Leto IX, št. 25
Ljubljana, nesSsS§a Januarja 1928
Cena 2 Din
t l*naja ob 4. acjutraj.
Stane mesečne/ L>us 25-—, ca icmstvo Din 40-— neobvezno.
O ^lasi po tarifo.
Uredništvo i
Ljubljana, K_naflova ulica Stev. s/L Teleion št. 2072 ln 2804, ponoči tudi St. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Uprava ittva: Ljubljana, Prešernova uHca St. S4* — Telefon St. 2036.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
oddelek: LJubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. 149«
Pe4ru2nid: Maribor, Aleksandrova St. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Ra&ra pri postnem ček. zavodu: Ljub-lana §t. 11.S42 - Praha čislo 78.180. Wlen,Nr. 105.141.
Ljubljana, 28. januarja.
V ponedeljek bo vsa država z največjo pažnjo pričakovala sklepe kluba Demokratske stranke, ki se ima odločiti, ali hoče z vstopom v enotno parlamentarno organizacijo jugoslovenske demokracije omogočiti, da se vsa naša notranja politika okrene v novo, zdravo smer ustavnosti in parlamentarizma, enakopravnosti in reda. Demokratski klub bo moral skleniti, ali gre z Vukiče-vičem ali z Davidovičem, z reakcijo ali napredkom, z Jugoslavijo ali beograjsko čaršijo. Odločitev demokratov bo za celo naše politično življenje najdale-kosežnejšega pomena. Oni so v tem trenutku reprezentanti naprednih Srbi-jancev, ki bodo na usta svojih poslancev morali reči iskreno besedo: ali so za pravično in pošteno gospodarstvo v državi, za režim ustavne svobode in enakosti vseh delov naroda in države. Njihov sklep bo ne le s političnega, temveč tudi z narodnega stališča uso-depoln: srbijanska demokracija je postavljena pred alternativo, da se odloči ali za pravo jugoslovensko ali pa za enostransko hegemonistično idejo.
Formalno gre za vprašanje pridružitve Demokratskega kluba, odnosno Demokratske zajednice Kmečko-demo-kratski koaliciji ter spojitve teh dveh velikih organizacij v enotno parlamentarno formacijo. Novi klub ujedinjene demokracije bi šel nad 160 poslancev ter bi predstavljal dobro večino cele Narodne skupščine. Takojšnja posledica ustanovitve takega kluba bi bila kriza Vukičevičevega režima, ki brez podpore demokratov ne more obstojati. Vodstvo pri sestavi nove vlade bi avtomatično prešlo v roke novega večinskega kluba.
Od demokratskega kongresa, ki je povsem nedvoumno obsodil Vukičevi-čev režim ter dal predsedniku DS gospodu Davidoviču neomejeno pooblastilo. je bilo jasno, da bo mogoče izvesti ujedinjenje demokracije, ako g. Davidovič pokaže dovolj odločnosti. KDK je s svojo zagrebško resolucijo še enkrat na svečan način izrekla svojo pripravljenost. da uvrsti svoje ogromne politične in moralične sile v demokratsko armado pod vodstvom g. Davidoviča. I:i ga ie pozvala, naj takoj začne s konkretnimi ukrepi. Njen poziv je bil dobro sprejet in .v medsebojnih zaupnih prijateljskih razgovorih voditeljev so bile dogovorjene podrobnosti nadaljnjega postopanja.
"V obupni borbi za očuvanje svojih pozicij se je režim hegemonistov zatekel k skrajnim sredstvom. Pričela je velikopotezna ofenziva proti snujoči se enotni demokratski fronti, da se jo razbije, še preden je postavljena. Recept je bil enostaven: predvsem je bilo treba raztrgati KDK. Tisti ljudje, ki so preje slovesno oznanjali, da Hrvatska seljaška stranka tako dolgo sploh ne more v vlado, dokler jo bo vodil Radič (kdo se ne spominja famoznih Vukičevi-čevih in Koroščevih izjav?) so sedaj z blestečimi obljubami silili Radiča in njegove na ministrske fotelje, ako se izneveri KD koaliciji. Medtem je bil angažiran ves režimski novinski in družabni aparat, da se drugega predsednika koalicije Pribičeviča zaradi njegovega ostrega, a objektivnega govora v Zagrebu proglasi za pravcatega sovražnika Srbov in Srbije ter politično diskvalificira. V demokratske vrste so se zajedli intriganti, ki so že vnaprej skušali eskomptirati nameravano razbitje KDK ter tako uničiti Davidovičev prestiž^ in predsednika DS moralično in politično ubiti.
Toda režimovci so se prevarili. Ra-dičev moški odgovor Vukičeviču je vsej naši javnosti pokazal, da so časi izigravanja demokratskih elementov minuli in da se demokracija zaveda svojih dolžnosti.	.
Vsa gorostasna intriga proti ujedinje-nju demokracije pa je imela dobro posledico. Pospešila je odločitev pri gospodu Davidoviču, ki je svoje stališče v znani brzojavki g. Radiču jasno preciziral ter sedaj zahteva formalno odobritev svojega kluba.
Razpoloženje v vrstah demokratskih poslancev je tako, da prav za prav nihče ne dvomi, da bo g. Davidovič zmagal — pa makar za ceno razcepitve svoje stranke. To je sedaj edina nada hegemonistov. ki koncentrirajo vse svoje napore v to, da bi odklonili nekaj demokratskih poslancev ter spravili muslimanski del Demokratske zajednice na svojo stran. Mi ne verujemo, da se bo to posrečilo, a tudi če bi se — nobena medicina ne more vrniti zdravja vladi g. Vukičeviča in njegovih. Današnji režim je moralično in politično v konkurzu in samo to je še vprašanje, ali se bo njegova likvidacija izvršila gladko ali pa šele po novih ostrih bojih.
Notranje in zunanje stanje naše države je tako, da je koncentracija vseh pozitivnih nacijonalnih sil potrebna, da se doseže čim hitrejši preokret. Nič: pa ne more tega preokreta zadržati. Obupne pretnie režimovcev z novimi volitvami dokazujejo le, da so hegemomsti že popolnoma izgubili sposobnosti trez-
V pričakovanju usode-polnega ponedeljka
Zadnji obupni napori režimovcev. - Demokratski vo-lilci za Davidoviča. - Energičnejša akcija paSčevcev.
Številne avdijence
Beograd, 28. januarja p. Današnji dan je potekel v znamenju skrajnih naporov režimovcev, da preprečijo za nje usodepolno ujedinjenje jugoslovenske demokracije, ki se ima izvršiti na ponedeljkovi seji demokratskega kluba potom fuzije kluba Demokratske zajednice s klubom Kmečko-demokratske koalicije v enotno parlamentarno organizacijo. G. Vukičevič in njegova ožja okolica sta napeli danes vse sile, da vplivata na demokratske poslance in na kakršenkoli način preprečita v demokratskem klubu sprejem predloga g. Davidoviča Toda, kakor so ostali vsi dosedanji napori in poskusi brezuspešni, je tudi ta akdja vladinovcev v naprej obsojena na neuspeh.
Prav posebno pa pritiska g. Vukičevič na demokratske ministre. V vladnem predsedstvu so se vršile danes dolgotrajne konference med radikal-skimi in demokratskimi ministri. Verjetno je, da bodo demokratski ministri, ki se zavedajo, da se bodo morali po ustanovitvi demokratskega bloka umakniti, skušali nastopiti proti predlogu g. Davidoviča hi braniti sedanjo vladno koalicijo. Danes dopoldne in popoldne so imeli dolgotrajne konference v kabinetu zun. ministra.
Opoldne so se mudili na dvoru minister notranjih del g. Čeda Radovič, prosvetni minister g. dr. Kumanudi in končno min. predsednik g. "Vukičevič. Takoj nato se je razširila vest, da je g. Vukičevič ponovno poslal svojega emisarja g. Mito Dimitrijeviča k g. Radiču v Zagreb, da bi ga skušal še enkrat pridobiti za koncentracijo pod vodstvom g. Vukičeviča. Baje je g. Vukičevič sedaj pripravljen sprejeti vse pogoje, ki jih je stavil g. Radič pri svojih zadnjih razgovorih. V poučenih krogih se zatrjuje, da je g. Radič tudi tokrat odločno odklonil pogajanja z g. Vukičevičem.
Potek pogajanj meti gg. Radii In Vukičevičem
Avtentične informacije Stjepan a Radiča. — Pogajanja so se začela tik pred zagrebško manifestacijo. — Kaj vse so Radiču
ponujali
ffovarial s Pribičevičem. ki ie odklonil, da bi KDK vstopila v vlado pod Z. Vukičevičem To sem tudi povedal poslai»cu Jankoviču.
Da bi na zunaj kar najbolj podčrtali stabilnost vlade in skušali zbuditi vtis, da se jih predstoječi sklepi demokratskega kluba sploh ne tičejo, se je vršila od 5. do 9. seja min. sveta. Ni dvoma, da je bila ta seja posvečena predvsem razpravi o političnem položaju in so bili le za maskiranje sprejeti nekateri sklepi, ki se nanašajo na razne tekoče resorne zadeve. Po seji vlade so se nadaljevale ločene konference radikalnih in demokratskih ministrov, nakar je g. Marinkovič odšel v avdi-jenco.
V	vrstah prijateljev g. Davidoviča je slej ko prej opažati odločno borbenost in že danes je popolnoma sigurno, da bo dobil g. Davidovič v demokratskem klubu za svoj predlog večino. G. Davidovič je danes dnpoldne dalj časa kon-feriral z g. Pribičevičem. ki je sproti telefonfčno obveščal o situaciji g. Radiča v Zagrebu. V vrstah Kmečko-de-mokratske koalicije z mirno zavestjo čakajo odločitve, ki padejo v ponedeljek.
V	političnih krogih je vzbudilo veliko pozornost postopanje radikalskih nezado* voljneiev zlasti pristašev pašičevske sku* pine. V teh krogih je naletela odločna akcija g. Davidoviča na s-plosno odobra* vanje m danes zvečer so se širile verzije, da so pokrenili pašičevd v radikalskem klubu akcijo za priključitev k demokrat* skgrrvu klubu. To akcijo vodi zlasti bivfi prometni minister g. Anie Radojevič, ki je imel tekom današnjega dne več sestan* kov z raznimi demokratskimi prvaki.
Iz notranjosti države prihajajo poročila, da demokratski pristaši povsod odobrava* jo nastop g. Davidoviča ter zahtevajo od svojih poslancev, da gizujejo v ponedes Ijek za njegov predlog , jutri je skl»» canih širom države mnogo oblastnih kon* ferene, na katerih bodo poslanci poročali o situacij L
Zagreb, 28. januarja n. Danes ie Stjepan Radič dal novinarjem obširno izjavo o položaju in o svojih pogajanjih z g. Vukičevičem. Rekel ie rned dragim: Razzovarj&l sem se malo prei s .Svetozarjem Pribičevičem, ki mi ni ničesar posebne ta siporočil. Rekel mi je, da me pozdravlja 2. Davidovič in da izjavlja, da bo z nami stvoril skiroen klub. čeprav bi imel za seboj le par poslancev. Nadalje me ie .Pribičevič vprašal, ali ie resnica,-da ie bil meni Mita Dimitrijevič Rekel se mu. da ie bil in da me ie zaklinjal pri mojih otrokih hi vsem. kar mi ie sveto, da ga ne pošilja Vukičevič. temveč da }e prišel sam od sebe. da mi pove nekaj stvari.«
Na vprašanje novinarjev, kaj ie noveara. ie Radič med družim odgovoril: »Novo je to, da ni niti govora več o tem. da bi šel v Vukičevičevo vlado. Oni. ki so to trdili, nimajo zdrave pameti. V nedelio ie bil pred manifestaciiskim zborovanjem v Zagrebu pri meni poslanec Giuro Jankovič. ki mi ie stavil v imenu Velie Vukičeviča oropozicije za naš vstop v vlado. Po teh propoziciiah se mi prepušča katerokoli hočem ministrstvo razen ministrske« predsedstva.. Smatralo se ie za samoumetno. da zremo v vlado kot KDK le da začasno ne bi mozel v vlado Svetozar Pribičevič. vendar pa kasneje bi bilo tudi to mozoče. In še to mi je rekel, da ako ne želim, da bi demokrati sodelovali v koncentraciji zadostuje ena sama moia beseda, da ostanejo izven vlade. Nadalje, da ie dr. Korošec istotako za vstop KDK v vlado, le da ima neke pridržke zaradi vstopa samostojnih demokratov v vlado: izravnalo pa bi se tudi to. Kakor vidite so to bila tako resna sporočila in ponudbe. da iih nisem mozel atimine odbiti. Rekel sem poslancu Giuru Jankoviču. nai suoroči Velji Vukičeviču. da nimam osebno ničesar proti njemu, pač pa sem proti njemu politično rn da se niti ne bi razeovarial ž njim, ako bi ne bi! predsednik kraljevske vlade«.
»S tem poročilom ie nadaljeval z. Radič — je poslanec Ginro Jankovič odootoval v Beograd in v toTek ob 10. do-poldne ie do-šel poslanski Muh HSS v Narodni skupščini in me pozval v francoskem jeziku, nai zreva k predsedniku vlade. Mene je to povabilo iznenadrlo in sem se najprej ry,-
ne presoje položaja: če kdo, potem se morajo oni bati volitev.
V ponedeljek bo situacija jasna. Videlo se bo. kdo je prijatelj in kdo nasprotnik. Reakcija se zbira kakor čreda pred pretečim viharjem, pod eno streho in Korošec in Vukičevič si v medsebojno korajžo obljubljata, da drug drugega ne bosta zapustila. To je popoln dokaz, da je demokracija na pohodu.	$
Za tem ie došlo do razgovora s kraljem na krstni svečanosti. To ni bila moia avdijenca pri kraliu, kakor se ie požrešno poročalo, temveč običajen razgovor pri tei svečanosti. V Beozradu trdijo, da sem obljubil kralju. da bom šel v vlado, teza pa niti nisem mozel storiti, ker take obljube kralj od mene niti ni zahteval. Izvršil ie samo državni Ski apel name, iaz pa sem odgovoril, da se z z. Vukičevičem ne morem kar tako razgo-variati. temveč se moram prei dogovoriti z ministrom dr. Marinkovičem in se posvetovati s svojimi političnimi prijatelji. Kralju sem tedaj rekel, da moramo dobiti finančno ministrstvo, kar sem iziavil tudi ministru dr Madnkoviču. Dr. Marinkovič mi ie na to odzovoril: »Jaz se z vami popolnoma strinjam, težkoča je samo v tem. da se sedai finančni minister nahaia v Londonu. Zato bi bilo potrebno, da se uosebei dogovorimo. da pride na niezovo mesto vaš človek. kakor hitrn se finančni minister vrne iz Londona. Iz teh orvih razgovorov s kraljem in ministrom dr Marinkovičem ie bilo razvidno, da dobimo finančno ministrstvo in da vstopimo v vlado kot KDK. ko sem sestal s predsednikom vlade z. Veljo Vukičevičem. mi ie ta deial, da vabi v vlado samo HSS ... Rekel sem Vukičeviču. da se bodo organizacije HSS in SDS prei spojile v eno stranko, kakor Pa razdruzile.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 28. jan. p. Zvečer od 5. do 9. se je vršila, seja ministrskega sveta. Po seji je izjavil prometni minister general Miloaavljevič novinarjem, da je mimistr* ski svet razpravljal v glavnem o raznih resornih zadevah. Med drugim je bil odo« bren kredit 8,275.000 Dm za nabavo želez* naScih pragov, ter odobrena zgradba nor® malnotirne proge BogomiIe«Prilep v izmeri 40 km. V to svrho je bH odobren kredit v znesku 47,250.000 Dm. Razen tega so bili odobreni razni krediti ministrstvu za po« Ijedelstvo, ki se nanašajo večinoma na Sr* bijo in Črno goro.
Vsi ministri odlikovani
Beograd, 28. jan. p. Kakor se poroča, so bili povodom krsta kraljeviča Tomislava vsi člani vlade, izvzemši ministrskega pred sednilca, odlikovani z visokimi odlikovanji Minister vojne in mornarice general Ha« d žic je dobil Karagiorgievo zvezdoTI. stop« nje, ministra dr. Marinkovič in dr. Spaho KaTagjorgievo zvezdo IV. stopnje, mini« ster dr. Kumanudi red Belega Orla III. stopnje, vsi ostali ministri pa red Sv. Sa* ve L stopnje.
Prečanska politika je zdrav naroden pokret
Senzacijonalen članek pašičevskega «Oslobodjenja»* — Pre-čanske fronte ne ustvarjata Pribičevič in Radič, temveč nesposobnost vlade in državne uprave
Beograd, 28. jamuarja i. Danes je izšla tretja številka radikalnega »Oslobodjenja«. Ust je vzbudil v Beogradu izredno zanimanje, ker se v tej številki še bolj odločno postavlja n« stran pokreta za ljudsko demokracijo in ostro napada režim g. Vukičeviča, ki ga slika kot prikrito diktaturo. Uvodnik je napisal Marko Trifkovič, ki raz" pravlja o pomenu demokracije v zunanji politiki. Ostale članke so napisali Ljuba Stojadinovič. Segedinac, Izidor Živkovič. posl. Dragutin Kojič in bivši državni podsekretar Ranko Trlfunovič, ki objavlja članek o Južni Srbiji, v katerem ostro napada tamošnjo državno upravo in uradništvo. Predvsem obsoja Ranko Trifunovič, da se v Južni Srbiji uvaja militarističaii režim. Bivši beograjski župan Miloš Bobič objavlja politično satiro o depolitizaciji uradnikov in militarizaciji politikov.
