornika Reillyja ter si je izbral Fisher ja. — Na povratek Wilentza bi bilo nespametno čakati. Trenton, N. J., 19. febr. — Bruno Richard Hauptmann, ki je bil v sredo zaradi odvedbe in umora Lindbergliovega sina obsojen na smrt na električnem stolu, je v svoji smrtni ee-lici odslovil svojega glavnega zagovornika Ed ward a J. Reil-lvja ter mesto njega postavil Llovda Fisherja, katerega je pooblastil, da skupno z odvetnikom Frederick \Y. f'ope in Egebertom Rosecransom vloži priziv proti smrtni obsodbi pri sodniku Thomasu \V. Tren-cliandu. Prva Fisherjeva naloga bo predložiti sodniku Trenchar-du ubožno izpričevalo za B. R. Hauptmanna, da bo okraj Hunterdon poravnal stroške priziva v znesku $10,000. To p ' je proti volji Edwarda J. Reil-lvja,* ki hoče priziv odgoditi do časa, ko se generalni prav-dnik David Wiltntz vrne s počitnic iz Floride. Ko je v petek AVilcntz odpotoval proti jugu, je rekel, da ne ve. koliko časa bo ostal v Floridi. "To je neumnost", je rekel Fislier. — Hauptmann bo že mogoče mrtev in v svojem grobu, predno se bo W'ilentz vrnil". WARDENKA ODSTAVLJENA Granite, Okla., 19. februarja. Medtem ko 18 pobeglih kaz-nencev, ki so razstrestni ]x> prerijah in hribih, strahu je jo ljudi in plenijo domove, je go-verner E. \V. Marland v Oklahoma City naznanil, da bo Mrs. Wardens, ki je bila osem let voditeljica kaznilnice, edina wardenka moške kaznilnice v Združenih državah, odstavljena -s svojega mesta. Na njeno mesto bo imenovan moški warden. Pobegle kaznence zasledujejo na konjih, avtomobilih in z aeroplani. V Sentinel, Okla. so trije begunci ukradli avtomobil, ki je bil last šerifa iz Wasliita okraja in predno so se mogli policisti poslužiti tvojih revolverjev, so kaznenci pobegmili. ROPARJI POBILI POLICISTE Antung, Mandžurija, 19. februarja. — Tolpa 100 roparjev je napadla vojaško policijo, ko se je vrnila v Fengčeng s štirimi ujetimi roparji. Roparji so ustrelili 9 policistov, 12 pa ranili. Nato pa so roparji izginili v gore. Vojaške čete jili zasledujejo. sporazum med italijo inEabesinijo Pogajanja za nevtralno ozemlje končano. — Rešiti je treba še dve vprašanji. madne svrhe $318,131,482. To bi bila največja vsota, ki je bila v zadnjih petnajstih letih dovoljena za obrambo dežele. Addis Ababa, Abesinija, 19. februarja. — Abesinska vlada je objavila izjavo, ki naznanja, da so bila končana "pogajanja za nevtralno ozemlje med italijanskimi in abesinskimi četami. Rešiti je treba še dve točki glede nasprotnega uazi-ranja in razumevanja. Italijani nasprotujejo abe-sinskemu predlogu, da bi bili v abesinski delegaciji vključeni nekateri iuozemci, ki so v službi abesinske vlade. Obe delegaciji bosta razpravljali o vprašanju dostopa do nevtralnega ozemlja in o prehodu im-stirskih plemen. Glede izvršitve ženevskega sporazuma trdijo Italijani, da ta sporazum obvezuje obe vladi, da takoj pričneta s pogajanji in doženeta odgovornost za dogodke pri Ualualu in da nato preidete na določbo meje, toda brez posredovanja tretje stranke. Rim, Italija, 19. februarja. Najmodernejši vlaki bodo vozili itlijanske čete čez puščave in skozi divje pokrajine Afrike, ako pride do kakega spopada med Italijo in Abe-sinijo. Obenem z naznanilom, da je bilo* odposlanih 2000 vojakov in Napol ja v italijanske kolonije, je bilo tudi naznanjeno, da so bili poslani v Eritrejo vlaki, kakoršen je ameriški Zephyr, ki je podrl vse železniške rekorde. Te "littorine,\ kakor imenujejo te železniške vozove, bodo uporabljali za prevoz "letečih škvadranov' \ V Somaliji je okoli 100 milj železnic, 200 milj pa jih je v načrtu. V Italiji ni bilo objavljeno, da je Mussolini poslal vojaštvo na avstrijsko mejo v namenu. da prepreči nemlki poskus priklopi ti Avstrijo k Nemčiji, medtem ko bi bila Italija zapletena v vojno z Abesinijo. Na Brenner prelazu se nahajata dva italijanska armadna korrf. nemčija in japonska sta pričeli spletkariti MOSKVA, Rusija, 19. februarja. — Sovjeti gledajo na nemški odgovor na francosko-angleški predlog s kritičnim očesom. Sovjeti so mnenja, da hoče Nemčija rešiti vprašanje poljskega koridorja na račun Rusije. rusul preti zopet lakota Pomožne družbe v Ženevi in na Dunaju apelirajo na svet za pomoč. — Moskva zani-kuje poročilo o pomanjkanju. London, Anglija, 19. feb. — Tri pomožne družbe, ki imajo svoj sedež v Ženevi in na Dunaju, so objavilo skupno poročilo, po katerem preti Rusiji lakota, ki ne bo zaostajala za lakoto leta 1933. Ta oklic, ki se obrača 4na vest celega sveta', so podpisali dunajski židovski nadrabiner dr. David Feuclit-wang, dunajski kardinal In-nitzer ter dr. Klicen Choisv in dr. Adolf Keller v Ženevi. Vsled slabe letine je življenje kmetskega prebivalstva, zlasti pa onih nekolektiviranili kmetov, resno ogroženo, tako da je treba še pravočasno napraviti potrebne korake, da se prepreči katastrofa. Objavitelji oklica ne delajo, kot po vda rja jo, iz političnih nagibov, temveč poslušajo samo povelje človečanstva, da obrnejo pozornost na nevarnost, ki preti na pomlad tisočerim nedolžnim možem, ženam in otrokom. Različne mednarodne pomožne družbe pod-pirajo ta oklic. Moskva, Rusija, 19. febr. — Sovjetske oblasti označujejo poročila o preteči lakoti kot izmišljotino in kot poskus postaviti sovjetsko unijo v slabo luč. Kot dokaz temu uvaja sovjetska vlada številke, iz katerih je razvidno, da je bila lanska letina limogo bol jša kot leta 1933 in da je mogoče vsepovsod videti znatno izboljšanje. V SNEGU 18 DNI Arhangel, Rusija, 19. febr. Pilot Golubev in dva njegova tovariša so bili rešeni 25 milj od Arhangela. Njih aeroplan je moral pristati v zamrznjenem močvirju in so živeli 18 dni ob drevesni skorji in travi. Iz delov aeroplana so napravili skije, s katerimi so se napotili proti Arliengelu. Bili so najdeni v snegu omagani. Naročite se ju GLAS NARODA največji slovenski dnevnik e Združenih driink KRALJICA BO ŠLA V SAMOSTAN Paris, Francija, 17. febr. — Belgijska kralj i ca-vdova Elizabeta, ki globoko obžaluje smrt svojega moža kralja Alberta, se resno peča z mislijo, da stopi v samostan. Kraljica Elizabeta se je prvič pokazala v javnonosti po smrti svojega moža, ko se je udeležila obliajanja prve obletnice kraljeve smrti. Kralj Albert se je 17. januarja 1934 ubi^ ko je padel pri plezanju na goro blizu Namurja v Belgiji- Njen sin kralj Leopold HL ji zelo brani, da bi stopila v sa- 44Pravda" pravi, da želi Nemčija pričeti pogajanja z Anglijo glede edinega vprašanja o zračni zvezi. Vseh drugih vprašanj se hoče Nemčija izogniti. Pri tem