Ljubljana, torek, 26. novembra 1957 LETO XXIII. Stev. 278 (ZDAJ A (M riSKA Časopisno založniško PODJETJE »LJUDSKA PRAVICA* DIREKTOR PODJETJA LEV MODIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC Ust izhaja vsak dan razen Detka - Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL, ZORU21 TE SEl I 1957 AR m GUilCUkcu PRAVICA •ljudska »«»»!(.*> USTANOVLJENA L OKTOBRA UM a MED NABOUNOOSVO-aODILNO BORBO JE (ZNA-JALA KOT I i-DNEVNIK Iti TEDNIK • OO OSVOBODITVI OO L JULIJA UU KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD L JUNIJA UU IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI t »BORBO* Gradnja pristanišč in cestni promet v obravnavanju odbora za gospodarstvo Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine 'Beograd, 25. nov. (Tanjug). — Odbor za gospodarstvo Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine je sprejel danes v podrobnostih osnutek družbenega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije od 1957 do 1961. V obravnavanju osnutka so prevladovala vprašanja prometa in trgovine. meznih objektov cestnega pro- . . ,______ meta smotrna. Poslanec Moja Le- ®®*tavit:i generalni načrt o gra- kovic je rekel, da razvoj gospo-Uvi železniških prog. Vprašanja darstva terja ureditev vprašanja graditve pomorskih pristanišč prometa in da bi morali v tem ney bi bilo treba obravnavati v oziru prenesti težišče na najvaž-Dačrtu enotno, marveč bi morali nejša gospodarska področja. Po-natanko določiti, kaj je treba dobne probleme so poudarili tudi ®>oriti‘v tej smeri. Krstuloviču so drugi poslanci in zahtevali odgo- . Ljudski poslanec Vitko Krstu-ooič je poudaril, da bi bilo treba > Znanstveno in tehnično sodelovanje s Kitajsko Peking, 25. nov. (Tanjug). — Danes je odpotovala v Jugosla-I vijo kitajska delegacija, ki bo so-| delovala na rednem letnem zase-i danju jugoslovansko-kitajske ko-I misije za znanstveno in tehnično | žila to s potrebo po 100.000 novih sodelovanje. Delegacijo vodi po-i telefonskih aparatih, vtem ko močnik ministra za elektrogospo- 'predvddeva plan v obdobju do darstvo in predstavnik Kitajske 1961. leta 82.000 novih telefonskih v komisiji Sen Hung. . aparatov i Pred odhodom delegacije so v Tudi razvoju trgovine so po- Pekingu podpisali dokument o svetili v razpravi veliko pozor- pogojih za realizacijo znanstvenost. Poslanec Dušan Calič je nega in tehničnega sodelovanja predlagal, naj bi prišlo vpraša- med Kitajsko in Jugoslavijo, nje trgovine na dnevni red Zvez- Podpisala sta ga Sen Hung in ne ljudske skupščine, kakor je svetnik jugoslovanskega velepo- prišlo vprašanje kmetijstva, in- slaništva v Pekingu Krunič. dustrije ter osebne in splošne po-j . trošnje. Njegov predlog je pod-1 UGlfigOCljfl HUSIH Praga, 25. nov. (Tanjug). — V . -0^1 vriuu, im inr iiavi i u rti- jih >uraMVUjv, it: un<» ire- *. t , • j *i n I barsko pristanih z zmoc- ba predvideti graditev jadranske je poudari , > festjo 600.(p ton in pristanišče ceste. Predstavnik ZIS Milentije ^liKktfr nekatera Pra8rf Je danes prispela delega- r oče z zmogljivostjo 750.000 ton Popovič je v odgovoru poudaril, ™ m Hh zdni ob- c|Ja Zveze študentov Jugoslavije blaga. Splitsko, reško in šibeni- da bo z zgraditvijo jadranske ce- d™*a J FaSa"Ja: “ J™*®«,“fc pod vodstvom podpredsednika go pristanišče bo razširjeno, na ste ugodno urejeno vprašanje pr^favnik ZlAlilen- Pcra Ivačeviča. Delegacija bo Kek' na bodo obnovili T.jubljan- obalnega prometa ti?e PmK>vič ie odgovoril da so ostala v CSR deset dni ter bo sko obalo Vsa pristanišča bodo Odbor m sprejel predloga Ge- ‘'J« ,‘ic^ vnrašanfn v trgovini Potovala tudi v Bratislavo in dobila sodobno mehanizacijo. neralne direkcije PIT o poveča- , \pras.inja^ g i n<;trnvn . V debati so načeli tudi vpra-, nju sredstev za telefonske cen- posledica i ebkega IK>™ g podnje, ali je zgraditev pom-‘trate. Direkcija PTT je obrazlo- v t^govTni nezadostno razvita. Sistem povezanosti proizvajalcev, trgovinskega omrežja in potrošnikov ne ustreza potrebam gospodarstva in treba bi ga bilo razširiti in izpopolniti. Vsi člani odbora so se strinjali s predlogom poslanca Caliča, naj Zvezni izvršni svet prouči vse področje trgovine, da bi morda! prišlo tudi to vprašairje na dnevni red Zvezne ljudske skupščine. Odbor je v načelu in v podrobnostih sprejel osnutek zakona o Pariz, 25. nov (Tanjug). Danes finansiranju izgradnje prekopa popoldne so se začeli v Parizu Donava—Tisa—Donava in zako- francosko-britanski politični razna o finansiranju melioracijskih govori, in sicer nekoliko pozneje, VČERAJ V ZVEZNI LJUDSKI SKUPŠČINI Beograd, 25. nov. (Tanjug) — Odbora za gospodarstvo Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine sta danes popoldne v celoti izglasovala osnutek družbenega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije od 1957. do 1961. leta. Odbora sta prav tako na današnjih sejah sprejela v posameznostih tudi osnutek zakona o finansiranju gradnje prekopa Donava—Tisa—Donava in melioracijskih delih v LR Makedoniji. Odbor za socialno politiko in ljudsko zdravje Zveznega sveta ter odbor za vprašanja dela in socialno zavarovanje Zbora proizvajalcev sta nadaljevala obravnavanje zakonskega osnutka o delovnih odnosih. Popoldne se je sestal tudi odbor za organizacijo oblasti in upravo Zveznega sveta, ki je obravnaval nekatere člene osnutka zakona o javnih uslužbencih. V zadnjem času je bilo v splitski ladjedelnici več svečanosti, ko so splovili v morje in Izročili prometu nove ladje za domače trgovinsko ladjevje in tuje družbe. Ena izmed teh novih ladij je tndi tramper »Nikola Tesla« z nosilnostjo 10.500 ton (na sliki), ki so ga dogradili te dni. To je drugi prekooceanski tramper, ki so ga v celoti zgradili v moderni splitski ladjedelnici MACMILLAN V PARIZU Ali bodo izgladili trenja med sosedama ob Rokavskem prelivu? iz ODBORA ZA GOSPODARSTVO ZBORA PROIZVAJALCEV Živahna razprava o trgovini Kako bi ji pomagali, da bi se konsolidirala del v Makedoniji. Moskovske napovedi Moskva, 25. nov. (Tanjug). Kriza v odnosih med Francijo in njenimi britansko-ameriškimi zavezniki razkriva po mnenju tukajšnjih opazovalcev globoka nasprotja med glavnimi partnerji Atlantske zveze. Tu sodijo, da ne na da- našnjem sestanku britanskih in ime^ danes popoldne, francoskih državnikov v Pariuz V Parizu so poskrbeli za po-ne na decembrskem zasedanju sebne policijske ukrepe, da bi Atlantske zveze ne bodo mogli iz- Britanci za opustitev sovražnosti v Alžiriji — Njih pomisleki o »Mali Evropi« in načrti o reorganizaciji Atlantske zveze v škodo francoskemu prestižu preprečili protibritanske demon- nistra Selwyna Lloyda pred nju-stiraoije, ki so jih napovedale nim odhodom iz Londona pa sta skrajne desničarske organizacije, prepričali francoske predstav-Poslopje britanskega veleposla* nike, da »izmenjava misli o všeh ništva, kjer se je Macmillan na- perečih vprašanjih« ne bo pote-stanil, ter predsedstvo vlade, kjer kala povsem gladko, Selwyn se pogajajo, stražijo močni od- Lloyd je namreč zanikal govo-delki policije. | rice, da bi rada Velika Britanija »2aIostno bi bilo, če bi se na-i »zamenjala Francijo v Severni dal je vali nesporazumi med obe- | Afriki«, ministrski predsednik ma deželama,« je izjavil Mac- Macmillan pa je izjavil, da »ter-millan novinarjem malo pozneje jajo koristi Atlantske zveze ta-pred britanskim veleposlaništvom hojšnjo opustitev sovražnosti v in poudaril pripravljenost Velike Alžiriji«. ,' Britanije, da ohrani prijateljske I Za ministrskega predsednika stike s Francijo. | Gaillarda je naj večjega pomena, , brijte,. -■.Mnl.* SjaTS. IST JSSiSS ga predsednika ter zunanjega mi- >Ma]e Evropef Francoski pred- kot je bilo napovedano, to pa zaradi goste megle na pariških letališčih, ki je preprečila, da bi letalo s predsednikom britanske vlade Haroldom Macmillanom ob napovedanem času pristalo na Orlyju. Macmillan je po prihodu izjavil, da se bo z GaiHardom odkrito pomenil o perečih vprašanjih, ki zadevajo obe deželi. Prvi sestanek z GaiHardom je gladiti trenj, ki so prišla jasno do izraza ob dobavah orožja Tuniziji. Radio Moskva je nocoj v svoji Beograd, 25. nov. (Tanjug). | Poverjenik ZIS je potrdil _ _____________ Odbor za gospodarstvo Zbora mnenje članov odbora za gospo- ' oddaji poudaril, da pomenijo for-proizvajalccv Zvezne ljudske darstvo Zbora proizvajalcev, češ sirani sestanki med predstavniki skupščine je danes zaključil da v trgovini niti približno še zahodnih dežel dejansko priprave obravnavanje osnutka gospo- nismo storili vsega, kar bi bilo na decembrski sestanek Atlantske darskega plana Jugoslavije v treba in kar bi bilo za to gospo- j zveze. Toda trenja v zvezi s Tuni-Podrobnostih. darsko panogo normalno. Trgo- | zijo so samo eno izmed številnih Vtem ko je brez slehernih pri- vina je opremljena kakor pred neurejenih vprašanj zahodnega PROTI VOJNI V ALŽIRIJI P°mb sprejel poglavja, v katerih vojno, čeprav so nastale v naši Is začrtana politika federacije v družbi velike spremembe, poseb-Prihodnjem obdobju glede kra- no v mestih in industrijskih sre-jevnega razvoja, kakor tudi po- diščih. Poverjenik ZIS je zlasti elavja o delovni storilnosti in poudaril, da nam je potrebna j-aPoslcnosti, se je razvila v de- veletrgovina, in sicer ne po šte-bati o poglavju 16 — o trgovini vilu ljudi in prodajaln, marveč 2elo živahna razprava. Ljudski po opremi, da bi zagotovila ren-P°slanci Ante Bnjanič, Nenad tabilnejši blagovni promet. Teh •mkšič in Petar Mladenovič so za- razmer pa ne bo moč zboljšati htevali širšo državno kontrolo v samo s povečanjem investicij v Poslovanju trgovinskih podjetij trgovino. Komune se premalo n Prodajaln. Vztrajali so zlasti zanimajo za materialno zboljša-°a zahtevi, naj bi uredili vpraša- nje stanja v trgovini. aJe odgovornosti za zvišanje cen _________________________________________ Krbetijskih pridelkov. »Vseeno, kdo bo odgovoren za Psrašfanje cen — trgovina ali za-rfužni sektor,« je rekel poslanec Mladenovič, »toda nekdo mora °ugovarjati za to skupnosti." .. Vprašanja družbenega upravljanja v trgovini niso načeli v Trgovinska pogajanja med Bonnom in Varšavo bloka. Ta trenja so po mnenju moskovskega radia pregloboka, da bi jih bilo moč čez noč odpraviti. Vzporeditev gledišč ameriške vlade in njenega najbližjega sodelavca v Atlantski zvezi Washington, 25. nov. (AFP). Zunanji minister Dulles je včeraj popoldne nadaljeval razgovore z zanodnonemškim zunanjim ministrom von Brentanom o vprašanjih, o katerih bodo govorili na decembrskem zasedanju Atlantske zveze v Parizu. Predstavnik zunanjega ministrstva je potem izjavil novinarjem, da so vprašanja, ki sta jih proučila oba ministra, še v pripravljalni fazi. Brentano pa je na sestanku z novinarji dejal, da ni prišel v Washington zato, da bi sprejeli kake važne sklepe, marveč da bi Varšava, 25. nov. (Radio Varšava). — V Varšavo je danes prispela zahodnonemška trgovin- *err> ‘ domu” danes‘ p^Tč. ‘Lani" ga sk? dejegac*ja’ kl se b° » P0«: le znova sprožil ljudski poslanec akifL??SP?da”kln?1 P^stavnik £nte Bojanič. Danes se je zavze- ° ‘^°VQlns,k‘ flen^avj; za iskanje načina, kako bi dežeIama ? ^Kovini pomagali, da bi se kon-' prihodniem letu-“Gidirala, kajti predvidene inve-ticijo za boljšo opremljenost ^Sovine niso zadostno poroštvo, j OBRAVNAVANJE OSNUTKA ZAKONA O DELOVNIH ODNOSIH ba se bodo razmere zlasti v trgo-m* s kmetijskimi pridelki boljšale. Zato so ponovno zahte-o Glavne zadružne zveze poslali bržavnemu sekretariatu za blagovni promet, da bi izdal ustrezne Predpise o prometu s kmetijskimi Pridelki. Poverjenik ZIS je rekel, “a ta predlog zdaj proučujejp in a lahko pričakujemo, da bo to prašanje v kratkem urejeno. VREMENSKA NAPOVED za torek, 26. novembra 1957 Zmerno oblačno. Temperature ponoči ~3 ln 0. v Primorju okoli 6. naj-8 „\e-£np,vne a2 8l v kraJth z meglo do stavniki so namreč prepričani, da jim bosta Macmillan in Lloyd postregla vsaj z zadovoljivimi izjavami o alžirskem vprašanju, so- Parlz, 25. nov. (Tanjug). -! Alžiriji je povzročila že hude ^roi^tiSm^Sl Generalna konfederacija dela je posledice v gospodarstvu in res- J p katere P se zavzema]e danes podprla pobudo Tunizije in no znižala življenjski standard ’francoske vlade v zadniih le- Maroka za miroljubno ureditev delavcev. Delavci morajo zdaj z ... , • , . alžirskega spora ter je pozvala vso pravico zaostriti zahteve po L j • ■ 1 1 vse francoske delavce, naj z miroljubni ureditvi alžirskega G]ede nove_a Droerama re_ demonstracijami vprašanja. Možnosti za pogajanja izacije /llaPntsie zveze) 0 prisilijo viado da se bo začeia, so se zlast^večaiespričo maro- ka*erem J se Macmillan ’ in pogajati z Alžirom*. »Vojna v ške in tuniške ponudbe za posre- predsednik Eisenhower sporazu- dovanje," poudarja Konfederacija me]a prejgnj; mesec v \Vashing- hm IS ea danes tonu, izražajo francoski predstav-objavil -Humanitč". niki vpl|ke |K>tnMIeke te'T pri tem Na poziv Generalne konfede- opozarjajo na to, da mora »soli-racije dela in KP Francije so darnost Atlantske zveze priti do francoski delavci v zadnjem me- izraza predvsem v podpori secu dvakrat prekinili delo ter na atlantskih dežel francoskim pri-številnih zborovanjih izrazili zadevanjem v Afriki«. Razen tega svoje zahteve, da je treba ustaviti bo sleherna misel o »razdelitvi vojno v Alžiriji. V Generalno vlog«, ki bi potisnila Francijo v konfederacijo je vključenih nad vrsto »malih evropskih zavezni-60 % sindikalno organiziranih de- kov«, naletela na oster odpor mi- izmenjali misli, kar bi omogočilo uspešnejše razgovore na zasedanju Sveta Atlantske zveze. Ugotovili smo, je dejal, da imamo enaka gledišča glede vprašanja, ki zadevajo obe deželi. Poudaril je tudi, da odhaja »pet v Rim zelo zadovoljen, ker se je okrepilo medsebojno razumevanje /DA in Zahodne Nemčije. Brentano je sinoči odpotoval iz Washingtona. V Rimu se bo spet pridružil zahodnonemškemu predsedniku Heussu, ki je zdaj na uradnem obisku v Vatikanu. Na newyorškem letališču se je sestal še s francoskim zunanjim ministrom Pineaujem in govoril z njim pol ure. Navzoča sta bila tudi francoski in zahodnonemški veleposlanik v Washingtonu Alp-hand in Krekeler. Veleposlanik Krekelor je potem izjavil, da je bila to »prijateljska izmenjava misli v pravem trenutku«. Več pa ni hotel povedati. Stiki z Madžarsko Določbe o delovni disciplini na seji odbora za socialno politiko in ljudsko zdravje Zveznega sveta Beograd, 25. nov. (Tanjug). • no, je predvsem stvar delovnega Na dnevnem redu današnje seje kolektiva oziroma organov uprav- odbora za socialno politiko in 11 jan ja Zakon predvideva, da lahr Budimpešta. 25. nov. (Tanjug), .rekel tudi Bevan, ko se je vračal I MVtementarne"TOH^“rarolMne ljudsko zdravjc Zveznega sveta ( ko delavski svet s pravilniki o de- V Budimpešto je nocoj prispela iz Amerike, kjer se je mudil me- preden poteče vladi štiriletni Zvezne ljudske skupščine so lovnih odnosih samostojno uredi jugoslovanska delegacija, ki se bo sec dni in kjer Je predaval in se mandat. K. Timotljevič bile določbe o delovni disciplini delovno disciplino in odgovornost pogajala z madžarsko vlado za posvetoval z uglednimi ameriški- In odgovornosti delavcev na de- delavcev. Osnutek zakona prinaša konvencijo o zaščiti rastlin V de- mi politiki. lu, vsebovane v osnutku zako- skupni disciplinski režim za vse legaciji je 5 članov, vodi pa jo di- | Vladni »Daily Telegraph« danes na o delovnih odnosih | delavce in uslužbence gospodar-, rektor Zvezne direkcije za zaščito zanika vesti, da bi nameravala vla- Splošna značilnost teh določb sluh organizacij, družbena skup-1 rastlin Srboljub Todorovič. Ma- da razpisati nove volitve. Časnik lavcev. Inistrskega predsednika Gaillarda. Že volitve na pomlad v Veliki Britaniji? (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) London, 25. nov. Macmillan je bega incidenta. Vodji opozicije odpotoval v Pariz samo za en dan. Gaitskellu Je predsednik vlade na Zato je zelo zanimivo, da Je tisk neko interpelacijo osorno odgovo-prav današnji dan, ko je predsed- ril: »Samo vi lahko zastavite tako nik vlade odsoten, izbral član- neumno vprašanje." Gaitskell pa ke, ki obravnavajo vprašanje, ka- mu je odgovoril: »Spet ste neolika-ko dolgo bo Macmillanova vlada ni, kakor običajno«. Iz te nena-Še na krmilu in kdaj bodo razpi- vadne in v bistvu nepomembne sane nove volitve. Laburisti seveda malenkosti pa so politični opazo-napovedujejo, da bo konservativ- valci brž povzeli sklep, da so Mac-na vlada prej ali slej padla in zato millanu popustili živci in da je v bo bržčas prisiljena, da se pred po- tem vzrok nezdravih razmer v tekom normalnega štiriletnega vladni konservativni stranki. Na-mandata obrne na volitve. Morda . posled iz tega sklepajo, da bodo že pomladi. Takšno mnenje je iz- spričo Macmillanove nervoznosti Nad zahodno m srednjo Evropo ter no disciplino ter dlscipunsKO in “»iKanom se zadržuje področje viso- materialno odgovornost delavcev, doteka^ntf^ PddsKa. V višinah pa skrb za delovno disciplino in uve-,n'£>Uk° toplejši ™rak,°w ^ovzroč*1 ot^ 'Javljanje disciplinskih ukrepov laenost. * p vzroc* proti delavcem, ki kršijo discipli Maroški sultan v Washingtonu Washington, 25. nov. (Reuter). V Washington je danes prispel SvoTnStnerPSedSben"Soe iT" "^"^^0^^^ bo'Sl v roštw za ob 1 ekt?vnos^ Vn z^konT J° °tbi!kala tudi nekatare sko navaja razl°Se za in proti. , ZDA tri dni. Prispel je s poseb- - objektivnost