Bivši poslanec Krsta Marič objavlja izredno zanimiv članek o prečanski fronti, ki bo gotovo vzbudil splošno pozornost političnih krozov. Med drugim se izvaja v članku: »Politika prečanske fronte je dejansko ta. čeprav se je formalno odrekajo vsi prečanski politiki in vse prečanske stranke. Nevarnost pa leži ravno v tem. ker politika prečanske fronte ni program kake stranke ali nekaterih politikov, marveč stvarnost življenja ter v narodu ukoreninjenih idej. Politika prečanske fronte je vznik la iz naroda v prečanskih krajih in se vsiljuje z vso silo politikom pri vseb strankah Ta politika ie obiela najširše narodne sloje ter pomeni revotto naroda proti neredu nedelavnosti v državi, proti krivicam in neenakopravnosti. Dočim je bila politika verskih in plemenskih front zanesena v naš narod od tujcev. Je politika prečanske fronte delo naše politične neplodnosti. posledica nesposobnih vlad in držav-
nih uprav zadnjih dveh let.«
»Politike prečanske fronte ni ustvaril niti Stjepan Radič, niti Svetozar Pribičevič, marveč narod in nesposobnost vlade in ministrov. ki upravljajo državo ter zahteva po ustvaritvi dobrega državndfea aparata, boljše uprave in končno izenačenje zakonov. Ministri nam še vedno polnijo glave, govoreč na shodih in banketih o državnem in narodnem edinstvu, toda izenačenje zakonov. pravic in dolžnosti ne izvršuje nihče.«
»Mi pravimo vladi in ministrom, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, da so prečanski kraji in Srbija ena država s skupnim kraljem ter zahtevamo zato. nai se izenačijo vsi zakoni in naj imamo vsi enake pravice in dolžnosti. Vlada in ministri pa pravijo, da temu ni tako. Dolžnost režima pokojnega Pašiča ie bila dokazati narodu, da so Srbi. Hrvati ln Slovenci en narod in da ie zato potrebna ena država. Sedaj, ko se je narod zadostno osamosvojil, pa je dolžnost naroda, da opozarja vlado in da so Srbi. Hrvati in Slovenci en narod in da naj bodo za ta narod zakoni enaki.«
»Iz tega je razvidno, da je politika prečanske fronte nastala instinktivno in da ni škodljiva, marveč da je zdrava in koristna ter vladi in ministrom zelo potrebna.
Politika prečanske fronte ie velik naroden pokret za prosvitlienje vlade in ministrov, katerim naravno ne prija in ki zato tudi proti njej intrigirajo. Ako hočemo, da postane naš narod napreden, da prične narodno blagostanje proč vi tati, tedaj je treba delati in se žrtvovati za splošno blaginjo. Izenačenje zakonov, bremen, pravic iti dolžnosti se mora izvesti. Oni.^ki so nesposobni. naj se umaknejo boljšim.«
Radikalna omladina se upira spletkam vladinovcev
Nadaljevanje umetne gonje proti g. Pribičeviču. — Prisiljeno sklicanje protestnega mitinga. — Protiizjava omladincev
Beograd, 28. januarja i. Danes dopoldne so po mestu razdeljevali letake, s katerimi »Slovenski Jug« kot reprezentanca radikal-
ne mladine poziva meščanstvo, naj se jutri ob pol 10. dopoldne na prostoru pred Narodnim gledališčem udeleži mitinga, na katerem se bo protestiralo proti Svetozarju Pribičeviča in njegovim zagrebškim izjavam. Iz samega aražmana tega zborovanja je razvidno, da gre bolj za prisilno prireditev, katere napoved je vzbudila med meščanstvom mnogo odpora in obsodbe. Ta miting je namreč organiziran od poslancev radikalskega kluba, ki so pozvali predsednika »Slovenskega Juga« naj skliče zborovanje, kljub temu, da se je predsednik upiral. Šele pod najostrejšim pritiskom so predsedniki in drugi odborniki, ki so večinoma v državnih službah podpisali poziv na zborovanje.
Zanimivo je, da obstoja med radikalno mladino močna struja, ki se odločno protivi tej prireditvi. Prav tako je zanimivo, da je objavila napoved mitinga edino »Politi-
ka«, dočim je radikalno »Vreme« odklonilo to izjavo. Med dijaki, ki so zahtevali sklicanje mitinga, je tudi osebni tajnik notranjega ministra g. Čeda Radovič, ki študira pravo na univerzi...
Proti temu prisiljenemu nastopu odbora »Slovenskega Juga« so nezadovoljni člani ikluba podali danes novinarjem izjavo, ki se glasi: »Na zadnjem shodu KDK v Zagrebu 22 t. m. se je pokrenilo vprašanje, ki je bilo že davno rešeno in o katerem smatramo, da nismo poklicani, da ga mi rešujemo. Ker se v tej zadevi kljub temu sklicuje miting za nedeljo, 29. t. m. prosimo uredništva listov, naj objavijo, da podpisani člani dijaškega radikalnega kluba »Slovenski Jug« ne soglašajo s sklicanjem mitinga, zlasti Pa ne z motivacijo, s katero se utemeljuje sklicanje. Smatramo, da se mora »Slovenski Jug« pri svojem političnem udej-stvovaniu držati čiste ideologije in da se ne sme spuščati v vrtinec malenkostnih p^ litičnih intrig. Slede podpisi.
Novi oblastni davki
Beograd, 28. januarja. Ministrstvo financ je na celi črti odbilo proteste in predstavke gospodarskih krogov v Sloveniji in Centrale industrijskih korpo-racij proti novim davkom in davščinam, ki jih uvajata klerikalni večini oblastnih skupščin v Ljubljani in Mariboru. Za izgovor se sklicuje finančno ministrstvo na znano stališče predsednika Zbornice TOI g. Ivana Jelačina. Pri tem se citira ne samo njegovo pismo predsedniku oblastne skupščine g. dr. Natlačenu, ampak tudi njegov popravek v «Jutru», kier priznava, da je prememba prvotno nameravanega, čisto produkcijskega davka na premog v davek na konzum premoga v tovarnah, obrtnih obratih in v zasebnem gospodarstvu uspeh njegove akcije. V industrijskih krogih se na podlagi novega stanja opozarja, da .te konkurenčna sposobnost industrij v Sloveniji zaradi novih davkov znatno padla in da bodo zato potrebne redukcije v obratih.
Za ureditev bratovskih skladnic
Beograd, 28. jan. r. Na predlog poslanca dr. Žerjava je klub SDS vložil protest pro* ti enostranski spremembi Pravilnika bro tovskih skladnic; do spremembe je prifflo kakor znano zaradi deficita nekaterih bla» gajn. SDS zahteva, da se sanacija blagajn tako za izplačilo penzij po Pravilniku od 1. decembra 1924. kakor za ureditev pre« jemkov staroirookojencev izvrši na sir® podlagi in definitivno. Obsoja se tudi afcci* ja ministra dr. Gosarja. katera bi odtTgala delavce železarn iz bratovskih blagajn m jim s tem odvzela zavarovanje za starost.
Naše podmornice
Split, 28. jan. n. Prvi dve naši podmor« niči, ki sta bili izvršeni v Angliji in na katerih se že vežba naše moštvo, dospeta v naše vode 14. ali 15. februarja. Drugi dve podmornici, naročeni v Franciji, pri* deta koncem leta.
Akcija uradništva
Beograd, 28. jan. p. Danes se je vršila plenarna seja glavnega uradniškega save« za. Seje so se udeležili delegatje iz cele države. Uvodoma je podal predsednik go« spod dr. Jovanovič obširno poročilo o de* lu centralne uprave ter povdarjal. da je splošni in finančni položaj v državi tako slab, da se je vsa akcija uradniškega save* za morala omejiti samo na obrambo tega, kar že imamo. Proračun je sestavljen s tendenco redukcij in je to načelo v pol« nem obsegu prodrlo. Obširno je poročal o izplačilu uradniških razlik ter povdarjal, da se bo morala šele v bodoče usmeriti akcija saveza za izboljšanje materijelnega položaja državnih nameščencev. Končno je povdarjal potrebo, da stopi jugoslovenski uradniški savez v mednarodni uradniški savez, ker narekujejo to ne samo stanov* ski marveč tudi nacionalni interesi.
Prve vojaške funkcije novega kraljeviča
Beograd, 28. jan. p. Vojni list objavlja danes ukaz, s katerim je imenovan kralje* vič Tomislav za imejitelja 30. artiljerijske« ga polka. Istočasno je bil kraljevič Tomi« slav uvrščen kot redov v 5. četo, 2. bata« ljona, 4. pešpolka kralja Aleksandra I.
Glavni dobitki novinarske loterije
Sarajevo, 28. jan. n. Danes se je vršilo žrebanje glavnih dobitkov mrvmaTske lo« terije. Glavni dobitek avtomobil je zadela številka 295.337, hišo je zadela številka 138.766, 10.000 Din je dobila številka 1776, premijo 80.000 Din pa številka 212.474. (Ostale številke bomo objavili, ko dobimo službeno listo. Op. ur.)
Spaho miri muslimane
Sarajevo, 28. jan. n. Semkaj je dospel minister dr. Spaho, da poskusi omiliti na* petost, ki je nastala med muslimani radi reform, za katere se je zavzel re4s*ol*ulema. Dr. Spaho bo skušal pomiriti razprte mu« slimane, ki so za jutri sklicali dve skup* ačini, eno za, drugo proti reformam.
»Pomirljive besede" iz Rima I Madžarske mahinacije
Uradno glasilo fašistične stranke o podaljšanju pakta. — Italija čaka na spreobrnitev jugoslovanskega javnega mnenja
Rim. 28. januarja, p. Po včerajšnjih protijugoslovenskih izpadih «G j o r n a-1 a d' 11 a 1 i a» je izšlo danes v poznih večernih urah ofičijelno poročilo v uradnem fašističnem glasilu <FogIio d'or-dinl» o podaljšanju prijateljske pogodbe med Italijo ln Jugoslavijo. List zavzema stališče k temu dogodku in meni. da je ta doba dolga dovolj, da privede do definitivnega razčiščenja v odnošajih med obema sosednima državama.
Ofičijelno glasilo fašistične stranke ugotavlja nato, da so diplomatske listine mrtve črke, če prisrčno prijateljstvo ne prodre do notranjosti narodove volje. J ugoslovensko časopisje je dosedaj zavzemalo napram Italiji sovražno stališče. Napadalo je armado, narod, fašistični režim in njegove voditelje ter jih žalilo in obrekovalo. Vsaka patrijo-tična slavjost v Jugoslaviji se je razvila v protiltalijansko manifestacijo in celo odgovorni politični voditelji so če-sto ščuvali proti Italiji. Imperijalistične organizacije Jugoslavije razglašajo pred vsem svetom, da zahtevajo vse italijansko ozemlje od Pulja do Vidma. Končno zatrjuje uradni list, da zavzema sovraštvo do Italije v gotovih trenutkih ka-
I kor n. pr. ob podpisu francosko-jugo-1 slovenske pogodbe, naravnost bolno obliko. V štirih letih sovraštva je mogoče zaznamovati edino izjemo pri sprejemu nekega italijanskega pisatelja v Zagrebu.
Prijateljska pogodba zato odnošajev ni zboljšala. Krivda ne zadene Italije, ki je sama ratificirala nettunske konvencije, temveč Beograd. Sest mesecev časa bo zadostovalo, da se jugosloven ska politika npra malalti skalumlm ska politika napram Italiji spremeni.
Današnja izvajanja zaslužijo poseben interes. In sicer tembolj, ker je znano, da Mussolini ta izvajanja v *Fogliu d'ordinU sam sestavlja, ali pa gotovo pregleduje. Pomirljivi ton pride posebno do Izraza tudi zaradi tega. ker je pred nekaj meseci isti list prinesel ostre napade proti jugoslovenski armadi, ju-gosiovenskim vojaškim krogom in kraljevskemu dvoru. V tukajšnjih krogih so prepričani, da so pogajanja v Beogradu med dr. Marinkovičem in Bo-drerom na najboljši poti. Italija je s svoje strani — pri čemer bo čuvala svoj prestiž — z vsemi močmi pripravljeha pomagati, da napetost preneha.
Danes pride Titulescu v Pariz
Hladni komentarji francoskega tiska. — V Parizu ne zaupajo
preveč v Rum um jo
Pariz. 28. januarja, h. Titulesca pričakujejo jutri v Parizu. Da si časopisje po navodilih Ouai d' Orsaya prizadeva, da bi ne pokazalo preveč nerazpolo-ženja, ki so ga izzvala Titulescova pogajanja v Rimu, so vendar komentarji mnogo hladnejši kot jih sicer izzove obisk zunanjega ministra kake države, ki je zaveznica Francije.
Oficijozno zagotavljanje, da rumunska vlada nikakor ne želi spremeniti kurza svoje zunanje politike in da zaradi tega Francija nima povoda za vznemirjanje zaradi italijansko-rumun-skega zbližanja. se sprejema z veliko skepso. Ravno tako skeptično so sprejeli tudi verzijo, češ da služi Titulescova misija predvsem posredovanju za konsolidacijo razmer na Balkanu, in sicer ne samo med Italijo in Jugoslavijo, temveč obenem zato. da odstrani zadnje ovire za poravnavo med Rimom in Parizom. Nasprotje med intencijami.
I ki se pripisujejo Titulescu. in praktičnimi uspehi, ki so jih pokazala pogajanja z MussoHnijem, je preočividno. da bi moglo verodostojno opravičevati resničnost optimizma, ki ga kaže Ouai d' Orsay.
Najbolj zamerijo tukaj rumunski vladi, da je s svojim odporom preprečila mobilizacijo Društva narodov proti Madžarski, ki jo je nameravala Mala antanta. Rumunska vlada ni samo zaigrala v Parizu zelo mnogo simpatij, temveč je postala naravnost sumljiva. Bojijo se namreč, da bi se bilo Musso-liniju lahko posrečilo vpreči Rumunijo končnoveljavno v službo svoje politike, ki je naperjena, če ne na razbitje, vsaj na oslabljenje Male antante. Edino vprašanje, o katerem se še razglablja, je to, kakšne usluge bo lahko z Madžarsko zvezana Italija nudila Rumuniji za tako temeljito spremembo kurza njene notranje politike.
Fatalna zakasnitev
Zadeva s protestno noto Male antante se noče premakniti z mrtve točke. Nasprotno, vidi se, da so na delu sile in interesi, ki hočejo na vsak način pre-preprečiti, da bi Svet Društva narodov nastopil zoper Madžarsko in preiskal slučaj vtihotapljanja orožja. Vedno bolj se kaže. da bodo te sile imele uspeh. Sicer so bržkone prerane one vesti, ki napovedujejo, da Mala antanta ne bo vztrajala na zahtevi po investigacij-skem postopanju, ali so značilne, ker razkrivajo, kaj si želijo «merodajne» zakulisne sile širom Evrope.
V slučaju, da bi Mala antanta zares pristala na tako solucijo, se ustvari s tem zelo opasen in po svojem pomenu dalekosežen precedenčni slučaj in Mala antanta bi izjavila indirektno. da se z njim strinja. S tem bi se priznala, da se država, nad katero se je šele pravkar ukinilo nadzorstvo posebne kontrolne komisije, lahko nekaznovano na tajnem oborožuje in s tem krši mirovne določbe.
Dasi smo zelo skeptični glede končnega efekta investigacijskega postopanja zoper Madžarsko vendar ne more biti dvoma, da bi si Mala antanta zelo Škodovala, ako bi pokazala, da se strinja z bagateliziranjem načina, kako krši ta danes gotovo v Evropi najbolj ire-dentistična država jasne vojaške določbe trianonske mirovne pogodbe.
Ako se Rumunija zaradi obzirnosti do Italije zares odloči za pasivnost in bi Mala antanta ne mogla nastopati kot celota, bi to ostalih dveh članic ne moglo ovirati, da ne protestirata sami. Saj zadostuje že. da eden izmed članov Društva narodov zahteva investigacij-sko postopanje proti kompromitirani državi in Svet v Ženevi mora uvesti predpisano preiskovalno proceduro. Jasno je, da bi se moralna teža pritožbe v Ženevi izdatno zmanjšala, ako bi Mala antanta ne mogla nastopiti kot celota, osobito ko je zastopnik Rumu-nije član Društvenega Sveta. Zato je pač umljivo, da se Italija trudi, odvrniti baš Rumunijo od aktivnega sodelovanja, saj je naši ljubi sosedi vendarle nekoliko neprijetno, ako bi morala komisija Društva narodov preiskovati zveze njenih posredovalcev v tihotapski •kupčiji- Precej gotovo je, da izvirajo na . železniških vagonih natovorjene strojne puške, ki so jih razkrili, socijalistični železničarji v Altgothardu. Iz tvornic Breda v Milanu-Brescil in da jih je ekspedirala tvrdka, ki ima svoj sedež v Milanu in trguje z orožjem. Za nas v MaH antartti kakor tudi za vse v Evropi, ki so iskreno prijatelji miru, bi bilo vsekakor potrebno vedeti, kaki odnošaji vladajo med navedenimi izvori orožja in italijanskimi oblastmi; ali so italijanske carinske oblasti vedele, kaj se izvaža iz države, in kam se izvaža. Najboljše je, da o odgovoru na ta vprašanja sploh ne razpravljamo, smatramo pas da bi bilo tu poiasnenie naibolj . potrebno. Baš zaradi tega pa smo si lahko sigurni, da s6 to poglavje sploh
ne bo razmotrivalo. prav gotovo pa ne v taki obliki in meri, ki bi mogla dati pravilne rezultate. Najenostavnejše je seveda, da se afera čim prej spravi s sveta in najboljše sredstvo za to pa je, da se Svet Društva narodov spioh ne postavi v morda nekoliko neprijetno dolžnost, da bi na bližnjem marčnem zasedanju razpravljal o tem.
Težko si predstavljamo, kakšna zagotovila bi se mogla dati državam Male antante, da bi pristale na soglasje s potlačitvijo afere. Ce ne za drugo, gre za princip. Ako se to pot prizna Madžarski pravica vtihotapljati orožje in se na tajen način oboroževati. ji bo to seveda samo vzpodbuda za prihodnjič. za nadaljevanje oboroževalne akcije. Pa tudi druge države, ki jih omejujejo slične mirovne določbe glede oboroževanja, bodo upravičeno stremele za tem. da čim prej in čim intenzivneje posnamejo madžarski vzgled.
Ore tedaj za važen princip v mednarodni politiki. Zato pričakujemo, da vztraja diplomacija Male antante na pravicah, ki jej jih daje Institucija Društva narodov.
