GLAS NARODA The largest Sbvanfcn Ddiy b the United States* Listslovenskih delavcev vAmerikL and legal Holiday«. 75,000 TEUTON: OHelsea 3—1242 No. 295. — Stev. 295. X&tered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Yn under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 18, 1936—PETEK, 18. DECEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, ITALIJANSKA LETALA BOMBARDIRAJO KATALONIJO Kitajska armada proti Hsueliangu FRANCO PREIZKUŠA NA VEČ KRAJIH REPUBLIKANSKO SILO PREDNO BO UVEDEL NAPAD Letalci so metali iz aeroplanov bombe na železniško postajo. — Za Boadillo se bijejo vroči boji. Branite3ji vztrajajo na svojem metstu. — Politične jetnike bodo izmenjali. — Po nemških vojašnicah nabirajo prostovoljce. BARCELONA, Španska, 1 7. decembra. — Fašisti so prvič naoadii špansko provinco Katalonijo, ko je sedem aeroplanov, ki so italijanskega izdelka, dospeli nad Port Bou ob francoski meji in so bombardirali železniško postajo iln| progo. Padle so stri težke bombe, toda so napravile le majhno škodo. Ob času napada je ravno pripeljal potniški vlak na postajo in potniki so se naglo poskrili v predoru. Aeroplani so nato odleteli proti sosedni postaji j Culera, kjer je bilo vrženih pet bomb v namenu, da! razbijejo železniški most, ki pa ni bil zadet, toda ranjeni sta bili dve osebi, ko je bomba zadela neko hišo. PERPIGNAN, Francija, 1 7. decembra. — Fašistični aeroplani so preprečili izvoz španskih poma- ( ranč v Francijo in Švico, ko so bombardirali postajo Port Bou. Ena bomba je padla na vlak ter razdejala štiri železniške vozove, naložene s pomarančami. Ker je bil razdejan tudi železniški tir, tudi ostali vlak s pomarančami ni mogel peljati čez mejo v Francijo. MADRID, Španska, 1 7. decembra. — Ze tretji dan se bijejo vroči boji za Boadilla del Monte, kjer skuša general Franco prebiti republikansko črto v severozapadnem delu Madrida. Do sedaj pa fašisti niso zavzeli niti pedi zemlje. General Franco pri teh napadih ne uporablja mnogo svojega vojaštva, temveč samo preiskuša na različnih krajih republikansko silo, predno bo pričel s splošnim napadom na Madrid. Pri vseh teh napadih se general Franco poslužuje večinoma nemških prostovoljcev. Napad na Boadillo je podpiralo 18 bombnih in 27 zasledovalnih aeroplanov. Boadilla del Monte je prazno mesto, kjer sta si sovražni bojni črti tako blizu, da mesta ne kaže bombardirati z artilerijo. Fašisti pa bombardirajo sosednjo mesto Majadahonda, ki se nahaja le pet milj od Madrida. Na Majadahondo je bilo vrženih okoli 40 bomb, ki so mesto skoro.popolnoma uničile, toda prebivalci so že prej zbežali. HENDAYE, Francija, 1 7. decembra. — Neko poročilo iz Pampolne na S pariškem pravi, da je ba-skiška delegacija v S an Seibastianu dosegla sporazum s fašisti za izmenjavo 4000 političnih ujetnikov. Baski in fašisti so podpisali dogovor, po katerem bo izmenjanih 4000 Baskov s 4000 pristaši * generala Franca. Baskiška komisija se tudi pogaja za božično premirje na severu. LONDON, Anglija, l 7. decembra. — Nek čas-nikarski poročevalec, ki je bil nedavno v Nemčiji, je obvestil londonski list "The Times", da so po nemških vojašnicah nabiti pozivi za prostovoljce, da pomagajo generalu Francu. Prostakom obljubljajo 200 mark na mesec, rezervnim častnikom pa 400 mark. Kadar se kak prostovoljec zglasi, takoj izipne. Pozneje pa dobe njegovi sorodniki spočilo, da je bil službeno poslan v tujo deželo. AMERIŠKE REPUBLIKE SE ZBLIŽUJEJO Mirovni kongres se zbira okoli Roosevelta. — 21 ameriških narodov j e pripravljenih za izmenjavo nazorov. BUENOS AIRES, Argentina, 17. decembra. — Upanj© predsednika Roosevelta, da se bo 21 ameriških republik ramo ob rami postavilo proti i vsakemu napadu, so zastopniki vseli republik soglasno potrdili na pan-auneriškcm mirovnem kongresu. Kongra^ je sprejel predlog za medsebojno izmepujavo mišljenja za slučaj, ako bi 'bil a-meriški mir od z ur »j ali od znotraj ogrožen. Plenarna seja, na kateri je h\\ sprejet ta predlog, poleg lega sprejela še več drugih pred-logov. Dcvgovor iza medsebojno izmenjavo mišljenja morajo potrditi kongresi posameznih držav, predpo stopi v veljavo. — Vsaki državi je dovoljen rok enega leta, da ta Ugovor odpove. Drugi sklepi na kongresu so bili: 1. Vmeštvanje kake države v zaideve druge države ni dovoljeno. 2. Debata za vstanovitev pan-ameriškega sodišča se preloži do rednega pan - ameriškega kongresa v Lirni v Peru leta 3938. 3. K temu dogovoru morejo pristopiti tudi druge ameriške države (Kanada). 4. Izboljšanje mednarodnega zakonika za za padu o poloblo. 5. Pan - ameriška akademija za mednarodno pravo kot je v Hagu. 6. Komisija, čije naloga bo spodbujati pan-ameriško intelektualno skupno delovamje. ANT0NESCU SEPOGAJA V FRANCIJI Antonescu želi držati pogodbe, ki jih je sklenil Titulescu. — Romunska se boji oborožene Nemčije. PARIZ, Francija, 17. dec. — Romunski vnanji minister, Victor Antonescu, ki je po obiska, v Beogradu. Pragi in Varšavi prišel v Pariz, je pričel celo vrsto razgovorov s francoskimi državniki ter skuša utrditi zvezo med Francijo iai Malo an-tapto. Antonescu je francoskemu wianjemu ministru Yvony Del-bosu zagotovil, da se hoče Romunska držati vseh vojaških In drugih zvez, katere je sklenil Nikolaj Titulescu ter je po sebno povtlarjal naraščajočo nevarnost za osrednjo Evropo vsled oborožitve Nemčije in njene agresivnosti proti neka* terim državam Male a"tante in proti Rusiji. Oba ministra sta tudi razpravljala o učinku nemško -italijanske pogodbe in madžarske zahteve po premem bi meja na osredngo Evropo. ROOSEVELTOV SIN V BOLNIŠNICI V BOSTONU BOSTON, Mass., 15. dec. — Rooseveltov sin, F. D. Roosevelt, Jr., je -že par dni v tukajšnji bolnišnici. V nosu se mu je pojavila neka bolezen, toda zdravniki pravijo, da ga ne bo treba operirati. MAJNERJI __OBTOŽENI Velika porota je dvignila obtožbo proti 41 članom Progressive Miners, — Obtoženi so, da so metali bombe na vlake. SPRING-FIELD, 111., 17. dec. — Zvezna velika porota je dvignila obtožbo proti 41 članom Progressive Miners of America. Velika porota, ki preiskuje veliki spor med Progressive Miners in United Mine Workers of America, je že prejšnji teden divigpiila obtožbe. Od tedaj je biLo aretiranih 33 obtožencev, ki so bili prati varščini zopet izpuščeni. Obtožnica povdarja, da so se obtoženci pregrešili proti anti-trustni postavi in proti postavi, ki prepoveduje oviranje pošte. Obtoženci so obdolženi, da so metali bombe (na vlake, ki so 'vozili premog, katerega so nakopali člani United Mine Workers of America. Med obtoženci se nahaja tudi predsed-nik Progressive Miners Wm. Keck, ki pa zanikuje, da bi bila njegova unija v kaki z metanjem bomb. Progresive Miners so se leta 193*2 odcepili od United Mine Workers, "ker niso bili zaido-roljni s plačilno lestvico, katero je premoganska unija sklenila 7, lavstniki