upa, ko bo enkrat ustregla Angliji glede zračne zveze, kar je za Anglijo velikega pomena, da bo Nemčija dobila dovoljenje Anglije, da se razširi proti vzhodu in jugu. Z drugimi besedami, "Pravda" je mnenja, da je namen, nemškega odgovora Angliji med Anglijo in Francijo zabiti zagvozdo. Kot trdi 4 4 Pravda'% sta Nemčija in Poljska dogovorjeni, da dobi Poljska Litvinsko ter njemenski koridor do morja v zameno za gdanski koridor ter premogarske in železne okraje Ukrajine v zameno za Slezijo. Z nemško pomočjo bi mogla Poljska pope1 ^ oni a obkoliti Litvinsko. Memel bi dobil posebno u-pravo s prosto trgovino in zvezo s poljskim ozadjem. (r(linija, ki je poljsko pristanišče v gdanskem koridorju, bi dobila slično upravo pod nemško nadvlado. Medtem pa bi se Poljska s pomočjo nemških bajonetov polafdila Ukrajine in bi vrni-na Slezijo Nemčiji. In rešitev tega najvažnejšega evropskega vprašanja bi bila dosežena na račun sovjetske Rusije. S Poljsko je Nemčija v tem oziru že sporazumi jena. Nemčija potrebuje s edaj samo še privoljenje Anglije, nakar bi prišla Francija v položaj, da ne bi mogla ukreniti ničesar, kadar bi Poljska in Nemčija udarili na Rusijo. Nemčija pa ne bo pričela prej, dokler ni Japonska pripravljena. Japonska pa ne bo prebavila, kar je odjedla Kitajski, t. j. železnic in cest ne bo zgradila še v dveh letih. Pri tem je Rusija samozavestna. Armada narašča z vsakim dnem; železa pridela mnogo več kot Nemčija in zaostala samo še za Združenimi državami. Rdeča armada je tako preskrbljena z modernim orožjem, da more voditi vojno na dveh frontah. Vojne ne mara, pa se je tudi ne boji. mostan, toda kraljica bo naj-brže ostala pri svojem sklepu. Elibabeto je shirt njenega moža tako potrla, da ves čas živi samotarsko v palači v Laakenu. Sestra kralja Alberta princesa Josipina, ki je vdova po hohenzollernskem princu Ka-rolu, je kmaln po smrti svojega brata stopila v samostan v Freiburgu v Nemčiji, GLAS ABO DA' NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 20 1935 M Glas Naroda" fl OwMd and Published fey sLovenVc Publishing company (A Corpora tloa) lYsii^^ltwMr, President_ ... j^*** jj"*"* til t>a corporation and ntUlrn Btrwmh of Manhattan. THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ITALIJA IN JUGOSLAVIJA L. Benedik. Treas. ■e.14 ft N A 1 O D A " rVeleeefOee Pe^te) of abort oftiecii: New York City. N. V. Pty Eittpt Sondajrn and Holiday* • • • • • ta New York tat celo teto Ea pot lett' ............. m Inoaenrtro aa eelo teto .... Zi POl l^tt t^k a • o o o (foktertpf.oa Yeorlj 17.00 1RJB6 «7*0 Advertisement on Agreement _"Qiao Naroda" latiaja Takt dan lavaeinif nedelj in pramlkoe.__ ttopial brea podplaa In oeebnoed ae ne priobCnjeJo. Denar naj ae blagovoli »oiUJati po Money OrOer. Pri apremembl kraja aaroCnikoT, prosimo, da aa nreJSnlA MvallSfe banani, da bltreje' najdemo naslovnika. -GLAS NARODA**, SIC W. 18Ua Street, New YaH. ti. Y. 1W»)mm: I'Hcka M8W PRIJATELJSTVO SE KRHA fVed par tedni so začele prihajati v Združeno države taki« in slirne bi-zojavke: — l>ne 18. fdbrnarja se od]>eljcni iz Hamburga- Brzojavke .<0 pošiljali svojim sorodnikom člani anuv riškega i>oslaništvn oziroma konzulata v Moskvi. Ameriški državni tajnik CniUell Hull je namreč sklenil odpraviti ameriški konzulat v Moskvi uer zmanjšati število uradnikov, zaposlenih pri tamkajšnjem ameriškem poslaništvu. Ameriška vlada se hoče maščevati nad Sovjetsko unijo, ker slednja noče poravnati dolga, ki ga je napravila v Ameriki Keren ski jeva vlafchi. Sedanja moskovska vlada je zahtevala (k1 Združenih držav 'kredit, da bi mogla -nakupiti ver je množine blaga. Pa ga ni 'dobila- I*ri ameriškem poslaaiištvu v Moskvi je bilo nad sto uradnikov. Njihovo število je bilo skrčeno na (»8, Pri Ja~ ponskem in ameriškem poslaništvu jih je dosti ver- Poslanik W. C. Bullitt leži bolan v Philadelphiji ter m* bo vrnil v Moskvo, kaikorhitro bo okreval- Prijateljstvo med Združenimi vlržavami 111 Sovjetsko Muijo se je pričelo krhati. Po obnovi diplomatškili odnosajev sta si obe države dbetali druga od druge velike dobičke in prednosti. Nekateri so prerokovali, da 1>o trgovski promet segel v silne milijone, docini znaša »laj komaj štiriindvajset milijonov dolarjev na leto- Sovjetski komisar za zunanje zadeve Maksim Litvi-jipv je utiimil. Ni pa še dolgo tega, ko je ponosno izjavljal, da je Moskva pripravljena kupiti od Amerike — na kredit sevefda — za tisoč milijonov dolarjev blaga- Odpoklic ameriškega generalnega konzula m Moskve je navdal Nemce in Japonee z velikim zadovoljstvom. Iz-nebili so se nevarnega tekmeca. Namesto ameriškega blaga bo šlo v Rusijo japonsko in nemško blago. JUNAŠKE ŽENSKE Med različnimi prednostmi italijansko-francoskega zbliža-uja je treba zabeležiti tu
  • sk a akcija za sporazum. Nad Jadranom s«> se kopičili oblaki neprestanih nesoglasij in vedno je morala Evropa biti pripravljena na blisk, ki naj bi napovedal izbruh viharja. Podpis italijansko-francoskih dogovorov v Rimu pa j«- učinkoval kakor čudež. Megla nad Jadranom se j<» razkadila čez noč in Rim ter Beograd sta se mogla zopet pogledati z jasnim o-česom. Z zadovoljstvom so 11-gotovili, da 1 a i m« nI Italijo in Jugoslavijo nobenih bistvenih nasprotstev in da so bili- vse dosedanje težkoče med obema državama v glavnem psihološkega značaja. Ker je Jugoslavija po svoji funkciji pred ! stavljala italijanskim jadran skim interesom nasprotujoči francoski sistem, je morala po prest a 11k 11 te funkcije obenem izginiti tudi atmosfera, ki je delila Rim in lit »ograd. Na jadranskem ] h »d roe j 11 se more torej v kratkem pričakovati obnova dobrih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Po-sebnih vzrokov za sovraštvo ni. razen morda na obeh sira Barberton, Ohio. Ker se iz Barbertona zadnje čase ni nobeden nič oglasil, vem, da ste mislili, da smo zmrznili v tem hudem mrazu in snegu. Dobrih novic ni dosti, slabe pa irteradi omenjamo, vendar pa danes napravim izjemo. -Zvedela sem žalostno novico. da se je član Slovenske (rodhe John Koprivnik ponesrečil z avto, ko se je zjutraj vračal z dela. Poškodbe niso nevarne, in upamo, da bo kmalu okrevati. < lanica in ustanoviteljica (iospodinjskega kluba Mrs. Francis Ijčie j»- bila tudi zelo nevarno bolna, vendar pa siji zdravje obrača na bolje in upamo, da bo kmalu zopet med nami. Ker bo piodpusta kmalo konec, je (iospodinjski klub Slovenskega Samostojnega Društva "Domovina" sklenil, da priredi plesno veselico v soboto 2-'I. februarja zvečer. Z;i ples bo