„Times" o naši politični situaciji
<nmes> objavljajo v svoji Številki od 25 t. m. daljši članek svojega beograjskega dopisnika o politični situaciji po zagrebškem zboru. članek meni, da je bil namen zbora, prisiliti Beograd na koncentracijsko vlado. Omenja govor go«p. Radiča, o katerem pravi, da razven izrazov vdanosti kralju, spominjajo po svoji ostrini na tnjegove republikanske čase». 0 govoru gosp. Pribiče-viča omenja, da je pozival narod od Jadran skega do Črnega morja, da se »edini v svobodno državo Nadalje napoveduje članek dalekoaežne posledice *eh govorov za politično situacijo, posebno z ozirom na razrah-Ijscost radikalsko - demokratske koalicije in naglaša velik vtis govorov na vse Srbija nske kroge
Volitve na Angleškem
Lloyd George se je vrnil s svojega izleta v Južno Ameriko, kamor se je peljal na coddih pred odločilnim bojem>, kakor je dejal sam. Vrnil se je zdrav in čil in poln bojevitosti. Liberalci pričakujejo, da jih po-vede k sigurni zmagi. Izgledi so res zanje mnogo ugodnejši kakor za konservativce. Dopolnilne volitve v parlament, občinske ter okrožne zastope, ki so se vršile v teku zadnjega leta, kažejo povsod napredek liberalcev. Fazen tega niso izključeni volilni kompromisi med liberalci in delavsko stranko, kjer bo na ta način več Izgledov na uspeh. Konservativcem očitajo njihovo blamažo v Sporu z Rusijo, neodločno politiko napram Nemčiji in Franciii, brezposelnost in neugod-ho trgovinsko bilanco.
Izid angleških volitev utegne imeti dale-kosežne posledice na vso mednarodno politiko. Predvsem se bo spremenilo razmerje med Rusijo in Anglijo, kar bo potem vplivalo na odnošaje Rusije do baltiških držav tn Nemčije. Tudi fašistična Italija bo sigurno izgubila v anrrleški politiki svojo zaslom-bo, kajti Lloyd George svojih antipatij do Mussclinija prav nič nč prikriva.
c. Praga, 25. Januarja
Madžarski Šovinizem se ne more Pomiriti z dejstvi tnanonskega miru. Neprestano ponavlja zahteve po neokrnjenih de-ielah svete ogrske krone, reklamira zase aemadžarske pokrajine, ki so Jih Madžari morali odstopiti na temelju narodnostnega principa nasledstvenim državam.
Z železno energijo vodijo Madžan svojo borbo zlasti proti čsl. republiki. Rotherme-reova akcija Je pri nas znana, ve se pa tudi, da ni v angleiki Javnosti imela nikakega večjega učinka, ker sta se proti lordu oglasila dva odlična poznavalca slovaškega problema. Steed ln Seaton VVatson, ki sta njegova izvajanja točko za točko ovrgla.
Da podpre madžarsko propagando, je poslala vlada na Angleško poslanca dr. Nagyja. ki Je po povratku obelodanil v listih svoje utise. dobljene na agitadjskem potovanju Pisal Je, da Angleži kratko in malo nočejo niti sMšati o kaki reviziji tri-anonskega pakta v prid Madžarske, dokler vlada tam sedanji nedemokraričnl režim. Za to odkrito Iziavo le sicer dobil ukor od vlade, toda Berhlen in Horthy sta vendar začela premišljevati, kako b' vzeia v vlado nekoliko krotkih demokratov, ki bi vsaj na videz omilili sedanio Hranijo oligarhov.
Omenjeni poslanec le v ostalem madžarske zahteve nekoliko reduciral ter le izdal nov zemljevid z »minimalnimi« tentorijal-nimi izpremetrtbami na škodo Češkoslovaške, JugoslaviJe in Rsmrun.Je. po tej karti bi Madžarska oridobila 2 mihjona duš. od katerih bi bila nad oolovica Nemadžarov. tako da bi se narodne manjšine na Ogrskem pomnožile na približno 2 milijona. Te zahteve temeljijo na madžarskem uradnem Štetju Iz I. 1910. o kojih nezanesljivosti sta Steed in Watwn tudi že iznesla zelo ilustrativno sodbo.
Baš sedaj se poslužuje madžarska propaganda v dokaz opravičenosti madžarskih aspiracij na Slovaško t zv. Tukove afere, ki ie tudi predmet živahne debate v čsl. skupščini. Poslanec klerikalne slovaške ljudske stranke Tuka le v novoletni številki strankinega glasila »Slovak« objavil nekak dodatek k deklaraciji slovaškega narodnega veča v Turč. Sv. Martinu dne 30 oktobra 1918. Tuka Je trdil, da Je ta dodatek vseboval klavzulo, da traja or-ganično ujedinjenje čeških dežela s Slovaško le 10 let !n bi torej letos koncem oktobra nastop5! vacuum lurls. Slovaška se potem lahko odloči. aH hoče bi« sama ali na še nadalje vztraiati v zajednld s Čehi.
Ta falziflkat le vzbudil ob'!o nad na Madžarskem. toda slovaški semaforji in poslanci so se najodločnele iziekli proti Madžarom Potrdili so znova, da le Slovaška integralen del čsl. reoublike hi da se imajo ttžnle slovaške ljudske stranke do avtonomiji ra-3umeti čisto drugače, nego bi hoteli to pos-pedie v Budimpešti.
V serijo teh napadov na čsl. rerabPko je tu<d; Vatikan posredno oddal svoi obu-ius Kakor nalašč le imenoval kljub prvotnemu odporu madžarske vlade za Drimasa Madžarske kardinala S'eredy1a. s'ovaškc-sa renegata. ki le takoj ob nrihodu na ogrsko ozemlje po-TiavUal fraze šovinistov o okrnjeni domovini. Se boli Da ie to svoje čustvovanje pokadi v Ovflru. kier le na-srlašal. da le izgubil domovino ln se za-hvalleval mestni občini. ki mu le dala domovinsko pravico.
Vatikan ne ljubi Cehos-Vvvakov Iti ^e boji. da hi se mu še SVivak.i izneverili, zato ie povišal baš slovaškega renegata na tako visoko mesto.
Iz Udruženja rezervnih off.cHev
Gospod urednik! Prosim Vas za gostoljubnost v Vašem cenj listu zs par vrstic zahvale gosp. Pribičeviču za njegov možat odgovor Udruženju rezervnih oficirjev, zahvale precejšnjega števila član jv tega Udruženja, ki nam že zdavnaj presedajo metode centrale. Gosp. Pribičevič nam je govoril Iz srca, ko si je prepovedal lekcije o patriotizmu od strani gospode iz glavnega odbora Udruženja. Skrajni čas je, da se iz samih vrst rezervnih oficirjev zavrne povsem neutemeljeni nastop nekaterih Iz centrale Udruženja, ki so si ga dovolili zaradi zagrebškega govora Š. Pribičevlča. Gosp. Pribičevič je ravno od nas v prvi vrsti zaslužil pohvalo s svojim odločnim »tališčem nasproti kliki, ki si polni žepe pod krinko raznih patrijotlzmov. Govor gosp. Pribičeviča v Zagrebu je bil tako korekten in objektiven, njegovo priznanje Junaški srbski vojski ln celemu narodu - mučeniku iz svetovne vojne tako otvorjeno, da ga morejo napačno tolmačiti le pokvarjeni ljudje, ki zasledujejo nečedne namene
Mi silno obžalujemo, da se je posrečilo gotovim krogom zaplesti naše Udruženje v tc očitno partizansko ofenzivo proti Pribičeviču. že dolgo se nam vodstvo Udruženja ne dopada in mi bomo v bodoče bolj kakoi; sedaj morali paziti na vodstvo in tudi na upravo naše velike organfzaclje, ki razpolaga danes z ogromnim imetjem 9 milijonov dinarjev.
Ministrstvo vojske in mornarice nas sili, da vstopamo v Udruženje, ker le člani Udruženja imajo pravico do cenenih uniform, ki jih država dobiva Iz Nemčije na račun reparacij; le člani Udruženja dobivajo legitimacijo za polovično trikratno vožnjo (za kar moramo NB plačati posebno ctaksoi 44 Din!). Če se pa že ministrstvo vojne nekako identificira z Udruženjem, potem se naj pa to drži v politični borbi ob strani. Kajti, ko smo prosili za sprejem v Udruženje, nismo podpisali radikalske partijske legitimacije ... če pa nas prečanov rezervnih oficirjev ne rabijo v Udruženju, naj to povedo odkrito ...
Z zahvalo in izrazom odličnega spoštovanja
v imenu mnogih rezervni oficir in član Udruženja pododbora Maribor.
Lep napredek v zrakoplovstvu
Newyork, 28. jan. s. Ameriška zračna ladja «Los Angele«« je v petek prvič uspe« Sno pristala na matični ladji «SaraIuga», ki je bila na vožnji, in na kateri niso po» sebne priprave za ako pristajanje Zrafco« plovni urad je zelo navdušen nad tem po« »Tečenim poskusom, ker je s tem dokaza« ho, da se bodo dali izvajati prekoatlantski poleti in preleteti še mnogo daljše proge. Po mnenju tega urada ie sedai skciiski faaii zračnih ladii neomeien. ker ie m^go« če pošiljati obratne snovi z vojnimi aH tr» govskimi ladjami za zračnimi.	i
Giolitti demantira svoj razgovor
Rim, 28. januarja, s. Neka politiftui parlamentarna revija je pred dnevi objavila dozdeven razgovor z bivšim ministrskim predsednikom Giolittijem, v katerem se je zelo ostro in ogorčeno izražal o italijanskih emigrantih v Franciji. Giolitti jih je baje označeval kot izdajalce domovine in ubežnike. Danes je poslal Giolitti časopisju ' pismo, v katerem ugotavlja, da ni dal nobenemu uredniku izjave. Spominja se, da je imel ob novem letu intimen razgovor z nekim urednikom, ki pa ni imel političnega značaja. Razgovor vsebuje razne netočnosti in je vzbudil, ko je bil objavljen, v vseh političnih krogih veliko pozornost. Sklepali so namreč, da je Giolitti z emigranti in njihovimi voditelji Nittijem, Salveminijem in Turatijem pretrgal vse vezi in se brez pridržka izrekel za sedanji režim.
Skrivnosten monarhizem zaranistov
Bukarešta. 28 januarja, s. Na včerajšnji popoldanski seji parlamenta je dementiral Maniu kategorično razgovor, ki je bil svoječasno objavljen v pariškem <Petit Parisienu» in po katerem je zatrjeval, da bi bil v danem primeru za uvedbo republike. Maniu je slovesno zagotavljal, da je monarh ističnega naziranja, ni pa hotel dati podrobnejšega odgovora Na vprašanje liberalnega poslanca Micesca. kateri osebi velja to monarhi stično naziranje, Maniu ni hotel datj nikake izjave. Vse vladne stranke so dvignile nato velik ropot ter so hotele izsiliti od nacijo-nalnih zaranistov izjavo o načinu monarhi-slične ureditve. Maniu ni nikakor hotel podati kake izjave in se je uprl tudi pozivu ministrskega predsednika Vintlle Bratiana, da bi dal kak odgovor. Bratianu je nato ugotovil, da nacijonalna zaranistiČna stranka vztraja na svojem dvomljivem stališču, in je predlagal zaključek debate.
Francoski notranjepolitični problemi
Pari«. 28. januarja, s. Na današnji seji ministrskega sveta je poročal zunanji minister Briand o zunanjepolitičnem položaju Ministrski svet se je bavil nato z bodočim programom zbornice, ki bi ga bilo rešiti že v tem zasedanju. Poincarž je izrazil željo, naj bi sedanja zbornica rešila še osnutek o žclezniČarskih pokojninah, zakon o najemninah, socijalno zavarovanje in vojaški osnutek. Razpravljalo se je nadaPe. naj bi se sedanje zasedanje in s tem 13. zakonodajna doba zaključila z 10. marcem in določile nove volitve za 22. aprila t. 1.
Ministrski svet ie razpravljal nato o finančnem položaju. Poinrarč je izjavil, da bo imel svoj napovedani finančno - politični govor šele potem, ko bodo govorili vsi in-terpelnnti In veČina govornikov iz frakcij. Nato se je ponovno izrekel proti stabilizaciji pred volitvami, ker se hoče, kakor zatrjujejo v političnih krogih, izogniti temu, da bi veljal v zgodovini kot ministrski predsednik. ki je potrdil bankrot franka Tudi predsednik Doumer?ue je iz istega vzroka proti takojšnji stabilizaciji Vsekakor pa računajo z lahnim dvigom franka pred volitvami, in sicer še posebno zato, ker zagovarjata tudi Herriot in Louis Marin tako zvišanje.
Rumim*ia ostane zvesta MaH antanti
Bukarešta, 28. jan. g. Današnji «A d e« v e r u 1» piše v uvodniku: Rumunija nika« kor ne more izstopiti iz Male antante, če tudi bi se Mussolini v madžarsko«rumun* skem sporu glede optantov postavil, na stran Rumunije ali obljubil kaj drugega. Mala antanta odgovoria popolnoma ciljem rumunske zunanie politike, vsled česar o kakem izstopu Rumunije iz Male antante ne more biti govora.
Nemška spomenica o varnostnem problemu
Berlin. 28. januarja, (be.) Včeraj je bila v Pragi in Ženevi izročena nemška spomenica Spomenica zastopa stališče, da se vojna lahko prepreči edino na ta način, da se preje odpravijo njeni vzroki. Nemčija se ne strinja s sistemom dvojnih zvez ali zvez v skuninah. Ta način zvez, četudi v okviru Društva narodov, bi oviral Društveno akcijo v trenutkih kriz. Pospešujejo naj se varnostne pogodbe med dvema ali več velesilami. Mnenje, da bi bile te pogodbe zaradi pomanjkanja sankcijske oblasti neuspešne, bi bilo brezpredmetno, ako bi Imel Svet Društva narodov dovolj avtoritete. Nobena država ne bi mogla zavreči njegove odločitve. če bi se gibala v točno odločenih kompe-tenčnih mejah. Smoter Sveta Društva narodov je, preprečiti vojno. Naloga zasedanja varnostnega odbora v Pragi je. da po natančnem študiju 11 člena statuta Društva narodov prouči uspešna sredstva, da se vojna onemogoči. Nemčija stoji na stališču, da bi se vprašanje varnosti neprimerno bolje re šilo, ako bi se izvedla splošna razorožitev, ki predstavlja bistven^ elemente varnosti
Skupen nastop socijainih demokratov v ČSR
Praga, 28 jan. h. Po 22 letih so se se« Stali danes vsi socijalni demokratje ua skupnem kongresu Prisotni so bili dele« gati čeških, nemških, madžarskih, slovaških in rumunskih socijalistov in se posvetovali o novelizadji socijalnega zavarovanja. Glavna poročevalca sta bila češki socijal« ni demokrat dr Bechyne in nemški soci« jalni demokrat Czech Kot gost druge m« ternacijonale je bil prisoten dr. Friedrich Adler. Sprejeta je bila politična resolucija, v kateri je najbolj važen sklep vseh soci« jalno»demokratskih strank v republiki, da bodo odslej vodile skupno borbo Sklenje« no je bilo imenovati poseben pripravljal* ni odbor, ki bo proučil vse politične, go» spodarske, nacijonalne in kulturne proble« me ter ustvaril pogoje za ugoden izid pri« zadevanj za sporazum.
Seje varnostnega odbora v Pragi
Praga, 28. januarja, h. Uradno se poroča: Varnostni odbor Društva narodov je imel danes pod predsedstvom dr. Beneša dve seji. Na teh sejah se je razpravljalo o varnostnih vprašanjih na podlagi spomenice poročevalca Po-litisa. V prvem čitanju se je razpravljalo o onem delu spomenice. M podaja pregled varnosti in vsebuje praktične mere za povečanje varnostnih garancij, posebno preprečitve vojne, demilitari-ziranje obmejnih pasov organizacijo mirovne procedure, sistem medsebojne pomoči in vprašanje agresije. Posvetovanje o ostalem delu spomenice se bo nadaljevalo v ponedeljek.
Resnost odnošajev med Ameriko in Andijo
Pariz, 28. januarja, s Listi poročajo ij Londona, da je bivši dolgoletni glavni urednik «Timesov> William Steed napisal, da ni mogoče še dalje prikrivati resnosti sedanjih odnošajev med Anglijo in Ameriko. Ameriški admiral, ki je javno povedal svoje mnenje, je storil popolnoma prav. Priznati je treba, da deli to naziranje veliko število Američanov. V Angliji mnogo manj razume jo Ameriko kot n. pr. Francozi ali Nemci Položaj je resen in nevaren.
Velika ofenziva rumunske opozicije
Bukarešta. 28. januarja, g Napovedana velika ofenziva opozicije proti vladi se prične jutri z velikim ljudskim zborovanjem v Jassyju. Voditelji narodne kmečke stranke so že odšli tjakaj. Za vzdrževanje reda je vlada uvedla vojaške mere, vendar pa spopadov ni pričakovati, ker je bilo izdano geslo, naj se zborovalci povsod pokoravajo navodilom vojaštva in oblasti.
Škof Skalski obsojen na 10 let ječe
Moskva, 28. jan. g Katoliški prelat Skal« ski, ki je bil obtožen protirevolucijonarne« ga delovanja in vohunstva, je bil po več« dnevni razpravi obsojen na 10 let težke ječe in izgubo državljanskih pravic za do« bo 5 let. V utemeljitvi razsodbe se zatr« juje, da je treba vse obdolžitve proti nje« mu razen vohunskega delovanja smatrati za dokazane. Državni pravdnik je proti običajni praksi predlagal samo zaporno in ne smrtno kazen. Vest o obsodbi Skalske. ga je vzbudila veliko pozornost.
Zanimiva oprostilna razsodba
Brno, 28. jan. g. Pred nekaj mesed je bila v tukajšnji bolnišnici operirana neka padjentka, pri kateri se je po nekaj tednih ugotovilo, da so pri operaciji ostali neka« teri instrumenti v trebušni votlini Bolni« ca se je morala ponovno podvreči življen« sko nevarni operaciji. Ko je popolnoma ozdravela, je tožila oba zdravnika, ki sta jo operirala, za odškodnino. Vzklicno so« dišče je oba zdravnika oprostilo, ker ni bi« lo mogoče ugotoviti, koga izmed njih za« dene krivda in je morala bolnica po zako« nu prostovoljno pristati na operadjo in prevzeti vso odgovornost. Tožiteliica bo morala sedaj nositi tudi vse stroške, ka znašajo 24.000 Kč.
Blasco Ibanez f
Mentone. 28. januarja, s. Španski pisatelj Blasco Fbanez je davi ob 3. v svoji vili <Fon-
tana roza» umrl ▼ starosti 71 let.