rukfuikov. VLADA SE RESNO BOJI ZA ŽIVLJENJE CANKAJŠEKA NANKING, Kitajska, 17. decembra. — Močna vladna in komunistična vojska hitite proti Sianu v Sensi provinci, kjer ima maršal Canghuseliang u-jetega generala Cankajšeka. BIVŠI KRALJ NAJ BI PISAL SPOMINE PAPE2 JE NEKOLIKO BOLJŠI VATIKAN, 17. dec. — Ko ;;e po (včerajšnjem napadu papež tna zdravnikovo zahtevo popolnoma počival, se je njegovo stanje nekoliko izboljšalo. Dr. Aminta Milani je rekel, da bo mogel papež za Božič sprejeti voščilo kardinalov, ako se bo popolnoma adržal vsakega dela. Obisk kardinalorv pri papežu 24. decembra, je še vedpo na programu, 'ki pa se more z ozirom na parpeževo zdravstveno stanje vsak Čas premeniti. Med papeževimi obiskovalci ,ie tbil samo državni tajnik kardinal PaceHi. Papež je tudi podelil svog blagoslov rimskemu nadškofu Josipu Palica, ki je v£era)j umrl. Nadškof Palica je posvetil v mašnike mnogo Aime iikancev, ki so štddirali v ameriškem kolegiju v Rimu. PROTI PIJANIM AVT0MQ-BILISTOM HARRISBURG, Pa., 17. dec. — Sodnik M. A. Musmanno v Alleghany okraju, ki je svoje-časno odredil, da mora pijani avtomobilist, bi povozi Človeka do smrti, iti za pojgrefooiGi je žrtve, je izjavil: — Vsak državljan ima pravico aretirati pijaJnega avtomo-bilista ki ga odvesti na bližnjo policijsko stražnico. HIŠA WALLIS SIMPSONOVE PRODANA BALTIMORE, Md., 17. dec. — Mrs. Helen Hartmam, M stanuje v "hiši, kjer je živela Mrs WaMis Simpson, ko je bila še dekle, je dobila povelje, naj se izseli. Hiša je bila zqjdnji teden prodapa neki neznani osebi. Neka ameriška založba je ponudila bivšemu angleškemu kralju Edvardu milijon dolarjev, če napiše svoje spomine, ki bi potem izšli v knjigi. MOTTA JE ZOPET PREDSEDNIK ŠVICE BERN, Švica, 17. decembra. Dr. Giuseppe Motita je bil danes že petič izvoljen za predsednika švicarskega zveznega sveta ter je postal sedaj naslednik dr. Alberta Meyerja. Volitev predsednika je v Švici tajna. Udeležita tse je obe zbornici zveznega parlamenta. ZAPUŠČENI OTROCI GREENVILLE, S. C., 17. »de-cemibra. — Nadzornik George D. Brown, je naletel v Glassy Mountain šoli, ki se nahaja visoko. v gorah, na divaindvajset otrok, ki niso bili nikdar pri brivca, nikdar v kinu in niso nikdar slišali radia. ROJAKI, NAROČITE! SLOVENSKO - AMERTKAN SKI KOLEDAR za leto 1937 Stane .................. 50t BLAZNIKOVA PRATTKA za leto 1937. Stane.........25c ŠTIRI KNJIGE VODNIKO VE DRUŽBE za leto 1937. — Stanejo ...............$1.5(< Naročili smo tudi knjige MO IIORJEVE DRUŽBE (stane jo $1.50) in ko jih dobimo, bomo objavili v listu. KNJIGARNA *4Glas Naroda" 216 W. 18th StrefeS New York City Vladne čete upajo, da bodo prej obkolile Siinri, kot pa bo dospela komunistična vojska. Vladni krogi se boje, da bo Can-kajšek umorjen, ako pride komunistična armada prej v Si-an. Komunisti zelo sovražijo Cankajšeka, ker je več let vodil proti njim kampanjo. Navzlic temu, da je Cankaj-šekov položaj mjnogo bolj nevaren, je 'Vlada sklenila poslati proti Canghuelianu kazensko ekspedicijo. Nek visok kitajski uradnik je rekel: 1 'Prezgodaj je optimistično misliti o položaju, kajti tu i mamo opraviti z norcem, kajti le norec more storiti kaj takega. Zato ne moremo optimisti ono misliti o položaju. Človek,, ki je tako brezbrižen za posla-1 dice, je zmožen vsega, tudi u-mora.'' Vlada uponnikoni ne bo stavila nikakik pogojev, dokler nista Sian in Canglisueliang popolnoma v rokah 'vlade armade. Vlada priznava, da se ne more pogajati s komunisti, kajti v tem slučaju bi Japonska takoj nastopila. W. H. Donald, ki je v ponedeljek obiskal Cankajšeka v Sianu, je dospel v Nanking-Donald pravi, da živi Cankaj-šek močno zastražen -v pripro-sti, toda udobni hiši. ŠANGHAJ, Kitajska, 17. decembra. — Ker je kitajska vlada proti upornikom poslala armado in se ž njimi ine mara pogajati, je nastala velike nevarnost za Cankajšekovo življenje. Vlada je po skrbnem razmo-trivanju prišla do prepričanja, da mora vzdržati svoj ugled in da ne sane odstopiti od svojega sklepa samo zaradi enega moža. Ako bi se pogajamja neuspešno zavlačevala, tedaj bi vlada samo pokazala svojo slabost. Vladni krogi odkrito kažejo bojazen za Čankajšekovo življenje. Voditelji upornikov bodo Čankajšekov umor zasnovali na tak način, da najne bo padla (nobena krivda. Ako bi vladna armada močno pritiskala na Sianu, bi uporniki poslali Cankajšeka v provinco Kansu, kjer bi se ga komunisti prav labko polastili in o njem ne bi bilo nič več slišati. Bivši fifiančni minister T. V. Suing je na vladno povalbilo dospel iz Šanghaja v Nanknig. Sung, ki je Canhsuelianov prijatelj, je bil nato poslan v Sian, da se pogaja za oprostitev Cankajšeka. Predino je vlada poslala svojo rvojsko proti Sianu, so vladni a^roplajni letali nad Sialism ter metali oklice, ki so obljubljali visoko nagrado one- mu, ki osvobodi Cankajšeka. Med drugim pravi oklic: "Rešiti Cankajšeka pomeni rešiti kitajski narod. Oni, ki ga rešijo, bodo junaki in njihoiva imena bodo poznana še sto sto-leti j." BIVŠI KRALJ BO OBISKAL S1MPS0N0V0 Vojvoda Windsor je ze-dobre volje. — Z Rot-šildovo ženo igra golf. Edvard je zgled demo* krači je. ENZESFELD, Avstrija, 17. decembra. — Gologlav in dobro razpoložen je vojvoda Windsor igral golf s svojo gostiteljico, baronico Rotšildo -vo. Kot pravi neko zelo verodostojno poročilo, se Edvard pripravlja na obisk Mrs. Simp-sonove in je zaradi tega tako vesel. Po golfu je baronica Rotšil-dova, ki je po rodu AmerLku£i-ka, zastopniku Associa t e d Press rekla, da je bivši kralj zgled demokracije in da je ponosna na to, da more tako odlični osebi izkazovati ameriško gostoljubnost. Časnikarskega zastopnika je sprejela v veliki sprejemni dvorani z dragocenimi preprogami in starijaskim poliišfcvom. "Mi Amerikanci in Avstrijci zelo visoko cenimo zapovedi gostoljubnosti," je rekla baronica. "Upam, da se bo naš visoki gost še dolgo pri nas dobro počutil. Veseli nas, da ga imamo pri nas." Edvard je ponoči dobo spal in ga je včerajšnja potrtost popolnoma zapustila. Vsled sla -bega vremesna pa ne more iz gradu. Angleški fotografi tudi nestrpno čakajo, na priložnost, da fotografirajo svojega bivšega kralja. Vojvodi so poslali naslednji poziv: 4 4Eddie, Božič hočemo prebiti pri svojih ženah in o-trocih, toda (ne moremo prej odpotovati, dokler ne prideš iz svoje lukjnje." NEUMESTNA ŠALA POPLAR BLUFF, Mo., 17. deembra. — Danes sta bila poslana v ječo, kjer bosta preživela šest mesecev, Geo- Bond in Carl McMurtry. Lani meseca decembra sta enajstletnega James Ainlesa, ki se je vračal z neke božične zabave, tako prestrašila, da je od strahu u-mrl. Oba sta bila pijana. Po'eg zaporne kazni je sodnik prisodil vsakemu tudi petsto dolarjev globe. 