igrala Slovenska (i od ha, kar se tiče jedi in pijače. smo zagotovljeni, da bo vse najboljše, ker je v se v oskrbi naših gospodinj. l\er so bili stroški za novo namizno posodo precej visoki, upam. da se bodo rojaki in ro "glas naroda zopet pošiljamo v do- ij moviflo. Kdor ga hoče naročili za' svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina j za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. lieh obstoječih iredentističiiih "bilo odzvali našemu stremljenj, ki pa se ne podpirajo niti iz Rima in iz Beograda. Na jadranskem področju torej manjkajo vsi resni vzroki za italijansko-jugoslovaii-ska nasprotstva. Pač pa obstojajo nešteti združevalni elementi, predvsem na področju izpo-polnjujočega se gospodarstva obeh držav. Kako močni so ti elementi, je razvidno že iz dejstva. da so celo potem, ko je politično sovraštvo med Rimom in Beogradom doseglo višek najH'tosti. vedno procvitali medsebojni gospodarski od noša j i in se celo močneje razvijali, čim sovražne jši sta si bili nasproti politični fronti. Te po naravi ustvarjene od noša je iiumI italijanskim iu jugoslovanskim gospodarstvom spoznati in izkoristiti v polnem obsegu, je sedaj naloga poklicanih državnikov. Ekonomsko zbližan je ho nato privedlo tudi do popolnega političnega sporazuma. Advertise in 'Glas Naroda' vabilu in da bo veselica imela dober uspeli. M. arv A. Hiti, tajnica. A' Murray, Ky., je izbruhnil v bolnišnici požar. Crost dim je napolnil vse sobe in ogenj se je z veliko naglico siril. ^ -Bolniške strežnice so se podale takoj 11a delo- S pomočjo nekaterih zjdravnfkov so spravile'vse bolnike na varno. Štiri strežnice so odnesle na prosto 280 funitov težkega moža, ki je ba* prestal težko operacijo in je imel obe nogi v mavcu. Drugi slučaj se je pripetil v Granite, Okla. Iz tamkajšnje kaznilnice je pobegnilo 31 kasnencev, zatem ko so ubili enega stražnika, dva pa nevarno ranili. Kaznilnica je podrejena neki ženski. Hladnokrvno je dajala navodila in osebno vodila zasledovanje. Nji gre glavna zasluga da so bili v kratkem času skoro vsi -begunci -zopet na varnem. * • Veiflc požar v Čakovcu. Ponoči je izbruhnil požar v galanterijski trgovini Samuela Niti ja. Od visokih plamenov je bil razsvetljen ves Cakovec. Gašenje je bilo zepo naporno, keT je bila trgovina polna predmetov Iz oelnlofee in drugih laWc6 gorivih sndvi. Od pdtoriSSa'«* je Sirila jftraftia vročina, okolico pa sb vsateMr- jale tudi močne detonacije. Vsi napori gasilcev niso mogli rešiti velikega skladišča. Zgorele so vse fcaloge. Ker je bilo skladišče zgrajeno z armiranega betona, se - je vendarle posrečila lokalizaci'ja nevarnega požara. Škodo cenijo povprečno na milijon dinarjev. Vzroka nesreče še niso ugotovili. msrr 28 Velikonoč DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Ta W JUGOSLAVIJO $ 3-75 .......... Din. 100 f 5JS .......... Din. i«e t t M .......... Dh. 300 ............... Din 500 123.85 .................. Din. 1000 947.50 ......... Din. ¥ ITALIJO Za S 9.35 ....................Lir 100 $1125 .......................................Ur 200 $44.00 ....................Lir 000 «88.80 ....................Lir 1000 1178.— ....................Lir 9000 $903«— ............................Ur S000 KER 8B CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI PORI ALI DOLI Zrn izplačilo večjih sneokor kot svera] nHvMeno, bodU ▼ dtnirjlb aH ana dorotju^emo Se boljo pogoje. Nnjnt apuCiu ? AtmišKSa ttouUknm En hpbilb f iUMiiltpaditl.......... f 5.75 im^- - - ..........noji ...... ... $1«^- ; l .........$91— • ••«<-«.... $41.25 ..........991 JO Prejemnik doU ? atarem kraja izplačilo t dolarjih. pn Curie Letter in prialeJUne $1— $49— 999.- S pota. « Ko je v iitnli-ljo v l'alistov;n, Cal. posijalo solncc preko visokih ^ora. sc odpravim na ol>isk k bolnemu prijatelju .la-k«>bti Simčičn v St. Heleno. k;i-mor je z avtom razmeroma kratka vožnja. Ljubka postrežnica drami l>4>lnikji in um napoveduje obisk. on pa le globoko dilia in se dolgo ne more zdramiti. Ko se predrami, mu povem, kdo sem. Zadnjič sva se videla leta HMM> v tedaj preeoj veliki slovenski naselbini Oat Hill, Cal. kjer je bil svoječasno velik srebra i rudnik, ki pa seo-čiva. Danes živi tam le par slo-venkih dražili. Tudi Simčič je životaril v Oat Hill v svoji koči, dokler pa ijfa ni na Novega leta dan zadel mrtvond. Med pogovorom me je prosil, naj sporočim pozdrave njegovim dobrim bratom, ki imajo veliko trgovino z mešanim blagom i v Sheboygan. Wis. in lepo skr-be zanj. To so r«»s pravi bratje, katerim vsa čast. Ob pogledu na bolnika sem se spomnil, da sem nedavno tudi jaz ležal v bolnišnici ter si nisem mogel nič pomagati.* V spomin mi je prišel dogodek iz mladosti. Materi %e je ubil lonec, in dala ga je slovaškemu piskrovezu, da ga je povezal in ga nato zunaj dobro namazal z nekim mazilom, ki je močno dišalo po česnu. Lonec J«' |hiziicje res bolje držal kot pa ki» je bil nov. Tudi 11 tejie SO zdravniki pred l«-ti razmrcvarili, mazili some in povezala, toda tak.» kot j.-bilo. ne 1». nikdar ver. silo sem sicer zakrpan, toda v rokah >•• poznajo sledovi dela v premogovnikih, in v>.- so pre tegnjeiie oil j|o>||je težke prt lj«"«g<\ \ S!. Heleno. < 'al., pridem rad. ker je tam vee -Inven-kih farmer je v. Največkrat se ogla sim pri podjetnem rojaku Št«* lanu Jakšetu, ki ga poznam iz Towera, Mrnn. .Iakš«>inv.-i družina je silno prijazna iu po-| strežijiva. 1'ri njih veekrat o-pazujem ogromne sode sladk«-vinske kaplje. O Xovem letu sem poročal, da so imeli pri ISutalovih v St. Heleni žalostne dneve. I'mrla je triletna hčerka, čije mati je hči Birtalove dnižine in se piše Sagadin. Skoro istočusimje umrla rojaku Sagadinu mati v državi Washington. Te dni so pn imeli pri Butalovih zopet žalosten dogodek. Gospodinjo so morali namreč odpeljati v bolnišnieo v San Francisco, kjer se je podvrgla težki operaciji. Saj pravim, ko se enkrat prične, gre kot huda ura kar naprej. Pomlad je tukaj. Zgodnji cvetje že cvete. Marsikdo si mogoče misli: — Matija je lahko srečen, ko živi v tistih božanskih krajih. — Da, srečen bi bil, inagari v najbolj mrzlih krajih, če bi bil bolj trdnega zdravja. Ker me je urednik (i. X. pismeno vprašal, kako se počutim. mu pač moram reči. da dosti bolje, toda zdrav vedno še nisem. Pozdrav! Matija Pogorele. Peter Zgaga Zoper revmatične bolečine zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Expeller redno prežene bolečine KILLS P A i N faročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik t Združenih državah. Važno za potovanje. Kdor /e namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vso potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato ae eaupno obrnite na nas ta vsa pojasnil*.. Mi preskrbimo vso, bodQi prohsje ta povratna dovoljenja, potne liste, viseje m sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, «* kar je glavno, ta najmanjie stroike. Nodriavljam naj ne odlaiajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi ie Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMITf trpi najmanj en metee. PiHie torej takoj ea brssplaina navodila in eaaotavlja- " m o Vam, da boste p oceni in udobno potoval*. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 Wttft 18th Street New York, N. Y. Hauptmanuovn usoda je ko likortoliko zapečatena. A* tednu, ki se prične dne IS. marca, bo moral umreti. Advokati s«» mu izposlovali uhožno spričevalo", s katerim skušajo dobiti od države New Jersey deset tisoč dolarjev za pokritje stroškov prizi-vn iu ponovnega procesa. M i*d advokati se je pojavil razkol: Keillv pravi, da ima on vso stvar v rokah, dočim se smatra Fisher za edino pravega pravnega zastopnika. Prepir traja lahko do 1«. marca, ko bo že prepozno. Hauptmuu-na mi in reč. Z eno edhio izjemo je bila ~ proeesom izguba n:i vseh koncih in krajih. Najbolj je ne bo j moral s smrtjo pokoriti za zlo-: čin. Državo N'l-w Jersey je vc-proces nad p«»l milijon;) dolai jev. Zagovorniki nisi* baje ničesar dobili. < >htožeii'*n je • »blast pobrala v«-> denar, prijatelji pa tudi znpuste prija telja, ka«lar pride v nesrečo. Kdinole nekaterim porotnikom se obeta lep zaslužek. <'it;il M-ni namreč, da bodo nastopali v nekem gledališču in tla bo dobil vsak po tristo dolarjev na teden. Kdi> ve. koliko 1 >i plačali Ilauptmaiuiu. če bi bil oproš-ščen in bi et let prisilnega molka ni moglo u-biti. In tak«) opažam v listih izraze '4 liberalec* * in *'klerikalec**. Kmalu bomo čitali o "J'a-rovskih kuharicah**, o "debelih vampih", "kurjih brito-t'ih'\ "veleizdajalcih*' in "bivših avstrijskih podrcpnikili**. 1 "boga domovina, s kakšnimi sredstvi rešujejo! * Nekateri propagirajo idejo za enotni jugoslovanski jezik. Kakšen naj bo ta -jezik? Pa menda vsaj ne tak, kot se ga od časa do časa poslužujejo nekateri jugoslovanski uradi. Beograjska mestna občina je imela naprodaj več raznolikih stvari. Kdor ]m hoče kaj prodati, mora oglaševati. In vsled tega je v listih razglasila, da ima to-Ie naprodaj: 2 para veša; 11 rata; 1 čivu-luk; raznih holica; polovico špcuadla; *I77() met ara pant lika; 134.'»9 tuceta konca raz-nog; "> tuceta kvasne za krag-ne; (>S() furara za kragne; 1^88 komada kragni skrojenih; 1S<> kob. šnala: 1 kutija mu stre; .'»(it) nietara bortue za veš; HO met ara k vest ovanog umetka: 3950 metara ažura; 7 čebadi stari; 7 flanela za peglanje; 1 šrafštok; 50 metara pastola; 2 kom. mengelica. 2 para maka-za za pleh; 1 šubler; 2'.* komada raznih mašina; 12 komada mznili kajševa; 1 mašina za unmožavanje; 1 pisača mašina i 4 fotelje; 1 velika fotelja. 1 kasca pancer, 2 lnstera; 1 kožni putni kofer; 1 štamparija za štembliranje; 1 krevet in šj>o-nit; 1 topih za pod; l amrel; 1 šifonjer; 1 plehan umiviio-ntk; 1 liatkasn; 3 šustikle; 1 Smir šajba. * Jaz bi morda kaj kupil, toda vsega ne razumem. Moj prijatelj Ivo, ki je precej dobro podkovan v jugoslo-vanščini (sieer pa fajnski človek) mi je pojasnil, da pomeni '' šporet * * ogn j išče (Sparr-herd), da je "amrel** naša kranjska marela in da je "nat-kasn" (Xachtkasten) shramba za posodo, na katero sedejo ministri, kadar resignirajo. Dopisi. SLOVENK PUBLISHING COMPANY **Glaa Narod«" ! tu mi i«b mit row iok k i GLAS NARODA1 NSW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 20, 1935. KRATKA DNEVNA ZGODBA "T J/. /<>Š('i:.\KO: SOCIJALNA OSKRBA Brat<*i, /.«• davno sein vam Hotel pripovedovati «> mladem komunistu Oriši Stepaneikovu, ali l>es me plenta.j, vselej sem na to pnzalul. lit ker »"»a-, no sloji, je od tistega dogodka /e kar pol leta. < >koliš«"iin» v ka telili so zalotili fanta, niso l>i I" nir kaj prijetno: imel meščanske te/nje, hotel jo i/, pod kopa t i koiunui-t iriio misol. j pravljal ,j< A dovolite rui. da osvetlim za devo z \-eh strani. Kolikor n.i J«* znano, j,, to 'iwiigralo v Moskvi. Monorr tll'li 11«' V M o na Moskvo sklopam sa rno po sli,on doirodka. Stvar ima namior moskovski po|»-t \ eudar pa m- morem prisee«, eo s<- je r»-s tam zgodilo. "Ii»• je lo primerilo v « -«* I i - - • tovari sa Sevjarova. Takole je l>ilo: Ta nehodiiratroha (iriša Slo lliekov je liil \elaujon V See. jarovljevi celi.-i. Nekega lepe ga dne je izguhil lii z»»he. Kako je prišlo do teira, zopet ni znano. Moiroe«« p> pripomogla prekipevajoča amo za letel v drevo, ali pa je jedel preveč sladkorja v svojih mla dih lotili. Nil. gotovo je le tol"| ko, da ni izgubil teli zob v pi ji.iut-ti. Kaj takega jo pri < ■ ri ši izključeno. Tako je torej živel i-I na svojem mestu. Ti trije so mu — kakor v sramoto — man«|kali. 1'ri tem ne smemo pozabiti. da je I»i I (iriša mlad I j« lite iu zelo Vsestranski mla • len ič. K rez lr<*li zol». ki >o mu manjkali. 1'ri tem ne smemo • loeela nezanimivo. Kaj pa po i iiMiii življenje s' takšnim de tek t on i / — Žvižgati ni moge ee, tudi eigarete ni mogi zija i vanj. Tudi. kadar ui govoril. s< mu ni godilo boljše. In na IjiIo s t a h * so malenkost ne s« de. nevažna vprašanja: K j ' .)<• dobil (iriša te tri zlate zobe.' Kdaj so \ njem porodih' k'i pitalio vpra ši vali, ali -ne more dober ko-uimiisi jesti tudi z vrzel jo \ /obeli.' Pri prihodnjem sestanku je bilo na dnevnem redu vprašanje, če j.- takšna r.