•
Vlcente Blasco Ibanez je bil rojen 1. 1869. v Valenciji. Bil je novinar in republikanski poslanec. Razen tega je pisal realistične romane s socijalistično in protiklerikalno tei-denco.
Šo'ski konflikt v Nemčiji 1,700.000 skavtov!
_ .. ____.____»	Ijnndnn 98 inniiaria	\
Berlin. 28. januarja, d. V prosvetnem odboru državnega zbora je prišlo do glasova nja o § 20. osnutka šolskega zakona, ki zadeva simultanske šole. Glasovanje je imelo pričakovani rezultat. K temu paragrafu je predložila nemška ljudska stranka predlog, naj bi v pokrajinah, kjer obstojajo po veroizpovedi ločene osnovne šole, ostalo pri starem. S tem predlogom bi hotela nemška ljudska stranka ohraniti državno simul tansko šolo, ki po deželnih zakonih na Ba-denskem, Hesenskem in drugod po Južni Nemčiji že obstoja. Centrum pa nastopa proti vzdrževanju simultanskih Sol. Pri glasovanju je bil predlog nemške ljudske stranke sprejet z večino, ki Ro jo sestavljale opozicijske stranke in nemška ljudska stranka, ki pripada vladni koaliciji Na drugi strani so glasovale 8 cfcntrumom ostale stranke vladne koalicije, nemški nacijonalisti in bavarska ljudska stranka.
Velik komunistični proces na Poljskem
Varšava, 28 ian g. V Bialistokti se bo pričela v kratkem fazparva proti 133 ko« munistom. ki so že od 1. 1925 v preisko« valnf-m zaporu. Komunisti so obdolžetn ve« leizd<ue in vohunstva v prid sovjetske Ru« sije. Razprava bo tr&iala najbrže 2 meseca.
London, 28. januarja, (lo.) Kongresu skavtskih organizacij sta kralj in valeški princ prisrčno Čestitala na velikem napredku angleške skavtske organizacije, katere članstvo se je pomnožilo v bridkem imperiju za 61.000 članov. Kralj je označil skavtsko organizacijo, ki šteje po celem svetu na milijone mladine, kot triumfalni napredek na poti mednarodnega bratstva Glavni poveljnik skavtov, general Baden Poveell je izjavil, da šteje skavtska organizacija v brit-skem imperiju 582.000 mlad^ničev in da znaSa Članstvo mednarodne skavtske organizacije, vpisano v mednarodnem uradu 1,712.000 skavtov.
Grozna eksplozija
Camey (Tetas). 28. januarja, s. Strašna eksplozija bencinskih sodov je uničila velike naprave neke družbe za raflniranje petroleju. Delavce, ki so bili v bližini, je vrglo 25 Čevljev visoko v zrak Za časa eksplozije je bilo na delu okoli 100 nameščence". Usoda 21 oseb je negotova.
Mesto pušk strojnice!
London, 28 jan. (ri.) Vojaški listi po« ročajo. da se bodo v angleški armadi od« pravile puške in da bo vojaštvo obo*ože« no S posebnimi strojnicami.
Italijanska gonja proti našemu tujskemu
prometu
Tržaški »Piccolo« je prvi otvoril
Italijanski tujski promet je lani precej padel, čemer je bil predvsem vzrok sam g. Mussolini, ki je, kakor znano, v enem onih svojih velikih, še bolj pa ošabno samozavestnih govorov maJcivnost odganjal tujce, zlasti Nemce, iz Italije, — na drugi strani pa tudi revalorizacija lire, ki je znatno podražila za tujca življenje v Italiji Tok tujskega prometa s severa na jug je v precejšnji meri krenil v Jugoslavijo.
V	fašističnem tisku se Je lani o tem vprašanju razpravljale na vse mogoče načine in konec vsake take razprave je bil, da je treba z vsemi silami nastopiti proti jugoslovenski konkurenci!
Tržaški »Picoolo« otvaTja letos pod na-sdovom »Bluff jugoslovenske turistično -hotelske propagande« gonjo proti našemu prometu in na naravnost nezaslišan način blata vse, kar je pri nas v zvezi s tujskim prometom.
V	uvodu 'priznava, da lansko leto ni bilo posebno ugodno tujskemu prometu v Italiji, pač iz različnih razlogov, dočim pa da so tujci napolnili vsako, tudi najmanjše j ugoslo vensko kopališče, čemer da je bila vzrok predvsem nižja valuta, potem pa razsežna propaganda v prekoalpskih deželah in pa znatno znižanje voznih cen na ju-g;osk)venskih železnicah.
Nato pripoveduje list, da je eden prvih letošnjih hotelirjev — tudi LošinJ je bil ianl prazen — potoval pred kratkim po se-verno-evropskih deželah, odkoder so prej tujci v obilnem številu zahajali v italijansko Primorje, in da tamkaj ni naše! kakega nasprotstva proti Italij<i, pač pa neko negotovost in »omamljenost« zaradi razsežne Jugoslovanske propagande, propagande prav po ameriškem načinu, v kateri pa da je seveda zelo mnogo »dima«, ker se vendar ve, da Jugoslavija nima prave turistično-botelske organizacije, kakor Jo ima Italija že doiga leta. Toda: »dobri severnjaki so se v svoji kratkovidnosti, menda zaradi megle, ki vlada v njihovem podnebju, dali ujeti na vabo.« Bila da je prava invazija, toda tudi bridko razočaranje, kajti tujci, ii so prišli lani v Jugoslavijo, da so se počutili slabo!
Nekateri tujci — tako se nadaljuje natolcevanje — niso v Jugoslovenskih koipa-Sščih našli niti najpriprostejšega gostoljubja. Na Rafou so nekega Nemca, ki je prišel tjakaj z ženo ln otroki, kratkomalo zavrnili, dasi Je plačal nadavek 20 mrk. Moral je vso noč postopati po mestu. Neki dunajski profesor se je pismeno pogodil za stanovanje, ko pa je prišel na Rab, pa da niso hoteli nič vedeti za to. Isto se je j zgodilo tudi nekemu računskemu ravnatelju .. . »In takih slučajev je bilo na stotine!« . . .
Da bi si pomagali, ko Je bilo vse polno, so hotelirji najeli vsa razpoložljiva stanovanja in so vlažne kleti in ogabne luknje proglasili za »depeodances«. Skoraj nikjer nikakega komforta, za razsvetljavo kadeča se sveča, ki se Je zvijala zaradi prevelike vročine. Za brano neužitne pečenke, pijača pa topla. Pa naj je človek mogel jesti take jedi ali ne, plačati je moral. Ce pa Je hotel namesto Jedi čašo čaja, jo Je moral plačati posebej.
Zaradi pomanjkljivosti hotelske obrti so tujci morali po gostoma zaman delati dolga pota ta prenočevati v prostorih, ki so bili bolj hlevi, kakor pa človeška bivališča. In sreča je bila, če ne bilo golazni, ker Je v takem primeru bilo treba pobrati svoje stvari in prenočiti pod milim nebom, priča-kovaje rešilnega parobroda. Nekikrat da je moralo nad 100 tujcev prenočiti v nekem gozdu. »Stvari pač, da se kar lasje ježe človeku na glavi in se ne morejo opravl-
kampanjo z ostudnim klevetanjem.
čiti, kvečjemu v bližino Balkanskega polotoka« . . .
Vse to — pravi klevetnik — se ne more popraviti ne v enem mesecu, ne v enem letu in morda tudi ne v več letih, ker se taka organizacija, kakršna je italijanska, pač ne da improvizirati. Zato da se bodo tujci, ki so prej običavali zahajati v Italijo, pač zopet vrnili v Italijo in je treba vse pravočasno pripraviti. Treba je dati tujcem vse one ugodnosti in še več, kakor Jim Jih daje Jugoslavija, da jih privablja k sebi, in treba je tudi primerno znižati cene. Predvsem pa, da je treba propagande, ki je glavni pogoj za uspeh in ta gotovo ne izostane že glede na vse ono, kar se je dogodilo tujcem drugje . . .
Tak je torej prvi letošnji italijanski naskok na naš Jugoslovenski tujski promet. Treba je, da vedo zanj vsi, ki se bavijo pri nas s tujskim prometom, da se mu takoj v začetku odlomi ost. In naprej po začrtani poti!
70-Ietnica prof. dr. N. M. Bubnova
Prof. dr. N. M. Bubnov obhaja 2. februarja t. L svojo 70letnico. Tega dne počasti slavljenca ljubljanska podružnica društva ruskih učenjakov v kraljevini SHS in vabi cenjeno javnost, da se udeleži proslave. Akademski del slavnosti se bo vršil ob 10.30 v zbornični dvorani ljubljanske univerze.
Nikolaj Mihajlovii Bubnov, rojen v Kijevu 1. 1858., je dovršil z »zlato medaljo« 1. 1877. gimnazijo v Petrogradu in 1. 1881. takisto z »zlato medaljo« historično filolo-ško fakulteto univerze istotam. Na temelju odlikovanega dela o sv. Avitu Vienne-skem, škofu iz francoske zgodovine koncem V. stoletja ie postal Bubnov profesorski štipendist.
Leta 1888. je objavil svoje obsežno delo iz francoske zgodovine. Topot je bil cilj njegovega kritičnega študija korespondenca slavnega učenjaka in ugledne politične osebnosti 10. stoletja Gerolta, ki je postal prvi papež francoskega pokolenja z imenom Silvester II. Bubnovu ni zadostovala temu važnemu zgodovinskemu problemu (posvečena cbsežna strokovna literatura. Vpisal se je za eno leto med slušatelje znane pariške Ecole des Chartes m je potem proučil vprašanje do dna. Obiskal je nemške, avstrijske, italijanske, švicarske, francoske, belgijske, nizozemske in angleške
NEKAJ ČESAR LJUBLJANA ŠE NI VIDELA!
Nihče ne sme zamuditi in vsak si mora ogledati čarobno lepo, strastno in demon* sko igro prekrasne
junaškega
VICTOR MAC LAGLENA
st asi tega
DON ALVADARA
in drugih umetnikov, v drugem najbolj* šem svetovnem velefilmu
ČE TE LJUBIM...
ČUVAJ SE!
Monumentaina drama strastne jiganske Ijubavi. Posneto v Španiji, v domovini lepe Dolores del Rio.
Ogromne množice sodelujočih! Ljubav, strast, užitek, ples, opojnost in razkošje so dodelili temu velefilmu
Drugo svetovno nagrado
Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester.
Predstave ob: 3., pol 5., 6., pol 8. tn 9.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
f Dr. Aleksander Savrc
minister za narodno zdravje. (V včerajšnji številki je bila po neljubi pomoti zamenjana slika ministra dr. Sa* viča s sliko univ. prof. dr. Bubnova, pri*
pravljeno za današnje «Jutro».) -
knjižnice, da prouči vse za Gerbertovo vprašanje pomembne rokopise (do 155 po številu). Prvi del te knjige je izšel 1. 1888., drugi v letih 1889. do 1890 v Petrogradu; oba štejeta do 1400 strani. Bubnov je predložil razpravo fakulteti, da doseže naslov magistra splošne zgodovine. Maja 1891. je dobil Bubnov ne magistersko, temveč doktorsko čast. kar ie zelo redek primer v ruski akademski zgodovini Akademija znanosti je avtorja počastila z veliko Makari-jevo nagrado Kmalu nato se je Bubnov odzval povabilu kijevske univerze in je tn deloval kot profesor 28 let, dokler ni bil novembra 1919. primoran zapustiti »mater ruskih mest«
Ze 1. 1916. je bil odlikovan Bubnov ob 25letnici profesorske službe z doživljen-skim naslovom »zaslužni profesor«. Več kakor nad 14krat Je bil Bubnov dekan. Po-slednjič je bil soglasno izvoljen za dekana še pod sovjeti 1. 1919 po »proletarski fakulteti«, ki je štela 108 članov, in sicer 54 dijakov, 22 profesorjev ter 32 privatnih docentov.
Večkrat je zastopal Bubnov svojo univerzo pri sejah odbora za visoke šole v Petrogradu m se je dvakrat udeležil mednarodnih zgodovinskih kongresov (Berlin 1. 190S. in London •!. 1913). V Londonu je imel dvoje predavanj in Je dosegel, da so priznali ruščino kot peti mednarodni jezik. V to svrho je spisal in razdeli] med udeležence spis »Znanstvene pravice ruskega Jezika«. ZaFbog sta zajezila w>jna in revolucija to za slovanske jezike nadvse važno gibanje.
Februarja 1920. je brl Bubnov primoran zapustiti Odeso in je dospel preko Soluna v Niš. na jugoslovenska tla. Julija je postal honorarni profesor na fakir!teti v Skop-Iju. a že novembra je bil izvoljen za pogodbenega in pozneje za rednega profesorja v Ljubljani. Tu si je prid'b:l jugoslovansko državljanstvo. Zdaj je prof. Bubnov upokojen, ker je že prekoračil starostno mejo 65. let. Zadel ga je tudi težak udarec: dolga živčna bolezen m tragična smrt sina-edinca. Samotna stara leta Je posvetil zorpe* znanstvenemu delu, ki ga Je pretrgala revolucija 1. 1917. Zdaj pripravlja v Ljubljani po naročilu francoskih učenjakov novo kritično izdajo Gerbertovih pisem in drugih spisov s pripombami in uvodom. Prvi del bo v kra<tkem izšel v Parizu. Ze v Kijevu je natisnil prof. Bubnov več razprav iz zgodovine srednjeveške znanosti, posebno geometrije in aritmetike, ki so v zvezi z matematičnimi spisi Gerberta samega. Krona tega raziskovanja Je bila velika, 700 strani obsegajoča latinska izdaja Gerbertovih matematičnih spisov ki jo je Bubnov tiskal v Berlinu 1 1899. Našla je splošno priznanje in mu je podeli! paoež Leon XIII. posebno medaljo ter apostolski blagoslov.
Veleuglednemu. neumorno delavnemu učenjaku izrekamo ob 70!etnici čestitke z željo, da nam zdrav in čil ostane še dolga leta!
Po njih delih iih boste sooznali
Mala nedelja, 27. januarja
V	Drakovcih Je 21. t. m. umrl Franc Mli-narič, star komaj 30 let, na jetiki. Bil je pred smrtjo dvakrat previden. Pokojnik Je bil svojčas dolga leta cerkveni pevec. Bil je delaven član Narodno-kulturnega društva kot tamfouraš. pevec in gledališki igralec. V slednj' lastnosti je nastopil na našem odru v 19. igrah. Društvo je sklenilo, da se predsednik g. Prelog st. ob gTobu poslovi od njega z govorom. O. Prelog je g. župnika prosil za tozadevno dovoljenje in mu je g. župnik v nedelio zvečer ustme-no to dovolil
V	ponedeljek zjutraj tik pred pogrebom pa je dobil g. Prelog pismo, s katerim je g. župnik svoie ustmeno dovoljenje preklical. češ. da ne gre, da bi se na cerkvenem pokopališču in ob cerkveni slovesnosti, kakor Je sprevod za rajnim, v govoru poveličevali pripadniki tega društva, češ. da društvo s plesi in knjigami ovira delovanje cerkve za. moralno povzdjgo ljudstva.
Da ie med društveniki zavladalo nepo-nisno ogorčenje nad tem. Je lahko umevno. Vendar pa se Je g. predsednik uklonil. Pred cerkvito fn na pdkooališču se Je od pokojnika poslovil s pesmijo pevski zbor Narodno-kulturnega društva pod vodstvom g. Sol. upravitelja Ceha. Ob grobu jc predsednik i
društva g. Prelog kratko izjavil: »Zal, mi je tukajšnja cerkvena oblast prepovedala, se posloviti v govoru. Kakor vsaki, se tudi tej višji oblasti uklonim. Tebi pa, dragi Franček, moj nekdanji učenec ter kasneje marijivi član NKD, kličem: Svetila Ti večna luč!«
Vse ljudstvo je enodušno obsodilo župnikov© početje. Saj 'e poznalo pokojnika kot dolgoletnega cerkvenega pevca, kot splošno priljubljenega poštenjaka in kot dobrega katoličana, ki je bil kot tak pred smrtjo dvakrat previden. Samo ker ie bil član naprednega kulturnega društva, ga je zasledovalo sovraštvo Kristusovega namestnika še v grob. Toda g. župnik je dosegel ravno nasprotno, ljudstvo je začelo spregledovati, kako so besede g.. župnika kot božjega namestnika o krščanski ljubezni v polnem nasprotju z njegovimi dejanji. Združeni naprednjaki odgovorimo na ta ne-krščanski čin s tem, da še bolj z vsemi močmi podpremo prosvetno delovanje Narodno-kulturnega društva ter pristopimo kot podporni člani k Ljudski knjižnici!
Centrala Orjune in špijon-ska afera v Linbliani
Zanimiva objava generalnega tajnika.
Generalni sekretarijat Orjune objavlja:
Povodom nove špijonske afere, ki je bila te dni razkrita v Ljubljani in so vanjo vpletene tudi nekatere osebnosti, ki so prej bile v vrstah Orjune in ker je po načinu poročevanja nekaterih novin možno napačno tolmačenje zaradi omenjanja Orjune v zvezi s to afero, smatram za dolžnost, da zaenkrat izjavim v imenu Orjune naslednje:
S pomočjo odlično organizirane informacijske službe članov razpuščenih ljubljanskih organizacij je Orjuna ugotovila ne samo do skrajnosti obsežno organizirano špijonsko službo od strani italijanskega konzulata v Ljubljani za kar je zaradi večje varnosti uspelo vplesti v celo zadevo tudi nekatere osebe iz Orjune, marveč je ljubljanski or-junaški informacijski službi uspelo pri-baviti tudi nedvoumne dokaze o in-strukcijah. ki so jih predstavnik] te države dobivali v svrho organiziranja nezadovoljstva med slovenskimi «katoli-škiml krogi» napram »neciviliziranemu balkanskemu vsiljivcu«.
Smatram, da v interesu stvari same ni oportuno objavljati podrobnosti o tej aferi. V ostalem bo Orjuna še nadalje s pozornim očesom nadzorovala početje vseh nasprotnikov našega naroda in države.
Generalni tajnik Orjune Dr. M. Dimitrijevič.
Napoleon
1 1 BONAPARTE
pride v Ljubljano!
Ne pozdravljajte s snemanjem klobuka!
(Nov dopis iz damskih krogov.)