9LZB W2B0M New York, Friday, December 18, I 936 THE LARGEST SWVENE DAILY IN UJ9&* tank "Glas Naroda" (A OorpoxmtfaM) i Owned and Published by | - 9LOVENIO PUBLISHING COMPANY President L. Benedlk, TNU Place of BU We* 1ft* of the corporation and addrreeee of above •t Manhattan Nov Iwfc Qty, N. X. "GLAS. NAKODA (Voice ef the People) Every Daj Except Sundays and Holidays i celo leto velja aa ineriko KujotdiQ .................... t pol leta.......... t četrt leta ........ KLOO $3.00 HJJO Za New York aa odo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za Inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$8.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne prioMttfejo. Denar naj se blagovoli poBUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejšnje blvaliSCe naanant, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement ob Agreement -Glas Naroda- izhaja vsaki dan lzvsemSl nedelj in prasnikov "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New York. N. t Telephone: CHelsea 3—1242 POLOŽAJ NA KITAJSKEM Iz Slovenije* robu Zadnja leta se je svet tako privadil življenja na ognjenika, da se sploh več ne zaveda preteče nevarnosti. (V hi v normalnih razmerah prihajala s Kitajskega taka ]K>roeila kakorsna prihajajo sedaj, bi ljudje v strahu stikali glave in se plaho 'vpraševali: — Kaj se bo zgodilo? Javnost je postala hladnokrvna, in je laka poročila ne razburjajo. Vse pričakuje vojne, vse je zatrdno prepričano, da mora izbruhniti prej ali slej ia we ugiba, kateri dogodefc jo bo pov-ročil. Mogoče jo bo pa res povzročila odvedlba kitajskega diktatorja ( 'ankajšeka, katerega je dal odvesti maršal Hsueliang. Posledica Združenih drzaisn'n savsko banovino v kotlini na robu Gorjancev, je doživela razburljiv dogodek, ko s:a se sprla brata Tone ii; Andrej Godec. Žrtev pretepa je postal starejši Tone. Trije bratje živ* na domačiji. Starši so jim pomrli, nakar so bili bratje prepuščeni samim sebi. Njihova hiša stoji izven vasi na samoti. Znano je, da so bili pri Godčevih prepiri zelo pogosti. Njihovo opravilo je v apnenici, katera jim nudi nekaj zps^užka. U-sodnega dne je starejši brat, kaikor pripovedujejo, naročil mlajšemu, naj po' se o voznike, da bodo vozili apno v Samobor ali Zagreli.. Teh pa mlajši brat ni dobil. To je bil povod, da se je vnel med njima prepir. Beseda je dala besedo. Prepirala, zmerjala in očitala sta drug dragemu vse mogoče. Na zadnje, ko je starejši zagrozil mlajšemu, je ta pograbil sekiro in udaril brata po glavi, da je zazevala gloibOko rana. Težko ranjenega so morali takoj odpeljati v brežiško bolnišnico kjer je kakor poročajo podlegel poškodbam. SVOJI K SVOJIM! Williams FURNITURE Store 254 First Avenue, cor, 15th St., New York City (SLOVENSKO PQDJETJE) VSE Z A V AS DOM EVERY H T IN G FOR YOUR HOME OPREMITE SVOJ DOM ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN SI OGLEJTE NAS NOVELT7 ODDELEK UPORABNIH DAROV ZA VSAK DOM PO ZMERNIH CENAH "PLAČEVANJA SE PRIČN& PO> NOVEM LETI " CASH or CREDIT ZA GOTOV DENAR ALI NA OBROKE Trgovina je odprta vsak dan do 9. ure zvečer. Ob sobotah do 10. zvečer. mjt »*v • t • Knjižnica Lige Narodov. . Na vsem svetu ni medna knjižnice, ki bi prekašala novo knjižnico Ligi narodov, kar se tiče njene lege ob enem najlepših alpskih jezer, njene opreme in velikosti. Njena skupna notranja prostornina znaša 60 tisoč kuibičnih metrov. Načrt 2?anjo je pa izdelal Holandec dr. Sevensma, ki je obenem nje ravnatelj. Ves kompleks te knjižnice še ni povsem dogotovljen. Tako bo ves zavod pozneje poleg dragih velikih dvoran nastanil tudi posebni muzej Društva narodov. Stroški za takšna zgradbo in za njeno opremo so seveda velikanski, pa se bodo krili OGLASI naj se LAVRENCE SHERTZA, doma iz vasi Studeno pri Postoj ni. Kdor kaj ve o njem je na-prošen. da piše meni: Ivana Bruscih, 286 — 9th Ave., New York, ali pa bratu Matija -Sirca, Studeno No. 10, p. Postume, Grote, Italia. (3x) zračnih prostorov so pokrite s krasnimi preprogami in ob stenah so razvrščene knjige, ki jih je že sedaj 200,000. Po številu knjig to torej še davno ni največja knjižnica na svetu, laliko pa še postane. Ta čas ima štiri oddelke, juristični, politični, gospodarski in voj&š-' ki. Vsak oddelek vodi poseben strokovnjak. Skoraj vsako knjigo, ki si jo želiš iz teh strok, lahko dobi« v nekoliko minutah. Kdor poseti Ženevo, da bi tu pripravljal daljše zftansfcveno delo, pa ima na razpolago posebne dvorane, kjer dela nemoteno. Knjižnica namreč ni na razpolago samo uradnikom ali članom Društva narodov, temveč vsakomur, ki oh_ če znanstveno delati v področju Ligi narodov. MORSKA KAČA Posadka ribiškega parnika Winthope, ki lovi pri Grand Banks, je sporočila : »— Popoldne se je pojavila poleg parniika sto čevljev dolga pošast. Bila je sivke^t^ barve in podobna kači. T<-4* Id I« u. I Naglo vdrgnenje — udobnost in pomoč, ko bole mišice PAIN-EXPELLER znan (splošno) družinam tekom treh generacij. LINIMENT za potovanje. Kdor ie namenjen potovati v stari krajšali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vfeled naie dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in bi tre. 7*to se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, pobil liste, vizeje in spkdr vge, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem časa, in kar je gtyvno, za najmanjše stroške. . Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka ker predo« se dobi Iz Wasbfegtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en. attsee. Pišite torej takoj za -brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni, in udobno potovali SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. levem ramenu kot da bi hotela poslušati, kaj je novega v rami. Bil je vroč dafn. Kminec je baš ;pa snel melerin. (Me-lerin je ostra, ploščnata sekira s kratkim toporiščem.) Tedaj je ipa povzel Kminec besedo. Govoril je z globokim glasom in vihal rokave: — Poklekni! In položi glavo na klado! Pahniti jo je moral, da je storila, kar ji je zapovedan Ni se ganila. Kar trda je bila samega strahu. Ivmipec je dvignil sekiro visoko v zrak in izrekel smrtno obsodbo: — Zdrava ne boš tako aH tako nikoli, zato je najbolje, da ti -že sedaj glavo odsekam. Ubogo revo je duši 1 o v grlu. Rada bi kričala, toda; nobenega glasu ni mogla spraviti iz sebe. — Sedaj mirno drži! — je zarolinel ter z vso silo zavihtel sekiro — po zraku. Ženska se je v smrtnem strahu krčevito zdrznila, nekaj ji je počilo v vratu, in glava je skočila v prejšnji položaj. — Tako znam pa jaz, — je rekel Kminec ter ji pomagal na noge. — Ne. nič ne košta. Samo te prosim, pojdi k dohtarju in mu povej. Nekoč so ga klicali k porodnici. Baibica je bila bolna, v Idrijo ali v Tolmin je bilo pa predaleč. Sel je itn. opravil ibolje 'kot vsak zdravnik in babica. Ko je ipa oblaist to zvedela; gia je začela preganjati. Pddi-ean je bil pred sodišče. Zdravniki so ga tožili, sodnik naj bi ga pa isodil. ^ — Povejte, kaj veste o porodništvu? — nru je rekel sod nik, in zdravniki so se škodoželjno namuznili, češ, sedaj