in zakoni- madžarske inštitute za zaščito i V začetku prejšnjega tedna je nim letalom predsednika Eisen- i prišlo v Spodnjem domu do nelju- I howerja. «JmCeS,aZ3utral *'**** «» je, da čim popolneje urejajo delov-1 nost pa% svojimi" femeljitimiTn d/areko d^acijo ' bo v^il X UMnTp^trab^^Poh^nf ^ Nad zahodno ln sradnio Rvrono .or no disciplino ter disciplinsko in okvirnimi normami določa objek-' mestnik ministra za kmetijstvo Tudi »Manchester Guardian« da- tost v disciplinskem postopku. I rastlin. D\1V\IK Proslava Dneva republike se jc začela v jugovzhodni Srbiji s svečanimi akademijami in predavanji v podjetjih, šolah in organizacijah Socialistične zveze. Številne družbene in politične organizacije v Nišu, Leskovcu in Zaječaru so priredile' te dni tovariške večere s programi, posvečenimi 29. novembru. Ob Dnevu republike bodo v vseh centrih svečane akademije, v gledališčih pa bo 29. in 30. novembra vrsta premier. Ladjedelnica «-3. maj« bo zgradila prihodnje leto več ladij s skupno nosilnostjo 93.000 ton za domače in tuje naročnike. V glavnem bodo gradili velike ladje po 10.000 ton nosilnosti ter ve& manjših ladij. Tako bo dejavnost tega podjetja prihodnje leto doslej največja, saj bodo začeli graditi tudi več ladij, ki bodo imele skupno 200 tisoč ton nosilnosti. Večino teh ladij bodo dogradili v letih 1959 ln 1960. Za potrebe kmetijstva v Vojvodini bi morali najpozneje do februarja prihodnjega leta nabaviti najmanj 700 traktorjev do 35 KS, sicer je vprašanje, ali bodo lahko opravili številna zimska in pomladna dela. Za vsak dan, ki bo šel pozimi in spomladi v izgubo zaradi pomanjkanja traktorjev, bo obdelanih 3500 ha manj zemlje. Kakor so poudarili na včerajšnjem sestanku z novinarji v Centru za kmetijsko propagando Vojvodine, je prišlo do za TISKOVNA KONFERENCA V ZVEZNI UPRAVI ZA CESTE Še 5000 km sodobnih cest 0 izgradnji in modernizaciji cestnega omrežja v obdobju do leta 1961 Beograd, 25. nov. (Tanjug). — V Zvezni upravi za ceste so danes predstavnikom tiska obrazložili politiko izgradnje in modernizacije cestnega omrežja d obdobju do leta 1961. Osnutek perspektivnega razvoja prometa predvideva za to obdobje, da bomo samo o pospeševanje cestnega prometa investirali 72 milijard. S tem denarjem bomo moder- | Po oceni zvezne uprave za ce-nizirali glavno cestno omrežje, da ste je zdaj približno polovica mo-bo omogočen hitrejši prevoz kme- »tov v takšnem stanju, da ne rxre-tijskih pridelkov. Sedanje stanje nese večje obremenitve. Zato cestnega omrežja ni zadovoljivo, bomo investiiraiLi 8 milijard v Za javni promet imamo 82.000 km -------------------------------------- cest, toda od teh samo 25.000 km Poljska delegacija cest I. m II. reda, s sodobnam * voziščem pa samo 3700 km. Ana- Mariboru Mza je pokazailia, da bi lahko stro- Maribor, 25. nov. Danes se ške za izkoriščanje oest zmanjšali Je mudilo v Mariboru osem čla-za 30 °/o, če bi ceste modernizirali. nov P°ljske delegacije za znan-Sutno pri vzdrževanju cest bi pri*- stveno in tehnično sodelovanje branih letno kakih 20.000 mili- med Poljsko in Jugoslavijo. De-jard, če bi jih asfaltirali. legacijo vodi pomočnik ministra Samo za rekonstrukcijo glav- ^a lahko industrijo in obrt ter nega cestnega omrežja Trst— ^lan CK PZPD Mieczeslaw Hoff-Ljubljana—Zagreb—Beograd—Niš man- Gostje iz Poljske so obiskali —Skoplje je predvidenih 39 mili- predsednika ljudskega odbora jiarrd Do leta 1961 naj bi zgradili mariborskega okraja Milana Api-še kakih 5000 km sodobnih cest, ha in si ogledali obratne prostore in sicer na sektorjih od Ljubljane Hidromontaže, kleti Vinarske za-do Beograda m na sektorjih Pa- druge v Mariboru in tovarno ter-račin—Niš in Skoplje—Djevdje- moelektričnih proizvodov TOBI v Bistrici pri Limbušu. Člani so se zanimali proizvodnega sodelo- šin bo dobil boljšo cestno zvezo vanja med našimi In poljskimi Titogradom, Titograd pa s podjetji ter za specializacijo in | zgraditev boljših mostov. Predvi-! dena je predvsem zgraditev novega mostu za cestni promet čez Donavo pri Beogradu. Do 1. 1961 bomo kupili kakih 4650 kamionov in avtobusov za javni cestni in mestni promet. Večino motornih vozil bodo izdelale naše tovarne. Uvozili bomo samo takšne kamione in avtobuse, ki jih doma še ne izdelujemo. Naše tovairne bodo izdelovale predvsem večje kamione. Letos je bil prevoz blaga v cestnem prometu za 60 °/o večji kakor lani. Nenehoma narašča tudi prevoz potnikov z avtobusi Pogled na del nove ceste Ljubljana—Zagreb pri Višnji gori S POSVETOVANJA KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV Kam s tržnimi viški krompirja? Zgradili naj bi obrate za industrijsko predelavo krompirja Beltinci, 25. nov. — Na pobudo Kmetijskega inštituta LRS je bilo danes posvetovanje strokovnjakov tega inštituta, Glavne zadružne zveze LRS, Inštituta za' napredek gospodinjstva LRS, agronomske fakultete, kemijske fakultete, Inštituta za zunanjo trgovino FLRJ in drugih. Skopljem. izmenjavo strokovnjakov. Ljudska skupščina BiH je na stoja zato, ker Industrija traK*vgerajšnjem nasedanju obeh do- torjev in motorjev v Zemunu med d ,m jela za_ ni izpolnila svojih obveznosti. , „ _____________° Na VI. Jugoslovanskem sej- ko" 0 premembah in dopolnit- “ »rnh inlrnno r» i tt r/~v 1 i r T ri in AnnA- mu tekstilnega blaga in tekstilnih strojev v Leskovcu bodo prvikrat priredili revijo najboljših surovinskih izdelkov za tekstilno industrijo z namenom, vah zakona o izvolitvi in odpoklicu, pravicah in dolžnostih ljudskih poslancev Ljudske skupščine BiH. Ekspoze o predlogu tega zakona je na skupni da bi potrošnikom neposredno seji podal član republiškega Iz- prikazali domačo proizvodnjo surovin ter Izmenjali misli o njenem nadaljnjem napredku. Uprava sejma je že prejela okrog 50 prijav iz države in iz tujine ter zdaj proučuje mož- vršnega sveta Grujo- Novakovič. Na Košutnjaku so začeli snemati dokumentarni film o Moši Pijadu, ki bo prikazoval najpomembnejše odlomke iz življe-nost, da bi razširili razstavni nja in dela velikega revolucio-prostor, saj pričakujejo, da se narja. Film, ki ga snemajo v bo za razstavo prijavilo veliko proizvodnji podjetja »Zastava-več udeležencev kot lani, ko film«, bo posnet v začetku pri-jih je bilo nad 150. hodnjega leta. VJ. K. Namen posvetovanja je bil, kako prodati tržne viške krompirja, ki so iz leta v leto večji, i Udeleženci so ugotovili, da ima Vlomna tatvina v veleblagovnico NA-MA dokončno pojasnjena Ko so uslužbenci veleblagovnice nje prostore veleblagovnice skozi lz- NA-MA v četrtek, dne 14. t. m. prišli loibeno okno pril Izhodu lz kina Ko- na delo v zgodnjih Jutranjih urah, so mune. ob vstopu v poslovne prostore nena- Kmalu so bili storilcu na sledi. Po da odpadejo tri četrtine celotne doma osupli ln presenečeni obstali. Šestih dneh Intenzivnega dela Je bil zmoeliivosti domov na Hrvntulrn Kmalu »e Je po mestu razvedelo, kaj vlomUec že za varnimi zapahi, ljudsko L je bil vzrok njihovega presenečenja, premoženje pa bo pred njim za lepo oi ovenijo, aT* tem pa moramo V oddelku za tekstil ln konfekcijo so dobo varno. Dne 20. t. m. so potrkali takoj poudariti, da pripadajo prav našli pravo razdejanje, manjkalo pa mlllčnliki LM Polje na vrata stanova- domovi V Hrvatski in Slovenili je za okrog 300.00« din raznega kon- J\Ja 20-letnega K J., stanujočega v Po- I /»».[»acHani iz vs<» države H fekcijskega blaga, plaščev ln perila. lJu st- 51- Aretirali so ga v pravem organizacijam iz vse države, KI Tudi na polici sosednjega oddelka Je trenutku. Kriminalistični uslužbenci manjkala dragocena harmonika »Hoh- Pri hišni preiskavi že prvi dan na- ner« na 7 registrov in 97 basov, vred* skoraj vse ukradeno blago (tek- na okrog 200.000 din. To pa Se ni bdlo stilno), kmalu za tem so nafill dobro vse. V oddelku, kjer prodajajo ure tti skrito dragoceno harmoniko, medtem nakit, so našli pravcati nered. VItri h e ® zlatnini ni bilo nobenega sleduL fio bile popolnoma izpraznjene, ne- J® oOltno, da Jo je nekje dobro VAŽEN ClNITELJ V NAŠEM TURIZMU V Hrvatski in Sloveniji je največ počitniških domov Zadnja leta so številne gospodarske in družbene organizacije ustanovile vrsto počitniških domov, ki postajajo čedalje važnejši činitelji v našem turizmu, saj omogočajo delovnim ljudem in mladini oddih na morju ali v planinskih turističnih krajih za razmeroma majhne stroške. Zlasti letošnji rekordni obseg i vsem ob mo*ju in planinskih tu-turističnega prometa je v veliki j rističnih krajih, meri pripisati prav ustanovitvi i Od skupnega števila domov so številnih novih počitniških domov. Glede na ta razvoj je Zvezni zavod za statistiko priredil v avgustu ob pomoči občinskih ljudskih odborov anketo o delavsko-usluž-benskih, mladinskih in otroških počitniških domovih in zdaj objavlja rezultate te ankete. V vsej državi so našteli 990 takih domov, ki imajo skupaj 69.093 ležišč. 2al ni možna primerjava, ki bi pokazala razvoj v zadnjih letih, ker prej o tem nismo vodili popolne statistike. Iz objavljenih podatkov je razvidno, svoje domove ustanavljajo pred- jih v avgustu našteli v Hrvatski 533, v Sloveniji 212, v Srbiji 106, v Makedoniji 78, v Bosni in Hercegovini 38 in v Cmi gori 21. Od skupnega števila ležišč pa Jih je v Hrvatski 40.326, v Sloveniji 11.711, v Srbiji 7975, v Makedoniji 5486, v Cmi gori 2002 in v Bosni ih Hercegovini 1593. Po številu polovica, po ležiščih pa dobra tretjina počitniških domov Je namenjena delavcem in uslužbencem, kajti delavsko-uslužbenskih domov je vsega 495 s 24.255 ležišči. Od celotnega števila ležišč v teh domovih odpade na Hrvatsko 17.164 in na Slovenijo 3440. Podjetja Industrije in rudarstva vzdržujejo domove s 6200 ležišči in sindikati domove s 3882 ležišči, medtem ko imajo športne organizacije domove z 2710 ležišči ter organi In ustanove državnih oblasti domove z 2635 ležišči. Med industrijskimi podjetji vzdržujejo največ domov Vlomilci v carinskih skladiščih Ljubljana, zs. nov. — včeraj po-1 podjetja kovinske in tekstilne in- Smrtna nesreča pri Radomljah r T. j_ .... v - .... VVD». Vl ^ u u\.muoiviii u Včeraj ob 13.07 se je pripetila na zapestnic drttgeg^na? dašlh, vendarle j*e konec konce v*ve- dlšča odnesli pet paketov iz tujine % je vsega 200.'kfl^elelo^lS 199le- J^le„ZnlŽkem* pr»?°?u aosPt, nad 1,000.000 dinarjev, -»o --a^kazalo, da a ™te zgo_d- vrednosti nad 50.M0dlnarJev._N.- bSSSS 0370 ln,, & TlT, n o 81 so neznanci vlomili v carinsko dustriie prikrival, kje Je ukradena zlatnl- skladišče podjetja »Globus Špedicija« _ ’ ,. Izmislil sl Je razne zgodbice o paj- na Titovi cesffl. Vlomilci so lz skla- Mladinskih počitniških domov Slovenija več tržnih viškov krompirja, kot jih sama potrebuje. Teh tržnih viškov pa letos ni moč izvoziti, ker imajo v drugih republikah dovolj krompirja. Prav tako ne moremo računati na inozemski trg. Petletni plan razvoja kmetijstva pa predvideva še znatno povečane pridelave krompirja. Zato je skrb Kmetijskega inštituta in Glavne zadružne zveze, kam s temi viški v prihodnje, na mestu. Sugestij je veliko. Predelava krompirja v škrob ne bo utemeljena, ker naše škrobarne že tako delajo samo s polovično zmogljivostjo in svojih izdelkov ne morejo prodati. Sušenje krompirjevih rezin je predrago in bi prišlo v poštev le v manjših količinah. Tudi krompirjeva moka bi stala okrog sto dinarjev za kg in gotovo ne bi šla v denar. Se najboljšo rešitev je videti v predlogu prof. ing. Oskarja Pečata, ki predlaga predelavo krompirja v špirit, vendar s prodajo špirita na inozemskem trgu, po izjavi zastopnika Inštituta za zunanjo trgovino, tudi ne moremo v večji meri računati. Vzlic temu je ta varianta po mnenju strokovnjakov že najboljša,. ■ Prodrlo je mnenje, da je treba obrate za predelavo krompirja graditi v središčih močnih pridelovalnih centrov krompirja in v središčih živinoreje, da bi lahko v neposredni bližini pokrmili odpadke. Iz 2500 vagonov krompirja bi pridobili skoraj 3 milijone hek-tolitrskih stopenj špirita, za 2000 glav živine pa odpadke za krmljenje. Dnevno bi tedaj morali predelati 7 vagonov krompirja. j Recimo, da bi - tak obrat veljal 200 milijonov dinarjev in da bi bil zgrajen nekje v bližini Ljub* ljane. Tedaj bi samo prevoz teh 2500 vagonov krompirja iz Pomurja v Ljubljano stal v 12 letih toliko kot sama tovarna. Na koncu so udeleženci posvetovanja pooblastili Kmetijski inštitut, da preštudira in izdela potrebne elaborate za industrijsko predelavo krompirja pri nas -os Število zlatih prstanov, raznovrstnih ročnih ur, zape kita v vrednosti Nekdo izmed vodilnih uslužbencev veleblagovnice Na-Ma Je takoj preprečil dostop v oropane prostore ter dobro skrite dragocenosti zase. Krt- znamke »Diamant« vredno nad 40.000 »t . , , . ... nemudoma sporočil Tajništvu za no- mlnallstl pa so bili neumorni ln so dinarjev. Organi TNZ so pričeli vlo- smaiKaiov. l\aposieci je se tranje zadeve, da Je bila v njihove iskali tako dolgo, da so naposled le mllce takoj zasledovati. 1 otroških počitniških domov s prostore ponoči izvršena vlomna tatvi- naSU dobro skrito zlatnino ln ure. . včeraj ponoči pa so neznani dol- 26 639 ležišči Ta k n h/VH na in da Je Mio odneseno precej bla- Sedaj K. J. ne bo mogel več pripove- goprstneii »obiskali« tudi menzo SAP- n ' ^ “f" ga velike vrednosti. Komisija Tajni- dovaffl pravljic, ampak bo pred sodi- Turtst biroja v Zeleni Jami V menzo ” republikah, tako da Od- štva za notranje zadeve Je že čez ne- Sčem, kamor ga bodo predali v ob- so se vtihotapili skoat okno, vendar pade v teh domovih na Hrvatsko kaj mllnut skrbno preiskovala kraj ravnavo, moral priznati dejanje tako, brez posebnega »uspeha«, kajti nale- i 13 183 ležišč na Srbiio '>773 na vlomne tatvine in Iskala sledove za kot Je, saj Je zato zbranih dovolj ne- teli so na precej prazno blagajno ln I on'Aa • i,, .. neznanimi storilci. Ugotovili so, da Je i lzpodbltnlh dokazov. K. J. Je vlom- odnesli le manjšo vsoto denarja ln i>10veniJO J740 in na Makedonijo neznani drzni vlomilec prišel v notra- I no tatvino v celoti priznal. Z. V. I nekaj škatlic cigaret, T. r. 2646 ležišč. potniškega vlaka zadela v sedež, pri čemer Je sovozač J. S. obležal mrtev. Voeniiku Je odrezalo prste na levi nogi. Pri denarni loteriji Počitniške zveze bo izžrebanih 22.556 dobitkov ln 3 premije v skupni vrednosti 6,000.000 dinarjev DOBER NARAŠČAJ NAJBOLJŠE ZAGOTOVILO ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA Brez zadostnih in strokovno podkovanih kadrov obrt ne bo uspela v naslednjih letih ujeti razvitejše industrije, ne prav zadovoljiti velikih potreb po obrtnih uslugah. Vprašanje vzgoje obrtnih vajencev pa je eno zelo perečih temeljnih vprašanj naše obrti. 2e povsem * mehanična primerjava leta 1939, ko je bilo v Sloveniji 11.079 vajencev, z lanskim letom, ko je bilo v uku 10.556 vajencev, kaže, da še vedno nismo dosegli predvojne ravni. A pomen dosežene številke močno znižuje še dejstvo, da je v nekaterih strokah (oblačilne stroke, čevljarji) vajencev precej več kot potreb, v drugih, gospodarsko zelo pomembnih strokah (n. pr. gradbene stroke), pa občutno manj od najnujnejših potreb. SPOSOBEN, POSTEN OBRTNIK JE ZA DRU2BO ZLATA VREDEN Iz mest se v obrt vključuje razmeroma malo mladine. Čudno to ni spričo dejstva, da na primer celo priznani vzgojitelji stra-še slabe učence, da se bodo morali iti učit obrti, če v šoli ne bodo dobro napredovali. Tako zaostalo gledanje na obrt, ki nqj bi bila dobra le za mladino brez duševnih sposobnosti, pač nima dosti skupnega ne z dejansko vlogo obrti v gospodarstvu ne ■ socialističnim vrednotenjem dela. V se- danjem položaju celo ne, saj bodo našo zaostalo obrt pospešeno razvijali le sposobni strokovnjaki ln obrtniki. VEC VAJENSKIH DOMOV IN KULTURNEJSE RAZMERE V SEDANJIH INTERNATSKIH ŠOLAH Toda slabe materialne razmere, v katerih se med ukom često znajde vajenec, pač ne prispevajo zoper tako miselnost. Dejstvo je, da smo preosnovo našega vajenskega šolstva — pred vojno je mreža vajenskih šol omogočala teoretični pouk le 60 % vajencev, od tega v posebnih, po strokah organiziranih oddelkih le 34 %, medtem ko zajemajo današnje šole, v celoti organizirane po strokah, 94 % vajenske mladine — dosegli skoraj brez investicij. Zato je dandanašnji še vedno veliko vajenskih šol v trohnečih lesenih provizori-jih, v starih samostanih, slabo adaptiranih zgradbah itd. Petletni plan razvoja obrti na primer predvideva izpad 2700 učnih mest za vajence samo zaradi slabih higienskih razmer. Razen tega tudi nekaj tisoč vajencev od 13.600 učencev vajenskih šol gostuje v prostorih osnovnih šol in gimnazij, ki jim bomo zaradi naraščanj^ števila učencev v nekaj letih prisiljeni odpovedati gostoljubje. Dotok mladih v obrt bi lahko zagotovilo naše podeželje, toda večje vključeva- nje podeželske mladine v vajenske šole v mestih onemogoča silno pomanjkanje vajenskih domov. Ker so možne vajenske letne šole, ki dajejo specializacijo po strokah, le v krajih, kjer je večje število vajencev posameznih strok, so internatske vajenske šole neposredna nujnost. Sicer se v sedanjem- času vedno bolj sliši glas, naj bi strokovne šole lz večjih središč začeli prenašati tudi v sredo večjih zaledij mlade delovne sile. Toda vprašanje ustreznega predavateljskega osebja, dobro urejenih večjih učnih delavnic, stanovanj za predavatelje Itd. bi pač zelo otežkočali izvedbo te zamisli. Z novogradnjami periodičnih vajenskih šol z delavnicami v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu, Kopru in morda v Ptuju ter z razširitvijo obstoječih šol predvideva petletni plan pridobiti blizu 7000 urejenih učnih mest za vajence, kar bi potrebam sedanjosti in prihodnjih deset let nekako zadostovalo. ZA SOCIALISTIČNO IN STROKOVNO NAPREDNO VZGOJO VAJENCEV Toda uresničenje plana ne bo teklo, kot bi odprli pipo. 2e omenjena pe-eča vprašanja dokazujejo, da bo treba podreti marsikatero trdovratno oviro na poti k urejenemu vajenskemu šolstvu v Sloveniji. Izmed 10.550 vajencev v letu 1956 še je učilo pri zasebnih mojstrih 6344 vajencev, torej precej več od polovice vseh vajencev. Lani je prišel v družbenem sektorju en vajenec na 6 zaposlenih, v zasebnem pa 1 vajenec na 3 zaposlene! Kljub temu, da odstotek vajencev v družbenem sektorju zadnji čas raste, vendar socialistični družbi ne more biti vseeno, ali se mladi kadri vzgajajo v socialistično-ekonomskem ali pa v drobnolastniškem duhu. Zato je tudi perspektivni plan naložil družbenemu sektorju obrti veliko nalog pri vzgoji obrtniškega naraščaja. Zato pa je tudi naloga predvsem ljudskih odborov In drugih komunalnih organov, da se bolj kot doslej posvete problematiki obrti, ki je bila marsikje zanemarjena ali zelo enostransko obravnavana. Decentralizacija skladov za kadre in davčna politika v obrti, ki je sedaj v rokah občin, dajeta ljudskim odborom v tem pogledu veliko večje materialne in upravne možnosti, nalagata pa tudi večje dolžnosti. STROKOVNO ŠOLSTVO NAJ BI DOBrLO SAMOSTOJEN REPUBLIŠKI SVET Na svoji zadnji seji je upravni odbor Obrtne zbornice LRS predlagal, naj bi v republiškem merilu ustanovili samostojni svet za strokovno šolstvo. Spričo velikega, pospešenega razvoja materialne in kadrovske osnove našega vajenskega šolstva, ki jo terja perspektivni plan, je ta predlog utemeljen. Podpirajo pa ga tudi dosedanje izkušnje, ko je bilo strokovno šolstvo v sklopu rednega šolstva čestokrat zapostavljeno, kar je deloma skoraj že nujnost zaradi neprestano rastočega obsega in pomena strokovnega šolstva pri nas. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA POROČILO 0 ŽREBANJU ki je bilo včeraj v Prištini Srečke, ki se končujejo so zadele s spodaj ozna- dobitek čenimi dinarjev Številkami 60 600 3450 10.000 9580 20.000 58740 50.000 454.10 100.000 56870 100.000 140970 200.000 579680 200.000 1651 10.000 31501 70.000 90261 70.000 249961 200.000 52 400 73302 50.000 35922 lOOdOO 474812 200.000 3 200 03 600 903 2.600 3613 20.200 57303 50.600 28873 50.200 72543 70.200 30813 70.200 528033 200.200 073313 200.200 460823 200.200 654 2.000 0924 20.000 93584 50.000 489304 200.000 278244 200.000 477684 200.000 25 600 15 1.000 0875 40000 75425 70.600 75125 100.600 71165 100.000 157705 200.000 240035 200 000 856 2.000 2236 20.000 4236 40.000 07606 50.000 28756 70.000 78146 70.000 232526 200.000 347 2.000 7827 10.000 0257 20.000 65267 50.000 75547 50.000 343077 200.000 858 / 2.000 0458 10.000 3418 10.000 00058 50.000 58708 100000 25418 100.000 578418 200.000 452408 200.000 99 1.000 159 4.000 649 4.000 829 6.000 57689 50.000 48259 70.000 09939 ' 70.000 36269 70.000 52599 i or.ooo 63049 100.000 . 527859 . 200.000 570359 200.000 Skupno je bilo izžrebanih 101.694 dobitkov in 18 premij V skupni vrednosti 80.400.000 din. V Sloveniji: po 100.000 din: v Ljubljani (na št. 163049), v Mariboru (na št. 456670), v Celju (na št. 458703) in v Mežiški dolini (na št. 235922); po 70.000 din: v Ljubljani, Celju, Ptuju, Murski Soboti in v Novi Gorici. Izplačevanje samo po uradni žrebni listi. Dobre usluge Tunizija in Maroko sta ondan ponudila svoje dobre usluge Franclji in alžirskim upornikom. Deželi ponujata svoje posredovanje v pogajanjih o ureditvi alžirskega vprašanja. V poročilu, J* so ga objavili ob zaključku maro-“ko-tunlšklh razgovorov. Je rečeno, da »o »pogajanja način, da bi ustavili Prelivanje krvi ln vojno, ki ogroža Varnost Severne Afrike ter mir v tem delu sveta«. Ni dvoma, da sta severnoafriški deželi močno zainteresirani na tem, da M se končala vojna, ki divja za njunl-■oi mejami. Prav tako je gotovo, da sta teočno zainteresirani na tem, da bi Alžirija dosegla neodvisnost v skladu z Zahtevami alžirskih upornikov, med “ruglm tudi zato, ker je neodvisna Alžirija vključena v načrte o skupno-*« severnoafriških držav, ki se zanjo Javzemajo tuniški in maroški politiki. Neposredno pred sestankom s tuniškim predsednikom Je maroški sultan ■zjavil, da so takšni načrti temelj maroške zunanje politike. Kljub razumljivim simpatijam do Mžirskih upornikov pa so maroški in ‘Unlškl državniki v kočljivem alžirskem vprašanju pokazali ustrezno obzirnost do francoskih čustev ln intere-•ov. Celo pariški krogi, ki so vselej “krajno nezaupnl do sleherne pobude Ja ureditev alžirskega vprašanja, kolikor Izhaja lz centrov izven francoskih meja, so bili presenečeni sprimo zmernosti obeh severnoafriških dr-*av. Ko Je tuniški predsednik Hablb "Urgiba obrazložil ponudbo o posredovanju, je dejal, da sta skušala Maroko J* Tunizija najti srednjo rešitev, ki ne ?{ J*lia ne stališče Franclje nč stališče “Ižlrske Fronte nacionalne osvobodlt-;*• Poudaril je. da Je potrebno, da Al-Jjlriji priznajo »samoupravo ln da se osvobodi kolonialnega varuštva«, hkra-J* Pa Je tudi poudaril, da pogajanj ne bilo treba dosledno vezati na prejšnjo proglasitev alžirske neodvisnosti. Formula o »samoupravi« je zamenjala neodvisnost bržkone zato, da bi “Ha sprejemljivejša za Francijo. Kar s* tiče pogajanj, je znano stališče alpskih upornikov, po katerem se je *noč pogajati šele potem, ko postane jjizlrija neodvisna. Kljub temu je alžirska Fronta nacionalne osvoboditve zelo ugodno sprejela maroško-tuniško **°budo. »nja ta način«, Je reče-no v poročilu Fronte, »bo moč na “radnih pogajanjih, ki bi zakonito poln., a na podlagi neodvisnosti, ustaviti prelivanje krvi.« Francoski zunanji minister Pineau Pa Je v Washlngtonu izjavil, da so ma-roško-tuniške ponudbe za Francijo nesprejemljive, ker da tl dve deželi v alzaškem sporu nista nevtralni. Čeprav že skraja ni dosti kazalo, jja bo sedanja francoska vlada prlvo-'ua v to posredovanje, Se preden bi “Prejill alžirski statut, pa vendar ni Jtfu no’ da hodo podubo sevemoafri-rtrJ.n držav hladno prezrli. Kongres Ra-“'kalno-sociallstične stranke je s pre-I« TnJ° večino sprejel resolucijo, ki ifrJa 01j Gaillarda, naj Jo sprejme, •ranči J o čaka te dni neprijetna razjejva o Alžiriji v Generalni skupščini _ZN' Maroški sultan, ki je včeraj odpotoval v ZDA, pa se bo bržčas potru- .da bl prepričal Washlngton o poceni, da podpre tunlško-maroške pred-l0®6, D. S. PO BRENT ANO VI POTI V WASHINGTON Bonnske zadrege Bojazni spričo zahodnih teženj, da bi še bolj utrdili ameriško-britanski politični in vojaški monopol v Atlantski zvezi (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Bonn, 26. nov. Zahodnonemški javnosti ne kaže drugače, kakor da potrpežljivo čaka na vrnitev Brentana iz Wajshiingtona, kjer je govoril z Dullesom. Tak je približno zaključek, ki ga lahko povzamemo iz izjav vladnega predstavnika na današnjem sestanku z novinarji. Za zdaj namreč ni mogel razložiti, zakaj je bilo uradno poročilo o wasniington-skih razgovorih tako zelo skopo. To vrh vsega še megleno sestavljeno uradno poročilo je na- Jordanski bojkot Opazovalne skupine nadzorstvene komisije OZN ▼ Palestini New York, 25. nov. (AFP). — Kakor so uradno objavili, je ge- o ra- vropi, odnosov z naglo .... n ketnih oporišč v Zahodni ra/vnost presenetilo ljudi. Poročilo t0 za z(jaj & jasno. namreč pravii: »Državni sekretar, , . in nemški zunanji minister sta Ce bi se pokazalo, da je boja-izmenjala misli, ki so v informa- zen Bonna upravičena, bi se zna-tivnem stadiju, da bi dal pobudo šla Adenauerjeva vlada s svojini za razmišljanje pred zasedanjem nenehnim sklicevanjem na atlant-Atlantske zveze.« Iz tega zdaj »ko solidarnost pod vodstvom povzemajo, da razgovori nemara ZDA glede na nemško združitev niso potekali ugodno. Čeprav pa in podobne probleme v dokaj ne-so to samo ugibanj«, je zanimivo, rodnem položaju predvsem pred da so v Washingtonu poluradno lastno javnostjo. Bonn si namreč izjavili, da ameriška vlada na-; doslej prizadeva, da bi svojo sprotuje predlogom o nekakšnih »politiko čvrste roke« in oboro-obveznih posvetovanjih članic zevanja svoje vojske z najučin-Atlantske zveze, preden bi spre- kovitejšimi sredstvi, vštevši atom-' sli kak važnejši politični sklep, sko orožje, uveljavljal z argumenti, da je to enotna volja vseh zahodnoevropskih dežel, kakor tudi, da stoji za to politiko strnjen ves Zahod pod vodstvom ZDA. Če pa zdaj trdijo, da si ZDA in Velika Britanija . nočeta vezati rok z nobeno obveznostjo glede posvetovanja vseh članic Atlantske zveze, preden jeli ki Predlo og takšne vrste je sprožil sam Brentano med obiskom ' v Italiji, a to so potem takoj zanikali. Naj bo že kakorkoli, dejstvo je, d« ie takšna želja bonn-ski vladi zelo pri srcu. Bonnska vlada se namreč boji, da bi utegnile velesile na svojo roko sprožiti razne pobude na Okvirni načrti za reorganizacijo gospodarstva na Poljskem Varšava, 25. nov. (Tanjug). Polj- | Novi načrt določa ustanovitev ;e zveze, preden bi spre- neralni sekretar OZN Hammar- vojaškem ali političnem torišču jeli kakršenkoli pomembnejši skjold prejel poslanico jordanske jn bi se ostale članice Atlantske sklop, tedaj to za Adenauerja po-vlade, ki pravi, da Jordanija od- zveze tako znašle pred izvršenim meni nevarno možnost, da bi ga slej ne bo več sodelovala s pol- dejstvom. Kakšne narave bi pustili na cedilu. Takšnih name-kovnikom Learyjem, voditeljem utegnili biti taki sklepi: ali bi | nov seveda velesile nikoli niso iz-opazovalne skupine nadzorstvene bili usmerjeni na morebitni za-1 rekle, pač pa je bilo zdaj prvi-komisije OZN v Palestini. Ham- četek neposrednih pogajanj s So- krat rečeno nekaj, kar vzbuja marskjold je amanski vladi od- vjetsko zvezo ali na zaostritev tak sum. M. Bajec govoril, da je polkovnik Leary deležen njegovega popolnega zaupanja, ter je zahteval, naj jordanska vlada prekliče svoj sklep. Jordanski zunanji minister Samir Rifai je sinoči na sestanku z novinarji izjavil, da je vladal zahtevala, naj polkovnika Leary-ja zamenja kdo drug. Vlado ne bodo vezali ukrepi opazovalne skupine OZN toliko časa, dokler ji bo načeloval polkovnik Leary. Razen tega je dobil jordanski predstavnik v OZN navodilo, da predloži Hammarskjoldu in Varnostnemu svetu jordanske pritožbe zaradi nedavne izraelske agresije. Ta navodila mu je vlada dala, ko je proučila primer »konvoja Hadasa« ter -nadaljnje vdore Izraelcev na jordansko ozemlje«. Izrael ,je te dni protestiral proti temu, da so Jordanci ustavili neki izraelski konvoj med Jeruzalemom in gričem Skopa-som. ska vlada je v načelu sprejela teze Ekonomskega sveta o nekaterih bistvenih spremembah poljskega gospodarskega sistema, ki določajo znatno prožnejše oblike in metode organiacije v gospodarstvu v smeri nadaljnje decenteralizacije uprave in planiranja V načrtu : opozarjajo varšavski gospodarski ima tri vrste višjih gospodarskih : krogi v tej zvezi, bi pomenile vse organizacij, in sicqr gospodarska te gospodarske organizacije »si- raznih koncernov, kartelov in tru-stov. Sprejeta je bila zamisel, po kateri naj bi bilo vsako podjetje podružnica kakega trusta, pri če-| mer so se postavili na stališče, da postavlja vodstva teh trustov in ' drugih združenj država. Kakor Čeprav Je napetost med Sirijo in Turčijo ie močno popustila, se v izmirskl luki Se cmeraj mudi ameriška težka križarka Canberra, ki Je opremljena tudi z daljnosežnim raketnim orožjem Britanci nočejo opustiti lastne proizvodnje jedrskega strateškega orožja podjetja proizvodnih področij, gospodarska združenja na teritorialni razporeditvi ter koncerne, v katerih bi bila združena podjetja, ki imajo v proizvajalnem procesu bližje skupne koristi, ne glede na to, ali pripadajo raznim gospodarskim panogam. Neodvisna politika Egipta nasproti zahodnim in vzhodnim velikim silam Kairo, 25. nov. (Tanjug). — Diplomatski opazovalci v Kairu s°dijo, da bi bilo napak pričakovati ostro ali sovražno reagiranje Zahoda na egiptovski sporazum * Moskvo o sovjetskem posojilu v znesku 200 milijonov dolarjev, /'krogi presojajo dejstvo, da zahodne države v glavnem molče tovsko-ameriškl sklad za pospe-, Razen vseh teh pozitivnih šeno izgradnjo kmetijstva depo- znamenj označujejo kot najpo-nirala nov znesek nad pol mili- membnejši korak k jona dolarjev. Ta program, pripravljen že leta 1953, je namenjen za agrarno reformo, za gradnjo vaških stanovanjskih naselbin ter sploh za razvoj vaških stem podružbljenih trustov, pri čemer bi ohranili osnovne vzvode poljskega gospodarskega sistema — centralističnega planiranja in planskega vodstva narodnega gospodarstva v nujno potrebnem gospodarstvu.« Teze Ekonomskega sveta vlade pa kažejo, da se bo v novih pogojih gospodarskega upravljanja še povečal pomen osnovne gospodarske enote — podjetja — ter da se bo vloga vseh višjih organizacij in združenj omejila v glavnem na koordinacijo in spodbujanje podjetij. Vse te napovedane spremembe v gospodarskem upravljanju in planiranju bodo še podrobno proučili, nameravajo jih pa uveljaviti London, 25. nov. (Tanjug). — Velika Britanija bo, kakor poroča Beaverbrookov »Daily Express«, nadaljevala proizvodnjo vodikovih bomb ne glede na morebitne ponudbe ZDA po sedanjih pogajanjih v Washingtonu. Macmil-lan je dal voditelju britanske znanstvene delegacije Flowdenu, ki je zdaj v Washingtonu, navodila, naj Američanom jasno pove. da bo Velika Britanija prav tako nadaljevala tudi proizvodnjo velikih raket z jedrskimi naboji. Nekateri ameriški generali in vojaški znanstveni svetovalci so predlagali, naj bi se Velika Britanija omejila samo na znanstvene raziskave, ZDA pa proizvajale orožje in ga v dogovorjenih količinah dobavljale Veliki Britaniji brezplačno ali po znižani ceni. Toda britanska vlada, ki jo podpirajo načelniki štabov, vztraja pri tem, da ostane dežela neodvisna v proizvodnji atomskega strateškega orožja. Te vesti iz drugih virov niso bile potrjene, toda če bo Velika Britanija obdržala pravico do proizvodnje tega orožja, bodo upravičene francoske domneve, da je dobila Velika Britanija ob podpori ZDA poseben položaj v Evropi, kar utegne privesti do nadaljnjega poslabšanja odnosov med atlantskimi zavezniki. Skrivnostna ladja na Sueškem prekopu Kairo, 25. nov. (Reuter). Policija je včeraj na Sueškem prekopu v Port Saidu ustavila 1395— tonsko ladjo »Kišon«, o kateri menijo, da je izraelska. Plula je zastavo Južnoafriške unije, redstavnik oblasti je novinarjem izjavil, da kapitan ladje ni mogel predložiti ladijskih dol V kapitanovi kabini, ki iredložiti ladijskih dokumentov, so jo preiskali, so našli izraelsko zastavo. Preiskava se nadaljuje. Ameriški demokrati terjajo državniški sestanek z ZSSR Washington, 25. nov. (AP). —< Sest demokratskih članov Predstavniškega doma je poslalo predsedniku Lisenhowerju pismo, v katerem terjajo, naj prouči možnosti za sestanek ameriških in sovjetskih državnikov. Glede na strahote atomske vojne, je rečeno bi bila vsekakor korist- v pismu na ^prizadevanja, da bi se pogodili membnejši korak k ponovni nor- - ’ * J, r u,.clJdnu malizaciji odnosov med Egiptom: ut p Jega leta- To in ZDA nedavni obisk direktorja Pomenilo prvo etapo v spre-Mednarodne banke Eugena Bla- S gospodarskega cka v Kairu I medtem ko bi dru^3 ct3** pLr!! < , . pa - kakor računajo, leta 1959 - Prav tako opozarjajo na iz- j zajela spremembe na področju cen, Razen tega bodo ZDA letos kupile določene količine egiptovskega bombaža, čeprav v prejšnji sezoni sploh niso bile udeležene v egiptovski trgovini z bombažem. lizira odnose z zahodnimi velesilami na podlagi popolne enakopravnosti in spoštovanja egiptovskih pravic. Egiptovski časniki pa so zadnje dni tudi ustavili kritike na račun ameriške vlade in zunanjega ministra Dullesa. -‘vajne arzave v glavnem molče o skupnosti. Izvajanje tega progra- iave oredsednika Nawria "n tem sporazumu, kot znamenje, mav vrednosti okrog 10 milijo- SaTželJo Egipta dl norma- P Proizvajalnih stroškov ^a razumejo, da posojilo ni ve- nov dolarjev je bilo lani preki- -■ r\no s političnimi ali ekonomski- 1 njeno. j*11 pogoji. Morebitna ostra in ovražna reakcija Zahoda, po-^rjai° ^og^ bi lahko pri- šla samo do poslabšanja odno-°v med zahodnimi državami in Sptom ter drugimi arabskimi eželami ter do nadaljnje za-stritve političnega položaja v tem delu sveta. . Opazovalci menijo, da so vla-e treh zahodnih držav priprav-Jene normalizirati stike z Egip-m> za kar so po njihovem mne-JU pogoji ugodni. V dokaz na-^"Jajo, da je ameriška NA STOTINE KROGOV OKROG ZEMLJE Moskva, 23. nov. Davi do 4. ure zjutraj Je prvi umetni satelit 474-krat obkrožil Zemljo, drugi satelit pa 300-krat. Raketa, ki Je Izstrelila prvi satelit, je 481-krat obkrožila naS planet. Ekspanzija zahod-nonemškega kapitala je zajela tudi severni del ameriške poloble. Pred kratkim se je mudil v Kanadi po-rurski industrijeo Krupp in se tam z jeklarskimi indu-strijcl dogovoril o zahodnonemškem sodelovanju pri modernizaciji njihovih železarn in valjarn. Na sliki levo Krupp, desno kanadski industri-jec pri ogledu montanističnega kombinata na kanadskem Jugu. PISMO Z DUNAJA Razpoke v koaliciji je se je — kot naročeno! — zgodila enaka »nesreča« dvema socialističnima poslancema iz Gradiščanske. Zdaj OVP napada socialiste, SPO pa klerikalce — ne da bi pri tem z besedico omenili lastne grešnike. Naslednji tak primer je zadeva z »ra- (OD NAŠEGA DOPISNIKA) Dunaj, novembra »13 je vendarle nesrečna številka!