Sedaj v meglenih zimskih dneh je najprimernejši čas, da človeštvo premišljuje in pričenja uvidevati, da je ona navada pozdravljanja in odzdravljanja s snemanjem klobuka zdravju škodljiva, da, včasi kaT nevarna za življenje.
Vsakdo je že občutil, da prehlajenje začenja v glavi z glavobolom in nahodom, nakar se prehlad razširja na goltanec in gr-fco, na bronhije in pliuča. Posledice teh pre-hlajenj so včasi skrajno opasne. Ne ostane vedno le pri nahodu, le prepogostokrat se razvija influenca, angina, difterija, bronhi-jalni katar ali celo pljučnica. Tako nepotrebno prehlajenje, povzročeno po pozdravljanju s klobukom v tako neprimernem letnem času, se ne omeji vedno na moža, marveč od obolelega moža se prenesejo bakterije in s tem bolezen tudi na ostale rodbinske člane.
Skoro neverjetno je, kako krčevito se človeštvo drži takih starih, dasi škodljivih navad in običajev Drži pač stari pregovor: »Navada je železna srajca«. Ljudje raje žrtvujejo svoje dragoceno zdravje, nego bi opustili ta ponižni pozdrav s snemanjem klobuka.
Ugovarjali so, češ, da bi si skrajno nemilost nakopal oni, ki bi svojih predstojnik, specrjaino višje stoječih oseb, ne pozdravljal s snemanjem klobuka. Ne morem verjeti, da bi razumni in človekoljubni predstojniki in dame mogle komu v zlo šteti, ako bi drugače pozdravljal. V naši napredni dobi ni več mesta za take predsodke. Torej le pogumno naprej ter zalivaj-mo naše predsodke s pametjo! Pozdravljanje s snemanjem klobuka, in to zlasti v mrzlem bi mokrem letnem času zamenjajmo s prijaznim in uslužnim kimanjem z glavo ln podobnim načinom. Nihče se ne bo nad tem spodtikal, saj se je tak poklon že udomačil pri onih, ki nosijo službene in slične čepice.
Ce pa res uvidevnost sama še ničesar ne
Danes ob pol 11. dop., 3., pol 5«, 6., pol 8. In 9.
grandijozni «UFA» velefilm
Veličastna drama iz earstva večnega snega in ledu! Čudo filmske tehnike! — Origi* nalni posnetki iz do danes nepoznanih kra« jev Grenlandije. Veliki lov na severne be*
le medvede. PTedprodaja vstopnic danes od 10. — 12. in od 2. ure dalje.
Telefon 2730 Kino «DVOR»
pomaga, naj bi občine v korist ubožnega zaklada prodajale posebne znake, s katerimi bi se gospodje odkupili pozdravljanju s klobukom in ki bi jih podeč)no kakor razne druge znake nosili ob vratniku ali za klobukom.
Dva nevarna zlikovca pod ključem
Škofja Loka, 28. januarja. Orožnikom v Škof ji Loki se je te dni posrečil imeniten lov, aretirali so dva zelo nevarna zlikovca Vinka Roša in Jožefa Rakovca.
Roš je že star znanec orožnikov sirom Slovenije. Pred kratkim je prišel iz mari* borske kaznilnice, kjer je presedel 4 leta zaradi raznih vlomov in tatvin. Za Rošem ne zaostaja prav nič Rakovec, ki menda še celo presega svojega tovariša. Odsedel je že 3 leta težke ječe in je nedavno izvr* šil zopet več težkih tatvin, zaTadi katerih so ga vnovič začeli zasledovati.
Oba zlikovca sta se zadrževala že več dni v Škof j i Loki bi okolici, kjer sta ko« vala svoje temne načrte. Ko so ju orožniki aretirali, sta skušala svoje vlomilsko orod* je skrivaj pometati vstran, kar pa se jima ni posrečilo, ker so orožnik? njuno nakano še pravočasno opazili. Ob aretaciji so na* šli pri obeh 6 vi tri hov in več predmetov, izviraiočih cd prejšnjih tatvin. Z njuno aretacijo je bil gotovo preprečen marsika. teri vlom v Škofji Loki in okolici.
Priporočamo
solidno in najceneje moško in domsko konfekcijo tvrdke
Gričar & Mejač
samo Selenburgova u ica Stev. 3.
Radi pozne serije znatno znižane ? ene Če se star panj vname...
Čudna avantura 651etnega zakonskega kandidata, ki je prijadral namesto do oltarja — v blaznico.
Litija, 28. Januarja Kavškov oče so doma v litijskih hribih. Vdovec. Prekoračili so 65. leto, pa se niso več zadovoljno počutili med svojo družino. Imajo tri hčere, najstarejša Franca je že v štiridesetem letu in vodi po materini smrti gospodinjstvo. Pri hiši pa je še tudi 20-letni Lojze.
V samotni hribovski hišici je šlo še kar dobro naprej. Zadnje čase pa so oče Anton postali zelo čudni . . . Družim so končno razodeli sklep svojih samotnih premišljevanj: še ta predipust si bodo poiskali nevesto in pripeljali »ta mlado« v hišo.
Da je izbruhnila zaradi očetove napovedi med hčerami prava revolucija, si pač lahko mislimo. Hčere, ki so že same dovolj godne za zakonski jarem, bi pač videle v hiši raje živega vraga, kakor pa »mlado gospodinjo«.
»Rebeljon«, ki se je vžgal zaradi očetovih namer med Kavškovimi otroki, je izbruhnil kmalu na dan. Družina je bila ravno v kaščah na delu, ko je prišel tja stari ženin in zahteval, naj mu da najstarejša hS denarja, da si bo kupil tobaka, Franca, seveda ni hotela ugoditi očetovi prošnji in ga je ostro zavrnila, kar je starca tako ujezilo, da je zagrabil motiko, ta mu je bila baš pri roki, in jo položil parkrat precej trdo na Frančin hrbet. S tem Je bil dan znak za pretep. Sinko Lojze je zagrabil očeta za vrat, hčere pa so se spustile z glasnim vriščem v starega ženina . . .
Oče Tone je dobil po zdravnikovem mnenju telesne poškodbe. Baje so tudi hčere obljubile očetu, da ga bodo ubile, če ne bo opustil norčavih misli in se začel pripravljali raje na smrt; ohcet pa naj pusti kar drugim, ki so bolj pripravni za fak težak stan. Oče pa le ni odnehal, in mu je bila masei po sladkem zakonskem jarmu čim dalje bolj prijetna. Ofcravd se je večkrat praznično, jo mahnil po vseh okoliških vaseh, stopil pa je še celo doli v Litijo, posedal po gostilnah, kupoval po vseh
t
trgovinah tn si na skriva] tz>biral družico ln primerjal, katera bi bila boijia za hiSo...
V Kavškovo hi So se mir m več povrnil. Cim bolj se je bližal predpust, tem bolj je postajal mladostni oča-nec bolj čuden m čudaški, dokler Jo niso hčere izvile: očetn so meša.
Stari možakar pa Je povedal tudi orožnikom o dogodku, ko so ga hčere dobile v močne pesti, — za kar ima sam Se v spomin krvave podplutbe Ti so vso zadevo sporočili litijskemu sodišču, nakar so začeli zamotano predpustno pravdo razvoz-ljavati. Ob tej priliki so si ogledali natančneje ženina Antona, in so uvideli, da hna družina res prav m da ni v glavi zakonskega kandidata vse v redu ki da so grožnje, ki Jih Je izrekel napram svojim hčeram, verjetne. Čudno ženitveno zadevo so ra,zmotali za sedaj tako, da »o »priženili« očeta Toneta za nekaj časa v Maznico na Studencu, kjer ga bodo opazovali, da-li Je ugoditi njegovim srčnim zadevam.
Hčere Franca, Helena, Cecilija lin sin Lojze trdijo, da nsso očetu nikoli ničesar hudega namenoma storili. Tisti dogodek tam v kašči Je nastal le, ker so se branih pre-borajžnega svojega očeta. Tudi trdilo, da bedo zdravniki na Studencu prav gotovo potrdili njihovo domnevo, da je neobičajna predpustna misel zmešala njihovemu očetu srce m glavo.
Tragikomični dogodek Je povzročil v litijski okolici obilo govoric tn živahne komentarje. Kako pa Je vzela izvoijenka mladega ženina vest, da so Ji bodočega »mo-žička« shranili za nekaj časa v ljub'Jansko bolnico, Je povsem neznano. Sicer pa Je odnesel Kavškov oče svojo srčno skrivnost s seboj in čaka, da mine ta prešmentani predpust , . .
Trgovec, Id grize nosove
Maribor, 27. Januarja
Danes Je razpravljal okrajni sodnik dr. Adamič v Mariboru Izredno zanimiv in nenavaden slučaj telesne poškodbe. Nekega dne sta se spopadla na kolodvoru Orehova vas-Slivnica tamošnjj trgovec in že star znanec sodišča Franc Vajdič in tesar Te-ment. Vajdič Je najprej pošteno premlatil Tementa in ga vrgel na tla, četudi je Te-ment doka] starejši. Borba se Je vršila že zvečer in slučajni potnik, prihajajoč s kolodvora, Je zaslišal obupno klicanje na pomoč. Stopil Je bliže in. opazil, da leži Te-ment pod Vaidičem in kriči, da ga bo VaJ-d:č ubil in da mu grize nos.
Potnik Je tekel po železničarja na postajo; ta pa nI hotel na pomoč, češ, da z Vajdičem noče imeti ničesar opraviti. Kričanje na pomoč Je bilo vedno silnejše; položaj Je postaja! skrajno resen. Zato se Je potnik zagnal sam na Vajdiča, ga zgrabil za lase in ga srečno spravil s Tementa. Ta pa Je kakor brez zavesti obležal ua tleh. Potnik ga Je dvignil, Vajdiču pa zagrozil, da ga ustreli, če ne bo miroval. Razjarjeni trgovec se tudi te grožnje tri ustrašil: priče! je znova s kolom udrihati Po zdelanem Tementu Možu-pontirjevaicu ni preostalo drugo, kakor da Je odšel v Orehovo vas po vaščane. Ko se je vrnil s krepk!m kmečkim fantom. Je našel bojišče prazno.
Tementa so odpeljali v bolnico ta ugotovili. da ima nos ves razgrizen in da Je tudi sicer po telesu močno poškodovan. Proti Vajdiču so prvotno uvedli kazensko postopanje zaradi težke telesne poškodbe. Ker pa so se Tementu rane kmalu zacelile, ie državno pravdnlštvo odstopilo od pro-g>cna zaradi težke telesne .poškodbe lin izročilo zadevo okrajnemu sodišču. V sobi 15. Je bil danes obsojen Vajdič na dva ledna zapora in v plačilo 600 Din zasebne odškodnine ln stroškov.
Smučarskega generala izgubljene hlače
LJubljana, 28. januarja.
Kakor da bi hoteli popraviti smučarji avoje nezgode ob olimpskem dnevu in koncertu, so oživeli minuli teden, da se je prijela nervoznost tri četrtine Ljubljane. Za današnjo nedeljo je cilj vsem izletnikom ie eden, edina Kranjska gora, kjer se naši najboljši smučarji bore za čast, da pojdejo na Olimpijado v St. Morite. Le malo iih gre tja na dil-cah, večinoma bo pa morala ostati doma na dilci.
Do 500 smučarjev in fantkov se je že popoldne ln zvečer odpeljalo proti Gorenjski, večinoma iz Ljubljane, mnogo iih je pa prišlo tudi z mariborskimi in zagrebškimi vlaki. Kam jih bodo spravili v Kranjski gori čez noč?! Pravi gledalci pa odromajo šele zjutraj v Kranjsko goro. ker bi bilo sramotno, če ne bi bili zraven. In po deveti zvečer bodo z godbo prikorakali s kolodvora v mesto, ponosno kakor sami zmagovalci. Lačni in žejni kakor hunska vojska. Joj, špisarski Ljubljani pred temi razposajenimi hordami!
Tri dni ni prišla iz svoje sobe naša punca, ki je seveda tudi «fantek» in še y žlahti s smučarskim generalom. Stisnila je prvi dan mami iz omare tri sve-Če-stearinske in drgnila smuči, da je čudno, če se niso vnele. Drugi dan je zopet drgnila in drgnila, k« nI bilo nekaj prav. češ da niso bile prave sveče. Morale bi biti lojeve ali voščene, kakor pri sv. maši, aH kaj? Smuči Imajo pač tudi svoje furtelce in kaprice kakor fantki. Za tretji dan se je pa založila s svitki voščenih svečk, da bi lahko postavila štant ob Svečnici pred farno cerkvijo. Pa je zooet drgnila in gotovo je drgnila med potjo na kolodvor in v vlaku in gotovo drgne še zdajle, če že ne drči na dilcah po snegu in dela pik.
Naš stric, smučarski general, je pa tri dni nakupoval. mirno in dostojanstveno, kakor se spodobi izkušenemu vojskovodji, osivelemu v smuških bojih, jborbah, tekmah in aranžmanih. Provir
jant, kaj pa. Ni je ribice v morja, ki bi v pločevinasti škatli začinjena danes ne plavala v njegovem nahrbtniku. Saj trna tudi skrbi za celo tropo nečakinj, sestri-čin in »fantkov« iz najraznovrstnejših rodbinskih kolen. Samo skrbi za pro-speh in napredek smučarstva so mu nad ušesi pobelile lase, nikakor pa ne leta ali starost Da ne bi kdo mislil!
Petka noč je celo porabil za basanje nahrbtnika, zakaj vsaka njegova varovanka ima svoj okus in prav vsako mora tudi presenetiti z onim. česar najbolj poželi. Izkušeni, vedno mlajši in paz-ijivejši general pač vidi v vse globine src.
Samo še pravi, pristni, švedski smučarski kroj na sebe! Hudiča, hlač nI nikjer! Kurir dirja k fantkov! mami, če so še tam, ker jih je dal zlikati. Kje neki, saj mu jih je sama prinesla nazaj in obesila v belo omaro. Kurir po njo. General stoji v sredi sobe med kupi perila, knjig, obleke in papirja pred Izpraznjenimi omarami. Kaj bo. kaj bo. če teh hlač ne bo!
Tri nečakinje z materjo, gospodinja, sluga in služkinja iščejo, letajo is premetavajo. Hlač nI. Misel, beseda — in razprše se na štiri vetrove Ljubljane. Zmagoslavno pridrvi mama z izposojenimi hlačami. Prav so in Imenitne, čeprav za dobro ped prekratke. Še pisane, kajpak tudi pristne švedske ovojnice okrog, pa bomo šli! Skrajni čas je Že. General zadrgne ovojnico in poseže po drugi. Križ božji, tudi ta je izginila. In zopet drve kurirji po nove. Hvala bogu, hlače so sicer kratke in ovojnice niso pristne aH kaj to generalu pred bojem.
«Daj še hitro staro ovoinico v nahrbtnik, morebiti pride še Drav'...»
Res. general vedno skrbi za svoje podložne. Služkinja odreSi nabiti nahrbtnik in iz njega se odviie rdeče in zeleno pisana kača na tla: Izgubljena ovojnica! Pod njo pa — generalove hlače!
Mu ni mogoče zameriti raztresenosti, saj se gospod general v prostem času peča s profesuro.
Bohinjsko zimskosportno pismo
Sv. Anton Je bil letos Bohinja naklonjen; kako Špecijalno Bohinjkam, ne vem. Celemu Bohinju Je podaril krasno debelo hermeJinovo kožuho* vino, ki se, odkar pokriva sneg srež in drevje ivje, leskeče, kakor da bi bili v ajo vtkani najdražji bruseljski diamanti. Bohinjci so s tem darilom zadovoljni Mrtvilo katoliškega in pravoslavnega božiča in drugih cerkvenih ter državnih praznikov hi sopraznikov Je zabrisano. Po vseh cestah in gorskih poteh vlada sedaj čez teden živahno vrvenje. Vse hiti. da porabi zamujeni Cas. Z gorS spravljajo stavben) les b drva, na samotežnicah iz svisei seno domov; po cestah so prave trenske kolone kakor za časa, ko Je bU Bohinj zaledje soške fronte. Samo nedelje so prazne, tihe, otožne, ker nJ več bohinjskega nedeljskega zimskega zaledja, t, }. našega Trsta m Gorice s celim zasužnjenim našim Pri-morjem vred. Sicer res momentano »Posvuda leži dubok snjeg«. toda »A svak! pri v la črvi brije« po sebi nosi čudne znakove neke trakove . . .« Je letos dosedaj Izostalo.
Za 29. t. m. je objavH JZSS Že decembra 1927 smuško tekmo na 50 km za državno prvenstvo v Bohinju. Lansko lesen zopet oživljena zimsko-sportaa sekcija tukajšnjega Prometnega društva se je natihoma in brez vsakega tamtama pripravljala na to, da ta dan pokaže, da ie Bobiai vreden in tudi sposoben, da pod njegovim okriljem izvojujejo to najvišlo državno zimskosportno priznanje najboljši naših. 2e sobotno »Jutro-vo« razmotrivanje »Smuča rstvo v letošnji sezoni« je v tukajšnjih res zimskosportnih in tuj-skoprometnih krogih vzbudilo nekoliko nevolje in nerazpoloženja, Kakor strela z jasnega neba pa je učinkovalo na nje nedeljsko poročilo, da je JZSS »vsled negotovih sneialh razmer v Bohinju« preložil to tekmo na isti dan v Kranjsko goro, toda tam se tekmuje samo na 25 km. Za »gotove« snežne razmere v tem Sašu garantira lahko vsak kraj, za ugodne določenega dne tudi Kra^ska gora ne, kajti ako se Izvrši nenadni vremensiki preobrat, bo pač Kranjska gora za 1—2 urj pozneje občutila radi svoje kontinental-nejše lege n. pr. močno odjngo (široko) kakor pa Bohinj. Vsak poznavalec gorenjske zime ve, da so tu okoli Svečnice snežne razmere najstabilnejše. Ker Je Bohinj moje vednosti od 17, t m. poročal dnevno in objektivno o ugodnih snežnih razmerah svoji centralni organizaciji v LJubljano ia nobeno teh poročil, kakor je bilo medsebojno domenjeno, do 23. t. m. ni bilo objavljeno v nobenem ljubljanskem dnevniku, izvajam iz tega, da za »negotovimi snežnimi razmerami« ne tiči pravi zajec. Tega se zavedajo z menoj vred tudi direktni ia indirektn! zhnskosportnl interesenti Zato iim ne zamerim trpke kritike.