je Kminec v zagati. Kminec je pa začel učeno razlagati : — Porodi se dele v štiri vrste: naravne »porode, preagonic porode, prepozne porode in nepravilne porode. Zdravniki so pašpičili ušesa. Kminec je nadaljeval: — Naiven porod je tisti, oe ženska devet meseev po (poroki rodi. Prezgodnji porod je tisti, če ženska rodi dva ali tri mesece po porofci. Prepozni porod je trsti, "Se vdova rodi eno leto po moževi smrti. Nepravilen porod je pa, če žena sploh ne rodi, ampa'k če mesto nje , rodi brlfka dekla, 'katero je mož 1v hišo pripeljal. ________ nnL25 Raiona«1 New York, Friday, December 18, 1936 m® LUEGEST SLUTENE DAILY IN VJ3M Naši v Ameriki MUELLER-PARTEXKmCHRN: Spet se jo bližali prazniki. Udobno sem sedel v naslanjaču, ki je sicer namenjen gostom, in sem vse popoldne pri-povedoval otrokom povesti tn pravljice, ker je pri nas na vatla, da oee popoldne zabava o-troke, kadar ima žensko osebje v hiši peko in razne priprave za praznike. Kar mahoma pa se mi je zazdelo, da sem silno utrujen in so se mi otroci kar nekam izmuznili. Potrkalo je in skočil sem kvišku. "Po.|di, zdaj gremo na Žin Ziiidero," mi je dejal neki glas, glas moje žene. A moj Rog, kakšna je bila! Saj to je bila vendar Kitajka. Jaz sam — pogledal sem se •— jaz sam sem bil Kitajk. Kako in zakaj, ne vem, a nič kaj se nisem začudil temu. 41 Torej gremo na Žin Žindero,-' sem dejal, dasi se mi niti sanjalo ni, kaj bi to bilo. Na hodniku so stali moji o-troci, a vsi po vrsti — sami Kitajci ! 1 'Ali gredo tudi otroci na Žin Žindero!" sem vprašal. 44Da kaj takega vprašal!" je rekla moja žena in pošev pretegnila oči, prav po kitajsko. Na stopnišču smo srečali gospo sosedo. Tudi ona je bila Ki tajka in prav tako njeni o-troci. "Aha," je dejala, "greste na Žin Žinidero! Pa pojdimo kar nkuparj." Spotoma je dodala: "Veseli me. ker zdaj mesto skrbi za Žin Žindero, vsaj ni treba imeti doma tistih sitnih ho-matij in rarvlake.*' "No," je rekla moja žena in se previdno ozrla <>i*o!i, "priznati moram, da so mi bile prejšnje homatije doma Ijub- ŠC." "Pst," je dejala soseda, "da vas kdo ne sliši. Saj veste, kdor se upa kaj črhniti o Kviang Kvangu, bo strogo kaznovan.' * "O ceni, če si upa?" sem jo prekinil. "O Kviang Kvangu," je začudeno ponovila soseda in dodala moji ženi: "Vaš mož je pa čuden partron, saj se drla, ko da ne bi vedel, kaj je Kviang K vang! *' "Taiki so pač vsi moški," je rekla moja žena. "ki so zmeraj kje drugje, kaidar ženske govo rinvo. Kije pa je vaš mož!" "Tega je pa višji bonec na ročil, da uredi priprave na Žin Žindero." Potem smo prišli na cesto. Kako je bila čudna! Stopili 2IN ZlNDERA (Bcžična slika iz 1. 3000.) smo na trotoar, ki se je trkljal. S tega smo stopili na drugega, ki se je kotalil še hitreje in slednjič na tretjega, ki je ko strelica frčal vzdolž ceste. Priznati moram, da sem nekoliko okleval in se bal stopiti na tretjega, a žena me je nežno porinila nanj in sem se kar spotaknil. "Jaz ne vem, kaj je danes mojeiipi dedcu," je dejala moja žena. In soseda je zamišljenim zmajala z glavo. "Mogoče ga je spet prijelo v možganih. Kupite mu malo žikajfe," je rekla soseda tako. t In sem jo slišal. "Kaj pa je žikajfa ?" setr >dločno vprašal. "Ali ga vidite!" je r~!:la moja žena sosedi, "zdaj kar ma homa noče vedeti, kaj bi bil; žikajfa! Potegniti naju hoče, ti ie vse. Saj ga vendar poznan, žapakirija!" "Tega — kaj?" sem še odločnejše vprašal. "Nehaj, no!" me je zavrnila žena, "nikar se tako ne pona-j rejaj! Sicer gremo rajši sami! mi Žin Žindero!" "V božjem imenu," sem že hotel reči in niti tej ciganščini, toda — toda — kako naj bi prišel s tega trapastega trkljajo-čega se trotoarja ? Zato sem ostal pri svojcih. "Ondi je Kazifuči," je rekla moja žena. In nato sem v spremstvu svojih otrok, ki so se kar trkijali oil smeha, srečno dospel na srednji, nato na počasni hodnik in potem z mnogimi drugimi ljudmi v velikansko dvorano. Vsi so bili kitajsko oblečeni. "Številka?" me je pri vhodu vprašal neki Kitajec. "Številka?" sem za jecljal. "Sai nimam nobene številke." "Številka dva in šestdeset tisoč tri sito osem in petdeset," je rekla moja žena vsa iz sebe. Nato je Kitajec pritisnil na neki gumb. In številka 62,:i558 na niodeni ploščici j<* večkrat skočila venkaj. Vsak izmed nas si jo je obesil kroy vratu. Sosede nisem več videl. Ta je še drugje vstopila. Nas so pa kitajski uradniki porivali naprej do šestdeset tisoče vrste. Po tej so nas .spet rinili po velikanski dvorani dalje, dokler nismo prišli do neke omare s številko 358. O-mara je imela šest predelov: a, b, c, d, e, f. Vsak član družine je imel svoj predel. Tu smo se razpostavili. Pred nami, za nami in zraven nas je kar mrgolelo tako uvrščenih ljudi. Vsi so se zagledali v sredo dvorane. Ondi se je prikazal obilen mož na nekakšni pirž-niei. "To je višji bonec," je zaše-petala moja žena. "Zdaj bomo zapeli koral Žin Žindera," je zatulilo iz zvočnika na vse strani. Nato je zapel prvo vrstico: "Žin, žon, žajnemen ..." "Ali naj bo to kak božični koral?" sem vprašal svojo ženo. "Za božjo voljo, nikar ne imenuj te besede," je tiho odvrnila "Saj je vendar prepovedano! Tmenuje se pač Žin Žin-lera koral." Nato je višji svečenik dvigni svojo slonokoščeno paličico n vsa dvorana je zapela: "Žin. žon žajnemen . . ." "Tak poj vendar zraven," ni je zašepetala moja žena. "Hodo'opazili, da ne poješ." Pa sem zabrundal koliko sem pač mogel. Srce pa mi je bilo močno žalostno. To naj bi bila božična proslava ? Ko je bilo konec čudnega korala, se je slonokoščena paličica spet dvignila: tedaj se je za-blestelo na stotine smrečic ob stenah v trdem svitu električni rii žarnic. Hvala Bogu, bile so vsaj resnične smrečice! A kako so bila drevesa čudno okrašena! Na njih so visele papirnate vfečice, kolobarčki in druge reči, ki jih niti poznal nisem. Z vršičkov vseh stotih dreves pa so veliki, rumeni papirnati zmaji iztezali rdeče jezike daleč notri v dvorano. A nobenih sladkarij, nič lepega nikjer ne! Pravkar sem hotel nekaj za-rentačiti. ko se je paličica v tretje dvignila in nekajkrat po stotisoč rok je po taktu poseglo |k> svojih škatlah — ki so se — vse naenkrat — odprle — in v njih so bila darila, za vsakega posebej uradno določena. To so bili sami tovarniški izdelki, praktični predmeti in na sle heraem darilu je bil rumen zmaj. Po dvorani je šlo mrmranje in brnenje, šepetanje in sikanje, a niti enega veselega vzklika ni bilo, niti enega veselega rttroškega glasu. Tudi moji otroci so molčali. Svoja darila so že držali pod pazduho. "Oče, svojo Žin Žindera knjigo si pozabil v oredelu," mi je rekla hčerka. Vzel sem knjigo v roke in jo odprl. Bila je zgodovinska knjiga. Kar na slepo "sem začel ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKAATKO N A DOPISNICI ! spokoCk slovenske noviCE IZ NASELBINE. V št. 288 je bilo poročano, da, je Lavrence Peterka z Eveletli, * Minn., do