« je baje vzkliknil eden izmed prvakov dunaj- Dm "7 — **“*"*“■«* vlada ske OVP (Avstrijske ljudske stranke) tisto 1 • te dni sprostila milijon do- dopoldne 13. oktobra, ko so tudi v stran- sn egiptovskih skladov, ki kini centrali na Karntenstrasse prebrali r ,v - — jih blokirali neposredno po I »Arbeiter Zeitung«, glasilo SPO (Socialno- listi neprimerno manj takih grehov, ven- zaupnih dokumentov policijskega ravna- “ m ™ ^ w ; novembra po- dcionahzaciji nekdanje Sueške demokratske stranke). V njej je bi namreč dar pa tudi sami niso brez njih. Drug mo- teljstva — direktor firme »Transfines« je “s,tanoYna. skupščina a ' objavlien faksimile pogodbe, ki je odkrila ment, s katerim skuša OVP obrniti rapir, je bil aretiran že nekaj dni prej zaradi ne- st-Inkar^ki uveljavili skw^eriška vlada Je prav tako hudo korupcijsko afero v OVP. Izkazalo na6in. kako je dokument prišel v »Arbei- katerih drugih deliktov. Ker je vsa izvršna nrneram?. Z , tenlla, da bo v skupni eglp- j se je, da je poslanec Polzar, voditelj du- ter Zeitung«. Dejstvo je, da je bil v mapi oblast v rokah socialistov — notranji mi- kHHfJLnn kot doslej. Uro -g ESHmSS vprašanje, ali ni dokument po protizako- Pittermann in eosnnd-ircld min-ctlr sr: ig* .r zsszrjsgHi ssjssi ZAKAJ EISENHOWER NI UKAZAL? najbolj vnetih protisocialističnih bojevnikov, za razmeroma velik denar podjetju , „ New York '25“ nov "(Reuter) vo- Transfines Preskrbel milijonske kupčije v l»ski raketni ’ strokovnjak dr. Hans zvezi z reparacijskimi dobavami Sovjetski ‘aKttni strokovnjak dr. Hans it ».J* izjavil, da bi lahko ZDA »atoM. Ji mesec izstrelile umetni »samo če bi to ukazal pred- zvezi. Socialisti so zagnali hrup in dokazovali, da OVP le s takimi umazanimi kupčijami lahko financira svojo politiko. Celo v gfh“” 1 weini v stratosfero ve« manj- „S°nf ®laS0V.‘' °**i< opremljenih z radijskimi Zitta je n. pr. razposlal vsem časopl-krnjtfvaml’ vendar n| Rotovo, da bodo • som odprto pismo, ki je v njem Polzarja e okrog zemlje kot saiettti. jn njegovega pomočnika dr. Wollingerja EKSPLOZIJE NA SONCU 'javno pozval, naj takoj odstopita in se t ^Unchen, 25/nov. (AP). observa- umakneta iz političnega življenja. Takoj je »o n *l,kaJ£nJe univerze je objavil, da bilo tudi sklicano strankino častno razso-M " ”****• “ ek?P!°- dišče — redni sodni pregon ni mogoč, ker je Polzar pravočasno poskrbel za legalno obliko svojih poslov — in kancler Raab se je zavzel za čimprejšnjo likvidacijo vse zadeve. Kljub temu je bila razprava pred razsodiščem odložena in Polzar je odločno zavrnil vse pozive, naj odstopi. Kajti moralno ozadje afere nikakor ni tako preprosto, kakor bi socialisti to radi prikazali. Predvsem se oba obtoženca nista iz osebnih interesov spustila v umazano razmerje s »Transfinesom«. Vseh 500.000 šilingov, kolikor je Polzar »zaslužil« pri tej firmi, je šlo v blagajno — stranke. Da pa se stranke večkrat poslužujejo nedovoljenih metod za zapolnitev lu- vi iu unuzai prea-iin.ii -E,senJlower*- Pripomnil Je, da nn?_" ZDA »satelite, rakete, gorivo in bort„^no znanje«. Prihodnji mesec „,Vuo Izstrelili v stratosfero veC manj »Pazili včeraj na Soncu rti.’ k' so bile najhujše v zadnjih 24 letih. Eksplozije bodo v 2D do |n “5. izzvale magnetne nevihte v nic *’ tako da bodo nastale mot-vif * radijskih oddajah, vsi obser-"•orijl na svetu so bili opozorjeni na --V' ““ svetu so bil| opozorjeni kn ®r.upaclje na Soncu. Po sodbi stro- »rk°V Je P krogle. dB.::r,",v >e področje eksplozij tri-1- tkrat večje od povr&ine zemeljske vročina v avstraliji ttsy«ney, 25. nov. (AP). V Južnem v b11 včeraj najbolj vroč dan Dnf™ . 11 'etth. Zlvo srebro se je hj-IJE ,° na več kot 101 stopnjo Fa-Ort " , ta (okrog 40 stopinj Celzija), ral 100 0M Ul so se vče- 6 i,*5„ h'adit na kopališča. Jih je veii, ?' Vročina Je povzročila tudi Bonusi Število požarov, v katerih Je Penilo na tisoče ovac. Poiari ,0 tei! ^enj v svojih blagajnah je znano iz mno-Jaii tudi človeško žrtev. sih Dodobmh afer. Res ie. da imaio socia- gih podobnih afer. Res je, da imajo socia- Avstrljski Zvezni kancelariat na dunajskem Ballhausplatzu zlorabe uradnih skrivnosti. In tretje: socia- 7 na 14 sningov mesečno SPO ie bila nrotl listi so vrgli to korupcijsko bombo nekaj temU^^ Tako iJ nrovZnfu2n^if,“ dni pred svojim salzburškim kongresom. ostal Častni eostie ki cn fnUaii na v Njihov postranski - ali morda celo glavni sestanka Raa^Pittprmnnn Ha w - namen je bil torej ustvariti z njo po- ustenovm^So l • P^m trebno »razpoloženje«. Računali so, dakon- AG^ gres SPO ne bo posebno popularen, po- Lo veiikem sebno še, ker imajo v načrtu kaj vodeno odpovedan Fden i^mnri nn,i , AvJ • ideološko linijo. In tako je bila ta afera iziavil ^Pomični ? pa sffs«2„r*,ni ™ ra T5 ! J ^ .. udarec, od katerega si ne bo moč tako hitro Pa tudi drugi dogodki širijo razpoke opomoči. Naslednje jutro je »Arbeiter Zei-v že legendarni avstrijski koaliciji. Parla- tung« objavila dokument o aferi »Trans-ment niti ni več tisto glavno bojišče na fines«... strankarski fronti, ker »rdeče« in »črne« Poraz na majskih volitvah je imel za prominence bistvene probleme rešijo vedno OVP dve neljubi posledici: kljub trdnim prej za zeleno mizo. Mir med »siamskima upom v uspeh je bil izvoljen za prezidenta dvojčkoma« na Ballhausplatzu vse bolj republike socialist, in ob Raabovi strani se ogrožajo vsakodnevne afere in aferice, ki je pojavil Pittermann, vitalna politična imajo v listih vedno veliko prostora. osebnost z velikimi sposobnostmi. Ta je Tako se je ves socialistični tisk hudo mnogo nevarnejši nasprotnik, kot je bil razburjal zaradi dveh deželnih poslancev, dr. Scharf, ker je prožnejši in usmerjen na ki sta povzročila prometno nesrečo, a ju neposredno politično korist. Prav njemu zaradi njune imunitete niso mogli posta- pripisujejo tudi izredno dejavnost sociali-viti pred sodišče. V deželnem zboru so stov v koaliciji, ki pa seveda povzroča raz-socialisti sicer zahtevali odvzem imunitete poke in razprtije. S tem pa tudi ugodna obema poslancema, a so bili preglasovani tla za vedno večji vpliv levice, od nasprotnikove večine. Nekaj dni pozne- Slavko Fro* Gotovo veste da je letos poleti uprava listov »Ljudska pravica« in »Ljubljanski dnevnik« poslala na brezplačen oddih 63 svojih naročnikov. — Zdaj pa pripravlja BOGATO NAGRADNO 2REBANJE Štirje naročniki bodo prejeli vsak po en Tomosov »COLIBRI« — osem naročnikov bo prejelo vsak po eno ROGOVO kolo, dva bosta dobila vsak po en pralni stroj znamke »HIMO«, drugi trije vsak po en hladilnik in tako dalje. Tudi vi ste lahko deležni bogate obdaritve — pri žrebu bodo prišli v poštev vsi tisti, ki so vsaj tri mesece naročeni na »Ljudsko pravico« ali pa na »Ljubljanski dnevnik«. Ljudsko pravico in Ljubljanski dnevnik lahko naročite na vsaki pošti ali pa pišite upravi, Ljubljana, Petkovškovo nabrežje štev. 24. Nekaj tudi za oči Centralna Ljudska univerza v Mariboru ima precej težav, ker so poslušalci različne starosti in imajo različno izobrazbo — Spremeniti oziroma izpopolniti bodo morali tudi metode dela Pred tedni je ponovno oživelo delo osrednje Ljudske univerze »Jože Hermanko* v Mariboru. Da je njen letošnji program, dela oziroma prireditev posrečen, nedvomno izpričuje obisk zadnjih predavanj, ki je končno odstranil prepričanje iz zadnjih let, češ da za delo LU v tem središču med opravo mestno publiko ne bo odziva. Če bo obisk v bodoče še poskočil, potem bo dvorana Lutkovnega gledališča, čeprav je le-ta precej obsežna, kmalu pretesna. zaradi programa, ki je bil pripravljen predvsem za odrasle, saj je v bistvu LU namenjena prav izobraževanju odraslih, predavanja niso mogla biti vselej tudi Vse večje število odraslih obiskovalcev, ki dopolnjujejo vrste, mladih poslušalcev, pa nas nujno postavlja pred nalogo, da bo treba že v bližnji bodočnosti pomisliti na to, da se ustanovi v središču! primerna za šolsko mladino, če- Maribora posebna LU za mladino in posebej za odrasle. Da je to vprašanje aktualno, je bilo opaziti že lani, ko se je pokazalo, da NASPROTJA IZGINEVAJO Murska Sobota, še do nedavnega razsežna prekmurska vas, je v zadnjih letih močno spremenila svoje zunanje lice in se postopno oblikuje v vse bolj urejeno mesto dela v osrednji LU. Izkušnje povedo, da samo skioptlčne slike povedo premalo. Metoda podajanja s temi je zastarela. Današnji čas zahteva več dinamike, ki jo je mogoče doseči le rb pomoči filma in magnetofona. Res je, da je nabava modernih avdiovizualnih sredstev draga, da zahteva znatnejših materialnih sredstev, ki jih ni možno dobiti kar tako. Res pa je tudi, da bi jih morali zagotoviti vsaj za naša večja mestna in delavska središča. Ljubljana je glede tega že krenila naprej. Ce pa govorimo o Mariboru kot drugem, ne le industrijskem, ampak tudi kulturnem centru Slovenije, potem ne smemo več odrekati potrebe, da se tudi v njem izpolnijo metode izobraževalnega dela, ki ga opravlja LU. Da bi se vložena sredstva bogato obrestovala, pa prav go- T. prav je bila prav ta med najbolj rednimi stalnimi obiskovalci. — Drugo vprašanje, ki se pojavlja v zvezi s tem, je tudi nedvomno . . . . to, da je predavanje kaj težavno 0 treba dvomiti, prilagoditi, vsaj v določenih primerih, tako različni publiki, ki je v njej mladina od osnovne šole do višješolcev in odraslih, ki že zahtevajo neko dostojno raven podajanja. Tako se nujno zgodi, da je način podajanja za prve primeren, za druge že preveč pri- Še dve znački »Tovarištvo na cesti« na Gorenjskem Predstavniki AMZ Slovenije ■o v petek zvečer izročili Šofer-lema Jožetu Kuroltu ln Jožetu Kostrlu odlikovanje, oziroma značko »Tovarištvo na cesti«. Ob tej priložnosti Je bila na Jesenicah prisrčna svečanost. Jože Kurolt, ki Je poklicni Šofer pri gasilski četi Jesenice, Jože Ku-■trle pa pri gradbenem podjetju »Gradis« na Jesenicah, sta z vestnim delom, predvsem pa ■ tovarištvom na cesti zaslužila tako visoko priznanje. V Številnih primerih sta pomagala fionesrečencem, kolegom, ki so mell okvare na vozilih ln so obtičali na cesti. Z lastno prisebnostjo In previdno vožnjo pa sta preprečila tudi več nesreč, pri čemer bi največkrat utrpeli Škodo otrocl-šolarji. Mimo tega pa Ima tovarll Kurolt zasluge tudi pri organiziranju podružnice Združenja Šoferjev ln avtomehanikov, ki Je bila ustanovljena pred leti In Ima zdaj že okrog 140 članov. Delovno območje te podružnice pa obsega ves nekdanji radov-ijISkl okraj. Podružnica Je poskrbela tudi za tečaje za strokovno usposabljanje svojih članov. tudi stanovanjski ln poslovni bloki: dva stanovanjska bloka ob ulici Stefa- _ na Kovača so letos že dogradili dva mitiven, medtem ko je lahko' za pa Se rasteta, ob Lendavski cesti so __ __. ... , . postavili največji stanovanjski blok, druge na primerni višini, za mla-sestavin bo že načrt za poslovni blok dino pa pretežak in nerazumljiv, NI 8e dolgo tega. ko so bili na len- JetJa, stanovanjska skupnost ln zaseb- zadružne ln komunalne banke na Glav- kar uteene seveda zoDet nnvzrn- davskl cesti ln ob Ullel Stefana Kova- nlki, ki so ponekod namestili robnike nem trgu, prihodnje leto bodo bržčas «... s_ ča globoki cestni Jarki, katere pa sre- s svojimi sredstvi. Letos so premestili gradili novo železniško postajo, na Ko- L nerazumevanje m aOigocase- čnmo sedaj samo Se ob stranskih ce- tehtnico na mestno periferijo, na po- lodvorskl cesti .bodo zgradili stano- nje, Z njim pa tudi neželen nemir stah. Letos so obe cesti asfaltirali. Ko- kopališču pa bodo uredili Se mrtvaS- vanjski blok za uslužbence bolnišnice,, roecj mlajšimi DOslušalci lodvorsko ln Titovo ulico pa so že prej nico. V načrtu imajo tudi ureditev no- trg. podjetje »Tehnopromet- Je letos tlakovali, ob Titovi cesti so na desni ve tržnice v mestnem središču, prostor razširilo svoje poslovne prostore ln pri- stranl tlakovali tudi pločnike, uredili za avtoservlsno postajo .pa so določili dobilo tudi stanovanja, poslovna po- so avtobusno postajališče, sedaj ureja- na križišču Slomškove in Bakovske slopja nameravajo zgraditi še DOZ, jo pločnike na Lendavski cesti in na ceste. DES. »Pomurski tisk« ... Glavnem trgu (v okolici okrajnega po- Napredujejo tudi pri gradnji stano- • , . , slopja) itd. Asfaltirali so tudi cesti ob vanjsklh poslopij, saj ne dograjujejo Graditev mesta šele v zadnjem ča- Spomenlku zmage. Pri urejevanju svojih hiš samo zasebniki, ki so s svoji- su . urejajo skladno z urbanističnimi mestnih cesta sta pomagali tudi okraj- ml »čnostanovanjčki« že kar preveč načrti in predvidevanji, za kar Je bil na ln republiška cestna uprava, pa pod- »raztegnili« mesto, marveč rastejo že »e tudi poslednji čas, sicer bi se mesto še nadalje širilo v periferijo, tako pa Razen tega pa bi bilo treba misliti še na izpopolnitev metod Posnemanja vredno Tragedija pod peščeno steno Nezavarovana gramozna jama ob Litijski cesti v Ljubljani je v nedeljo popoldne zahtevala tri življenja — Inšpekcija za delo je jamo zaprla m n} not)ene kontrole. Jesensko sonce se Je prijetno upi' se m Tiho Ta » . stV.arl~ ral° v P°tne hrbte Milana, Jožeta in vbJni?Jmio.rT.1 ?Tca n 1 Andreja, ki so urno vihteli lopate no ftrmel® v Peščeno ste- ln nalagali pesek na voz. Konja st* kar namvi vsinnbf’tifmo3!®1"6 oP 3e se nemlrno prestopala ln strigla * Kar naprej vsipalo kamenje. »Samo ušesi. brfeaiTTT^ibfoTf za dCnar mu 8re- z roba stene se Je nenadom« pod ... vtrgal majhen plaz peska, da je on« sesuteea no.ifr 3 gcra trl spodai zasulo prav do kolen. h«.m _r , , »Ha, haha nam vsaj krampat n« skunTu rSurlJlio 51 U. s? P° tr*ba«, se Je zasmejal Jože. Jurij« skupaj« pokazala Je na plitvo Jamo ki Je nekoliko dlje sejal pesek, sl J* bi sčasoma bilo zelo onemogočeno v^ t * u„n n?,, ,Tl>iT-mTT vzdrževanje cesta ln drugih komunal- Tam J nlh naprav, saj Je M. Sobota po dol- !± . hX žlni cesta že sedaj blizu mnogo bolj , mfžm3? naseljenemu Celiu i 3e uPravnl odbor na predlog sindikalne i naseIJ6neniu cetju. organizacije Imenoval 5 članov, med Na komunalnem področju Je Mur. njimi tudi predstavnika zdravstvene KNJIGE POTUJEJO V Metliki so uredili potovalno knjižnico Ta teden je občinski svet za prosveto in kulturo v Metliki razposlal v sedem večjih krajev metliške občine, to je povsod, kjer so šole, svojo novoustanovljeno potovalno knjižico, ki ima več ko 1200 knjig. Knjige je deloma nakupil občinski ljudski odbor, deloma pa so jih podarili republiški Svet »Svobod« in prosvetnih društev in vidnejše slovenske založbe, med njimi največ Cankarjeva založba. Razvrščene so v lepih in pripravnih omaricah, ki jih je izdelalo mizarsko podjetje v Gradcu. V vsaki je po 120 do 150 knjig raznih vrst. Posamezni deli knjižnice v omaricah bodo v enem kraju po 10 mesecev, junija se bodo vrnili v center, kjer jih bo občinski knjižničar pregledal in dopolnil z najnovejšimi Izdajami, sredi septembra pa jih bodo spet razposlali v druge kraje. Tako bo celotna knjižnica, ki bo med tem narasla že najmanj na 1600 zvezkov, v sedmih letih obkrožila vse pomembnejše kraje metliške občine. S tem bo orriogočeno, da bo prišlo v vsak večji kraj v občini veliko število knjig in tudi vse najnovejše leposlovne in poučne izdaje slovenskega založništva. Doslej je namreč imel vsak večji kraj svojo knjižnico, ki pa nikjer ni štela več kot 200 knjig. Zaradi velikega pomanjkanja denarnih sredstev tudi ni bilo mogoče nabavljati sproti vseh najnovejših izdaj za te knjižnice in novejša kvalitetna knjiga ni mogla najti poti na naše podeželje. Sedaj pa bo občina kupovala po 2 do 4 izvode vsake pomembnejše leposlovne ali poučne knjige ln z njimi postopoma dopolnjevala potovalno knjižnico. Stare knjige se bodo v 10 do 15 letih skoraj popolnoma zamenjale z novejšimi. Tako bo postala dobra knjiga dostopna vsakemu ljubitelju lepe Sobota že mnogo pridobila, marsikaj ambulante. Naloga komisije Je poma- pa še pogrešajo (predvsem kanaliza- gatl bolnim ln socialno šibkim članom cljo, od katere so v znatni meri odvls- kolektiva z dodatno prehrano. Clanl Irniiun v ohčlni kor le hilo rlo- ne tudl higienske razmere v mestu, komisije bodo nudili tovarišem, ki v Knjige v ODLini, Kjr je mio uo- uredltl bo potrebno vodnjake ln Ste- bolezni nimajo postrežbe, potrebno poslej nemogoče. vllna sedaj odprta gnojišča ln zane- moč. Komisija bo pošiljala v okrevali- ... . . ... , ... marjena dvorišča Itd.), kajti šele tedaj šča otroke ln člane socialno ogroženih Knjižnico je uredila in vodi bo zmanjkalo tistih, v oči bodečih družin. Za začetek dela razpolaga so-požrtvovalna Ostroničeva. učiteljica Katica 2. I. kontrastov, ki Jih sedaj lahko Se zme- clalna komisija v TAM s 400.000 dl-raj srečaš v pomurski metropoli. Sicer narjl, od katerih Je 200.000 prispevala pa: to ni nič posebno čudnega, saj ra- uprava tovarne, 200.000 dinarjev pa Za- ; ste novo ob starem. ŽE ■ * ' ' ? Knjige, zložene v omarice, ki jih lahko zapro, potujejo po metliški občini vod za socialno zavarovanje. Komisija Je prva te vrste v Mariboru ln Je njeno ustanovitev treba pozdraviti. Začeti je treba Mnogo so razpravljali o potrebi zgraditve javnega perišča v Rečici ob Raki. Sedaj pa, ko so zgrabili za delo ljudje, ki imajo razumevanje do skupnosti, je delo izvrieno. PeriŠče je gotovo in žen ske so prav zadovoljne. Le streho bo ie treba postaviti, pa bo vse v najlepšem redu. Nekaj sredstev je prispevala občina, drugo je bilo krito s prostovoljnimi prispevki in delom. Sedaj ljudje le še vprašujejo, če bi morda Smartčani posnemali sosede iz Rečice in bi prav tako lahko prišli do ulične razsvetljave, o kateri že dalj časa govore. Soj je material na razpolago. Le začeti je trebal Za učne moči ni stanovanj Zagorski profesorji in učitelji, včlanjeni v stanovski organizaciji, so na zadnjem sindikalnem zborovanju opozorili zlasti na pereč stanovanjski problem prosvetnih delavcev. Mnogo moči še nima stanovanj in se morajo dnevno vo-zit* iYl Zagorje iz drugih krajev, mnogo P® Jih prebiva v neprimernih stanovanjih. Vprašanje Je. kako se jim bo po-srečilo dobiti prihodnje leto stanovanja za 8 novih moči, ki jih nujno potrebujejo. m*?