Za svojo osebo sem prišel do prepričanja, da Je gotovim krogom ležeče na tem, da inostranci ne spoznajo Jugoslovenskega zimskega En gad i-oa. Gosp. ing. Hanssena se Je do danes znajo pridržati drugod, da treafra na neugodnem terenu našo olimpijsko smučarsko vrsto. Stavim 1 : 100, da bi pri objektivnem glasovanju glede ugodnosti in izbere smuških tur od najpreprostejše do najriskantnejše pri pravih smučarjih dobil Bohinj največ točk (za Jugoslovenski teren), Pred svetovno vojno je bila glavna bohinjska zhnskosiportna atrakcija samkalSče »Belvcdere«. Smučanje le hiJo takrat šele v povojih. Vsled spremenjenih povojnih državnih mej in spremenjenega pojmovanja športnih krogov glede sankanja Je trenemo vzdrževanje športnega sanka-lišča za Jugoslavijo gospodarska nezmisel. še manj Je misliti trenotro pri naši finančni podlagi na zgradbo modernih bobsleigh in skeleton-sankatišč. Vzdržavasije drsališč Je rentabei same za velika mesta. Preostaja nam torej samo smn-čarstvo. Ekonomski le smuča rstvo najcenejši šport, iz zdravstvenega stališča u|bol)il. In za smuko ima Bohinj vsakodakega terena v izobilju na razpolago. Zimskosportna sekcija Je dala po svojih izvkinih patruljah prekontrollrati že sedaj vse ture, ki pridejo morda iele v aprilu, ko drugod ni že več usodnega snega, do svoje prave veljave. Prav v času, ko to pišem, so se vraHi izvidniki iz okoKša Bogatina, Kala in doline Sedmerih Jezer, Vsi prihajajo z najugodnejšimi poročili o tamošnjib snežnih razmerah. Razven tega se barometer dviga in Je računati vsaj ta teden dni na stalnost vrpmena.
Naj navedem t« kratko vsa! glavni teren, U prihaja v poštev kot smučarska vežhališča in smučarske ene- ter tudi večdnevne (ure.
Med vežbališča, ki imajo tudi svoje gotove zahrbtnosti, uvrščam: Selo nasproti postaje Bistrim - Boh. Jezero, Kozji hrbet (5 minut peš
od kolodvora), Rebro Južno, od Bistrice z Ači-čeviml in Širokimi Lazi (8 minut od kolodvora), do 3 km dolgo in vsaj i km široko Dobravo s Telečnico, ki se dviga zapadno od Bistrice proti Bob. jezera kot eno najobsežnejših vež. baiišč ter končno 30 minut od kolodvora oddaljene Senožeti med Bistrico in Srednjovasjo, ki J& smatram m tao najldeatoejših vežbališč, ki ti dovoljujejo vsakovrstne smučarske bra-vure. Na vseh teh nerazoranlh vežbališčih leži danes od 25 do 30 em ugodnega snega.
Med lažje, deloma pol-, deloma celodnevne smuške ture v Bohinju uvrščam: a) skozi vas Bistrico čez Dobrave na levem bregu Bistrice do iavira Bistrice in nazaj (Jako priporočljiva začefcri&ka tura), b) Preko Rudnice v Staro Fužino, nato do sv. Janeza in preko Dobrave nazaj v Bistrico. Dostop na Rudnico (Bohinj-sti Ragi) ali preko vasi Brod (3 km od postaje) ali pre&o Senožet, traverziranje pod vzhodnim pobočjem Rudnice. (Smuško-turistična jako priporočljiva tura.) c) Bistrica — preko Senožet v Srednjovas, od tam na Staro Fužino, nadaljevanje kakor pod b). d) Kakor pod c) spo-četkonu, nato na obširno planino Usk6vnico; nasad enako, ali od Srednjevasf preko češnjice, oziroma Stare Fužine in nato kakor pod b), e) Btstrica-Nem&ki Rovt-Strme (smučke na ramo I) nato preko Bohinjskega sedla na Sorško planino z Leinerjem, Drauhom in Možicem, aa katerih pobočjih Je v višini med 1300 ie 1500 m idealen smu&ki vežbalni teren Povratei nazaj za manj bvežbane v smeri dostopa, za trenirane tudi preko šavnika na Baiko sedlo, od tam sa MaUm vrhom ia čez rovte nad Ravnami poljubno v Bistrico, f) Baško sedlo. Dostop: BIstrica-Ravne-SrnJak-MaH vrh aH: Bisitrica-Ravne-Cecoonijeva pot. Odvoz: Smer Cecconije-ve poti, nato smučarske delikatese preko rov-tov nad Ravnami v smeri proti Pozabljenemu (Varijante: V vas Bistrico, potok Bistrica 1 aH na Dobravo in od tam s telemarkom pod Te-lečnico v Bistrico.
Seveda Je še mnogo drugih varijant. Snega leži na vseh teh turah od 30 cm naprej, ln sicer ugodnega snega.
Končno na) navedem še nekal naporaejših in drznelših smuških tur za izvežbane in utrjene
smučarje, m sicer po izhodiščih:
1.	Izhodišče Bled: Oorje-Krnica-Mrzli Stude-nec-Pokljuka-Ogorelek — višine pad Gopjušanri in Koprivnikom, Podjelc-Ceinjiea-SenožeU-Bj-strica.
II.	Izhodišče Boh. Bela: Slamniki-Ogorele& z nadaljevanjem kakor pod I. io morebitno varijant o: Jereka-Bistrica.
III.	Izhodišče Soteska: Blatni graben-Rovta-rica-Pečana-Ratitovec (Krekova koča!) Sestop v selško dolino ali preko Ribčevc-Vresja-NemšM Rovt-Bistrica.
IV.	Izhodišče Bistrica-Boh. jezero; 1.) Orož-nova koča-Črna prst (Krasna rimska kotlina med kočo in Črno prstjo), povratek nazaj po isti pod.
2.)	Senožeti-Srednja vas-Uskovuica tn nazaj (za dostop mnogo varijaat!) (Prehod pod Tos-cem na Velo polje samo v skupinah; popolna oprema I)
V.	Izhodišče hotel «Zlatorog» (preko Bistrice): 1.) Žagarjev graben-Vogunplanina v celem svojem obsegu do Migavca. Sestop kakor dostop. 2.) Od vojaške poti preko Kontne do planine na Kraju. Od tu a) Na planino Govnjač pod Podrto goro in Škrbinama preko Migavca na Vogu-planino. Sestop kakor pod 1.) b) Preko Graolje do obeh Bogatinov, event. tudi na Kal ta nazaj na planino na Kraju, c) V dolino Sedmerih lezer (koča SPD). od tam preko Ovča-rije na Staro Fužino, event. čez Hribarieo na Velo polje (Vodnikova koča) in skozi Krmo v Mojstrano, d) Samo od aprila naprej dostop v dolino Sedmerih jezer čez Komarčo, nato poljubne kombinacije.
S tem sem samo na kratko označil šteyilne le preizkušene in priporočili ve smuške ture", ki lih nudi Bohinj smučarju-turistu in ki bodo po sedanlem stanju snega sodeč nafpriporočIJivejSe še skozi ves februar, nekatere od njih tudi tja do sredi aprila.
Za prenočišča v kurljivih sobah Je v Bohinju že zopet precej preskrbljeno. Bistrica sama razpolaga z okoli 100 ležišči, z enakim številom tudi oba hotela Sv. Janez in Zlatorog, v višjih legah so pa na razpolago pod znanimi pogoji koče SPD in tudi privatne lovske koče.
A. M.
FORMAN
PROTI NAHODU
Utfihjt&uMt
kak drug klub, poravnati najprej SD Ra» pidu vse članske zaostanke in obveznosti, ki so jih imeli v TSK Merkurju.
Prošnjo SK Železničar z dne 16. t. m. za skrajšanje šestmesečne karenčne dobe ne* katerim njegovim igralcem se odstopi v rešitev JNSu.	Tajnik L
ISSK Maribor v Ljubljani
Danes se odigra na igrišču Primorja pr» va letošnja nogometna tekma. Čas je po naših pojmovanjih sicer še predsezotislri, vendar moramo s takimi pomisleki prene» hati, saj igrajo drugod — tudi v naši drža« vi -- nogomet preko vse zime. Do gotove meje moramo pripisati inferiornost naših nogometnih moštev napram moštvom iz ostalih naših športnih centrov prjv okol« nosti, da pospravijo po jesenski kampanji šila in kopita in se ne prikažejo več <jto prihodnje pomladi. Zato je naravnost po« zdraviti korak Primorja, ki hoče s to tra* dicijo prenehati, na naši športni publiki pa je ležeče, ali bo ta poskus uspel ali ue.
Moštvi nastopita v najjačjih postavah, tako da bo tekma gotovo napeta in zanimi* va. Primorje razpolaga po daljšem presled* ku spet s kompletno formacijo in lahko uvrsti v moštvo golmana Ermana in cen« terhalfa Slamiča. Moštvo je preko zime pridno treniralo in je dokazalo svojo dobro formo o božiču v Splitu, kjer je vkljub ne* kompletni postavi doseglo lepo zmago 2:1 nad Borcem. Zlasti je v dobri formi napad, kar se je izkazalo v poslednjih treningih, ki jih je moštvo absolviralo zadnje nede« Ije. Erman je zopet v svoji nekdanji for» mi, sijajna opora moštvu pa sta obe krili, glede katerih pravijo poznavalei, da jih Primorje še ni imelo takih. Ostale moči so bile vedno zanesljive, zato se lahko trdi, da je moštvo precej izglajeno in homo« gen o.
PrimOTje nastopi v sledeči postavi: Erman I (Jančigaj1* * Svetič, Pečnik » Zem* Ijak, Slamič, Pišek * Jug I., Erman II., Če« bohin, Uršič, Kariž.
Tekma prične ob 14.30. Vstopnina oW» čajna.
Smučarsko državno prvenstvo
Za današnje smučarske tekme vlada v Kranjski gori neobičajno živahno vrvenje. Prišli so smučarji iz Celja, Maribora, Za« greba, iz Beograda so v Kranjski gori že dalje časa člani SPD, in pa vojaSki srou« čarji iz cele države. Smuka v Kranjski go* ri bo prav dobra io na račun bodo prišli tekmovalci kakor tudi ostaK smučarji
Nad jutrišnjimi prireditvami sta prevze* la pokroviteljstvo gen. Hadžič, katerega bo zastopal na prireditvi div. gen. Popovič, pomočnik komandanta Dravske div. obla« sti in pa trgovinski minister dr. Spaho, ka« terega bo zastopal g. veliki župan dr. Vo« dopivec.
SK. Ilirija (ženska sekcija). Jutri ob 18. trening za vse članice v kolizejski dvorani. One, ki so službeno zadržane, da ne morejo priti ob določeni uri. naj pridejo ob 19. uri. Oblecite toplo perilo in prinesite s seboj mehke copate. Odsotnost se opraviči samo v res nujnih slučajih. Pripeljite s seboj novih članic. — Načelnik.
Rezultati v Corttna <f Ampezzu. V prijateljski hockey tekmi na ledu je av« strijsko visokošolsko moštvo zmagalo s 6 : 1 (2 : 0, 1 : 1, 3 : 0) nad Club Sportiva Dolomiti. V hitrem drsanju na 1500 m so zopet Madžari zasedli prvi dne mesti. Pr« vi je bil Kauser v 2:39.4. drugi Erdely 2:44.8, 3. Baroni (Italija) 2:50.2, 4 Trovatti (Italija) 2:51-8, 5. Jacobsoa (Norve&a) 2:53.2.
Naši nogometni sodniki na olimpijadi. ZNS je prijavil za olimpijado naše nogo* metne sodnike Dubravčiča, Fabrisa in Jok« siča.
Primorje (negometna sekcij*). Za tekmo z Mariborom naj bodo ob 14. sledeči igralci v garderobi: Erman I., H., Jančigai, Svetič, Pečnik, Zemljak, Slamič, Pišek, jug L, čebohin, Uršič, Kariž, Trček, Tisti, ki imajo bel majce, naj jih prinese seboj. Rediteljsko službo vršijo: Jug II, Pišek II, Pečar, Corradini. V ponedeljek ob 20.30 redna odborov« seja v tajništvu. Načelnik.
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). V torek, 31. t. m. ob 18. sestanek vseh atletov v hotelu Tivoli. Kdor ima opremo, naj jo prinese seboj. — Načelnik.
T. K. D. Ateaa in S. K. Ilirija sta priredila dne 7. januarja svoj ples pod geslom »Reduta v evet-}u«, ki Je moralno najbolje izpadel. Da le prireditev tako sijajno izpadla, gre največje prizna nje vsem činiteljem, Iti so sodelovali- Zlasti se zahvaljujemo uglednim damam pokroviteljskega komkeja, damam in gospodom, ki fe nastopili cvetličarni Korstka za dekoracije in sploh vsem. Iskrena hvala.
Današnje drsalne tekme v Ljubljani odpovedma. Vsled nepovoljnega vremena so mladinske drsalne tekme, ki bi se mo« rale vršiti danes dopoldne na športnem dr* sališču SK Ilirije, odgodene na prihodnji mesec. Na praznik 2. februarja nvede sa« vez na drsališču Ilirije tekme v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije ter dam* sko tekmo za prehodno darilo JZSSa. V teh dveh tekmovanjih nastopijo naši kao« didati za zimsko olimpijado v St. Mor'tzu ga. Kadrnka ter gg. inž. Bloudek in Vodi* šek. Tretji naš kandidat za olimpijske dr« salne tekme P. Schwab sedaj odpade, ker je bil po JZSS vsled nedovoljene udeležbe na tekmah v Cortini d' Ampezzo diskva* Iificiran.
SK Jadran. Danes ob 14. trenmg.tek* ma med prvim in rezervnim moštvom. Po treningu sestanek v gostilni Pele.
Tekme ra evropsko prvenstvo v umeU nostnem drsanju za gospode. Včeraj »o se pričela v Opavl ob ogromni udeležbi ob« činstva tekmovanja za prvenstvo Evrope v umetnostnem drsanju. Dopoldne se je javilo na start 7 tekmovalcev, izmed katerih j© svetovni prvak inž. Boekl (Dunaj) pokafal odlično formo. Zelo pa so ugajali tudi Sehafer, Wrede i« Preiseeker. Razlika v klasifikaciji posameznih tekmovalcev bo zelo majhna, tako da bo odločitev pad* Ia Sel? pri preetera drsanju. Nato se je vrSilo tudi hitrostno drsanje, ki jc pri« neslo največ uspehov Dunaiianom. Na 500 in 1500 m ie zmagal član dunajskega Ei#« laufveFom* Fiseher«, dočim je odnesel na 500(1 m *m*ge #«? istega kluba PeRsak v času 9:464. Jutri se tekmovanja zaključijo.
Šport
Po svetu
Zimski športi se bližajo vrhuncul Smučarji, drsalci itd. vseh savezov dovrSujejo domača prvenstva, tako da bodo prve dni februarja res najboljši ie v Švici. Naši imajo danes zadnjo poskušnjol Preteklo nedeljo so »e v Oslu ndarili drsalci v hitrostnem drsanju. Zmago Je odnesel Finec Thunberg; nevaren nasprotnik Norvežan Evensen ee ie moral zadovoljiti z drugim mestom. Thunberg je zmagal na 500 in 1500 m 8 43.8 ozlr. 2:22.8. Na 5000 m je zmagal Eveo-sen v 8:37.6, 10 km pa si je zagotovil Ba-langrund s 18.01.9. — Nemci so n. pr. na stičnem državnem prvenstvu dose?li na 500 51 8 (Meyke), na 1500 2:43 (Vollstadt), na 5 km 9:49.4 (Isto), na 10 km oa celo 20:16.5 (Meyke). Severnjaki so pač na snegu ln ledu težko dosegljivi! Zadnjič Je Švicar Trojan! skočil s smučmi 72 m: sedaj čujemo zopet o Norvežanu Ole Kolferupu, da Je dosegel to daljavo. §e Tullin Thsms Je ostal na 69 mi Avstrijci so dosegli n. pr. 58 m in so prav veseli. Mi bi bili tudi lahko! Znamko je dosegel; na skakalnici Tsel pri Inomostu Martin Neuner iz Parten-kirehna. — Finci so priredili zadnje izbirne tekme v Lalhiju in so £0 km vozili 4:18:32 (Pannanen). Bilo je 15 stopinj mraza in je izmed 16 tekmovalcev Drivozilo v cilj le 11 najvzdržljivftjših! — Švicnrji so poskusili na 50 km v Gstaadn in dosegli z Julenom (iz Zermatta) 4:27:30; zanimivo je, da so za St, Mori h določeni vozači prispeli na posmejla mesta in da Julsn sploh ni imenovan v reprezentanco. — O Onagli, francoskem prvakn v drsanju, smo čila'!, da je vrgel svoj bstni rekord ln dosegel povprečno hitrost 51.983 m na uro; sedaj popravljajo iz Chamonijca, da so se časo-morilci zmotili za pet krogov ?li 1600 m, tako da Quaglia zaenkrat ni premaknil ne francoskega (32.144 m) niti lastnega rekorda (32.274 m). Svetovni rekord "ostane torej v rokah Holandca De Conincka!
Za nogomet nam prav za prav sedaj ni mnogo skrbeti. Angleži imajo Se vedno polne hiše; v prvenstvu vodijo Everton in Manchester City; na škotskem so igrali to-pot za pokal. Nekatera moštva se ponujajo za spomlad Madžarom. — S prvenstvenimi bilkami se ubijajo dalje Italijani; sedaj so na vodstvu Genua. Alessandria, To rino Itd. v okrožju A, Casale, Bologna, Ju-ventns Itd. v okrožju B. — Cehi imajo zlati pokal pred seboj in vse nedelje zasedene; zadnjič Je bila tepena Slavija. — Poljaki imajo mnogo posla z organiziranjem saveza in se temeljito pripravljajo za letošnje prvenstvo, ki se prične 4 marea. Vodilni klubi so Visla, Cracovia in Pogon. Na olimpijado pa najbrže poljsko moštvo ne bo moglo. Nogometni savez in olimpijski odbor sta se sprla, češ da naj savez na lastne stroške pošilja svoje igralce po svetu. Ker denarja ni in ga ni mogoče zbrati, bodo ostali doma! Da bi se le našim godilo boljše! — Bolgari so prejeli za Amsterdam lepo podporo; minister Stankov Je prevzel predsedstvo olimpijskega odbora in kmalu izposloval 1,600 tisoč levov.