smrti povozil Franka Prebega. Kot nam javlja Mr. Peterka, je ta vest, ki smo jo posneli iz nekega drugega lista, neresnična. ★ V St. Marys, Pa., se nahaja v bolnišnici rojak Ludvig Bon, ki se je moral podvreči operaciji. Zdravje se mu vrača bolje. ★ Jos. Smrkolj v Clairton, Pa. je imel 5. decembra veliko nesrečo. lliša mu je zgorela do tal z vso opremo vred. V Willock, Pa., je dne 7. decembra naglo umrl med delom v premogovniku John Kople-nik, star 49 let in doma od Novega mesta na Dolenjskem. V Clevelandu je po dolgi bolezni preminula Lucia Ulle, rojena Miklavčič, poprej Kozlev-čar. Bila je stara 52 let. Doma je bila iz Nove vasi pri Za-tični na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko leta 1905. Ana Benigar, v East Helena, Mont., je zadnje dni zmagala v "popularity contestu", ki ga je razpisala lokalna Ameriška legija. Kot nagrado dobi brezplačno vožnjo v Hollywood, kjer bo tri dni v gosteh pri Mirni Lov in Gary Cooper ju, < 1 veh film's k ih zvezd ah. * Umrl je v Clevelandu Peter Fortuna, star 56 let. Ranjki je bil rojen v vasi Na red, faiJa Št. Jurij. V Ameriki je bival 36 let. * Sredi novembra je policija v Buenos Aires prijela 26 letnega Franca Kanibiča iz Metlike, ki je pred 5 leti v Košari ju umoril rojaka Ivana Per-šiča, za kar je dobil osem let zapora. Prijeli so ga v neki restavraciji, nakar je bil izročen sodišču. 1 VELIK POŽAR V NEW HAVEN V New Havea v državi Connecticut je požar uničil fcvoraico t er »napravil za pol milijona ^dolarjev škode- Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker je v oda skoro sproti zmrzovaia. 74 OSEB JE UTONILO MANILA. Filipinsko otočje, 17. deeemibra. — V Cagayan doliini je zahtevala povod en j 74 človeških žrtev. 166 oseb pogrešajo. Povzročena škoda zna -ša nad'dva milijona dolarjev. brati: Leta 2553 so Kitajci zasedli Evropo in so vendarle u-redili življenje ondi. Ponovili so doslej, to se pravi, do leta 3000 . . . Knjigo sem zaprl in vzkliknil: "Pojdi, žena, pojdite, otroci, zapustimo to bera-ško kitajsko Žin Žindero in bomo doma po pameti Obhajali svoje božične." Dalje nisem prišel. Svetlo-rumeni stražniki so planili name in me »grabili vrat. Branil sem se. Žena je vila roke. Otroci so vpili. Tedaj se mi je spodrsnilo in zgrmel sem na tla. Ko sem odprl oči, sem v svoji -sobi doma sedel na tleli zraven naslanjača. Otroci pa so plesali indijanski ples krog mene. "Živijo, oče je padel s stola, živijo!" Mencal sem si oči in si nisem mogel nikakor pojasniti, kako da moji otroci niso Kitajci. V tem hrupu so se odprla vrata. Na pragu je stala moja žena. prav nič kitajska, in se je za-smerjala. "Oh, oče, tako razsajaš z otroki, da me niti ne slišiš, da bi prišel malo pomagat ..." In sem odšel k ženi in za- K njigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej, 60 strani .............. .30 AZAZEL, trdo vez............................L— broširana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj---- .80 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj šl pesnik Oton Župančič. €YRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev, 3*2 str. Cena.....35 Globoka ruska drama je podana v .»-ko lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .....................fiO GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE. Veselo \gra v 3. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb.......45 KREUTZERJEYA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, 136 strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za grozovit ostjo do strašnega krnica. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 st-ani. Cen- .........30 Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna, število oseb nizko (6). Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico tonlo prlpo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50 LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 12 letih, 4. dejanji.............60 MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Žalolgra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. '-To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža." .30 .35 .50 .30 .30 .40 MARTA, SEMENJ V RICHMONDU, 4. dej .. MOGOČNI PRSTAN, Milčinski, 5;_> strani . NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, SO str....... OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena ................. Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel (Jolja. 84 strani. Cena ...... Božična igra v Štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Cerhart Hauptmann. 124 su 3C.na...50 Dramatska bajka v petih dejanjih, PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj .J str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). Vezano ....................... ROKA V ROKO ............................ MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez..... OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano ................ SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko vezano. Cena .................................................... SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str......... SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrSi pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na Cela knjige z besedami: — Ni strsy. -nweč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....3a Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o- drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja. 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena ...........30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v o. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopi£. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok ........................ .30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov ...................30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža .................................30 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-troka ................................30 .45 .30 .90 .70 .70 .50 .30 PESMI in POEZUE AKROPOIJS IN PIRAMIDE ................ BALADE IN ROMANCE, trda vez............ broširana KRAGU^JČKl (Utva) ...................... BOB ZA MLADI ZOB. trda vez .............. MOJE OBZORJE, (Gangl) ................... NARCIS (Gruden), broš. .................... NARODNA PESMARICA Cena .............. POLETNO KLASJE. Cena .................... PRIMORSKE PESMI, (GrudenK vez......... SLUTNE (Albrecht), broš................... POHORSKE POTI (Glaser). brošrano........ STO UGANK (Oton Zupančič) ............... VIJOLICA, resmi za mladost ................ ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ ZLATO ROG, pravljice, trda v- ............ ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 109 atranl. Cena...... PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............l.