<-sploh dopustna.' Zborovalei s,, sklenili: Zlati zobje pomeni jo, da je č|o\ek obrnil komuni zmu iu njegovim idealom lir bet. Zato s,, pristaši stranke sklenili napovedali zlatim zo boni boj. Zlati zobje, je bilo sklenjeno, s,, morajo takoj izročili strankarskemu fonde, kjer pa se to ne izvede, je tieba posvetovati s -trankar skim svetom. Ko je bilo zborovanje končano in resolucija sprejeta, j1* Vstal predsednik in povzel be ■sedo. Nakapal je (iriši v kelib mnogo grenkobe, ko je dejal: — Čeprav sem predsednik, mi takšne reči š(- nikoli niso prišle na um. Dovolite, tovari ši. da vam povem, da tudi nimam več kočnikov, ampak samo še škrbine. In vendaryži-vim. Žvečim, kakor morem, sam Itog si o;;, vedi. kako. Časih si moram eel o s prsti pomagati. glavno je, da gre. Še nikoli se me m>o lotile tako prešerne misli. (irišo Stepančikova je začelo po teh besedah resno skrbeti. Rekel je: Kaj, brezposelnim da bom moral tlarova-t; svoje zlate zobe? Ill je za plakal. Izjavil je. da mu je zdravnik zobe žalil z neko tekočim« iu da se ne dnjo izdre ti. Nikakor ga niso mogli pn»- hlaga. pa tudi poslovanje carinskih organov na obmejnih jHistajah i>i ne bilo tako zamudno. DEDIČI ANGLEŠKEGA MILIJONARJA Angleški milijonar je vse ne kaj drugega, kakor pa Lak drugi. Angleški funt sterling je vreden kakih pet ameriških dolarjev. Anglija ima mnogo imenitnega bogastva in tudi nekaj imenitnih ljudi. To nam spri-(*uje oporoka pred kratkim umrlega lorda R-iddella. Opo roko so te dni odprli. Lord Riddell je bil lastnik nedelj skega lista "News of tin-World", ki je najbolj razšir tov. Šofer je dobil 500 funtov in poleg tega rento ."1(H) funtov. Vsak izmed njegove služinča di, ki je pri njem služil vsaj zadnjo leto. je dobil po "JHU funtov. Dragocenih volil so bili de ložu i tudi ljudje, ki so bili v ži vi jen ju kakorkoli v stiku i THE LARGEST SLOVXNK DAILY in O. S. A. KATASTROFA "DERNHIFTA' Za'»V- Riddell je bil spočetka od sireni iz stranke. OCI. KI VSE VIDIJO progi K raljevee- Beri i n. sreča je nastala tako, da se j m »ko j nI k on h Tako je I J.Vv.lii | neprostovoljno ■ Oeorgeu zapustil HM) funtov,I tokni1 Zf',n,J*' ko -i1' zn ker je med vojno deloval pod | sllno P,,statl v S^*ttinu. Po njegovim uradovanjem. Llov- sailka 111 lM,tmkl- kl >» v du Georgeu se je imel zabvaii-l ki,,HI,b so plačali to nezgodo ti, da ril je Churchilla ter tajnika društev j s]«'in Kraljevea, Lang iz časopisnih založnikov in last J ^danska, (ileitz iz Kraljevea,! nikov vsak je dobil po 1000! Somitag iz (fdanska, Schulz i funtov. | l/' topota, Rhode iz Kraljev- Zelo lepo se je spomnil svo-I Rudelsdorff iz Berlina in jih časnikarskih nastavljen-j »Mor iz Bremena. | va|;| ^^ živ|i|?n. ,)kro„ „, cev. Devet urednikov njegove-. Aemplim je odlotel točno ob , ^ Si. V(lr|;l yjvmV v ro. !,;:hlika, of l,r»ri»vi. ter podsula rudarja Petra World 'je dobilo vsak po 20« K) Berlinu. Ker pa je vladalo j Žižka iz Po(llflir|l0 .v bližini «1» tuntov. Poleg tega JO še vsak-• megleno vreme, se je pilot od j delala dva tovariša, ki jima ' jten uslužbenec njegovih p^! ločil za pristanek v Stettinn. ' nes«.,-,, ...i/n^sl^ (>b* Pri Sv. Lenartu pri \reliki nedelji je rudnik Pogorea. i Pred kratkim se je dogodila ! v rudniku nesreča, ki je zahte- \etnik. !T,'ri ii^oizhenee njegoviii p^jioeii za pristanek v Stettirm. I noreča prizanesla Oba Ma Se ko je živel, je storil urno i'U«*1'.i dolul posebno nagrado v; Malo pred padcem na zemljo fakoj z vso vnemo oprijela od ro dobrega za ljudi, ki delajo velikosti šesttedenske plače, je pilot javil višino letala pri tisku, ter za odvetniški iT«' volila so v njegovi oporo- -100 m, nekaj časa nato -Ji'o t \ t • i - . i- j .1/1 ti«i tlwil i '/•iiiimie*! Ii ti. ' ^ i- — . v • i »m (irof .laelivm di Santa Clara vzbuja \ Parizu splošno pozornost s svojimi čudnimi očim. Prispel je i/. Madrida, kjer mu pravijo "grof z rontgenizi-rajočimi očmi". Mož vidi nam reč vse \ zaprti kovinasti skri nji<-i. kakor da bi bila iz stekla. pa tudi sicer ne poznajo njegove oči nobene ovire. Grof vidi s]<,,/i usnjeno aktovko, kaj je v nji, in zaman bi mu prikrival, da nimaš v denarni •'i denarja, če bi si ga hotel iz-• posod i H od lebe Tudi v žep ti vidijo njegove oči. Seveda se zanima zn te čudne oči tudi | zdravniški svet iu učenjaki. Nedavno so irrofove oči preiz-Ikusili in \si navzoči so strmeli. Tako so napisali na papir besedo z nevidnim črnilom, po-Jožili papir v usnjeno aktovko j n jo zaprli v k o vi na si o skri ;ijico. (irof je prečita! besedo. I tako kakor bi bila napisana z vidnim črnilom in spravljen .papir v stekleni posodi. Ti poskusi spominjajo na znanega telepata Kalina in po Vsem razumljivo je, da mnogi 1 nI i jo,-da gre za spretne trike, da grof s svojimi očmi samo vara ljudi. Take oči se sicer ! po javljajo redko, vendar bi bi-lo pa napačno misliti da so plod domišljije. Znanstveno s« imenuje t;i lastnost metasomo-.skopijn. Dobro bi bilo, če bi iuie Ji take oči cariniki, ker bi m bilo mogoče utajiti pred njimi nobenega carini podvrženega tan. Podpiral pa je tudi sport iki »"^»"Ij zanimiva. Pn-eej je ; funt šterlingov ]>reinoženja. Svojo ženo je dobro oskrbel. Zapit a je pomoč prepoz-jc i na. Predno so ga oo izplačeval ]»otreb-l ZBIRKA. zanimivih povesti nim članom, pokoinine. eno ^r:: i.........primernih za odrasle in mladino. - INtcj ,„• „]»,-,. |iri1i>žr\-;iti. i Pos« l>iui volila j.- zapustil za ' VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVIN- Mnogo s-reče pa je s svojo o- ] bolnišniee in knjižnice. .">000 j poroko povzročil pri drugih, ki bodo deležni precejšnjih iu , . r , . , SKA, ZABAVNA. POUČNA. VEČINA KNJIG t mitov za podporni Fond en«o-l ^ m „ . . _ . _ . pihnili ]>rodajalcev in .">000 fun- I Jh OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. V ZIM- obdavčenih volil. Prva tajnica i tov bofniški sestri, ki mu je na- j SKEM ČASU JIH BOSTE ČITALI Z UŽITKOM in knjigovodja -ta dobila vsak po 2000 funtov, kuharica in prvi sluga vsak po MOOO funtov, drugi tajnik 500(1 funtov. zadnje stregla. Največ pa je dobil finančni minister, ki mu bo davek na to dediščino vrirel 7*4.0:21 fuu jioleg tega pa Še rento K00 fun- \ tov. - Do moževega srca Piše Sidney Snow KATASTROFA PARNIKA "MOHAWK" 9 če se hočete "pobavariti", tukaj je par navodil. KAKI V PIVI TO. ^ " X i. . . ' im*- v V bližini obali oseb je izgubilo življenje. Ostale pot nike in mornarje so rešili čolni obrežne straže. Slika vam predoča prizor, ko odnašajo rešence na kopno. 1M>STI i(si'li mi ji* pisalu, mi j jim j pmvm. kak<» m- priprnvljjij«« razin- j«- di s pivitUJ- O t.-ikili jtHleli so Ouli v stari iloinoviiii iu lii jih radi linli "t . kuj iM»skusili mi pravit i. NVkutt-ri im-vprašujejo. r*»» j<- <|oi»r«i militi nekoliko piva v juho. Tiikiin j»>v'Ui st«>kIrni«*o piva k<>i «la I»i ya vlival v juh«». S t fin pa si'vi-da ui ri>- t «>k em* limoni*. »Ivoji* l«M!"l»t*rjfvili : |H*it*s t.*r y.lii-o \vorit*si«*r>hiri* |H»li\k * iu malo )Nipra. Kulmj |n*t minut. !>.•-li-iii pa [triileiii InmUsi svi*/.i* raki* ali raki* iz konvi*. Kulmj. .la ho mehko in izvrstna 1«t JfHA S PIVOM Zavrij kvart piva in kvari inh*ki. tiHla vsako |M»selN'j. V pivo »tresi žlii-o sladkorja, v mleko pa malo soli. K<» ohoji* savn*, zlij mleko jMir-asi v pivo. Ttepi tri jajea. .lmleui nekoliko ml.-ka iu zlij v juho. Vse je tn*hn dohro pri*mi*šati. Jl'HA S I'IVMM IX R/.KXI.M KItniOM Zn*ži iri rezine rženeuai kruha koeke. Dajte jih y kotel, v katerem je kvart iiiva in kvart vode. Pri.lenit.