Dr. Peltzer, oni lahkoatlet z reklamo, ie spravil že tudi Ameriko na noge. Sedai hoče tudi ameriški lahkoatletski savez vedeti, kdaj, kje in pod kakšnimi pogoji hoče slar-tati. Nemci so mu dzjemoma* dovolili tri starte: sedaj bodo napravili tizjemo* še Američani, nakar ga bodo spustili. Po enem izmed oficijelnih načrtov bi moml sodelovati dne 2. februarja v Newycrku, dne 10. v Chicagu, pozneje pa še enkrat v Newyor-ku. Teke za propagando so mu sploh prepovedali. V Čhicagu se bosta srečala s Hahnom.
eni na 1 t enta enia enia enla enia eniatn
Plavalni miting med Nemčijo in Francijo ni prinesel zmage nikomur. Dočim so Nemci odnesli štafeto 4X100 m s 10:10.6. je Francija zmagala v vaterpolu s 6:3 (2:2). Dragi rezultati niso mnogo vredni, dasi 30 bili med tekmovalci Rademacher, KOpper Itd. — Tudi danes Imamo rekord na razpolago! Avstralec Jones je plaval 600 yar-dov 5:23.4; bomo vzeli z rezervo. — Gotovo pa je, da je Nemka Erkens postavila na 200 m prosto 2:47.9 in vrgla rekord Leh-mannove (2:50.4).
Evrooski prvaki boksa*! profesijonalci, so sledeči: v mušji teži: Ferrand (Španija), v bavtamski: Bergasconi (Italija), v peresni: Quadrinl (Italija), v lahki: Faho (Španija), v welterski: Darton (Belgija), v srednji: Devos (Belgija), v poltežki: Schmeling (Nemčija) in v težki: Paolino (Španija). — Tunney ima lepe perspektive;
sedaj je sklenil s Tex Richardom pogodbo, ki mu v prihodnjem boju za naslov prvaka garantira 780 tisoč dolarjev, reci: 40 milijonov dinarjev!
Ker smo Že pri številkah, pa poglejmo še teniškim «vezdnikom> v vrstne Inijige! Letos je na prvem mestu Francoz Renče Lacoste, ki je pa najmlajši in ima komaj 22 let. Tudi rojaka Cochet in Borotra sta še zdravih let; prvi 26, drugi 29. Američana Tilden in Johnstone sta pa že dosegla Kristova leta; Danep Petersen je etar 29 let. Jasno je, da ima Fr/ncija v teh mladih igralcih najlepšo bodočnost. Kot najstarejšega in obenem še izvrstnega igralca pa je treba imenovati Angleža Ritchieja, ki se z 58 leti Se odlično postavlja pred mrežo. — Tilden Je nedavno zopet podlegel svojemu tekmecu Hunterju; Johnston pa Je preklical, da se ne bo tepel za Davisov pokal. Letos pa še posebno.
Mo£, ki zaenkrat najbrže Se nima tekmeca, je južnoameriški sodnik Ollie Ander-son, ki je sodil dosedaj <samo> 3254 nogometnih tekem, pri čemer je treba Se f>o-vdariti, da je prevzel vsako, ki so mu jo poverili Številko bomo morda pri nas kdaj dosegli, drugega pa gotovo nikdar 1
Službene objave LNP«
(Iz se) uprav, odbora 13 in 20. I. 1928.)
V poslovni odbor se kooptira g. Ljude* vit Rovan, član ASK Primorja, na mesto odstopivšega g. M. Klemenčiča.
Na znanje se vzame novi odbor ASK Primorja, glasom dopisa z dne IZ t. m. (predsednik g. nač. Ivan Sancin). — Isto* tako se vzame na znanje novi odbor SD Rapida glasom dopisa z dne 16. t m. (pred* sednik g. dr. Oton Blanke). — Objavlja se sprememba naslova SK Slovana: Ljublja* na, Sv. Petra c. 3*11., g. T. Bucik.
Enomesečna zabrana igranja, ki je bila b;rečena kluboma Amater in Trbovlje gla* som službenih objav v «Jutru» z dne 24. m. m., se podaljša do preklica, ker nave* dena kluba doslej nista plačala naložene jima globe.
Na dojiis SK Slovana s dne 12. t. m, se naloži poslovnemu odboru, da pozove igra« ča Bogla (SK Reka), da poravna obvezno« sti do svojega prejšnjega kluba SK Slova* na; verificiranje navedenega igralca za SK Reka ostane sicer v veljavi ker SK Slovan ni vložil ugovora v določenem roku.
Na podlagi zapisnika 53. seje Medklub« skega odbora LNP v Mariboru se potrdi tekmovalni pravilnik za odigravanje prven* stvenih tekem rezervnih moštev maribor>-skih klubov v pomladni sezoni 1928. in si« cer: 1. tekmuje se po pravilniku prv. tekem JNSa, po sistemu na točke; 2. tekmovanje je obvezno za vse mariborske klube; 3. igrati smejo le verificirani igralci; 4. igra* lec, ki je nastopil proti gotovemu klubu v I moštvu, ne sme igrati proti istemu klu« bu v rezervnem moštvu.
Klubi mariborskega okrožja LNP se ob« veščajo tudi tem potom, da se vrši 8. le* hruarja ob 20 v hotelu «Pri zamorcu* v Mariboru redni sezonski medklubski šesta« nek (občni zbor) z dnevnim redom« 1. vo* li*~ve medklubskega odbora, 2. slučajnosti.
Na podlagi dopisa TSK Merkur in SD RapicI. 7. dne 14. t. m. se vzame na znanje, da ie TSK Merkur na svojem občnem zbo* ru dne 8. t. m. sklenil, da se razdruži ter v celoti, z vsemi aktivi in pasivi pristopi SD Rapidu. Z ozirom na ta dogovor med obema kluboma morajo bivši igralci TSK Merkurja, ki bi morda hoteli prestopiti v
V hotelu
UNION, Ljubljana, ESPLANADE. Zatjreb, SRPSKI KRALJ, Beograd, najde vsak gost na umivalniku stekle* nieo
OSTI'ON ttUMW6SSE®-KUGEin
Zavod za zdravljenje reiimatiztna
(ischiasa in neuralgije) UNIV. MED. DR. H. S E V E R, ZAGREB. JuriSičeva ul. 26,
Domače vesti
♦	Starodavna svečanost v Kotoro. V dneh 2 in 3. februarja praznuje Kotor vsako leto dan sv. Trifuna. Mesto dobi ta dan drugo lice, od vseh strani Boke in Orne gore prihajajo množice, mnogo ie tudi tujcev, ki za radi prirodnfh lepot občudujejo tudi lepe tamkajšnje narodne noše. Odlično vk>go Igra pri tej slavnosti »Bokeljska mornarica« najstarejša in najznamenitejša korpoTaeija v Južni Dalmaciji, ustanovljena leta 809, ki je brezdvomno eno najstarejših javnih društev v Evropi. Dne 2. februarja se zbirajo mornarji iz mesta in okolice v sijajnih oblekah in dragocenim orožjem ter otvorijo slavnost. Letos bo slavnost še posebno veličastna, ker ji meščanstvo hoče vrniti nekdanji sijaj. Pri tej priliki se mnogi zavzemajo za to, da bi se ta slavnost prenesla iz neugodnih zimskih dni v boljšo sezijo, ko svet že potuje in je Dalmacija polna tujcev.
*	Nov parobrodarskl vozni red. Dne 26.
februarja se bodo v Splitu sestali zastopniki vseh naših porobrodarskih družb prometnega ministrstva in primorskih gospodarskih krogov na konferenco, ki bo določila nov red parobrodarskih linij na Jadranu.
*	Mecenstvo slovenskega trgovca. Narodna galerija je prejela od gospoda Roberta Kollmanna, veletržca v Ljubljani, dopis naslednje vsebine: »V nekaj tednih bo /poteklo 40 let, kar sem vstopil v znano trg. tvrdko Fran KoHmann v Ljubljani. Praznujem torej letos štiridesetletnico svojega delovanja v tej twdki. Ta svoj jubilej dela hočem slaviti s tem, da podarim fondu za Akademijo znanosti in umetnosti ter Narodno galerijo vsoto 100.000 Din in podprem na tak način velevažni kulturni zavod slovenski. 2elim postati na podlagi tega darila ustanovitelj Akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije. Ukrenil sem že potrebno, da bo izplačala Mestna hranilnica ljubljanska fondu navedeni znesek«. Darilna listina gospoda Kollmanna je spravljena poleg nekaterih drugih krasnih dokazov slovenske kulturne zavesti in velikodušnosti v galerijskem arhivu. Ime plemenitega darovalca pa bo vklesano med prvimi usta-novniki naših najvišjih prosvetnih zavodov na marmornati tabli v vestibulu Narodnega doma. Naj postane dejanje gospoda Kollmanna zgled slovenskim trgovcem in industrijalcem!
*	Pogoji za sprejem v državno trgovsko akademijo v Ljubljani. Po pravilniku o delovanju, redu in pouku na državnih trgovskih akademijah se vrši vpisovanje 1., 2. in 3. septembra. V I. letnik trgovske akademije se sprejemajo oni učenci, ki so dovršili v tem letu najmanj štiri gimnazijske (realčne) razrede. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo s končnim izpitom, se lahko vpišejo, če opravijo prej dopolnilni izpit. Pri vpisu v I. letnik položi učenec prijavo (prošnjo), izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni list, s katerim dokaže, da dovrši v letu, v katerem se vpiše, 14 do 17 let. Učenec mora biti iz okoliša šole, v katerem se hoče vpisati. Šele če bi ostalo po vpisu učencev iz tega okoliša kaj mest praznih, sme sprejeti direktor učence iz tujih okolišev. Minister za trgovino in industrijo sme dovoliti, če ostane kaj mest praznih, naknadno vpisovanje do dne 15. septembra. Po tem roku se ne sme nihče več vpisati. V enem letniku ne sme biti nad 40 učencev. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo, opravljajo dopolnilni izpit iz slovenščine, nemškega jezika, narodne zgodovine z geografijo in iz matematike v obsegu programa III. in IV. gimnazijskega razreda. Dopolnilni izpit je pismen in usten. Iz zgodovine in zemljepisa se opravlja samo ustni izpit, iz ostalih predmetov pa se opravljata pismeni in ustni. Za dopolnilni izpit, ki se smatra za privatnega, plača učenec razen državne takse: 70 Din administrativnega honorarja, 80 Din vsakemu članu izpraše-valne komisije in 20 Din za vsak pismeni izpit. Absolventi-(inje) srednjih šol se ustmeno ali pismeno prijavijo. Za slučaj pismenih prijav ni treba kolekovanja. Priglašen-ci-(enke) meščanskih šol morajo predložiti prošnjo za pripustitev k sprejemnemu izpitu. Prošnje teh priglašencev -(enk) morajo biti koiekovane s petdinarskim kolekom, priložen pa mora biti še kolek za 20 Din.
♦	Nov telefonski imenik. Uredništvo telefonskega imenika pri ministrstvu pošte in telegrafa v Beogradu je izdalo nov telefonski imenik vseh naročniških postaj v kraljevini razen postaj v področju direkcij v Ljubljani in v Zagrebu. Imenik velja 40 dinarjev in si ga interesenti lahko naTOČe na pristojni pošti ali pa neposredno pri sekciji lila direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Hkrati z naročilom je treba tudi vplačati, oziroma nakazati znesek. Imenik naročnikov v okrožjih Ljubljanske in zagrebške poštne direkcije bo tudi v kratkem dotiskan.
♦	Otvoritev avtomatske telefonske centrale v Zagrebu. Instalacijska dela avtomatske telefonske centrale v Zagrebu so že skoraj dokončana. Te dni je dospela pošiljka 2000 aparatov, ki jih bodo v najkrajšem času instalirali naročnikom. Kakor smo poučeni, je pričakovati otvoritev avtomatske telefonske centrale koncem meseca marca.
+ Zahvala. Za mnogobrojne pismene in osebne čestitke povodom šestdesetletnice se tem potom vsem častilcem naiiskreneje zahvaljuje — Vinko Zajec, strojni stavec »Jutra«.
*	Akademski slov. društvi »Triglav« ln »Danica« v Zagreba priredita danes, v nedeljo proslavo Zupančičeve petdesetletnice. Proslava se bo vršila na Kaptolu št. 3 točno ob 20. zvečer. Gosti dobrodošli.
♦	Pismo in prošnja slovenskega rojaka iz Francije. Prejeli smo: Tudi mi Slovenci, ki 'živimo kot rudarji v La Maschfne v južni Franciji, 50 po številu, smo z radostjo sprejeli vest o rojstvu drugega princa ter prav prisrčno čestitamo visoki kraljevski dvojici. Obenem si treojam podpisani javiti, da je
ravno isti dan, to je 19. t. m. ob 20.5 tudi mojo hišo posetfla tetka štorklja in mi prinesla drugega sinčka. Sam 6em bil ta čas v rovu 500 m globoko pri delu, da zaslužim svoji družini vsakdanji kruh. Botra še nimam nikjer naprošenega, vsi se branijo, češ da stane taka stvar mnogo denarja. Zatorej prosim, ali bi se našla v stari domovini požrtvovalna dobrodušna oseba, ki bi hotela prevzeti kumstvo. Uljudno prosim nai mi sporoči naslov, da bom lahko dal sinka krstiti in dobrodušnega rojaka vpisati za botra. Franc Narat, rudar v La Maschine, Schap el Rue B, PoTt 31, Nievre-France.
*	Društvo za zbiranje naših starin. V Dubrovniku so nedavno ustanovili Društvo za aWra«je in čuvanje narodnih starin. Kakor doenavajo »Novosti« je novo društvo pri dvom »m maršalatu izročilo prošnjo, naj bi pokroviteljstvo prevzel mladi kraljevič Tomisiav.
*	Na delo za Rdeči križ! Prejeli smo: V Ljubljani se je pred kratkim konstituiral krajevni odbor organizacije Rdečega križa, Le-ta vljudno vabi v krog svojega članstva vse naše rojake brez razlike stanu, spola, poklica in strankarske pripadnosti. Obračamo se do vseh, ki jim gre do srca beda trpečega Soveka, ter apeliramo na vse, ki cenijo vzvišene smotre Rdečega križa tudi v miru, ne samo v voini, da se nam pridružijo. Krajevna organizacija Rdečega križa v Ljubljani šteje doslej še ne-zratno število članov, preneznatno za tako odlično človekoljubno institucijo, prema.ihne za našo tretjo državno prestolnico belo Ljubljano! Dne 5. febTuaria se bo vršil v vsej državi dan Rdečega križa kot 52 obletnica nstanovitve nekdanjega skrbskega društva. Ta dan je namenjen propagandi za vzvišene cilje te karitativne organizacije. V Ljubljani hočemo ta dan proslaviti s tem, da naberemo kar največ novih članov, da dosežemo število, dostojno 60.000 prebivalcem Ljubliane. Članarina za redne člane znaša letno le 30 Din; za one, ki žele prejemati društveni »Glasnik«, pa 10 dinarjev več. Naj se nihče ne odtegne nabiralni akciji, ki jo bomo pričeli v prihodnjih dneh. Članarino bodo pobirali naši zaupniki s posebnimi tiskovinami; prijavi se pa lahko vsakdo sam in pošlie svoj prispevek tudi po pešti na spodai označeni naslov ali po Poštni hranilnici na račun št. 11.104. Gg. trgovce, restavraterje in ka-vsrnarje pa obenem prosimo prijaznega dovoljenja, da smemo v n.tih o vrh izložbah odnosno lokalih, razobesiti lične propagandne lepake Rdečega križa. Pisarna kraievne-ga odbora le do nadaljnjega v Dalmatinovi ulici št. 7, pritličje, desno (dr. Fettich) -Ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa.
._ BELA REDIITS
11. februarja v mmm
Blago za gospode in dame za plesne toalete najceneje nudi
J. MEINIK, Mestni trg
„ČRN0-BELA REDUTA"
11. februarja v Unionu
Rezervirajte vlasulje in poslužite se če-salnih salonov:
Fettich-Frankheim, Selenburgova, Franchetti Engelbert, Dunajska cesta. Salon »Ljubica«, Dunajska cesta, Salon Dorčec, Dalmatinova ulica.
*	Električna razsvetljava na kaštelanskl rivijeri. Kakor poročajo iz Splita, bo dobila vsa kaštelanska rivijera že v letošnji sezl-ji električno razsvetljavo. Tudi tTOgirska občina namerava električni tok iz Kaštelov napeljati v. Trogir.
*	»Jadranska Straža«. S precejšnjo zamudo. in sicer zaradi reorganizacije urejevanja in izdavanja lista je te dni izšla ianuarska številka dobro znane revije »Jadranska Straža«. Januarska številka ie posvečena kongresu »Jadranske Straže« v Splitu teT objavlja govor ministra n. r. Biankinija ter glavna poročila in sklepe kongresa teT obsega v glavnih potezah vse petletno delovanje tega našega narodnega društva. Številka prinaša mnogo slik s kongresa, s slave naše vojne mornarice in najnovejšo sliko prestolonaslednika Petra v mornariški uniformi. Kot umetniško prilogo prinaša številka sliko voine ladje »Dalmacija« v bakrotisku. Naročnina za to ugledno revijo znaša letno 120 Din. Podporni člani društva, ki plačajo mesečno 10 Din, dobe revijo brezplačno.
Pi stni Kavdčev	"
Prlznsro » ai olj 'e
Hi b M.
Dobi se v vseh trgovinah, gostilnah in kavarnah Edi-i a izdelovali.ica pristnega
.Kavčičema F;or ana' Milim-Rillzel.
*	»Ogenj slovenskih gozdovnikov«. Izšla je tretja številka gozdovniške revije, ki je edini list te vrste v Južni Evropi. Tretja številka prinaša povsem novo vsebino, ki kaže, da je našla gozdovniška ideja rodovitna tla in vzbudila nova iskanja in željo, da bi si Slovenci sami iz sebe ustvarili lastno, povsem slovensko obliko. List je opremljen s številnimi lesorezi in fotografijami. Vsebina je naslednja: »Prijateljstvo« (ki tvori podlago organizaciji slovenskih gozdovnikov") »Taborništvo«.