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................L20 Pomladanski mirne vi, 11. z v....................43 SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in moških zborov, uglasili Kari Adamič ............................ Cena 1.50 PLANINKE Pesmi za sopran, alt, tenor lu ugiasbil J. Laharnar ....................,„«..Cena 1.20 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 1. zvezek .........45 Trije moški zbori. (1'avčič) Izdala Glasbena Matica .................. .40 DVOGLAS NO Naši himni ..........................................-50 MLADINI Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................Cena L— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foestev) Izdala Glasbena tatica .. .40 Gorske cvetlice. (Lah a mar) Četvero in petero raznih glasov...........45 V pepehiični noči. (S:ittner> Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica .........................75 Dve pesmi. (l*relovec>. Za moški zbor in bariton solo ................................ .20 NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil Jos. Vedra! '...... Cena 1.— MALE PESMARICE St. 1. Srbske narodne himne .................15 St. la. Što čutiš, Srbine tužni .................15 št. 11. Zvečer ...............................15 Št. 13. Podoknifa ...........................15 Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved).......25 Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ .50 Trogiasni mladinski zbor primeren za troglaser ženski ali uiožki zbor. 15 pesmic. (Pregelj,.L_ MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj-^ _ :i. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj ; Na dan; l>ivna noč ...............................4Q 0. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ...................................... .40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor L— Tantum Ergo .(Premrl) ...................... .59 Masne pesmi za mešan zbor (Sattner) .........50 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Foerster) J50 K svetemu Rešnjemn telesu (Foerster) .........40 Sv. Nikolaj ...................................60 10 evharistiCnih pesmi Za mešani zbor .................... Cena L_ MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrie Cena 1,— hvalite gospoda Pesmi v čast svetnikom, me.šan zbor____Cena 1._ PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društvene slavnosti, sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena 1._ NOTE ZA CITRE KoZeljski. Poduk v igranje na eitrah, 4 *>ezki 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... J80 NOTE ZA TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor In petje (Bajuk) ............................1,30 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Ba j uk) ..........................J,— Na Gorenjskem je fletno ......................L— RAZGLEDNICE Newyoreke. Različne, ducat .................. .48 Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40 Narodna noša, ducat ......... ............... .40 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 eento? .80 1.25 1.— .65 .40 1.25 M .50 .35 .30 .30 .50 .60 .90 .60 .45 NaroČilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Motiey Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 21f> WTCST 18th STREET NEW YORK, N. Y. gleflal jaslice in drevesce, a moja žena si je po tiliem prepevala "Sveto noč . . Tedaj so se mi solze ulile po licih. 4'Le kaj ti je, mož," je rekla moja žena, "rada bi, ee bi mi tole še ... A kako, da si tako ginjen, takega te še nisem videla . . Dejal sem: "Kajne, da bomo imeli svoj božič in ne bomo šli na Žin Žindero Žena je bila visa osupla. "In bomo lepa doma in ne v Kazifučiju pri Kviang Kvan- gu? 9 >» "Križ božji, kaj ti je vendar! Nikjer nobenega!" "Lepo te prosim, saj ..." me je osutplo zavrnila moja žena. Tedaj so me še spet otroci poklicali k sebi . . . Še nikoli se nisem tako veselil svetega večera, kot to pot. mwzmu mxmunm* TW9 LJM9B8T 9ZJQF9NB UttLT IN 9JJ, navzgorna 56 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Kako nas vidijo zi vrnh. 4 4 Sedaj se vračaš ilomov, moj edino ljubljeni mož. Moje srce ne more zapopasti blaženosti. Zopeit te bom imela, svoje tresoče roke bom iztegnila proti tebi in smela se te bom zopet priviti na prsi. Ve« čas sem bila brez doma, ker tebe nisem imela. O, kako mi je vpilo srce po tebi v vročem hrepenenju! Nikdar ti nisem popolnoma izdala, koliko sem trpela i>od to ločitvijo. Saj si tudi ti trpel z menoj, moj dragi Džorž. Toda danes ti priznavam — neizmerno sem se bala za tebe. Mnogo, neizmerno mnogo ti imam povedati o tem, kar mi navdaja src*. Samo ko bi že bil pri meni." Tako je bilo v pismu in kadar je bral te besede, je postal n. t'e pa je držal pred seboj list, si je zopet dejal: "Ako pisala v prepričanju, tedaj je polom tvoje sreče NA NANDANEVI miren je to Cfita gotov.'' Na odkritje njegove matere, da njegove slike sploli niso bile prodane, je komaj polagal kako važnost. Med tem časom se je naučil slikati boljše slike in sedaj nad svojim zna-| njem ni več dvomil. In če je Hartman dal denar, mu ga bo mogel vrniti. Ta skrb je skoro popolnoma zamrla pod strahom pred pretečo izgubo. Počasi poteče ura za uro. čakanje mu je bilo neznosna muka. Nekolikdkrat je napel ušeea, kadar je pripeljal kafc voz in se je zopet naslonil na stol, ka«dar je odpeljal dalje. Slednjič pa vendar — bilo je že okoli dveh — sliši, kako se je avtomobil vstavil pred hišo. In nato zasliši korake po stopnicah. Vrata na hodnik se tiho odpro in Hartman vstopi. Zunaj odloži klobulk in površnik ter stopi v sobo Od presenečenja trd kot kip, gleda v razsvetljeno sobo in nato prijatelja, nato pa naglo zapre vrata iu hiti proti njemu. "Džorž — ali si res ti?" zakliče presenečen in ga strese za ramo. Hoče se smejati in veseliti. Toda smeh mu zastane v grlu, ko pogleda Džoržu v obraz. Radoveden ga gleda. "Kako pa izgledaš? Kaj se je zgodilo? Zakaj te najdem tukaj s tako žalostnim obrazom? Govori vendar! To gre človeku na živce. Ali se ti je pripetila kaka nesreča?" Džorž ne obrne pogleda od njega. V vroči radovednosti so se zapičile njegove oči v prijateljeve. V njih pa j? ::ašel čudenje, iskreno skrb, toda nika'ke zavetsti krivde. Vzdih se mru vkrade skozi ustnice. Obriše si potno čelo in zopet sede na stol. Nato pa pravi tiho: "Nocoj sem prišel nepričakovano domov. Gite nisem našel. Mati mi je rekla, da je šla s tefborj na ples.-' Hartman maje z glavo in ga gleda poln skrbi. 4 4 Za kaj pa te najdem tukaj! Govori vendar. Za božjo volj*, kako si bled in prepaden. Ali si bolan?" Džorž zmaje z glavo. 4 4 Ločitev od Gite — leto je dolgo, to veš. In vsak dan v drhtečem koprnenju. Zjutraj s tem vstati, zvečer iti spat. Zadnje dneve je bilo neznolsno. Noč in dan sem delal, da sem skončal. Tn ko sem skoro brez uma vsled koprnenju prišel domov — je ni bilo." V njegovem glasu je muke poln izraz in žalosten je njegov pogled. j * Hartman stopi k majhni omari in prinese steklenico bor-dočana in dva kozarca. Napolni oba kozarca. 