* Sft-pe«* soli. Sfriiee kuni ne in malo zmečka nejrn resna. Ta meša nim naj dobro uro vre. Utepi štiri jajc« v niši fimetmie ter jili vlij v vrelo juho. Vse skujcij je tn*ha dohro nuditi. I»1 V<» Z Ki>AST BKKK«>M Ako zlij.*š na jK*i'*t*n kos m»v.iiint* etiso piva. ho .lohilo meso izred«*u •»-kus. pa i tuli )iolivka Ih» holjša. PIVO S S1UOM V sktiilo daj nekoliko enmemhert ali lieilerkrauz sirji. prilij nekoliko piva in dohro zmešaj. Pri.leneš lahko tudi 'nekoliko sesekljane eehule ali oliv. Hui imajo radi tudi sesekljano zeleno kisli-ee Vsi« to je treba mešati, da *e pri-čne vhn-i in je mogoče namazati na kruh. Za to je najbolj primeren l»el ali ržen kruh. Moški ljubijo take aendrl-ee tako kot ljubijo ženske cvetlice. Poznam pa tudi nekatere žensk«*, ki jim prija ta jed. I>a se k temu uajltolj poda vrfek dobrega piva. je umevno samo po sebi. Naročite jih pri: knjigarni "glas naroda" 216 West 18th Street : : New York, N. Y. -ali ste & naročili slovensko-amerikanski koledar za 1935? - stane 50 centov. - naročite ga se danes ANDREJ IIOFEK ................................................... ">lh- BENEŠKA VEDEŽEVAlJiA .................................S.»c bel(;r \.iski isisek ............................................:c»t* ROBINZON ................................................................ 50e ROBINZON (Velika izdaja) ....................................Wlr BOŽIČNI DAROVI ....................................................&>«• BO.J IN Z.MAOA ................................................ 2lle ( \i:TIN\ BOBOGR.USK4 ...................................4> KRANJSKA i EBEIJC A (pesmi) ........................ 25c CVETKE (pntvijice za stare iu mlade)................3Hr ELIZABETA, lil i SIBIRSKEOA JETNIKA ........»Sr ERAN BARON TRENK ............................................35f RDEČA IN BELA VRTNIC A .................................:iOe MARKO SEN JANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75c REVOLl C IJA NA PORTUiALSKEM ............. »flr ERA DIAVOLO ........................................................5«c SI EŠKI INVALID ....................................................Sc ČAROVNICA S STARE* i A BRADA ....................25f DEVIC A ORLEANSKA ............................................."»Or DEDEK JE PRAVIL (privljire) ........................ l«r S ISTO IN SIESTO (povest oz Ahrurev) ............»Oc SVETA NOTBI RCiA ................................................3"»c STEZOSLEDEC ........................................................:«lr HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA .................. Ilir JANKO IX METKA (kartonske slike za otroke) Sfe KOREJSKA BRATA (f rt ire o misijonarjih v Koreji) ........................................................ KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30r KRVNA OS VET A (povest iz abruških >;ora) ..... KAJ SE JE MAKARI SANJALO ........................25( -MARON. krščanski defek iz Libanona ................"Jae MI'SOLI NO. ropar Kalabrije ................................4lk> MRTVI BOSTAČ ......................................................3.V MALI KI^\TEŽ (spisal Mark Twain) ................Tftr MLADIM SRCEM (par krasnih rrtir pisatelja Meška) ......................................................... NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40r SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30r TRI INDIJANSKE POVESTI ................................ TI KKI PRED IU NAJEM .................................... TISOČ IN KXA NOČ (s slikami; trda vri.) I. zv. $1.30; II. zv. $1.10; III. *v. $1-111 SKI PAJ $3.77» VOLK SPBKORNIK (spisal Franc Meško; s slikami) ...................................................... $1.00 ZADNJI DNEVI NESREČNECJA KRALJA ........fiOr ZL.1TOKOPI (povest Vi Alaske) ............................25e ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. tlel ............ 4Or II. del ..............40r NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50* PABERKI IZ KOŽA ................................................?5v PARIŠKI ZLATAR .................................................35r POŽIC;.\LEC ............................................................• ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ................................................... ."»Oc PRSTI BOŽJI ............................................................30r PRAPREČANOVE ZC.ODBE .................................:ii>c POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30« PIRIII (spisal Krištof Šmil) ................................30r PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO ..................... 4«r II. xv.................40r IJCDETIT HRASTAR. POZNAVA BOCiA (spisal Krištof Šmit) .................................3«e PRAŠKI JI DKK ......................................................23c ZBRANI SPISI ZA MIADINO (deset porrsti, spisal Engelbert tianel) ..............................50e PATRI A C povest iz irske zgodovine) ................... 30e POSLEDNJI MOHIKAXEC ...................................30c II OLA 8 NARODA t* HEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 20, 1935. THiS LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. SAMOSTANSKI I OVFf kj (ROMAN IZ 14. STOLETJA).aJVF ¥ Mj\j ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H, NA POMOČ POPLAVLJENCEM . m Ko sliši svoje ime, ga navda nova moej stisne pesti, kot bi liotel premagati bolečino, dvigne obraz proti njej in strese z glavo, kot bi liotel reči: — Saj me ne boli! Zopet gresta dalje, korak za* korakom. Konečno dospeta do koče; le s težavo se posreči Gitli spraviti Hajmota do ležišča; spusti ga na volčjo kožo ter potisne blazino pod njegovo glavo. Nato pa sama omahne vsled izmučenja, poloti se je omotica in težko dihajoč, tresoč se po rokah in nogah, sedi nekaj časa z zmedenimi mislimi na klopi. Ko se razvedri, opazi, da se je Hajmo zopet onesvestil. Skoči k njemu; ko začuti lahko dihanje in lahni, toda redni utrip njegovega srca, je bila zopet potolažena. Vstane ter se z obema rokama prime za glavo: kaj je morala, kaj je mogla storiti? Tukaj, v tej samoti, prepuščena sama sebi? Toda ne vzdihuje in se ne pritožuje. Najprej premišlja, nato pa gre na delo, z veliko naglico, pa vendar mirno in premišljeno. Ni še razumela cele teže resnosti, ki je ležala na njenih ramah. Toda iz otroka je postala žena, ki sicer še ni