* J „ChJnitni maskami"po 5 OBNOVLJENE VEZI GOSTOVANJE PRAŠKEGA NARODNEGA DIVADLA V LJUBLJANSKI DRAMI Predvsem si moramo priznati} Eoste iz Prage smo pričakovali «t stare znance, bolje rečeno celo sorodnike, ki so imeli v pre- težnjo, da bi se gostje predstavili Jutri kulturni razgovori s tistim delom svojega repertoarja, ki je namenjen predvsem naj- ( . --------- širšim slojem gledališkega občin- jj-klosti marsikaj vpliva na rast stva in zato tudi najbolj dojem-j? 'vzgojo mladega slovenskega ljiv, najbolj pripraven za gosto- ^edališča. Takrat in še več let vanje. Čeprav bi si zelo želeli j svojih meja in da se nenavadno *sneje smo jih dobro poznali in spoznati njihovo upodobitev na- podobni motivi svobodno preple-živo spremljali njihove ko- šega dalmatinskega klasika ter j tajo med seboj, ne glede na kraje ake v napredujočem razvoju njihovo pojmovanje francoskega' in državne meje. Kakor da bi ceske gledališke umetnosti. Ka-sneje so šla pota vsaksebi, zato r le bilo sedanje pričakovanje ponovnega srečanja še bolj radoved-polno različnih vprašanj in ^vidnega prisluškovanja, ali bo ?ogoče v odtujenem znancu od-*tfti stare žlahtne utripe. Sele po Predstavi smo se dodobra zavedli, takšno pričakovanji nikakor 111 trezno. Gostje, ki so prišli v Dašo državo s tremi deli: Mo-‘lerovim »Don Juanom«, Držlče-*im »Dundom Marojem« v režiji ^ažega gledališkega umetnika Bo-Stupice in z »Maryšo« bra-Mrštik, so v slovenski prestolnici utegnili prikazati samo **^arySo«, samo en del programa, ki so se z njim želeli pred-8taviti našemu občinstvu. Z enim samim delom pa je mogoče spo-‘natl eno samo podobo gosta. Za-so nikakor ne morem iznebiti »“,sa. da je v Ljubljani ta obisk inskih gostov minil kot običajni f^tnikov izlet: prideš, si v dveh urah ozreš po najpoglavit-sm 11 značilnostih mesta, bežno v roko morebitnim znancem 1 že v naglici odrineš z avtobu-^ dalje. Ze po prvih prizorih je iz i gradila režija. Svetel kontrast uprizoritve zavel nenavadno znan, Temni kontrast je označeval tra-tako rekoč domoč ambient, ki so gično usodo Maryše. Z dolgimi ga deloma spreminjali le dru- pavzami, z nenehno naelektre-gačni kostumi. Čutiti je bilo, ka- nostjo, z veliko intenzivnostjo, s kor da čas v preteklosti nima več I prepletanj em zadržane igre In krčevitih izbruhov. S takšno za- V vrsti četrtkovih Kulturnih razgovorov bo majhna sprememba: zaradi praznika bodo ta teden Kulturni razgovori namesto v četrtek že v sredo ob isti uri v Viteški dvorani v Križankah. Vodil jih bo slovenski pisatelj Ivan Potrč. V uvodnih besedah se bo pisatelj predvsem pomudil pri svojih zapažanjih o ustvarjanju v zadnjih letih po osvoboditvi, o problemih literarnega ustvarjanja in o vlogi pisatelja v naši družbi. Seveda bo pri tem osvetlil marsikakšno zanimivost iz lastnega književnega ustvarjanja. Vsa tri dela, izbrana za go-‘tovanje, izpričujejo predvsem LJUBLJANSKI KONCERTI Beograjski violinist BRANKO PAJEVTČ oziroma svetovnega komediogra- ' bila Maryša polsestra naše Lenčke la, je razumljiva odločitev gostov, v Finžgarjev! »Razvalini življe-da nam prikažejo delo iz doma- nja«. Češko ljudsko igro so vezali čega nacionalnega repertoarja: z našo posamezni skoraj do po-Maryšo. drobnosti podobni prizori in mo- tivi, nanizani okoli osnovnega dejanja in sujeta, okoli nesreče, ki jo prinese v kmečko družino zakon brez ljubezni, zasnovan na nekaj stotakih večje ali manjše dote. V tem presenečenju je bilo resda tudi nekoliko razočaranja, kajti v zahtevnejšem gledalcu je bila močnejša želja spoznati sodobnejši, živi utrip življenja nove . Ko smo pred leti p*vl8 SUSali Bran- didjt to da Je to tista tradicija, iz Češkoslovaške z njenimi novimi fr Pajoviča kot eplaodnega solista z katere raste tudi on sam; zato so so problemi in odsevi. Sorodnost j^ograJsMlm orkestrom Jugoslovanske kljub zunanjim časovnim ter narod- pretekle motivike prikazane ne-JUdake armade, Je btll njegov umetni- nostnlm razlikam družile v Izredno nrviroHctlčnr. in natrinrVial ■ ~ profil Se povsem nedoločen to ne strnjeno celoto. Tiste struge, ki Jo Koliko novelisticno in patriarnal- se dalo reči), v katero smer se bo Je nastopil z Mokranjčevo Sonato, ni no pobarvane Z realizmom, je azvll: bil Je pač še povsem na za- resno več zapustil (tudi, v dodatkih bilo hkrati tudi oddaljevanje od 8v°Je Potil. Ko se Je pa sedaj ne), glasbeni svet te sonate pa Je izra- __________________■„ xi____ Predstavil na tem solističnem koncer- žito srbsko-orientalskd — četudi Je go- sodobno razgibanega človeka, je 3, lahko videli, da Je to že vse tovo ni prištevati k delom hoteno na-' ne le' 04 J® medtem očitno oionalističnega sloga, kakršnega so z velikanskimi koraki, tamkaj negovali med obema vojnama. Je tudi že precej zrela, za- vsa prežeta Je z značilnostmi njihove- JJTožena umetniška osebnost to tudi ga ljudskega tonskega načina (nizka njegove reprodukcije se da že sekunda, terca to seksta, zvišana kvar-Ptecej opnijemlji/vo določiti. Nedvom- ta — od tod postoplj zvečane sekunde; “O se Je povzpel v vrsto taistih Jugoslo- . nadvse karakteristična velika sekunda lijakih violinistov, ki Jllh Je treba pod osnovnim tonom!). In tedaj še “Poštevatl. | vsebina te glasbe; njen utrip rnii ni- Začel Je z Vuatazovo miniaturno kdar hiter, Je pa vedno ognjevit; za-°onatino — to Je bila kajpak njegova tegla je ta strastna — to je tastrumen-JiSitka o izpopolnjevalnem študiju na talni sevdah v poplemeniteni obliki, ‘»nevskem konservatoriju. Potlej vse glasba, kije v svojem bistvu popular-konca pa so se vrstile — z edino na in jo Je moči neposredno razumeti. Resnično izjemo v Handlovli Sonati — Ker Je glasba te vrste priljubljena tu-®axne skladbe, za katere se je v Paje- dipri nas, ni dvoma, da bi imel Branetovi tovedbi natanko čutilo, da ko- ko Pajevič prav lep uspeh tudi' pred r®ninijo vso v listom svetu, v iBtft tra- mnogo širšim občdnstvom, čeprav j© bila dvorana dobro zasedena. Da smo —-----------------------------------srečali v nadaljevanju Istega duha v Mllojevičevii Elegiji, seveda ni bilo tako presenetljivo kakor da se je pojavil spet — to to celo v zelo podobnem m , . tonovskem načinu ln še v španskem /I /1 /-* 11 j f/f dodatku. Tako je bil ta večer nazoren JV/ LLLL Lil nauk da tečejo globoke notranje vezi ta sorodnosti skozi ljudsko glasbo vse tam IB orlenta (Niigun Je Izrazito judovska skladba) čez Balkan pa na Pirenejski polotok (ta tu da materialno ne skrbi za jnka. za vzgojo pa seveda nima časa. tvi 1 Sola ni znala najti poti v zaple-Otrokovo psiho. Vrtinec ulice Je I j™ toliko laže našel svojo novo žrtev. “JUdje tj. podzemlja so bolje poznali tir. . 0 Psihologijo ln mali Mišo Je ry;stal nevede sodelavec njihove tatin-"e družbe. Ko ob nekem vlomu spo-rS,meci kakšne ljudi Je v svoji nalv-ostl zašel, Jim odpove poslušnost, po-,VaSa pravici do storilcev, sam pa sko-razbito steklo izložbe krvav, a du-Vno očiščen beži lz sveta zločina. Prvi celovečerni film znanega do- bilo vrnitev v poetično pridvig-njeno, malce sentimentalno risano idiliko starega kmečkega življa, ki ga je račun brez krčmarja iztiril z uhojene poti. V tem se tudi precej razlikuje od »»Razvaline življenja«, ki je zrelejša, psihološko bolj poglobljena in socialno bolj utemeljena. V težki realistični inscenaciji, polni raznih naturalističnih detajlov, ki so skušali čimbolj zvesto in do podrobnosti risati okolje, se je zdela režijska zasnova nekaterih prizorov celo prelahkotna. Vzdušje, ki ga je režiser narodni umetnik Zdenčk StčpS-nek ustvaril z izkušeno roko in vanj ogrnil osnovni problem drame, je temeljilo na domači folklori, na prijetnem, svežem, skoraj operetnem režijskem prijemu. Rahli realistični patos, ki ga marsikdaj nosi s seboj nacionalna folklora, je k temu vzdušju sa-i mo pripomogel. To je bil eden V petek in soboto bomo imeli priliko videti v Ljubljani enega najznamenitejših plesnih ansamblov Združenih držav Amerike, baletno skupino »Jose Limon«, ki tokrat prvič gostuje v naši državi. Omenjeni ansambel ima za seboj še nekega bi rad omenil: obrobno j ne sicer zelo dolgo, zato pa toliko viogo Horačke, ki jo je imenitno: bolj blestečo pot, kritika, ne glede upodobila narodna umetnica Leo- na njen okus in smer, je to sku-polda Dostalova, igralka, ki je1 pino doslej vedno ocenila z naj-pred davnimi leti igrala na naših I bolj laskavimi priznanji. Posebno odrskih deskah in je bila zdaj ne- visoko je kritika ocenila umetni-kakšna simbolična vez med našo ško pojavo samega Joseja Limo-javnostjo in češkim gledališkim na, ustanovitelja in vodjo sku-življenjem. Jamar pine. K r l e ž e v i h »DESET KRVAVIH LET« Gre za najnovejši, 14. in 15. zvezek Krleževih zbranih del, katerega celotni naslov se glasi »Deset krvavih godina i drugi politički eseji« in ki obsega čez 650 strani. Teksti te knjige, ki jih je vsega skupaj dvajset, so napisani med leti 1922—1939. Trije so prvič tiskani že po zadnji vojni, leta 1953. V Miroslavu Krleži je precejšen kos satirika. Ta literarna zvrst ima na .Hrvatskem, zlasti kar zadeva književnost, precej zastopnikov, izmed katerih so najbolj splošno znani Ante Kovačič, A. G. Matoš in Polič-Ka-mov. Krleževa satira pa je zdaleč obsežnejša, saj jo zlasti najdemo v knjigah »Banket v Blitvi« in »Na robu pameti«, pa v »Baladah Petriče Kerempuha« -in še v nekaterih pesmih, deloma pa tudi v njegovem dramskem opusu. Tudi knjiga, o kateri poročam, je taka, satirična, duhovito pisana, čeprav ne spada v njegov bele-tristični opus, ampak v literarno kum 1 izmed kontrastov, ki je na njih polemično esejistiko. Danes smo že sorazmerno daleč od dogodkov jugoslovanskega vsakdana med dvema vojnama, posebej od političnih dogajanj tistih dveh desetletij, na katera je Krleža kot človek in javni delavec tako ostro reagiral. In kljub temu se ti duhoviti zapiski, polni analiz in konkluzij, še dandanašnji z užitkom bero in niso tako rekoč nič izgubili na svežosti. Pred bralcem se zvrste vsi mogoči jugoslovanski politiki iz časov med in po prvi svetovni vojni, pa tudi prenekateri kulturni delavec in umetnik. Krleža govori o hrvatskem izobraženstvu, o hrvatskem malomeščanskem historizmu in njegovih slabostih, o Stjepanu Radiču, Franu Supilu, Ivanu Meštroviču, o našem parlamentarizmu in demokraciji in še o marsičem. Vsa ta debela knjiga je tako rekoč duhovita satirična kronika, ki je hkrati izraz Krleže misleca, moralista in pesnika, kako drži ogledalo sodobnim dogodkom. T. P. Umetniška moč te skupine močno uhaja iz okvirov navadne baletne interpretacije, ansambel »Jose Limon« je po mnenju kritike pravo lirsko gledališče v pravem pomenu te besede. Čeprav je že njihova tehnika tako izpopolnjena, da že sama po sebi prisili gledalce v občudovanje, je odnos do baleta, kakršen se odraža v tej skupini, izrazito gledališki. Ta odnos bi morda najbolje označili z besedami samega Joseja Limona o baletu na sploh: »...ritem mora biti koncentriran in v slehernem svojem izrazu human, če noče biti samo telovadba, mehanična in prazna ...« Limonov ritem — kot piše kritika — obeležuje »moč, zgovornost In lepoto, ki izvirajo iz organskega središča telesa... in imajo svoj izvor in impulz v dihanju pljuč in utripanju srca.« Ansambel »Jose Limon« goji torej izrazito moderen balet, gre za stil, ki se je razvil iz baletne drame in ki ga tudi zdaj, kot balet, tretirajb kot gledališče. Naše, posebno v zadnjem času dokaj razgibano kulturno življenje bo z gostovanjem baleta »Jose Limon« spet zabeležilo v svoje anale zanimiv in najbrž tudi pomemben kulturni dogodek. Zanimanje za našo literaturo v Vzhodni Nemčiji V zadnjem času se je v Vzhodni Nemčiji znatno povečalo zanimanje za naše kulturno življenje. Celovško gledališče v Ljubljani Celovec, novembra »Stiki celovškega mestnega gledališča z Jugoslavijo se že tradicionalni,« Je začel najin razgovor direktor celovškega gledališča phlilipp Zeska, ko sva sedla za njegovo prostrano mizo v drugem nadstropju velike hiše na začetku Radetzkystrasse. »Ce bi obiskali naše garderobe nekaj minut pred začetkom kake operne predstave, bi slišali morda več Jugoslovanske govorice. kakor pa nemšket« Res, med prvimi, ki sem jih srečal na hodniMIh gledališča. Je bil ljubljanski režiser Ciril Debevec. Pripravila uprizoritev Gounodove opere t^njmSHuernTornota™nTo pod^rma: | « - OritnH im»h v dvorani — in «°* kaže, ga noao se za KaKo biciozen: :Faulkner »Rekvljem za nuno«, Wllllams »Mačka na pločevinasti strehi«, »Dnevnik Ane Frank«, Shakespeare »Romeo ta Julija«. 0’Nelll »Mesec obtoženih«, Steftnbeck »Ljudje borsklm gledališčem: obe dlrekeljl na- Mestni očetje, ki Jim Je; naloženo tež- jn ml»U «pere: poleg običajnega INTENZIVNI UMETNIŠKI STIKI Z JUGOSLAVIJO - RAZGOVOR Z DIREKTORJEM CELOVŠKEGA GLEDALIŠČA PH1LIPPOM ZESKO ,-entarlsta, velikega samorastnika kinematografije Zike Cukullča Je *ez dvoma zelo solidno delo pred-«“em Po obrtniški plati. Sledovi dalj-ln?a Cukuličevega bivanja onstran ve-slav. SO dovolj očitni v dobrem in tpt Pomenu. Za prvega je značilna Dos Ulmska govorica, sicer pa je v JJ? tatinski svet prinesel vse v svojem ha. Glavn^Ure^iserjevaalmfpakae^pa dje, IJanski režiser wim ueuevec. r £> vSnea preveč zanemaril v « , IJa^^uprlzorHev^Gounodove^ meravata Izmenjati gostovanja z go- ko breme skrbi za kulturno ifcivljenje v vornlm komadom najjužnejši avstrijski! deželi, so konč- Tako sl celovško gledališče — v no prišli do prepričanja, da je rešitev nasprotju s političnimi činiteljl na Ko- | samo v resnični umetniški osebnosti, roškem — resnično prizadeva, da bi i Zato so se obrnili na enega Izmed naj-razvllo stike a sosedno pokrajino, s bolj promincntnlUi Igralcev v dunajskem Burgtheatru, Phillpa Zesko, ga za dve leti angažirali kot direktorja gledališča In mu dali vsa polnomočja. Seveda tudi precej obširen prora- Odtod neumestni smeh v dvorani d vlgku njene drame, ko se izpovedjo preiskovalcu. Gledalci ji kljub *"ePrlčljivi igri ne verjamejol oh,:Por>ny Express- Je naslov tudi „,“rtnlško povsem podpovprečnega we- režljo zadržali v Celovcu. Razen njega dela trenutno v celovškem gledališču še pet Jugoslovanov, ki so vsi podpisali enoletne pogodbe: zagrebška solista Zdenko Richter ln Slavko A1JI-novič ter ljubljanske zboristke Marija 8t#»r puvMein novic ter Sko ln hkrati Ime nekakšnega konj- pjjgko Tanja Blzlč ln Nuša Završnik, brzojava. Bralci stripov gotovo k| |maj0 tudi nekaj solističnih obvez-fn.^ajo Ime Buffalo Bill, saj le-la sodi nogtl Za mesece so angažirali tudi St1 a najodličnejše Kavbojske osebno- beograjskega baritonista Marjana Bu-Vbm vJega zapada. Morda zato laže ian|£a ki bo v prihodnji spomladi v Snr-J° številnim naivnostim, ki flrujjbl s solisti dunajske opere pel v flltrm3830 Blllova JunaStva tudl v tem Celovcu Rlgoletta. U- lp I Najvidnejši Izraz umetniških stl- T | kov med Jugoslavijo ln celovškim M ' *___ . ,, mestnim gledališčem v letošnjem letu anjige m revije r0.c^^ieS^ PrEJELI SMO V OCENO Ro^sfiSj^vo^.AngeliS^^V1^glavSl'vlo- gi bo nastopila perttjska sopranistka Obzornik 57. Mesečna ljudska revi- Farah Afiatpour, ki je sicer angažirana j,' “daja Prešernova družba v Ljub- v dunajski državni operi. 30. novem-°1. St. u. Odg. urednik Josip Ribičič, bra bo prišla v Celovec ljubljanska Opera z Wolff-Ferrarijevo komično pertoarja tudi »Beraška opera«, Hon-eggerjeva »Ivana na grmadi« ln cclo — krstna predstava avstrijskega mu-sicala. »AH mislite, da boste vse to mogU 1 izvesti, tu, v Celovcu?« j Nekaj del naših pisateljev je bilo Direktor zeska je optimist, v le- prevedenih v nemščino, več del tošnji sezoni, bo, pravi, 35 premier, pa še pripravljajo. Andričev roza mesto SJ0.0M prebivalci precej man »Most na Drini« je izšel ne “oranem odločno poseči v raz- Cefo\cTiRadU UkeRa%ledaliI?™ kot samo V Zahodni, temveč tudi V mere, če sem lm?el odstraniti krizo,« J« Vzhodni Nemčiji (Aufbau Verlag). pripoveduje direktor, petdesetleten ho«či ^a bo Tamkajšnje založbe pa se zani- gospod goethejevskega profila. Njegovo načelo Je bilo: brez kvalitete ni mogoče privabiti publike. Zato Je občutno zmanjšal ansambel in prešel na sistem gostovanj ln pogodb. Z osebnimi zvezamA se mu Je posrečlilo zagotoviti svojemu provincialnemu odru sodelovanje vseh internacionalnih ka- pacltet, kxrt ko - n"področju opere veter.prignal tud, "o publiko v - »metropolltanca« Leonio Rysa- J1*?™**' Jf* rrHll nek ln Paul Sch5ffler ter - v eo- kako stavkala. Celo »dolgočasni« Grili- letos uvedli, nameravam doseči, da bo , , . .