4 4 Tukaj, sedaj najprej pij. Razumem, da si bil bridko razočaran, ker svoje žene nisi našel doma. Da pa si, mesto da bi počakal, bežal od doana in sedaj v tako žalostnem stanju sediš tukaj, tega ne razumem. Tvoja žena ni mogla felutiti da prideš danes domov, ker sicer je ne bi spravilo od doma- "" 1 niti deset parov konj."' J* mord* Porojena. Angleški naravoslovec Be-resford raziskuje ' v 4 4 Daily Mailu" vprašanje, kaj se dogaja v živalskih možganih v trenutku, ko zagledajo človeka. Živali, pravi Beresford, pred metov vsakdanjega življenja ne vidijo tako kakor mi. Ne gre samo za to, da je oko mnogih živali ostrejše nego človeško oko, na primer pri orlih, ali pa da je kratkovidno, kakor pri večini psov. Razlika v gledanju je globlja. Si>oznavanje tega, kar vidimo, nam posredujeta znanje in predstava. Če se kmet in meščan skupaj sprehajata, vidita v resnici različne Stvari. Vsak izmed njiju opazi, le stvari, ki ga zanimajo. Urejajoči možgani za posredu-jočim optičnim čutilom so tisti, ki v resnici vodijo. Za divje živali je prav za prav dvoje stvari, ki jih zanimajo. To so predmeti, ki jim lahko rabijo za hrano, in predmeti, ki se jih morajo bati. V svojem življe-nju so nanči žival spoznavati le stvari, ki spadajo v njeno neposredno vsakodnevno izkušnjo. Izven te ozke meje ocenjuje vse stvari le v zvezi s tema prevladujočima interesoma. Živali, ki jih v stremljenju po varnosti vodi le vonj, se človeka brez izjeme izogibajo. Tu jih vodi globok inlstinkt, ki deli vse vonje v dva razreda; v nevarne in nenevarne. Zanje pa človek nič drugega nego ena izmed nevarnih živali, pred katero jih svari instinkt. Če bi danes vse človeštvo prenehale loviti in ubijati, bi prešlo bržkone tisoč let, preden bi divje živali to razumele. Seveda so tudi neke izjeme glede te drugače splošne nesposobnosti divjadi, da bi razlike delale po izkušnji. Dro-zeg je videti na primer sposoben, da prepozna osebe, ki so mu pozimi dajale krme. In skoraj še dalje gre sposobnost za raziiskovanje pri vranah. Za človeka, ki gre v najbližji bližini mimo nje, se na videz ne zmeni, vsaj motiti se ne da po njem. Čim pa dvigujemo puško ali samo palico, odleti s hripavim krakanjem. Zdi se torej, da je sposobna ceniti na-i še slabe nalkane iz izkušnje, ki JEOOOU U UBOOOOOOOOOOOOOOOOi PiMte nam za cene Tosnlk listov, reservaclJo kabin ln pojasnila sa potovanj«. ' SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New Yorfc Slika nam predstavlja dva čla Američana A. B. Emons na angleško-ameriške ekspedicije, Angleža W. Tilmana in a, na vrhu gore Xanda Nevi, ki se dviga 25,660 čevljev. SHIPPING NEWS parov konj Džorž naglo izpije kozarec. '4Seveda! Deset parov konj je ne bi spravilo od doma!" Hartman ga začuden pogleda, nato pa lahno vdari po mizi. 44Strela božja, Džorž, kaj pa je s teboj?" zakliče raz-jen. In ko nato vidi Džoržev bolestni obraz, ga jezno jarjen strese za ramo. 4 4 Da mi tako podereš veselje nad tvojo vrnitvijo? Norec, sedaj pa ven z besedo! Kaj naj pomenijo tvoje neumne besede?'* Džorž vstane. Oči v oči si stojita nasproti. 4 4Staviti ti hočem eno vprašanje, Herman. Mati mi je povedala, da je včeraj pdshišala rasgovor med teboj in Gito. Trdi, da sta oba izdajalca nad menoj. Ali je to res?" Temna rdečica stopi na Hartmanovo čelo. Toda jasno gleda v Džorževe oči. "Tn to si verjel? Tafco zlobo si prisodil meni?" Z Džorževega srca so ee pri teh mirnih, jasnih besedah spesnile teže ko»t gora. Oči mu oži ve. Ne, nisem verjel, navzlic vsemru, kar mi je mati povedala, celo navzlic temiu listu, ki ga je nepobitno pisala Gita. Toda nisem mogel (stopiti pred njo, dokler nisem imel pojasnila od tebe." Hartmanu ponrudi list. Hartman ga bere zatcuden in strese glavo. Nato pa se glasno zasmeje, toda zopet postane rosen. "Pojasnilo boš dcfoil, Džorž; hvala Bogu, da sem v položaju Gito in sebe popolnoma opravičiti. Tako — pusti ta list ležati tukaj; še ga bova nekoliko rabila kot dokaz. Sedaj mi še najprej povej, kaj ti je v®e tvoja mati povedala.") Džorž se čuti vsled Hartmanovega mirnega glasu čudovito pomirjenega. Njegov obraz izgufbi izraz vročega nemira. "Mati pravi, da je iz vajinih lastnih utet slišala, da sta mom, samo tla ste me spravila s poti, s prodajo slik igrala veliko komedijo. Slike sploh niso bile prodane; ti si ji dal «u naj. 'fadi trdi, da si Giti dal denar in da si ji kupil plesno obleko za dve sto mai%. Da sta me nalagala in prevarila j n sta se v moji odsotnosti skrivaj Shajala, vse to Mi!" Džora umolkne. Hartman gleda resno in jasno v njegov Kako pa je z velikimi divjimi živalmi, ki nas po moči ta- ko prekašajo? Kako gledajo na nas t Poskusimo se vživeti v najpametnejšega izmed sesalcev, v slona, ki se zavoljo sile nikogar ne boji, a je pri tem miroljuben rast lino jedec. Vzemimo 44 samotarja", ki stopa razdražen skozi šimo džunglo in zagleda na drevesu nenadno eno izmeti teh predrznih, malili zlivali z nenaravnim, pol kislim pol zaduhlim vonjem — človeka. Kako vidi ta slon 44gospodarja narave?" Odgovor bi se moral glasiti bržkone tako, da ga vidi kakor kakšno nesramno opico. In če napravimo še velik korak naprej, v nam popolnoma tuji svet, v zavest žuželk, ki so nam predaleč, da bi se nam videlo kakšno medsebojno umevanje še mogoče: kako vidijo torej žuželke nas? Za malo ličinko ki leze hitro preko papirja pred nami, pomeni senca naše roke, ki se niža, samo nevarni strah in neznane neskončnosti, nič več in nič manj, nego hiša, ki se poklira, ali pa kliun male ptice. Venidar pa so tudi žuželke, ki morejo človeka spoznati, na pr. čebela, ki more točno razlikovati med znanim in neznanim človekom. Na kakšen način se to dogaja, ne vemo, bržkone pa ne s pomoč jo očesa, ki ni prijagodeno za to. Mogoče imajo žuželke neki drugi čut, ki jim omogoča sprejemati nevidna, neslišna in z vonjem ne-dojetna izžarevanja človeškega telesa. (Dalje prihodnji*.) 305 Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem iVlolttvenilce v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA ▼ platno vez...............90 v fino usnje vez..........1JH) v najfinejše usnje vez____1.80 v, najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez.............. .90 ▼ fino usnje vez .. %.......1.50 v najfinejše usnje vez ....1.80 KVIŠKU SRCA ▼ J ml t i rano usnje vez.......00 ▼ usnje vez ...............80 v fino usnje >ez..........1.— v najfinejše usnje vez____L20 t najfinejše usnje trda ves 1.50 v bel ceUulold vez.........1J50 | NEBESA NAS DOM v ponarejeno .............L—. v najfinejše usnje vez. .... 1.50 ▼ najfinejše usnje trda vez. 1.60 | Hrvatski molitveniki: I Utjehaj starosti, fina vez.