slišala in razumela tako naglo zbu-jenega jezika svojega srca, toda je bila poslušna svojemu prisilnemu jxjvelju, kot v zraku majajoči se lisi sili viharja. .Junaško in zmage vesela se bori za smrtno ranjenega, zapuščenega nio'rt, ne da bi vedela, da se j«* borila za največjo dragocenost svojega življenja, za življenje svojega — ljubljenca. Kar je (Jitli občutila, se je skrivalo pred njo v otroški misli: da mora z dušo iu telesom služiti temu možu in da se mora na njem {»»koriti za to. kar je na njem zakrivila morilska roka njenega brata. Pri revščini svojega življenja, katerega je bila deležna jwd Bolarjevo streho, se je Gitli £e kot otrok naučila ogniti se marsikateremu zlu z lastno roko, brez tuje pomoči. In to ji je sedaj prišlo prav. Pri gledanju po sobi je našla vse potrebno: kresilni kamen iu suhi mah, osoljeno meso, ki bo dalo močno juho, jelenovo mast za mazilo za rane ter platno za obvezo. Platna je bilo sicer malo, toda takoj si je pomagala; bele, nagubane rokave svoje srajce strga z ramen. Naglo in spretno ji gre vse, karkoli dela, izpod njenih majhnih, hitrih rok. In pri vsem, karkoli dela, poleti njen pogled tja k tihemu možu. Skozi vrata in okno sije solnce in di-,šeče prihaja gorski pomladanski zrak v majhno sobo, v kateri je bila usoda dveh ljudi na tehtnici. Gitli je zanetila ogenj ter je pristavila skrbno oprano meso. Sedaj steče na prosto, da zopet izkoplje svežo korenino ju da nabere smolo na smrekah, ki so stale okoli koče. Na ognju raztaja nekoliko smole, jo zmeša z raztopljeno jelenovo mastjo ter postavi izgotovljeno mazilo na hladni prostor, da se ohladi. V loncu že vre juha. O, da bi saj že bilo poletje, si misli Gitli; poznala je vsa zdravilna iu močna planinska zeljišča. Kako lepo dišečo juho bi mogla skuhati.. Toda na planinskih lehali še ni poganjalo nobeno zel j išče in ni cvetela nobena cvetlica. Se srče, si misli, da je ljubi Bog ustvaril sneženke. Prinese svežo vodo ter v ponvi zbere ves sneg, ki ga je našla po kotih med skalami okoli koče. In sedaj se mora zgoditi, kar je bilo za njo najtežje: s tresočimi rokami, plaha in potrta prične delo. V miznici je našla nož. Ž njim odreže na mestuL kjer je imel Hajmo rano, rokav od njegovega jopiča ter razpara na rami šiv do vratu. Strese se, ko zafcleda odkrito rano, ki je zijala s krvavimi robovi kot usta z rdečimi ustnicami. Krvavenje se je ustavilo, toda okoli rane se razteza široka, pekoča oteklina. Gitli z rokami zakrije obraz; naglo zopet najde v bolečini in muki izgubljeni i>oguin. Oi>ere rano, hladi s snegom kipe-čo oteklino ter vedno obnavlja skopneli sneg, dokler ne prične rdeča koža bledeti in oteklina vpadati. Na platneno cunjo namaže mazilo, ga položi na rano ter rob pritrdi s smolo. Sedaj je bilo storjeno. — O, Bog! — vzdihne iz olajšanega srca ter se skloni nad Hajmota. Ne da bi se ganil, je pustil, da je storila ž njim, kar je hotela. Njegova omotica, ne da bi se iz nje prebudil, se je izpremenila v globok spanec onemoglosti. Da bi od njega preganjala zle duhove, ki imajo moč nad spečim človekom, ga prekriža na čelu in prsih, splete iz bilke, ki jo je potegnila iz ležišča podobo "more" in jo položi pri vzglavju na tla poleg postelje. Nato pa zopet hiti k ognjišču. Juha je močna in lepo diši; meso zreže na majhne kose ter ga na čisti kameniti plošči s kamnom zdrgne v kašo, ki .lo pomeša v juho. Nato še pridene kapljo korenine sneženke —- po tem srce bolj živo bije in kri se pretaka živahnejše — in juha je bila gotova. V eni roki leseno žlico, v drugi pa krožnik julie, sede na rob* postelje. — Hajmo! Hajmo se ne gane. Skloni se k njegovim ušesom. — Hajmo! — Tedaj pa se stegne z globokim vzdihom, in odpre oči. Gitl\ mu smeje prikima. — Poglej, kaj sem ti skuhala! O^ to je dobro. — Kot bi imela otroka pred seboj, dene žlico k svojim ustnicam kot bi hotela pokušati. — A-a-h! To je dobro! Ali hočeš jesti? Hajmo se skuša dvigniti, toda brez moči mu glava omahne na blazino. — Samo ostani, samo ne muči se, bo že slo! — Stopi bližje, mu drži žlico pred usta in ko Hajmo vzame in s težavo požre, mu Gitli prigovarja, kakor je sto in stokrat govorila svoji mali, sladki Mimici. Otrok skrbi ji je bil te dni vzet, in dobila je drugega o-troka skrtri. Ko rtra podaja žlico za žlico, opazi, da je tudi v njej gorela lakota. Od preteklega večera ni imela niti enega grižljaja v ustih. V omari je bil hlebec črnega kruha — dovolj dober je'bil za njo. Vse drugo je morala ohraniti za Hajmota. Zapustiti ga ni smela in mogoče bo poteklo še mnogo dni, ipredno bo prišel kak človek do koče. iifiiimiHim mns SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BTJREAV 11« WMt lit* STREET NEW IOKK, N. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE X£ V dolnjem teku je reka Mississippi tako narasti a, da je moralo 2~>.0()O oseb pobegniti na višje ležeče kraje. Na sliki vidite, kako v mestu Marks, Miss., razlagajo s trucka čolne, ki bodo služili poplavljeticem za prevoz. IZUMI BREZ KORISTI l sodita arfohiobilska vožnja. Pred časom so poročali li-1 >\\, da je fiziku Burrouglisu' usjielo izumiti »uparat, ki kaže s posebnimi nihaji ležišča pe-' troleja v zemlji. Dotlej znanost ni poznala nobene metode, po kateri bi lahko zanesljivo odkrivala kakšne naravne zaklade v zemlji. Strokovnjaki so lahko domnevali, da so na gotovih mestih bogate zaloge "tekočega zlata" pod zemeljskimi plastmi, toda domneve je bilo treba vedno preizkusiti z dolgotrajnimi in I belo. Tedaj je nenadoma zb!-j znel, večletni duševni napo 14. so mu omračili um in ga spravili v blaznico. V njej je umrl pred nekoliko meseci, ne da bi \ reblu imola cela vrsta fc ta ne-tu tli do 100,000 dolarjev. Lahko si mislimo, kakšno pozornost je zbudil Borroughsov izum v vrstah petrolejskih inagnatov, posebno ko se je z nekoliko poskusi izkazalo, da je res zanesljiv. Družbe so mu ga hotele odkupiti za bajne vsote. Povabili so ga, da bi prišel iz Sail Francisco v Los Angeles sklenit končno pogodbo. Borrough se je res odpeljal v Los Angeles, kjer je hotel izvršiti tudi formalnosti izuma. Tedaj >e je avtomobilu, v katerem se je peljal, primerila katastrofalna nezgoda. Izumitelja je ubilo na mestu, a-parat je posal nerazrešljiva zmešnjava razbitih delov* Zaman so skušali iz njegovih o-stankov in izumiteljevih skopih zapiskov, ki so jih našli v njegovi sobi, odkriti njegovo skrivnost. strokovnjakov priliko opazovati ta stroj v obratovanju in sc prepričati, da ne gre za nobeno samoprevaro ali goljuli-jo. Pozvali so ga, naj