____ , vsak Korošec vsaj enkrat na mesec maj O tudi za druga dela JUgOSlO-prišel v celovško gledališče, v ta na- vanskih pisateljev, n. pr. za Copi- ^ognodb™ daPdaJo‘ na^razpolago‘dovolj* &V >Pr0l0im, za LaličevO »Svat avtobusov, ki bodo podeželsko publiko za razmeroma mal denar vozili na predstave ih nazaj.« Sicer pa je »novi nek In Paul Schoffler ter — v gO' vomem gledališču — Susl Vlcolettfl, Alma Seidler, Theo Lingen in Fred Liewehr. »Kaj 'pa k temu Vašem sistemu pravi celovški referent za finance?« »Čaka. kako bo reagirala publika in kaj bodo pisali krtitUkL« Do zdaj Je direktorjev načrt zadovoljil samo publiko, kot je videti. Kritika še ni zadovoljna, verjetno zaradi tega parzer Je do zdaj doživel že 12 predstav. In tudi muslcal, Id Je nekaj bo«, za Krleževa dela itd. Kot kaže, bodo tudi naši dramatiki prodrli v vzhodnonemška gledališča. Prav te dni se mudi v Ljubljani asistent za slavistiko na vmesnega med opereto in Jazz-revijo, Humboldtovi univerzi V Vzhod-in ki je na Dunaju na primer propa- nem Berlinu in tajnik tamkajš- del. Je naletel na navdušenje tudi pri konservativni publiki, čeprav Je kritika predstavo raztrgala kot diletantski zmazek, Predstava »Primorskih zdrah«, ki njega Slavističnega kluba (prav te dni je ta klub priredil večer o jugoslovanskih pisateljih), g. Manfred .Tahnichen, mladi slavist, Farah Afiatpour poje naslovno ker Phillpp Zeska zaenkrat še čaka z sem jo videl v Celovcu, vsekakor ne Je prevecjei v nemščino Can-vlogo v Rossinijevi operi večj^ karjeve »Hlapce«. Svoje bivanje v G, ®odobna pota. Prosvetna revija. flruste°- ?veze Svobod ln prosvetnih »Angelina« katero je Koroška etnološko ln gospodarsko povezana. Sicer pa vladajo v celovškem gledališču podobni problemi, kot povsod: ansambel, repertoar, publika — kako povezati vse tri momente* ki sestav- cih sezone so na obeh odrih — gledališče ima namreč še svojo depandanso, »Kammcrspiele« — Igrali Grlllpar-zerjevo romantično tragedijo »Bratski spor v habsburški hiši« (vlogo Rudolfa je Igral direktor sam), Goldonlljeve »Primorske zdrahe«, komedijo znanega dunajskega feljtonista Hansa Wel-gla »Domišljavi doktor«, švedsko ko- gledališča, teta predstav tega gledališča v ozki zvezi z njihovo tveganostjo, to se pravi, da novi direktor le tam skrbi za umetniški nivo, kjer že vnaprej ni preprtčan o uspehu, kot na primer pri razigranem Goldoniju. Seveda po eni sami predstavi še ni mogoče sodila o celotni zmogljivosti gledališča. Gotovo boBnonovfte*v za*Sl'ovensko fjajo^gledališče.* v življenja sposobno medijo »Bumerang« ln, ob smrti zna- bo z Imenovanimi velikimi imeni, ka-dne. 1 dec., bo ponovitev za siovensKo j j b operetnega skladatelja Benatz- dar se bodo pojavila na celovških gle- ^fuK .F^dl ^HTadeva da bl v Ce- Preden je Philip Zeska prišel v kega, njegovo »Očarljivo gospodično«; dallških listih, pridobilo na pomenu, dallšča sl tudi PJi£jl.<*® ’. . . t in sl_ Cel0Vcc Je vladala v tem gledališču potem že omenjeno Rossinijevo opero čeprav Je dvomljivo, da tak postopek, lovcu gostoval ljublja u • *» , občutna kriza. NI bilo pravega ansam- »Angelina«. Straussovega »Netopirja« kot ga Je navedel novi direktor, po- Ja S u"1*' Revija za kulturo. Izda- cer s CaJkovskega »LabodJlm j osebnosti, ki hi imela ter, kot eksperiment ln novost, ame- , meni trajnejšo ln organsko odstrani- Mub likovnih delavcev Gorenjske Razgovori o tem gostovanju še bla, _ni i„ n„hi4ka <« i riški muslcal »The Pajama Game«. Re- tev gledališke krize. sezono je zelo am- I Oh'™ Slovenije. Leto 1957/11, št. 8. Uredniki J. Gašperšič, V. Trlnk-aua ln T. Biaha. Slavko Fras Ljubljani bo izkoristil, da pripravi izbor Cankarjevih del. G. Jahnichen je v nemščino prevedel že Marinkovičevo »Glorijo« ln Mat-kovičevo dramo »Konec poti«. Ta dela bodo bržčas uprizorjena v gledališču Maksima Gorkega v Berlinu. G Jahnichen je prvi kulturni delavec, ki nas je prišel obiskat iz Vzhodne Nemčije. Pot ga bo vodila nato še v Zagreb in v Beograd ter v Makedonijo. C TELESNA KULTURA PREBILI SO LED Kegljači na ledu so si s svojo kvaliteto priborili udeležbo na evropskem prvenstvu Ne Mino smufarjl, hokejisti In drialcl temveC tudi keglja« na ledu stoje pred novo sezono ter nestrpno pričakujejo, kdaj bo pritts-nlm mraz, da bodo po ledenih ploskvah spet lahko drseli njihovi toki. novega pri njih? Kako so se skozi »mrtvo« sezono pripravljali za letognje nastope? Ali Jim bo BTJ letos dovolila nastop na evropskem prvenstvu? Vse to nas Je zanimalo, ko smo se pred dnevi raz-govarjau s predsednikom Zveze za kegljanje na ledu, tovarišem Nagličem. REŠITEV PEREČEGA VPRAŠANJA Na vsak način — nam Je med drugim dejal predsednik — smo hoteli pred začetkom nove sezone urediti ln dokončno rešiti nekatera vprašanja, do katerih Je prišlo lani, ko nam Športna zveza Jugoslavije ni dovolila nastopa na evropskem prvenstvu v Italidl. Zato ava šla s predsednikom, i tovarišem Božičem * Beograd na 8ZJ, da uredimo vprašanje glede odnosov 1 in odhoda naših tekmovalcev v tujino, I kakor tudi glede dokončne afirmacije naše športne panoge. Sekretar SZJ, tovariš Saklč se Je zelo ugodno Izrazil o delu naše Zveze in obljubil, da bo na seji Komisije za mednarodna srečanja to zadevo sprožil ln predlagal, da se naša država udeleži s Štirimi moštvi evropskega prvenstva, ki bo Januarja 1958 v Davosu (Švica). PETLETNI NAČRT Celje, Bled, Ljubljana m Jesenice imajo sedaj skupaj okoli 260 tekmovalcev, tal so včlanjeni v zvezi za kegljanje na ledu pri Zvezi kegljaških športov Jugoslavije. Na zadnji seji odbora za kegljanje na ledu. Je bil sprejet predlog petletnega načrta. Le-ta predvidva povečanje članstva od 250 na 1000 m večje število klubov ter propagandnih nastopov v Mariboru, Kranju. Zagrebu — sploh tam, kjer so pogoji za razvoj te športne panoge. Predlog proračuna za leto 1968 predvideva sredstva za udeležbo na evrop-Bkem prvenstvu, za sodniške tečaje ln propagandne nastope. KOLEDAR TEKMOVANJ Predvidenih Imamo več srečanj med domačimi lin tujimi klubi. Državno prvenstvo bo na Bledu, v primeru slabih vremenskih pogojev pa seveda na umetnem drsališču na Jesenicah. Za evropsko prvenstvo 18. ln 19. Januarja v Davosu bo reprezentanca sestavljena na osnovi plasmaja z lanskoletnega državnega prvenstva. Tako , nas bosta torej zastopala dva blejska ln dva Jeseniška kluba, ki sta lani na državnem prvenstvu zasedla prvo do ; četrto mesto. Vsa štiri moštva se pripravljajo za to odgovorno nalogo že I od začetka novembra dalje na umet- | nem drsališču na Jesenicah. NOVI KLUBI Za širjenje naše športne panoge Je v Ljubljani zadolžen tovarn Breekvar, ^1—Brzojavke— - BEOGRAD, 25. nov. (Tanjug). Na finalnem tekmovanju košarkarskega prvenstva Srbije 29. ln SO. novembra, bodo demonstrirali nova košarkarska pravila. To bo hkrati seminar za trenerje ln sodnike. - CAEN, 25. nov. (Reuter). V Caenu (Franclja) se je smrtno ponesrečil 29-letnl padalec Buchery, ko se mu ni odprlo padalo pri poskusnem skoku z višine 1800 m. Buchery je bil eden Izmed specialistov za precizne skoke. - BUKAREŠTA, 25. nov. (AFP). Košarkarska reprezentanca Romunije Je v Bukarešti premagala reprezentanco Turčije z 71:50 (37:26). - LAUSANNE, 25. nov. (Reuter) organizacijska komisija svetovnega nogometnega prvenstva je na današnjem sestanku sklenila, da se lahko udeleže kvalifikacijskih tekem proti Izraelu tudi lzvenevropske države, ki so se plasirale na drugo mesto v svojih skupinah. Izraelovega nasprotnika bodo določili z žrebom 15. decembra. ki je obenem tudi tajnik balinarske zveze Jugoslavide. Balinarska Igrišča bodo pozimi zaledlli, zato so že letos spomladi ustanovili v Ljubljani tri klube ln tovariš Breskvar je Izjavil, da utegne Ljubljana že v najkrajšem času Imeti toliko članstva, kot vsa Gorenjska skupaj. V Kranju -pa na nameravajo ustanovita klub v okviru uprave za gozdarstvo. NOVICE IZ TUJINE Meseca junija je bil v Davosu kongres Mednarodne zveze za kegljanje na ledu (IEV), kjer so Izglasovali Jugoslovanski predlog, da na evropskem prvenstvu lahko nastopi vsaka država samo s štirimi moštvi, nadalje, da Ima vsaka država v IEV enako število odbornikov in da plačuje enako čla- narino. S tem Je sedaj Nemcem Im Avstrijcem omogočeno, da bi na evropskem prvenstvu nastopali z deve-I timi ali desetimi moštvi ln tako »z i dobro matematiko« prišli do naslova 1 evropskega prvaka. Naša kvaliteta bo j prišla do Izraza verjetno šele tedaj, ko bodo nastopile vse države z enakim j številom moštev,« je zaključil tovariš Naglič. s. J. HOKEJ NA LEDU Drugo srečanje v Kanadi Wlndsor, 25. nov. (AP). - V Wlnd-soru (Kanada) je hokejska reprezentanca SZ, ki je na turneji po Kanadi pod imenom moskovskega Dinama, Igrala neodločeno z domačim klubom »Wlndsor Buldoga« 5:5. Sovjetski igralci so zlasti dobro igrali v zadnji tretjini. ko so v osmih minutah dosegli tri gole. Prejeli pa nobenega. Prvo srečanje so sovjetski Igralci Izgubili s kanadskim prvakom, tretjo tekmo pa bodo odigrali jutil z lanskim prvakom Kanade -Kltchener Waterloo Dutchman«. MOJSTER ALI NE Okoli šahovskega spora v Kranju O zaključku partije Bldev — So-frevik| na državnem polfinalnem šahovskem turnirju v Kranju zadnje čase šahovski organizatorji ln Igralci živahno razpravljajo ln sicer predvsem če 8ofrevski spričo tega dogod- zadnjlh kolih itd. To spet kaže, da ni vseeno, kaj počno udeleženci turnirjev za kulisami In med potekom posameznih kol. V opisanem primeru glede na razne okoliščine lahko trdimo, da je verjetno še najmanj kriv Sofrevski. skega mojstra. Sicilijansko partijo, ki smo jo objavili v našem Uslu, je mojster Bldev odlično Igral, dobil figuro ln v popolnoma dobljenem položaju po sijajni žrtvi dame — Izgubil. Pred zadnjo spregledavščlno je razmišljal približno 3 minute! Partiji sodnik J. Pogačnik ni priznal veljavnosti, zato je obema nasprotnikoma vpisal v tabelo ničli. Na pritožbo Sofrcvskega ln Bldeva (!) je turnirsko razsodišče razveljavilo odločitev sodnika ln priznalo zmago Sofrevskemu. Tedaj so sodelujoči mojstri in nekateri udeleženci povzdignili svoj glas v obrambo športne morale. Klar lahko pričakujemo od zrelega mojstra, da po 33. potezah odlične igre s figuro več Izpelje zmagovito pot do konca? Ali lahko nek šahist v turnirski borbi očivtdno pokloni partijo, kot je to primer v Kranju? Vsakemu športno vzgojenemu človeku je Jasno, da ne. Vendar so se pojavili .ugovori, da je povsem mogoče napraviti v partiji brez zle misli nerazumljive ln težke napake. Mnogo- Tudl mu ne gre odrekati talenta ln znanja. Vodil je na lestvici do 11. kola in potem dalje, toda partijo z Bičevim Je nezasluženo dobil. Disciplinski odbor SZJ je proti obema uvedel disciplinski postopek. Mar spričo Vsega ne bi kazalo kaznovati le Bldeva in morebitnega pomagača? Mladi Sofrevski bo imel v XIII. šamplonatn Jugoslavije v Sarajevu obilo možnosti za potrditev oziroma osvojitev mojstrskega naslova. Plater prvak Poljske Pravkar smo prejeli le Varšave vest, da je na zadnjem šahovskem prvenstvu Poljske v Varšavi ponovno osvojil naslov prvaka domačin Plater. Med 18 udeleženci je nabral 12.5 točke od 17 možnih. Za njim so: silwa 11.5, Kostro 11, Szukszta, Gromek, Brzo-zka, Solecki, Dworzynskl, Brani ckl 16, Wltkow«kl, Dzlecolowski 9.5 Itd. Kot je znano, bo mednarodni fnoj-krat je res‘“tež"ko "dokazati' dogovor ster SUiwa Igral decembra v Sofiji v Izida, čeprav je pravilnost poteka troboju Matanovlč — Sllivva — NeU-»umljiva Znam so nam dogovori re- i Urch «■i vstop namedooMU taborni ljev od velemojstrov navzdol, ven- skl turnir v Portorožu. Proertl sta dve dar nam ni znano, da bi kdajkoli kdo za to odgovarjal. Sedaj prehaja zadeva v drugo fazo — k celim točkam. Toda nihče ne more zanikati, da so tl dogovori lahko zelo škodovali ostalim Igralcem na turnirjih. Tudi kilavi remiji v 7., 9., 19. Itd, potezah niso v ponos nasprotnikoma. Da škoduje dogovor predajanja ln poklanjanja partij ostalim udeležencem na turnirjih — je več kot jasno. O teh vprašanjih je bilo le večkrat govora na raznih sestankih, v dnevnem ln šahovskem tisku. Mar je naša šahovska organizacija tu brez moči? Po pravilnem poteku partije Bldev—Sofrevski M bil Imel Cuderman tudi še možnosti, da osvoji naslov mojstra, ker bi ujel Sofrevskega. Verjetno bi brez tega nešportnega dogodka tudi PUC ubral drugo pot v mesti. MARIBORSKE VESTI DE2URNA SLUŽBA Torek. 26. nov. 1957 lekarna »Tabor« Trg Revolucije 3. Sreda, 27. nov. 1957 lekarna »Melje« Mlljska cesta 2. Od 9. ure zvečer pa do 6. ure zjutraj se Izdajajo zdravila na zdravniške recepte napisane istega dne ali noči. KINO »PARTIZAN«; Italijanski film »Slepo dekle lz Torenta«. »UDARNIK«: ameriški film »Po nedolžnem obsojen«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 26. nov. ob 19.36: Svarkln: »Tuje dete«. Premiera. Izven ln za premierski abnoma. Sreda, 27. nov. ob 19.80: Verdi: »Rlgo-letto«. Red L MS 2. Poročili so se: Viktor Petelin, 24 let, avtomehanik — Marija Bremec, 22 let, gospodinja; Franc Lenhart, 37 let, kovinostrugar - Marija Krajnc, 22 let, delavka: Anton Bosllj, 37 let, električar - Krescenclja Sar man, 26 let, gospodinja; Jakob Podgorelec, 67 let, osebni upokojenec — Helena Paj, 56 let. kontrolorka; Branko Kralj, 26 let, mizar - Alojzija Kropeč, 28 let, delavka; Ivan Cvllak, 23 let, varilec - Jožefa Letnik, 25 let, telegraflstka; Jožef Tomec, 22 let, ključavničar - Rozina Adam, 2« let, navijalka; Josip Bertoša, 27 let, strugar - Olga Vujnovlč, 23 let, snemalka; Boris Sedmak, 24 let, železniški tehnik - Cecilija Clbron, 23 let, nameščenka; Jožef Vodušek, 34 let, čevljarski pomočnik - Alojzija Frešer, 31 let, predlca; Martin Jenuš, 18 let, delavec - Marija Merc, 31 let, tkalka; Alojzij Muršič, 33 let, višji Industrijski tehnik - Matilda Cep, 21 let, navijalka; Rafael Izlakar, 23 let, elektrotehnik -Milena Petrlšlč, 23 let, nameščenka; P.ožldar Jurak, 28 let, kmetijski tehnik - Pavla Pulko, 25 let, učiteljica. »PAVLIHOVO PRATIKO 1958« lahko naročite s plačilom 100 din na bančno številko 60-KB-1-Z-146 ali pri blagajni »PAVLIHE«, Gradišče 4/i. CELJSKE VESTI KINO »UNION«: ameriški barvni film »Zvezda je rojena«. Clnemascope. »METROPOL«: ameriški barvni film »Mož iz Kolorada«. IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sreda, 27. nov. ob 16: Vemeulll: »Potovanje v Benetke«. Red LMS I. Sreda, 27. nov. ob 20: Vemeulll; »Potovanje v Benetke«. Red Sreda ln Izven. KINO »MESTNI KINO«: jugoslovanski film »Svojega telesa gospodar«. IZ R0GA*'“* SLATINE Zaprto! KINO IZ MURSKE S0B0TB KINO »PARK«: ameriški film: »Na razpotju«. ZAHVALA Ob bridki izgubi najine ljube mame KATARINE CERCEK se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, Ji poklonili vence ln cvetje in sočustvovali z nama. Žalujoča sinova. V Crikvenld -zvezna liga Beograd, 26. nov. V Crikvenld se bo 28. novembra začelo tekmovanje šahovske prve lige, ki bo trajal do 4. decembra. Sodelovali bodo: ParUzan, Crvena zvezda, Slavlja, Mladost .Ljubljanski šahovski klub, Sarajevski šahovski klub ln Spartak. Študent (Skopje) Je odpovedal udeležbo. Tekmovali bodo na desetih deskah, od teh na dveh zadnjih šahlstklnje. To je doslej že deseto moštveno prvenstvo. Partizan je bil šestkrat pr-vak. trikrat pa Crvena zvezda. Tekmovanje H. lige v Vmjačkl Banji bo trajalo 'od 15. do 19. t. m. Sodelovalo bo osem moštev, ln sicer šest republiških prvakov ln dve moštvi, ki bosta Izpadli lz prve lige. SANATORIJ ZA TBC POHORSKI DVOR HOČE PRI MARIBORU razpisuje sledeča delovna mesta za: tri zdravnike Pogoji: najmanj tri leta zdravniške prakse, prednost imajo zdravniki ftlzlologl Štiri medicinske sestre Pogoji: dokončana srednja medicinska šola, prednost imajo tiste, ki imajo že nekaj let prakse v zdravstvenih ustanovah večje Število bolničark oz. bolničarjev Pogoji: dokončana bolničarska šola iinončnega knjigovodjo Pogoji: dokončana srednja ekonomska šola ali njej enaka z najmanj tri leta prakse v knjigovodstvu oziroma dokončana nepopolna srednja šola z najmanj 10 let prakse v knjigovodstvu. kuharja ali kuharico Pogoji: visokokvalificirani delavec ali kvalificirani delavec z najmanj 10 let prakse. 1 Temeljna plača po uredbi o nazivih ln plačah uslužbencev zdravstvenih ustanov ter dopolnilna plača po pravilniku ustanove. Stanovanje je zagotovljeno. Pravilno kolko-vane prošnje z življenjepisom pošljite vključno do 10. decembra 1957 upravi Sanatorija za TBC Pohorski dvor, Hoče pri Mariboru. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« PREMIERA AMERIŠKEGA ClNlMAScorf MA! BARVNEGA FILMA »DOLINA NASILJA« j • • •* -A* -i''x •-v, « Tednik »F. N. štev. 47«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V vlogi Glenn Ford. Ob 10 matineja Italijanskega filma »Njihove zf' blode«. Danes zadnjič’ Prodaja vstopnic od 8.30 do 11 ter od 14 dalj4 KINO »KOMUNA«: amer. barvni clnemascope film »Piknik«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17 ln 19. Zadnja predstava odpade. Danes zadnjič. KINO »SLOGA«: amer. barvni film »Ponny Express«. Brez tednika. Predstave ob 15. 