____L— Slava Bogu, a mir ljudem fina vez. LBt najfinejša vez.............L60 Zvončec nebeški, v platno...... .80 fina vez. .................1.— Vienae, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: ▼ barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vezano .........30 v belo kost vezano .........35 Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRAŠLE) Key of Heaven * v ceUulold vezano.........UM v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1.50 Catbolie Pocket Manual: v fino usnje vezano......L30 Ave Maria: ▼ fino usnje rezano......lit KNJIGARNA "GLAS NARODA K DVAJSET LET LAŽNO MRTEV. TELEFON JE LAHKO NEVAREN. Na parnlkib, id to debel« tiskani, m vrše v domovino izleti pod sodstvom izkušenega spremljevalca. Pozno popolnoči je stopila neka stara ženska, ki je prodajala cvetlice, v neko budim-peštansko kavarno in stopala počasi od mize do mize. Nenadno je obstala in se zastr-mela v dobro oblečenega moža, ki je sedel v družbi neke dame. po vsem videzu ji ni bilo dobro, kajti prosila je natakarja, naj ji prinese kozarec vode. Neprestano pa je gledala v moža, ki je sedel ob mizi. Potem je stopila v eno izmed obeh telefonskih celic, ki ju imajo v kavarni in je poklicala številko druge celice. Natakarju, ki je priliitel k tej celici, je naročila, ne da bi vedel, kdo mu to naroča,. naj pokliče Imreja Mesza. roŠa k telefonu. Natakar je tako storil. Ko je izklical tisto ime, 'se je dvignil čeprav začudeno mož, ki je seclel v družbi dame. Komaj pa je dospel do celice, je izstopila iz svoje prodajalka cvetlic in mu prisolila strašno klofuto, pri čemer je zavpila: "Tako si torej umrl pred dvajsetimi leti, lopov!" Kratko potem je bil v kavarni že stražnik, ki je moža, njegovo spremljevalko in cvetiičarko odvedel na stražnico. Tu se je stvar pojasnila. Meszaroš se je bil pred ka-karšnimi -dvajsetimi leti izselil v Rumunijo in je ostavil svojo ženo doma. Čez leto dni je prišel k tej neki moški in ji povedal, da je njen mož umrl. V naslednjih dveh desetletjih se je Meszarošova, ki je objoka-vala svojega moža, prebijala skozi življenje, kakor je pač vedela in znala. A ta večer je svojega pokojnega moža srečala nepričakovano živega. Na policiji so jo kmalu izpustili, ker so imeli razumevanje za klofuto, ki jo je bila prisolila sleparju. Tega pa so obdržali v zaporu in se bo moral zagovarjati zavoljo pobega od žene pod tako čudnimi okol-ščinami in zavoljo — bigamije. Dama, ki je bila v njegovi družbi, je bila njegova druga žena, — ki pa ni vedela ničesar o tem da je bil mož že enkrat poročen in da mu je prva žena živa. TESLOVA ULICA V PRAGI. Praški mestni svet ie sklenil, da Bo neko ulico v bližini tehniike v Dejvicah imenoval po našem slavnem rojaku Nikoli Tesli. »i "GLAS NARODA pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ' ne pošiljamo. Ni priporočljivo domeniti se o sestanku telefonično, posebno če je človek poročen. Če bi bila upoštevala to žena uekega kodanjskega čatstnika, bi se ji ne bilo treba ločiti po lastni krivdi. S svojim ljubčkom se je telefonično domenila glede sestanka, njun pogovor je pa poslušala telefonistka v centrali, ki je bila slučajno znanka dotičnega častnika. Morda si je tudi na tihem kaj mislila, in ko je slišala kako prijetno kramljata častnikova žena in njen ljubček, je sklenila povedati to častniku. Med možem in ženo je nastal liud prepir in mož je povedal ženi, kako je izvedel za njeno ljubavno razmerje. Sledila je ločitev, toda častnikova žena ni pozabila na povzročiteljico vsega tega. Tožila je telefonistko in obenem sporočila poštni upravi, kakšno uradnico ima, da ne samo posluša telefonske pogovore, temveč jih tudi raznaša po mestu. Sodišče je bilo pa velikodušno in prisodilo je u-radnici milo kazen, ker se je prepričalo, da ni imela pri tem nobene gmotne koristi, temveč jo je vodila samo moralna pobuda. Pač jo je pa poštna u-prava takoj odpustila, ker je izdala uradno tajno. Uradnik pri telefonski centrali ni zato, da bi prisluškoval pogovorom telefonskih naročnikov. Če pa slučajno kaj sliši, mora o tem molčati. 26. decembra: Normandle v Havre 5. januarja: Clinmplain v Havre Bereugaria v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre 0. januarja: Saturnia v Trieste Ijafayette v Havre 1.1. januarja: Washington v Havre Aquitanla v Cherbourg 15. januarja: Bremen v Bremen 16. januarja: Rex v Genoa Paris v Havre 20. januarja: Berengaria v Cherbourg 22. januarja: Europa v Bremen 23. januarja: Conte di Savoia v Genoa Champlain v Havre 27. januarja: Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 2. februarja: Bremen v Eremen Berengaria v Cherbourg 0. februarja: Paris v Havre Rex v Genoa .). februarja : Europa v Bremen 10. februarja: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13- februarja: Conte di Savoia v Genoa 19. februarja : Bremen v Bremen 20. februarja: lie de France v Havre Saturnia v Trst 24. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. februarja: Europa v Bremen 27. februarja: Paris v Ha*re Rex v Genoa VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do bdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroSkov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasne poravnati. PoSljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte naSemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravi-čeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj nagih rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushln COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlC Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Kevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero Id Ullnois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. Spelich Mascoutah, \ Frank Augustla North Chicago, Jo« Zelene KANSAS: Girarcl in okolica, Joseph MofrCk MARYLAND; Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chlsholm, frank GouSe Ely. Jos. J. Peshel Eveletb, Louis Genie Gilbert, Louia Vessel Hihbing, John Pov»e Virglna, Frank Brvatlch MONTANA: Roundup, M. If. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Uttlo Falls, TOIO: Barberton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, (3mm, Karl-linger. Jacob Resnlk. John Slajmlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Knmše Youngstown, Anton KlkelJ OREGON: Oregon City, Ore^ J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemangh, j. Brezovee Coverdale ln okoUca, M. Knpnfff Export, Louis Supanttt . Farrel, Jerry Okorn Forest City, M^th ■»«n Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauJfelJ Luzerne, Frank BaUoch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogatar, Philip Pm- gar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. SctalfVw West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, Weet Allls, Fr* 8fr* Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louts___ Diamondville, Joe Rollcfc Vsak »e, le prejel.