bi prevajal svoj epolialni izum pred NAPOVEDOVANJE VREMENA Dočim meteorološka odklanja napovedovanje darjem, slonečim na teoriji, da nastopi skozi sto let na dan in noč vedno enako vreme, o čemer pa moramo dvomiti, kajti izključeno je, da bi se narava ravnala vedno po strogo odmerjenem času, kakor so si ga izmislili ljudje. Ni izključe no, da je stoletni koledar zmota, trgovsko vnovčenje same po sebi zdrave misli. Prvotni ! rokopis ni bil nič drugega, ne-g-> beležke učenega opata, ki ni imel drugega namena, kakor preskrbeti si s točnim o-pazovanjem vremena in pri rodnih pojavov podatke, s pomočjo katerih bi ugotovil zakone vremena. Te beležke, ki niso bile namenjene javnosti, so prišle pozneje v roke veriž-nikov, ki so jih proglasili za stoletni koledar in jih izrabili za napovedovanje vremena, potem ko so jim bili vzeli njihovo originalnost in jih prilagodili svojim potrebam. Tudi temu stoletnemu prorokovanju \ maju silne snežne meteže, zato pa v juliju strašno vročino. Vrednost teh vremenskih napovedi je pa seveda problematična, ker sloni večinoma na najrazličnejših domnevali In ugibanjih. Kakor vse v naravi, ima tudi vreme svoje zakone. Toda pri veliki različnosti pojavov v vremenu je tudi . . , , pri vsem prizadevanju vede večjim krogom učenjakov v » 4 * 4 ....u. , zelo težko ugotoviti te zakone, najti njihovo pravo sled. Iz- vc»l \ vre mena za'daljšo dobo in priznava, da niti za nekaj dni ne moremo povsem zanesljivo napovedati vremena. kroži j o j ne smemo pripisovati poseb-ined ljudstvom vremenske na- | nega pomena, povedi za cele mesece ali celo j Kaj pa živali.* Ali nam res xi, cela leta .Navadno se ogla-j-napovedujejo vreme/ od-si po novem letu največ vre riete ptice selivke prezgodaj, nien.-kili pro rokov, ki znajo po-j pravijo ljudje, da bo ostra zi ved at i, kakšno bo vreme vse j lua. Ali si pa ncmorenio tega leto. (V bi hoteli verjeti tem i pojava razlagati i leni, tla so prorokom, bi doživeli letos še L-e mladi ptiči v toplem poletju dovolj razvili iu utrdili, da so sposobni za dolgo pot, dočim Izumitelj r blazvici. Nekaj podobnega se je zgodilo istotako v Ame r i k i Jamesu Steplieusu, izumitelju kovine, ki bi pomenila ogromen prevrat za vso kovinsko industrijo. Stephens je zbudil pred leti ogromno senzacijo z izjavo, da je izumil kovino "novo železo" (ferronovo), ki Parizu.Renault se je takoj odzval temu vabilu in je v prostorih akademije montiral svojo napravo. Zadnji dan pred odločilnimi poskusi je šel še enkrat pregledal aparaturo, da li deluje brezhibno. Nekoliko minut pozneje so zaslišali iz tega prostora močan pok, takoj nato so se dim in plameni pokazali skozi okna in vrata. Pozneje so našli Re-naultovo truplo in trupli obeh njegovih pomočnikov popolnoma zoglenela, vsa naprava je bila komaj kup raztaljene kovine. Nikoli niso mogli dognati, kako je prišlo do eksplozije in na kakšen način je Rena utov stroj deloval. /tazst reli v o '1 /." razo n' \ Zadnji primer iz najnovejšega časa: Angleški učenjak Bernard Filler je izumil ' kra-zon", tako strahovito razstrelivo, da je izredno majhna količina te snovi zadostovala za izvrtanje tolišne luknje v zem-je trda kakor jeklo, a trikrat j lio, da bi bilo v njej dovolj lažja in polovico cenejša od j prostora za večnadstropno hi-lega. Amerika je bila navduŠe-1 šo. Ta poskus je napravil Fill-na, velike železniške družbe so i ier pred zastopniki angleške, hotele naročiti za poskušnjo j vlade, ki si je hotela novo raz " tisoče ton novega materiala za j strelivo, seveda takoj rezervi-tirnice. Stephens pa je v eni j rati. A še preden je prišlo do največjih ameriških jeklar, ki j pogodbe, so listi sporočili, da mu je dala na raizpolago svoje i je Fillerjev laboratorij zletel naprave in bogate finančne vi- v zrak in da je tudi izumitelj re, pripravljal vse potrebno, sam z vsemi svojimi zapiski da bi pričela produkcijo na de- postal žrtev katastrofe. //"?. :7 f\ 'i--- 21. februarja: Salurnia v Trat 22. februarja: Euro|ia v Bremen Olympic v Cherbourg 23. februarja: Champlaln v Havre 27. februarja- Manhattan v Havre K"x - v Genoa 1 marca: v Cflilmurjj 6. marca: A l.-rt Itidlin v Hamburg I'rexiilerit llarilins v Havre 8. marca: I !•■!•'nparia v Clierboure Bremen v Bremen V.esterland v Havre 9. marca: P.tris v Havre K'»lua v Genoa 13 marca : 1 »->j(s< hiaml Waslunjf t'l v Havre Majestic v Cherbourg Pari« v Havre Stuttgart v Hamburg Itex v Genoa 23- marca: lie Ue France v Havre 27. marca: New York v Hamburg :'aturnia v T rut Mer.ii.ijttau v Havre marca: Rerenearia v Cherbourg i ■ i ■ ... , Bremen v Bremen Ji, ki prorokujejo vreme? La- 30. marca: stovke napovedujejo bližajočo se nevihto, če letajo v vročem poletju nizko nad zemljo. Enako nam pa napovedujejo nevihto tudi meteorološki instrumenti. Toda to je kratka napoved, ki jo opazi tudi človek. Nervozni ljudje liavalno tudi čutijo bližajočo se nevihto s tem, cla jih boli glava, tla jim postane slabo itd. Končno pj poglejmo še ljudi, ki jih mut revmatizem, pa bomo videli, da tudi oni na svoj način čutijo .vnaprej izpremembo vremena. Pred nevihto pa niso samo lastovke, ki jo čutijo, temveč postanejo nemirne skoraj vse živali. Naj bodo že pojavi pri ljudeh ali živalih kakršnikoli, Vestna temeljna pravila so nam sicer že znana, toda to ne zadostuje, da bi lahko popolnoma pojasnili eno največjih skrivnosti narave. Kmetje imajo že od nekdaj svoja pravila za napovedovanje vremena. Razen tega je treba omeniti znani stoletni koledar in razne živali, ki jih smatra ljudstvo za vremenske pro-roke. Toda vse to priznava moderna veda samo kot zgodovinsko zajpuščino, kajti nje se cirži patina ustnega izročila skozi stoletja in torej ne more \eljati za povsem zanesljivo, j vedno gre za napoved vreme Tako je tudi s stoletnim kole- iia le za zelo kratko dobo. OR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA ; j Angleško-slovenskc Berilo ENGLISH SLOVENE READER STANE SAMO $2 Naročit« q<% pr» — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STRE EV knjigarna "glas naroda' 216 WEST 18th STREET (Dalje prihodnjič.) NEW YORK. N. Y, SPISI NABOŽNE VSEBINE BOŽJA POT MATERE BOŽJE 31 strani. Cena .......................... .26 FABIOLA. Cerkev v katakombah. 222 str. Cena .45 DUHOVNI BOJ. 384 strani. Cena ............ J0Q MESIJA. 160 strani. Cena .................... .50 SLOVENSKO-AMERIKANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA j 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company j 216 West 18th Street New York, N. Y.