17, 19 In 21. V gl. vlogi: Charlton Heston ln Rhonda Fleming. KINO »VIC«: jugosl. barvni film »Pop Clra ln pop Spira«. Tednik: F. N. 47. Predstave ob 15, 17, 19 ln V glavni vlogi: Jovan Gec ln wu blnka Babič. KINO »SOCA«: Zaprtol Prodaja vstopnic v vseh kinema*? grafih od 8.30 do 11 ln od 14 dal)*' MLADINSKI KINO LJUDSKE MILIC*1 Kotnikova 8: Zaprtol KINO »LITOSTROJ«: ameriški barv? film »Bitka Zadnjič. V soteski«. F. N. nov_ 31eullu sim francoskim - primerne za vsako naSe opere v Celovcu. Pri uprizoritvi Srečke denarne loterije Počitniške zveze prodajajo vse njene organizacije v Sloveniji, v Ljubljani, Mariboru ln Celju pa tudi prodajalci srečk Jugoslovanske loterije Priliko in obleko so dobile drogerije Povsod1 Javno žrebanje dobitkov denarne loterije Počitniške zveze bo nepreklicno 29. novembra 1957 v Ljubljani. Ob 20 v Operi: Moderni amerlSkl balet - Jose Limon. Izven. Nedelja, 1. dec. Gostuje Opera SNO v Celovcu: Wolf-Ferrarl: »Štirje grobijani«. Ob 20 v Operi: Moderni ameriški balet - Jose Limon. Izven. Jutri, v sredo M. bo gostoval v Operi ansambel Mestnega gledališča iz Celovca, ki bo na svojem prvem gostovanju v Ljubljani prikazal uprizoritev Rossinijeve komične opere »Pepelka Angelina« (Cenerentola). Gostovanje Je v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo ln mu bo v soboto 30. nov. sledilo povratno gostovanje -Pepelke Angeline« bodo nastopili solisti Dino Halpem k. g., Heinrich Schubert, Helmut Conradt, Edlth Hertl, F.dlth Kermer, Erwln Lehnert, v vlogi Angeline pa bo nastopila perzijska ko-loratuma sopranistka Farah Aflatpour. Glasbeno vodstvo uprizoritve ima dlri- I gent Wolfgang Schubert, režiser Je Fred Schulze - Holtz, scenograf Erich Kondrak, kostume pa Je pripravila Anny Arnold. V petek 29. ln v loboto 30. t. m., ko bo ljubljanska Opera na gostovanju v Celovcu, bo v Operi gostoval ameriški balet. Spored baleta Jose Limon Je na l vseh treh predstavah lstt in obse« a Stl- PBEDAVRNIfl PHhr.Hr.il ,„H„I n dela: Rltmo Jondo, Mavrova pavana, »tlčne sekcije SZD bo v sredo, 27! nov. Jones- V.«eso v prej nike°Snor3edV Pre^valnicl Interne kU; doTSvacl? ni. fbnrni M 4« ♦ Jr«f « razen za sobotno popoldansko predsta- _-.m hlpertireoldlzem ln terapija s vo za obiskovalce izven Ljubljane. Ce- I ne od 600 din navzdol. Paraoksipropiofenom. 2. Asist. dr. J. Bohinjec: Poročilo o VI. kongresu evropskega hematološkega društva v Ko-Penhagnu. Vabljeni vsi člani sekcije, kakor tudi ostali zdravniki ln medl-cincl višjih semestrov. Hortlkularno društvo vabi na predavanje tov. Jožeta Strgarja o uporabi MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 26. nov. ob 20: Evrelnov: »Komedija o sreči«. Abonma Torek večerni. vstopnice so tudi v prodaji. vrtnih rastlin v sodobnem vrtu, ki bo Sreda, 27. nov. ob 20: Nušlč: »Dr-V sredo 27. t. m. v Balkonski dvorani Abonma LMS IV. Vstopnice so tudi univerze (vhod s Trga Revolucije) ob v prodaji. 8. uri zvečer. Predavanje spremljajo Četrtek, 28. nov. ob 20: Cehov: »Strl-barvnl diapozitivi. ček Vanja«. Izven. Društvo folkloristov Slovenije vabi Petek, 29. nov. zaprto. na javno predavanje dr. Sergeja Vil fana: »Problemi pravne etnografije«. Predavanje bo v sredo, 27. nov. ob 17. uri v knjižnici Narodnega muzeja. 3891 Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS in Slovensko geološko društvo vabita na predavanje profesor-fa ing. Alojza Hrovata: »Nekaj slik iz avtoceste Ljubljana-Zagreb«. Številni ______________ asa rs-sr??««: risr? p”a- -s«s»<£5" „ _ 3890 Vstopnice so na razpolago prt gle-Občlnskl odbor Združenja rezerv- dallšlcl blagajni od 10 do 12 ln 2 ure »Ih Oficirjev Bežigrad obvešča član- pred predstavo. Rezervacije na telesno, da bo redno mesečno predavanje fon 22-011. “he 26. novembra 1957 ob 19. url v pro- Sobota, 30. nov. ob 20: Cehov: »Striček Vanja«. Izven. Nedelja, 1. dec. ob IS: Kristina Brenkova: »Čarobna paličica«. Mladinska predstava. Premiera. Ob 20: Nušlč: »Dr«. Izven. EKSPERIMENTALNO GLEDAI.ISCE LJUBLJANA - KRIŽANKE Viteška dvorana 1 Ob 20.30: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Za odrasle. Nedelja, 1. dec. ob 11: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Ob 15: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Sreda, 27. nov. ob 17: W. Karsch — J. Pengovi »Tažave Peteršlljčkov« mame«. Sobota, 30. nov. ob IT: W. Karsch -J. Pengov. »Težave Peteršlljčkov* mame«. Nedelja, 1. dec. ob 17: W. Karsch -J. Pengov: »Težave peteršlljčkove mame«. Prodaja vstopni« od torka dalje (razen petka, sobote ln nedelje) na i#ravl, Resljeva c. 36, tel. 32-020, od 11 <0 12 ln pol ure pred pričetkom vsake predstave pri gledališki blagajni. Društva prijateljev mladine, množične organizacije ln upravlteljstva osnovnih šol na področju Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana obveščamo, da bo Mestno lutkovno gledališče — Ljubljana v času Novoletne Jelke, od 20. do vključno 30. decembra gostovalo z ročnimi lutkami po okraju. Prijave za gostovanje sprejemamo samo do 10. decembra t. 1. Informacije dobite na upravi gledališča, Resljeva o. 36, telefon 32-020. Čestitka 23. novembra je diplomirala na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani tovarišica inž. Justi Dobnikar iz Ljubljane. Iskrene čestitke! - Kolegi. p.nnin umjANA SPORED TA TOREK dne 20. novembra 1957 Poročila: B.0B, 6.00, 7.00, 8.00, 1040, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) — 6.30—8.40 Reklame — 6.40—6.45 Naš Jedilnik — 8.05 Narodne pesmi in poskočnice (Izvajata Vokalni kvintet in trio Rudii Bardorfer) — 8.35 Antonln Dvofak: Sest legend — 9.00 Zabavni mozaiiik — 9.30 Vlrtuoa na razne instrumente vam igrajo — 10.10 Veseli portreti lz poletnih dni z orkestrom Edmundo Ros — 10.40 Zabavna paleta Richarda Rodgersa — 11.00 Nikolal Riimskl-Korzakov: Zlati petelin, simfonična suita (Orkester romanske Svlce p. v. Ernesta Ansermeta) — 11.30 Za dom ln žene — 11.45 »Na svit-denje, Pa rta!« (klavir v ritmu) — U.OO Slovenske narodne pesmi in domače viže — 12.30 Kmečka unliverza — Ing. Ana Torkar: Koristi zaprte greda za kmečki dom — 12.40 George Gershwin: Porgy ln Bess, simfonična slika — 13.15 »Pomenek v orkestru« (Saksofonist Guy Lailtt z godalnim orkestrom) — 13.30 Koncert opernih melodij — 14.20 Za otroke — D. Simič: Bio. kada — 14.35 Nafii poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba. vmes reklamo — 15.40 Potopisi ln spomini — Vladimir Nazor: S partizani — 16.00 Popoldanski simfonični koncert — 17.10 »Na obisku v velikem studiu Radia Bern« — 18.00 Šport« tednik — 18.30 Iz zakladnice slov. samospevov — 18.50 Domače aktualnosti — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Mladena PozaJ1/ča ln Milka Skobemeta — 20.30 Radijska igra — Luigi Sllori:. Barake (prva izvedba) — 21.30 »Obrežje v Jeseni* (razpoloženjsko glasbo Izvaja Alfredo Antonini z veliJdm orkestrom) — 22.15 »Hollywood — New York (pojo Ella Fitzgerald, AUan Dale in The Modemalres) — 22.36 Za lahko noč igrata klarinetist Hubert Ro- štorih vojašnice ob Titovi cesti. Udeležba za člane obvezna, ostali vabljeni. — Odbor. Prirodoslovno društvo v Ljubljani v«bl na poljudnoznanstveno predavaje prof. dr. Ing. Franceta Avčina: “Slovenija v barvah«. Predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi, bo danes ob 20. url v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gospode ulico. 3870 b GLEDALIŠČA DRAMA Torek, 26. nov. ob 15.30: Višnjevski-Kreft: »Optimistična tragedija«. Zaključena predstava za vojaške šole. Ob 19.30: Višnjevskl-Kreft: »Optimistična tragedija«. Abonma T. (Se-dežl so ^e v prodaji.) Sreda, 27. nov. ob 19.30: 0’Nelll: »Dolgega dnfa potovanje v noč«. Abon-- ma H. c*trtek. 28. nov. ob 19.301 Višnjevskl- Kreft: »Optimistična tragedija«. Za-kijučena predstava za Litostroj. Petek, 29. nov. taprto. s°bota, 30. nov. ob 19.30: Goodrlch-Hackett: »Dnevnik Ane Frank«. Iz-„ Ven ln za podeželje. Nedelja, l. dec. ob 15: Golla: »Jurček«. Mladinska predstava. Izven in za podeželje. Ob 19.30: Nash: »Mojster za dež«. Izven ln za podeželje. Ob 20: Axelrod: »Sedem let' skomin«. Gostovanje ljubljanske Drame pri DPP Svoboda v Litiji. V nedeljo, 1. decembra popoldne bo v Drami na sporedu prva letošnja uprizoritev Goljeve otroške igre »Jur-cek«. Vstopnice za to predstavo bodo v prodaji pri dnevni blagajni v Operi °d srede, 27. novembra dalje. V nedeljo, 1. decembra zvečer bo v Drami zadnja predstava Nashove komedije »Mojster za dež« za Izven ln Podeželje. Vstopnice bodo v prodaji °d srede, 27. novembra pri dnevni blagajni v Operi. V okviru praznovanja Novoletne Jelke bo Drama SNG uprizarjala Go-■levega »Jurčka« ter Modrovo ln Ajdl-čevo otroško Igro »Janko ln Metka«. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg It. Z Četrtek, 28. nov. ob 17: L. Novjr - V. Taufer: »Mojca ln živali«. Sobota, 30. nov. ob II: Cinybulk - Dežman: »Igračke na cestah«. Ob 15: Clnybulk - Dežman: »Igračke na cestah«. stalmg tn njegov orkester — 23.00—23.15 ln 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). n. PROGRAM 14.00 Od melodije do melodijo — 15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved — 15.10 Ljubljanska kronika ln obvestila — 15.25 Pojo otrožki ln mladinski zbori — 15.45— 16.00 Filmska kronika. 22.15—23.00 Orkestralna glasba sio-venskih avtorjev. n " P P H I OR' l!S1 PRODAM PARCELO - NJIVO 1380 m’ v Dravljah, Kumadejeva ul. Naslov v ogl. odd. DELAVCA ZA PRINAŠANJE MALICE ln drugih kurirskih poslov sprejme takoj tovarna »Indosr, Ljubljana-Moste, Ob železnici, s stanovanji 1 tovarna ne razpolaga. 38T7-Z TRGOVSKO PODJETJE Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM »ZARJA« Maribor vam nudi v svojih poslovalnicah najbogatejšo izbiro industrijskega blaga, vselej po konkurenčnih cenah. Ob Prazniku republike čestitamo vsem svojim odjemalcem in ostalim kolektivom! TAPETNIŠTVO IN DEKORACIJA MARIBOR. JURČIČEVA ULICA 6 Izdeluje vsa vrste tapetniških izdelkov TzvrSuje vse usluge ter dekoraterska dela po naročilu in po zmernih cenah ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER DELOVNr KOLEKTIV ELEKTRARNE BRESTANICA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE IN JIM 2ELI SE MNOGO USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA Dne 10. decembra ob 9. url dopoldne bo v MARIBORU, POSTNA ULICA 10 javna dražba »PREHRANE«, ČRNA NA KOROŠKEM NAPRODAJ BO: • rozlično tekstilno blago (tudi konfekcija) • različna galanterija (usnjena, kovinska, lesena In tako dalje) • Čevlji (moški, ženski, otroški) • različne alkoholne pijače (vstekleničene) • prehrambeno blago • živinska krma • razna semena • papir in izdelki iz papirja ter razno drugo blago Interesenti sl lahko ogledajo blago en dan pred javno dražbo, t. J. 9. decembra 1957. Kupci lahko plačajo blago s prenosnim nalogom ali z gotovino. V kolikor kupljeno blago ne plačajo z gotovino, naj prinesejo pismena pooblastila pravne osebe. Likvidacijski upravitelj KOLEKTIV v v ZDRAVILIŠČE DOBRNA čestita svojim pacientom in obiskovalcem za DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER t INDUSTRIJSKO PODJETJE »MLIN-TESTENINE«, Maribor Izdeluje vse vrste moke In testenine • Naši izdelki slovijo po izredno dobri kvaliteti ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA NAS VELIKI PRAZNIK DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! DELOVNI KOLEKTIV Prodajalne Tovarne avtomobilov Maribor čestita vsemu delovnemu ljudstvu za Dan republike — 29. NOVEMBER! Potroinikom nudimo: Tovorna vozila »TAM-450«, licence DEUTZ, nosilnost 4,51 Tovorna vozila »PIONIR«, nosilnost 3 t Kamione »PI-561« Kamlone-klperje -PI-563* Kamione-cisterne za odvoz fekalij, prostornine 3100 litrov Avtobuse »PIONIR« s 29 sedeži »PB-56- standardni »PR-56« turistični Vsa vozila dobavljamo promptno ali v zelo kratkem roku. TAM daje tovarniško garancijo na kvaliteto svojih vozil sa čas od 0 mesecev oziroma za prevoženih 10.000 kilometrov. Izkoristite odobreno posojilo za nabavo vozil TAM pri investicijskih bankah. Vsa natančnejfen navodila v zvezi s postopkom /a odobrenje kredita, kakor tudi za sklenitev pogodb za dobavo vozil, dobite v Prodajalni in skladišču TAM v Mariboru, Glavni trg 25 AVTO K ARO SERI J A PTUJ čestita vsem delovnim ljudem za DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 — Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11, telefon 20-507 in 22-621 — Kulturna rubrika Kopitarjeva 6/III, telefon 31-357 — Uprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22-491 in 22-492 — Naročninskl oddelek PetkovSkovo nabrežje 25, telefon 22-494 — Oglasni oddelek Kopitarjeva 4, telefon 31-358 — Poslovalnica na Titovi cesti 15, telefon 22-322 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 — Poitni predal 42 — Poltnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo. 29 NOVEMBER - 9AN ftE?J* LIKE Vsem svojim potrošnikom najboljše želje ta 29. november - praznik naše republike Kolektiv Tvornica olovaka Transportno in špeditersko podjetje čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem naše socialistično domovine za 29. november, rojstni dan nove Jugoslavije Zagreb, Lole Ribara 91 Telefon: 39-129, 23-924 Za 29. november — Dan republike čestitamo vsem svojim poslovnim prijateljem CINKARNA • N« Delovni kolektiv čestita vsem delovnim ljudem za 29. november Dan republike Vrbaničeva 50 Delovni kolektiv čestita za Dan republike lMT>OC Delovni kolektiv Industrija metalnih polizdelkov Slovenska Bistrica Za Dan republike čestitamo vsem delovnim ljudem Jugoslavije 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT GRAND HOTELA UNION DELOVNI KOLEKTIV čestita ob zgodovinski obletnici sklepov AVNOJ-a vsem svojim cenjenim gostom in vsemu delovnemu ljudstvu naSe domovine z željo, da bi naSe skupno delo bilo uspešno pri izgradnji socialistične domovine LJUBLJANA čestita ra 29. november — Dan republike vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu, ter jim želi mnogo uspehov pri izgradnji socialistične domovine KOLEKTIV UMETNIŠKEGA ZAVODA B LCJ A Vsem svoj'im poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu čestita za obletnico ustanovitve Republike GRADBENO PODJETJE TEHNIKA LJUBLJANA PODJETJE ZA IZVOZ ŽIVINE IN ŽIVALSKIH PROIZVODOV S10VENIJA-ŽIVIN0PR0MET LJUBLJANA čestita za dan republike — 29. november vsem svojim poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE CELULOZA MEDVODE Telefon: 27-09 proizvaja vse vrste beljen« celuloze, pomožna strojila, pinotan in kemotan čestita poslovnim prijateljem In vsemu delovnemu ljudstvu sa Dan republike, 29. november .\\\wwwi TRGOVSKO PODJETJE KOVINA LJUBLJANA, STRITARJEVA 7 Telefon: 23-374, 20-138 čestita vsem delovnim kolektivom za Dan republike in se obenem priporoča za obisk v svojih poslovalnicah z železnino: »Kladivar«, Ljubljana, Zaloška 21 »Ideal«, Ljubljana, Wolfova 8 »Pri koti«, Ljubljana, Miklošičeva IS »Veriga«, Ljubljana Celovška 59 »Okovje«, Ljubljana — Šentvid 81 Ugodne cene! Solidna postrežba! ZA LITOGRAFIJO LJUBLJANA. Ob obletnici zgodovinskih sklepov AVNOJ-a čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu naše domovineI plllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllDIIIIUIIIIIIIIIIinM^ TRIGLAVSKA TISKARNA LJUBLJANA čestita za 29. november — Dan Republike vsem svojim poslovnim prijateljem In vsemu delovnemu ljudstvu ter jim želi mnogo uspeha pri izgradnji socialistične domovine m Svojim potlovnim prijateljem in rcoinu delovnemu ljudstvu čestitamo za Prašnik republike Delovni kolektiv podjetja za izdelavo žičnih, transportnih in drugih strojnih naprav 2ICNICA Ljubljana, Tržaška 49 Telefon: 21-686 in 22-194 Brzojavi: Žičnica Ljubljana Tekoči račun 60-KB-5-Ž-544 čestita vsem delovnim ljudem in odjemalcem za dan republike, 29. NOVEMBER Vsem kolektivom, delovnim ljudem, odjemalcem in dobaviteljem čestita za Dan republike VELETRGOVINA Z Z u Bij o n BEŽIGRAD 6 TOVARNA TEKSTILNIH POTREBŠČIN UTENSILIA LJUBLJANA — RUDNIK čestita ob zgodovinski obletnici sklepov AVNOJ-a vsem svojim poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine z željo, da bi naše skupno delo bilo ušpešno pri izgradnji socialistične domovineI J, 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE Kmetijska zadruga čestita svojim članom in vsem zadružnikom za Dan republike Delovni kolektiv trgovskega podjetja aMKica Izola čestita za praznik republike, 29. november, in se priporoča vsem svojim odjemalcem Za praznik republike iskreno čestita vsem graditeljem socializma kolektiv tovarne igrač in kovinskih izdelkov fntoiP) o iskreno čestita vsem delovnim ljudem Jugoslavije za veliki praznik — 29. november 1 AIIIMfiK« CHiiiHHuniiHiniinuiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiuiiuiiniiiiiiiniinmuiiiniiiiuim ihuiiiiiiiihiiiik 1 m Vsem svojim občanom čestita za 29. november, Dan republike Občinski ljudski odbor Piran DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE IGEL KOBARID čestita vsem delovnim ljudem za dan rojstva nože socialistične Jugoslavije Vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije čestitajo za Dan republike Občinski Občinski Občinski Občinski Občinski Občinski ljudski odbor komite ZKS odbor SZDL odbor ZB NOV sindikalni svet komite LMS IDRIJA Trgovsko podjetje »Jestvina«, Koper se priporoča svojim cenjenim odjemalcem in jih vabi, da obiščejo njene poslovalnice, kjer bodo solidno postreženi. Hkrati čestita za Dan republike Delovni kolektiv gostišča »TURIST«, Izola iskreno čestita za praznik republike vsem svojim cenjenim gostom Delovni kolektiv gostišča »Ljudska menza«, Izola čestita za praznik republike vsem svojim abonentom in ostalim cenjenim gostom ter se priporoča za obisk novem&e*, Vsem cenjenim odjemalcem čestita za Dan zepublike VELEBLAGOVNICA JjigmskC KOPER Kinematografsko podjetje, Piran Jnrjevo nabrežje številka 4 Telefon 52-37, — Poštni predal 41 nudi svojim obiskovalcem dobre filme KINO OBRATI: Piran, Tartini-Garibaldi Riviera — letni Portorož: Ljudski dom, letni in potujoči kino Vsem Iskrene čestitke za 29. november Delovni kolektiv obrtno-gradbenega podjetja KONSTRUKTOR PIRAN čestita za Dan republike Za Dan republike, 29. november, čestitajo vsem podjetjem, ustanovam In delovnim ljudem naše socialistične domovine in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri graditvi socializma Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS in vse ostale množične organizacije Ilirska Bistrica Kolektiv Gozdnega gospodarstva Tolmin Čestita vsem delovnim ljudem naše domovine za Dan republike. 29. november H ^lillllllllllllllllllllltlllllllllllllllllilllllllllHIIItltllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllilllllUlllllllllllllIllltllllllllllllllllllllllllUtllilllilllll^ 15 Delovni kolektiv ln samoupravni organi tovarne cementa in salonita SIPTIHDER v Anhovem ob Soči prisrčno čestitajo vsem državljanom za letošnji 29. november, obletnico rojstva nove socialistične Jugoslavije. Skupaj z vsemi kolektivi v naši deželi si prizadevamo, da bi z delom svojih rok čimprej zvišali življenjsko raven našega ljudstva 29. ^OVEMBEk — DAN REPUBLIK*, $ Občinski ljudski odbor in Občinski odbor SZDL toplo čestitajo za Dan republike E . vsem delovnim ljudem Jugoslavije |£|JjQ Jntehauhojpa Koper Ob prazniku republike pozdravlja delovni kolektiv vse svoje poslovne prijatelje, hkrati čestita vsem delovnim ljudem Okrajni ljudski odbor Okrajni komite ZKS Okrajni odbor SZDL Koper Čestitajo ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem Jugoslavije Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL in Občinski komite ZKS Koper Čestitajo Bi praznik republike, 29. november ▼sem prebivalcem občine Koper in državljanom FLRJ ri(7vem&est Vsem obfianom občine Sežana ter vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine čestitajo za Dan republike — 28. november Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB IVOV Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS SE ŽANA Trgovinska zbornica za okraj Koper republike trgovskim poslovnim prijateljem delovnim ljudem Kmetijska zadruga ankaran - škofije ČESTITA VSEM ZADRUŽNIKOM ZA DAN REPUBLIKE ZADRUŽNO PODJETJE FRUCTUS KOPER ISTRSKA OBALA ČESTITA ZA 29. NOVEMBER DAN REPUBLIKE VSEM ZADRUGAM IN SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM Kmetijska zadruga Pridvor (Sv. Anton) ob Dnevu republike — svojim članom: Za Se večje uspehe 1 Knjigarna in papirnica Tolmin Kolektiv čestita vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine za Dan republike — 28. november izvozno in uvozno trgovsko podjbtje P\imo\jc - tx.poxt Nova Gorica coplo čestita svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine ob 29. novembru, rojstnemu dnevu nove Jugoslavije. Pozdravi vsem, ki se bojujejo za lepše in srečnejše življenje naših narodov L^° «.oc t* 'ed-V V Y.°ve' ,c(t® iiniiini Kiuivo Idrija Geodetski zavod Ljubljana čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom za Dan republike — 29. november ter jim želi še mnogo delovnih uspehov! Delovni kolektiv trgovine čestita vsem ljudem naše domovine za Dan republike — 29. november le pred nekaj tedni skrivnostno Izginil švi-Stadelmann.Policija je domnevala, da je lamotni kraj nekdo, ki je dal v list oglas, da Precej Iznajdlj sti je pokazal hltekt, ki je sti sko stopnišč« TOREK, 26. NOVEMBRA LJUDSKA PRAVI C S Drobne ZANIMIVOSTI EVROPA GRADI MANJ Po najnovejših podatkih so letos graddiU v evropskih deželah znatno manj kot lani, in sicer predvsem v Veliki Britaniji!, v skandinavskih deželah in v Italldl, v Franclji pa gradijo več. Med vzhodnoevropskimi deželami gradijo manj na Madžarskem, Poljskem v Vzhodni Nemčiji lin Romunjjt, v Sovjetski zveza in na Češkoslovaškem pa več kot lani. PRVA ATOMSKA LADJA Predsednik ZDA Je povedal, da se bo prva ameriška tovomo-potnlška ladja na atomski pogori Imenovala »Savana«. Dogradili Jo bodo leta 1960, na njej pa bo prostora za 60 potnikov In 9600 ton tovora. TATOVI VALOV »Ilegalne« poslušalce radijskih oddaj Imajo vsepovsod po svetu. V nemškem Hessenu so ugotovili, da Je bilo letos septembra 3315 neprijavljenih radijskih in 745 televizijskih sprejemnikov. OGNJENISKA CENTRALA Na Kamčatki v vzhodni Si-bUrtjt nameravajo sovjetski strokovnjaki zgraditi prvo centralo na vulkanski pogon. Polotok Je poln ognjenikov, ki bruhajo vrelo vodo 15 do 20 m visoko. To silo, toploto ter ognj eniške pare ln pline bodo Izkoristili kot pogonsko energijo. MILIJONAR V GROBU V Itailjl se Je pripetilo nekaj nenavadnega. Grob zidarja Gina Rossija Iz Firenc so morali po dveh dneh spet odpreti, ker Je bila v njegovem suknjiču srečka, ki Je zadela 19 milijonov lir. ZA ZAŠČITO 2IVALI V KJObenhavnu Je bil občni zbor svetovnega združenja za zaščito živali, na katerem so zahtevali ukinitev organiziranega turističnega lova na bele medvede, lova na zveri v Afriki, na tjuljnje ter prepoved bikoborb in lova ptic selivk. Smrt iz cvetlic Cvetje lahko zastrupi človeka v zaprtem prostoru Dr. Wilks je začel proučevati to vprašanje po neki nesreči, mišičnem tkivu pilota, ki le J? ena izmed smrtnih žrtev let®,rt nesreče, so našli drobne uel neke rastlinske snovi. Ker strokovnjaki hoteli ugotoviti vzr ke nesreče, so tkivo natančno P gledali. V njem so našli dokajsnj količine ogljikovega mono'ksi ' čeprav tega plina niso mogli »t Na sestanku ameriškega fizio- za vzrok nesreče, loškega združenja je strokovnjak j Ker ni bilo osnove za dortin«' za letalsko medicino dr. Wilks Vo, da bi bila žrtev pred nesre poročal o najnovejših ugotovitvah izpostavljena neposrednemu d«1 ‘ ‘ ‘ 3..___,1 JU__________________Ha. rorocaii smo ze, aa j carski trgovec Peter trgovca izvabil na samotni kraj proda avto za 4000 frankov, ter potem trgovca ubil in izropal. Po štirinajstih dneh so Izsledili Maxa Markija, ki jc priznal, da je skupaj s svojim 21-letnim dekletom, norveško kuharico Ragn-hild Plater, ubil omenjenega trgovca. Vzela sta ga v avto in ga v vozilu ubjla, potem pa sta mu pobrala denar in truplo vrgla v reko. Nekaj dni po uboju je imel Mfirkl prometno nezgodo, pri kateri je razbil svoj avto in ga skril (večji posnetek), manjša slika pa kaže enega **med potapljačev, ki še vedno iščejo trgovčevo < - truplo na rečnem dnu in zagovarjal trditev, da lahko poškodovano cvetje in zelenje zastrupi zrak v zaprtih prostorih, s tem da sprošča ogljikov monoksid, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju raznih snovi od premoga do avtomobilskega bencina vanju ogljikovega monoksida, spoznali, da mora biti določe zveza med koščkom rastlin® snovi, najdene v mišičnem tkiv 1 in ogljikovim monoksidom. Nadaljnje raziskave so P0**' zale, da je v rastlinski snovi To odkritje bo velikega pomena ’ razmerno mnogo tega plina, r zlasti za bodoče vsemirske potni- tem je dr. Wilks pregledoval vr ke ker bi se lahko zgodilo, da bi dobne rastline in spoznal, a ta ’ plin zastrupil njihove zaloge iz nekaj sto gramov te snovim goče izolirati dovolj monoksi __ zraka in hrane. e IZUllittU UUVVJIJ - za smrt laboratorijske miške.^ »NIC NE DE« ZAHODNJAKI OBČUDUJEJO vedrino in Življenjski OPTIMIZEM PREBIVALCEV TAJSKE • Kdor se hoče naučiti živeti srečno in zadovoljno, naj bi • potoval na Tajsko. Ce bi se potrudil, bi se nemara lahko • navadil pri Siamcih, ki se zdaj Imenujejo »Tajci«, nekaj • tiste umetnosti, kako človek izrine iz svojega vsakdanje- • ga življenja jezo in skrb. Mnogi poznavalci azijske celine • ln njenih ljudi smatrajo Tajce za najbolj srečno ljudstvo • na svetu. Seveda tudi Tajski — tošneje navadili na to, da si ne delajo Muang Thai, kar bi se reklo po odvečnih skrbi. Ce se jim pri-naše »dežela svobodnih« — ne meri kaj neprijetnega, rečejo po manjka rev in težav, toda prebi valci te dežele so se že zdavnaj navadi »mai pen aral* ali po naše »nič ne de«. Premagajo težave in že čez kratek čas se jim obraz spet razleze v prijazen nasmeh. Ti ljudje zmorejo revolucije, ne da bi prelili eno samo kapljico krvi, mnogim izmed njih je povsem nepojmljivo, kako more človek v jezi ubiti muho. Do rojakov in do tujcev so tako izredno ljubeznivi, da so v minulih desetletjih menili že številni evropski misijonarji, da so v trenutku spremenili te prijazne ljudi. Pa so se zmotili, zakaj Tajska se ni še prav nič nalezla miselnosti Zahoda. V deželi živi približno 20 milijonov ljudi: tri četrtine prebivalstva sestavljajo Tajci, približno petina je Kitajcev, pet odstotkov Na prevlečenem pa Indijcev in Malajcev ter 2000 stopnišču lahko j Evropejcev. Tri četrtine teh ljudi »knjižni molji« I je budistov. Skoraj sleherni moški na blazinicah vsaj I državljan prebije vsaj nekaj ted-delno zadostijo nov v budističnem samostanu, svoji bralni vnemi kjer si nadene rumeno meniško in si ogledajo kuto in se vzdržuje s prosjače- njem. Pri tem mu ni treba stra- ar-v frankfurtskem Schumannovem gledališču spremenil v knjižnico, kot kaže posnetek. Raziskovalci washingtonske »National Geographie Society«, ki so prepotovali Tajsko po dolgem in počez, so se včasih z odprtimi usti čudili vedremu, brezskrbnemu in pametnemu prebivalstvu. Proti takšnemu stališču Tajcev je zahodni človek naravnost nebogljen. Tajci so to kmalu spoznali, zato prav radi vsakomur posvetijo v skrivnost sreče. 'Pogosto so pravili Američanom: »Vašo tehnično pomoč prav radi sprejemamo, toda umetnosti, kako se živi srečno, bi radi mi vas naučili. Kolikor nam je znano, ste vsi zahodnjaki podvrženi najrazličnejšim kompleksom, želodčnim čirom in visokemu krvnemu pritisku. Pa je vendar vse tako preprosto! Živite, ljubite in smejte se! Cemu bi se grizli zaradi reči, ki se še fiiso zgodile? In če se primeri kaj hudega, zakaj bi človek predolgo trpel zaradi tega? Počakajte, pa se bo vse uredilo!« kilograma te snovi so prido1 toliko ogljikovega monoksida, bi lahko ta plin usmrtil čl°ve povprečne človeške strukture. Nadalje so ugotovili, da ** ogljikov monoksid sprošča le ’ krat, kadar je rastlina, oz*r0'L snov v njej izpostavljena delov . nju sončne svetlobe v na.vzočrio kisika ln vode. Po tem dr. Wilks, da se plin sprošča m fotosintezo, torej med spremlOE njem ogljikovega dvokisa in na svetlem v kisik in oglji*50 hidrate. 13 let čaka gospodarja knjige, ki jih bodo kupili dati, zakaj Tajci so zelo rado- Medaljo je dobil psiček na trgu, darni, razen tega pa velja pri njih t kjer že vrsto let čaka svojega go-bolj kot marsikje drugod po svetu spodarja. Z zlato medaljo so pred dnevi Carla Sorianija pokopala pod ru-nagradili malega psa z Imenom ševinami. Pes pa Je kar naprej Fido (Zvesti) v italijanskem kraju \ prihajal vsak večer na trg čakat Luco di Mugello pri Firencah. ; gospodarja. Kmalu se jč navadil na prenočevanje pod avtobusom, ki počaka na trgu do jutra. Fido za posebno zadoščenje, če človek lahko komu pomaga. Kje je kostanjeva Lee? O Fotograf Palmer je izginil pred šestimi leti, • šele pred kratkim pa so našli ljubavno • pismo, naslovljeno na neko Lee mer pisal neki Lee kostanjevih ' el - Jeseni 1951 je sedel fotograf j bil prispeval k neki razstavi. Za-Gilbert Palmer v čedni hišici, ki | zvonil je telefon. Mož je sprego-jo je bil najel za konec tedna, voril v slušalko dva ali tri stav zajtrkom je čital pohvalno oceno svojih fotografij, ki jih je j Film in kravji rogovi ' Za film »Vikingi« je žrtvovalo rogove 150 krav. Filmske vikinške čelade so namreč morali okrasiti s kravjimi rogovi. Pri snemanju tega filma so prišli na svoj račun statisti, ki ,so na vikinški veselici popili nič več in nič manj kot 1900 litrov najboljšega bavarskega piva. ke, potem pa je vzel klobuk in se odpeljal s svojim avtomobilom, ne da bi povedal gospodinji, kam gre in kdaj se vrne. Kasneje so našli njegov avto ob cesti v oko- las, kakor izhaja iz neodposlane' ga pisma. Fotograf je izginil že pred šestimi leti, omenjeno pismo. Iti je s časom popolnoma obledelo, pa so našli šele pred tedni za radiatorjem v fotografovi podeželski hišici. Tako išče angleška policija dekle z imenom Lee in s kostanjevimi lasmi. Vedo le to, da ri ie od 23 do 30 let S tistega trga se je psičkov gospodar Carlo Sorianl vozil vsako jutro na delo v tovarno. Pes ga je pospremil do trga in počakal do večera na avtobusni postaji, da se je gospodar vrnil. Potem nekega večera gospodarja ni bilo. To se je zgodilo že med vojno, letalska bomba je padla na tovarniško poslopje in 3 v vsemirje? še vedno čaka, Čeprav je že zelo star, saj je Ud takrat minilo trinajst let. Esperanto na svetovni razstavi Metrski sistem v Ameriki lici Birminghama, za njim pa se je izgubila sleherna sled, eden Potrošnja tobaka v Evropi Po poročilu kmetijske organizacije pri Združenih narodih gre v Anglijo tretjina vsega tobaka, kolikor ga uvozijo iz drugih dežel v Evropo. V minulih letih so uvozili v evropske dežele povprečno po 408.000 ton tobaka, od tega v Anglijo 156.000 ton. Čeprav ima Zahodna Nemčija prav toliko prebivalcev, je s 65.000 tonami uvoženega tobaka daleč za Anglijo. Na tretjem mestu je Francija s 40.000 tonami. — Skoraj najbolj znanih angleških portretnih fotografov je izginil. Zapustil je precejšnje imetje, in sicer dvoje hiš v Birminghamu, dvoje osebnih avtomobilov in tovornjak, ki je bil preurejen v fotografski laboratorij. Po vsem videzu ni imel prav nobenega vzroka, da bi moral izginiti, saj je hranil doma vrsto zlatih in srebrnih medalj kot priznanje na jrmh medalj Kot priznanj« najrazličnejših fotografskih raz- stavah. Policija je iskala. Našla je le ljubavno pismo, ki ga je bil Pal- vsepovsod po svetu je v minulih resnici ueraiumo m u« w™ui- i »ium».i »». *“—»—- —•—~ ............................. »«"» * n*«™«.««« »on,',.'™ ,«=*<, .................—- letih narasla Dotrošnla tobaka za na, kakor je zapisano v matični i zmogljivosti Posnetek kaže maketo razširjenega univerzitetnega je, da se ribe pri tem zmotijo le .baje delujejo podobno kot mu knjigi 1 »redišča v Sheffieldu [v oblačnih dneh ali takoj po Inariški sekstant Birokracija Celih 58 let ni vedel Geraldi-no Purisano s Sicilije, da je pravzaprav ženska, ker je tako zapisano v matični knjigi. Ko se je nedavno hotel preseliti k sinu v Kanado, so mu na uradnem mestu sporočili, da bo dobil potni list šele, ko bo dokazal, da je v resnici Geraldino in ne Geraldi- Tehnična komisija pri Pan-amerlški konferenci v Riu de Ja-neiru je predložila uvedbo metrskega sistema, ki velja v večini dežel po svetu. Zdaj so že začeli pripravljati razpredelnice, ki naj bi ljudem olajšale prehod na metre, kilograme itd. Uprava svetovne razstave, ki jo bodo odprli prihodnje leto v belgijskem Bruxellesu, je sporočila, da bodo na razpolago tudi tolmači mednarodnega jezika esperanto. Spričo čedalje večjih potreb po strokovnjakih, ki bi bili s svojim znanjem dorasli naglemu razvoju tehnike, pripravljajo angleški arhitekti in urbanisti razširitev svojih sedanjih univerzitetnih V Bruxellesu gradijo že številne dežele svoje reprezentativne paviljone, v katerih bodo pokazali vse, kar je doslej ustvaril človeški um. Napovedujejo, da bo obiskalo belgijsko svetovno razstavo več ljudi, kot jih je bilo na katerikoli svetovni prireditvi doslej. Prišli bodo gostje iz naj-tazličnejših dežel, zato bodo potrebni tudi tolmači za mednarodni jezik. Esperantski prevalalcl bodo imeli na rokavih posebne trakove prav kot vsi drugi tolmači, le z esperantskim napisom Kakor piše sovjetska ret L »Znanje je močrgčunajo * ^ jetski znanstveniki z razvot i tako imenovane »kvantne rake u ki bi zletela v neka) sekunO onstran Meseca. Najprej bi da morali izstreliti »foton*1c raketo, z nje pa bi potem star ej raketa s svetlobno hitrostjo (t° 300.000 km na sekundo) in zle e. v vsemirje. Baje bo mogoče v sničiti to misel že v nekaj prm njih letih. n. Po napovedih sovjetskih z™ stvenikov bi gradili raketna 'e . la, ki bi jih gnala molekular energija zraka, ie proti ko našega stoletja. Pri raketnih ^ talih — piše omenjena revija se močno stisnjeni zrak po na\e. di razstavi v motorjih v kule, pri tem pa se sprostijo likanske množine energije. lizatorje, ki bi spreminjali ator?nie ni kisik v molekularnega, so oai ie iznašli. 228 milijonov za žvečilni gumi Po uradnih statističnih P°^aJ8 kih so Američani Izdali lani do- žvečilni gumi 228 milijonov larjev; za razne kozmetične parate, predvsem za mazil6' — Tudi na nekaterih evropskih, naj bi pospeševala rast las. i° . e velesejmih, na primer v Marseil-1 frizure so dali 128, za medicin® lesu, Padovi in Bologni, so doslej raziskave pa komaj 14 milij°° sodelovali esperantisti kot tolmači. I dolarjev. Sonce in ribe Skupina strokovnjakov na ameriški univerzi Wisconsin je ugotovila, da uporabljajo ribe pri sončnem zahodu. Ce pri oblačne^ vremenu postavijo »umetno ce-, ki je prav v tisti smeri, svojih začasnih selitvah podobno naj bi bilo naravno v kot ljudje sonce kot nekakšen času, se ribe brez nadaljnji orientacijski kompas. Zato je tudi razumljivo, kako da preplavajo ribe včasih velikanske razdalje do drstišč. Specialno dresirane ribe lahko najdejo v laboratorijskem akvariju zatočišče ne glede na dnevni čas, seveda pa mora biti ta prostor v’ določeni smeri. Zanimivo znajdejo. ^ Potem so proučevali ^ bližnjem jezeru. Tudi pri tem spoznali, da se ribe ravnajo nekakšnem »sončnem kompas ‘ Na lososih in jeguljah so vlit znanstveniki še posebne m hanizme za ugotavljanje zemli® -■------------------- Ti mehanizrt11 pisnega položaja. tri odstotke. knjigi. \