Gospodinje zahtevajo
enostavnejše delo!
Vsaka gospodinja ima nešteto predmetov, ki jih mora osna-žiti. Ona je pri tem delu že dovoljno truda in muke poskusila, vporabljajoč za vsaki pojedini predmet drugo sredstvo za snaženje.
Vporabljajoč čas kako tekočino, čas luko pasto, potem zopet kaki prah in pri tem še nesnažne roke in neprijeten vonj, lahko pokvarijo gospodinji voljo za snažeaje.
Vsem tem neprijetnostima napravil je kraj prah „Vim".
„Vim" je eno idealno in universalno sredstvo za snaženje, brez vonja, in služi za snaženje okna, kopalnih kadi, vratnih kluk, brez da ostavlja kake madeže in brez da se pri delu onesnažejo roke.
V „Vim" je našla gospodinja ono, kar si je že dolgo in dolgo želela.
„Vim" snaži vse!
7 ortka
1
Norhert Weiss
ZAGREB
Trg „N" štev. 5
Prosim, nešaljite mi za poskus, brezplačno en mati omot praha „Vim" za snaženje.
Ime: ___________---
Mesto: Ulica:
»G'asba v taboru«, »Planinstvo«, »Slovenska pesem«, »Zalezovanje«, »Mlade besede«, »V našem Martuljku«, »Iz prirode«, »Telovadba«, »Šport«, »Igre«. Lepo je izpadel tudi literarni del. ki prinaša nekaj pesmi in prozaičnih spisov. Naroča se pri Eli PliberSkovi, Poljanski nasip 10, Ljubljana.
*	»Skovir«. Prejeli smo 1. številko novega slovenskega humor ističnega in satiričnega polmesečnika. Vsebina je prav zabavna, ilustracije prvovrstne. Po mnogih jalovih poskus;h. ki niso dosegali niti povprečnega diletantizma. predstavlja »Skovir « ravno s svoio pestro vsebino in dokai lepo opremo prav resen nastop slovenskega šaljivega lista, ki ga potrebujemo. Posamezen izvod po 4 Din (četrtletno 20 Din) in ga vsem onim. ki so želini lahkega čtiva in razvedrila v dovtipnosti, lahko priporočamo. Naroča se na naslov: Uorsva »Skovirja«. LfubHana. Rožna do'ina 11-18.
Komite bofelsldh, kavarniških in gostilniških uslužbencev
priredi
dne 9. februarja t. I. v veliki dvorani Grand hotela «Union»
svoj vsakoletni
IX. va ck®v ples
VESEL1ČNI KOMITE.
*	Skrivnosten aeropian v Vojvodini. Po-
vesteh iz Novega Sada se je te dni zjutraj spustil na polje pri Temerinu neki aeropian. Potniki so prenočili v bližnjem selu, drugo jutro pa so nadaljevali svoj polet. Oblastva, ki so bila obveščena o skrivnostnem aero-planu, so potrebno ukrenila, da se dožene identiteta aeroplana in potnikov.
*	Usoden epilog roparskega umora. Meseca oktobra leta 1926 ie — kakor smo svo-jedobno poročali — trgovec Lowinger v Varaždinu umoril nekega trgovskega potnika in ga oropal za 50.000 Din, truplo pa skril v slami v svojem gospodarskem po-
I. februarja Ob 7» 21. uri v dvorani pivovarne „UN[ON*
slopju. Ko so zločincu prišli na sled, je Lo-wiager izvršil samomor, kam pa je izginil denar, do danes še ni pojasnjeno. Na Lo-wingerjevo hčerko je zočin njenega očeta učinkova tako usodno, da je revi ca zbaz-nela. Te dni je umrla v zavodu za umobolna.
*	Dva samomora. Iz Subotice poročajo, da je tamkajšnja lokalna kronika zabeležila kar dva samomora v enem dnevu. V četrtek dopoldne se ie ustrelil policijski stražnik Koloman Tumba, zvečer pa se je obesil 30 letni sluga Mihajlo Nagy V obeh sluča-ih ie vzrok samomora neznan
*	Razbojniški napad na dijaka v Zden-čin? pr! Zagrebu. Včeraj zjutraj sta napadla dva neznana razbojnika na cesti od Zden-čine prot Zagrebu 14 letnega dijaka 3. razreda H. realne gimnazije v Zagrebu Žaniča, ki potuje vsako iutro v šolo v Zagreb. Razboiniki so mislili, da bodo našli pri Ža-niču denar in da ie trgovec, ko pa so videli, da nič nima, so mu raztrgali obleko in ga ranili z nožem v nogo. Odvzeli so mu tudi zimsko suknjo. Zanič je dogodek prijavil poTiciii v Zagrebu, ki ie uvedla preiskavo.
STO — zobna pasta najboljša.
*	Trgovci, obrtniki, v trgovskih stikih s Škofjo Loko. spominjajte se svoj čas odposlanih okrožnic in darujte za spomenik padlim! Vaša požrtvovalnost bo najboljša re-klsma Imena darovalcev se objavijo javno. Vaše tvrdke pa se bo obenem priporočalo! — Odbor za zgradbo spomenika v Škofii Loki.	197
JAPONSKA NOČ
SOKOLA ŠIŠKA PRI KERŠIČU
4. FEBRUARJA
TgovSTPL^
ki ga priredijo trg. nameščenci v PTUJU dne 4. februarja 1928
v vseh prostorih Društvenega doma. Čisti dobiček je namenjen obnemoglim trgovskim so t rudnikom.
*	Opozarjamo na sodno dražbo valjčnega mlina ter več parcel, ki se bo vršila dne 15 februarja na licu mesta v Podborštu, postafa Ponikve na Doleniskem. Glej današnji oglas!	213
*	Živčno bolnim in duševno utrujenim povzroča naravna grenčica »Franz-Josef« dobro prebavo, lahko glavo in mirno spanje. Po preizkušnjah znamenitih špecija-
listov za živčevje je uporaba »Franz-Josef« grenčice neprecenljive vrednosti. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Kaj je Arborin. Edino uspešno sredstvo za zimsko škropljenje sadnega drevja in lepotičnega grmovja. Proizvajalec: Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 19. 55
*	Prireditelji veselic! Kupujte konfeti, serpentine, papirnate čepice in krepasti papir samo v trgovini M. Tičar. Ljubljana. Društvom popust!	' 227
*	Čajanka. Čajne mešanice so najizdat-nejše. Zahtevajte jih povsod.
Iz Ljubljane
.u— Seja občinskega sveta ljubljanskega.
Novoizvoljeni občinski svet ljubljanski ie kakor smo včeraj zabeležili prihodnji ponedeljek ob petih popoldne sklican k prvi redni seji. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, določitev in volitve posameznih odsekov ter upravnega odbora Mestne hranilnice, določitev časa in števila rednih sej občinskega sveta, nadalje vprašanje glede izplačila prejemkov mestnim uslužbencem preko dvanajstin za mesec februar 1928 ter samostojni predlog občinskega odbornika dT. Gregoriča glede revizije občinskega gospodarstva.
u— Javen shod železnčarjev se bo vršil danes dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne v steklenem salonu restavracije ljubljanskega glavnega kolodvora 3 sledečim dnevnim redom: 1. Gospodarska poslovalnica, zadruga in prehrana železničarjev. 2. Protest proti nameravanemu okrnjenju pravic in prejemkov železniških uslužbencev ter znižanju dopustov. Železničarji, vsi na shod! —.Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana. Oblastna uprava Udruženja strojevodij. Oblastna uprava Udruženja kurjače? Društvo profesijonistov Ljubljana.
u— Redni občni zbor Podpornega društva železniških uslužbencev v Ljubljani se bo vršil dne 5. februarja 1928 ob 8. uri zjutraj v steklenem salonu kolodvorske restavracije ljubljanskega glavnega kolodvora. — K obilni udeležbi vabi — Odbor. 229 u— Društvo upokojenk in upokojencev tobačne tovarne, ki je včlanjeno pri Zvezi državnih nameščencev za Slovenijo, ima svoj redni občni zbor 3. februarja ob pol 4. popoldne. Zborovališče v Alojzijevišču, Poljanska cesta, poleg finančne delegacije. Člani in članice in vsi drugi, ki želijo pristopiti k društvu, se vabijo, da se občnega zbora sigurno udeleže.
u— S kinematografsko kamero okoli sveta Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo na današnji spored ZKD v kinu Matica. Predvajal se bo potopisni film Uranije »S kinematografsko kamero okoli sveta«, ki nam predočuje v krasnih slikah ekspediciio dr. Collina Rossa. Zaradi poučnosti tega sporeda priporočamo ogled filma občinstvu najtopleje. Predstava se bo pričela točno ob 11. Blagajna se bo odprla ob 10. Priporočamo vsakomur, da si nabavi vstopnico čimprej v predprodaji.
u— Poštni direkciji. Prejeli smo: Že desetletja smo imeli ori hiši št. 22 v Stre-liški ulici poštni nabiralnik, ki se je pred 3 meseci pokvaril. Sedaj popravljajo ta nabiralnik že tri mesece in še ni gotov. Pozivamo naslov, da ta nedostatek nemudoma odpravi. Če pa nima toliko sredstev, naj to pove in nam naj izroči nabiralnik v popravilo na naše lastne stroške. Če je morda malomarnost kriva, potem zahtevamo, da se odgovorni činitelji kaznujejo. Branili se, bomo z vsemi sredstvi, da bi hoteli pri nas uvesti makedonske metode. — Prizadeti.
Pod prokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra
se bo vršil
v «Unionu», dne 7. februarja
II. reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze
u— Blatna pot proti Rožni dolini. Prejeli smo: Dočim je v mestu kolikor toliko poskrbljeno za pešce, je pot v Rožno dolino popolnoma zanemarjena, čeprav ie zelo pro metna. Niti obeh kupov gramoza, ki se nahajata eden na prehodu preko proge, drugi gi pri mitnici nihče ne razsuje po pešpoti. Mislimo, da bi se morala občina resneje pobrigati za to zelo prometno pot, ki vodi v najlepše predmestje Ljubljane — v Rožno dolino, saj bi to delo lahko opravila dva delavca v enem dnevu in bi zadostovala za zboljšanje te ceste malenkostna vsota, Prizadeti.
n— »Rumena nevarnost« preti našim krošnjarjem čim dalje bolj. Po naših mestih in celo po deželi krošnjarijo Kitajci z vsem mogočim blagom, najraje seveda z raznimi steklenimi biseri, igračami in kolieji, ki jih ponujajo kot pristne kitajske izdelke, dasi-ravno ih dobivajo iz raznih nemških tvornic. Domači krošnjarji se s temi rumenimi konkurenti nič kaj dobro ne razumejo, zato gledajo, da opozore na nje oblastva, da jih izženejo, ker se po navadi vtihotapijo v našo državo brez vizuma in drugih potnih dokumentov. Včeraj zjutraj je orožmštvo na Rakeku zopet prijelo tri kitajske krošniarje ter jih odpravilo na ljubljansko policijo. Ker so bili vsi trije Kitajci brez vsakih potnih dokumentov, bodo izgnani nazai v Italijo, oziToma v Francijo, odkoder so prišli.
a_ Razstava planinskih in lovskih slik g. Valentina Hodnika. Danes ob 11. uri se bo otvorila v Jakopičevem paviljonu razstava planinskih in lovskih slik g. Valentina Hodnika iz Bohinja, ki je že pred leti razstavil svoja dela z uspehom. Ker se niso razposlala posebna vabila, se naprošajo vsi ljubitelji. umetnosti in narave, nai v čim večjem številu posetijo to zanimivo razstavo. Vstopnina 5 Din. Ob tej priliki je v stranski sobi razstavil tudi Miha Maleš okoli 100 originalnih lesorezov znamenitih slovenskih, hrvatskih in srbskih moi. Teh
del Malež zaradi pomanjkanja prostora m motel razstaviti na svoji zadnji kolektivni razstavi. Lesorezi bodo na prodaj po 50 dinarjev.
u— Prijateljem planin. Nihče naj ne zamudi planinskega plesa, ki bo 1. februarja t 1. v veliki dvorani hotela »Union«. Cisti dobiček te prireditve je namenjen razširjenju koče v Kamniški Bistrici tei obče priljubljeni postojanki. Vsi ste dobrodošli! Pridite brez razlike vsi, Id Vam ie na srcu procvit in napredek našega planinstva. 220 u_ <Dečva». Zaradi mnogosiranskega zanimanja objavljalo, da na Planinski ples pridejo že prve prave gorenjske »Dečve«.
u— III. redni letni občni zbor kolesarskega in motoclkllstlčnega društva »Sava« v Ljubljani bo na Svečnico 2. februarja ob pol 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih g. Kavčiča, Privoz št. 4. (Prole). — Cktbor.
211
pUStni „ SLAVCA"
19./II.	Union
u— Opozarjamo prijatelje neprisiljene zabave na Hermesovo maškerado, ki se bo vršila 1. februarja v gostilni Keršič v Šiški. Da pridejo tudi neplesald na svoj račun, za to skrbi gospa Keršlčeva z dobro Jedačo in pijačo.	236
u— Nedeljske popoldanske družabne ples ne vaje v velika' dvorani Kazine od 3. do 7. pop. nudijo vsem plesalcem ta plesalkam popolno perfekcijoniranje — Izvežbanje pod strokovnim vodstvom g. Jenka. Nanovo se prične s poučevanjem priljubljene novitete »praškMox«. Začetniki-lce za »ya!e« in drage plese vabljeni točno ob 3, uri. Di-Jaki-mi« znižano članarino.	225
IAKIJUČNI VENČEK
j se je podal ž npm v gostilno ter pričel po-' pivatl. Defravdiranj denar pa mu nI posebno hasnil, kajti že naslednjega dne Je detektiv odvede! Francka vsega mačkastega v zapor.
Iz Celja
pesne =r>Je družabiie^a odse a dru t-a državnih računskih uradnikov Sf miši v o < k 3ž. Januarja v Beli
dvorani Uniona. Vabimo vse čiane plesne šole k udetežitvi. ODBOR.
Marijonetno gledališče Českcžlovenske obce Ljubljana bo igralo v nedeljo 29. t. m. v mali dvorani Sokola I. na Taboru »Honza princem a princ Honzou« v popolnoma novi opremi. Začetek ob 4. popoldne.
224
u— Drobna policijska kronika. Od petka na soobto so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 vlom v stojnico, 1 prestopek zaradi hazardiranja, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek trpinčenja živali, 2 prestopka kajenja v gledališču, 1 prestopek železniških predpisov, 6 prestopkov avtomobilskih predpisov in 1 prestopek cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3, in sicer: 1 zaradi tatvine denarja, 1 zaradi tatvine premoga in 1 zaradi beračenja.
U— Drzen odpirač mesarskih stojnic. Zadnje čase straši po mestu par doslej še popolnoma neznanfii svedrovcev, ki se spe-cijaHziraJo na vlome v razne branjevske barake ia mesarske stojnice v Šolskem dnevoredu. Prijavljenih ie več tovrstnih tatvin in raznih vlomov. Včeraj ponoči le neki drzen tat zopet poskusi! srečo1 na dveh stojnicah na trgu. Dočim se le tatu poskus odpreti stojnico mesarja Ivana An-žiča ponesrečil in Je neznanec samo pokvari! ključavnico, mu Je vlom v sosedno stojnico Marije Hamove uspel. Tat je tam odnesel več različnega svežega in suhega mesa nekaj salam ter drugih mestnih izdelkov.
u— Sirov voznik. V mestu Je večkrat opažati sirove prizore, da brezobzirni vozniki naravnost z naslado pretepajo ubogo vpreženo žival. Predvčerajšnjim popoldne se je zopet neki sirov voznik znašal nad dvema konjema vpreženima v težak voz, r.a nekem stavblšču ob Opekarski cesti. Ker živali nista mogli speljati težkega tovora iz blata. Je voznik neusmiljeno udrihal po konjskih hrbtih, in to s tako silo, da sta upehani živali skoro pobesneli. Okrog voza se je zbralo več pas&ntov, ki so vozniku zagrozili, da premlatijo njega, ako ne preneha s pretepanjem konj. Grožnja le naposled učinkovala; prišel Je tudi stražnik, k; je voznika legitimiral, tako da se bo moral sirove ž sedaj zagovarjati pred sodiščem.
u— Zopet ukradeno mleko. Pri številnih tatvinah mleka, ki so se pričele pojavljati zadnji čas na škodo okoliških mlekar i c, bil Človek pričel misliti, da so postali ljubljanski tatovi abstinenti in da ne marajo več za cviček. V petek zjutraj Je zopet prišla ob 4 1 mleka. Marija S. Iz Št. Vida, ki ga Je tat ukradel na Gosposvetski cesti s posodo vred.
u— Star« tatica. V stanovanje Antonije PleSko v šmartnem poleg Ljubljane le prišla pred par dnevi neznana, okrog 50 letna ženska suhljate postave, ki Je ponujala na prodaj lovorove vejice. Kmalu po njenem odhodu pa je Pleškova opazila, da Ji Je iz stanovanja zmanjkalo 300 Din gotovtne, ki si jih Je bržkone »sposodila« neznanka.
u— Najmoderneje opremljeni damskf salon ta frlzlranie, onduliranje in drugo priporoča Engelbert Franchetti, Dunajska cesta 20	250
u— Hitro se le osmodlL Trgovski sluga Franki Z. Je predvčerajšnjim dopoldne ka-siral na račun svojega delodajalca Josipa P. v Krakovski ulici 4000 Din. ki pa iih ni pošteno odštel. Denar ga Je tako mikal, da
Velika inventurna prodaja ,
po čudovitih znižanih cenah se vrSi do konca januarja v veletrgovini R. 8TERMECKI. Celje.
e— Obrtnikom! Obrtna banka SHS le začela redno poslovati. Po mestih in »rezih so se ustanovni takozvanl cenzurni odbori, ki poslujejo v posameznih primerih kot nekaki posredovalci. Tak cenzurni odbor se je ustanovil tudi v Celju pod okriljem »Slovenskega obrtnega društva« in posluje za erez Celje-Vransko. Obrtniki, ki hočejo doseči kredit pri Obrtni banki naj se obračajo vedno le na cenzurni odbor, ne pa narav-nost v Beograd aH pa v Ljubljano. Cenzurni odbor oz. tajništvo Slovenskega obrtnega društva Ima na razpolago predpisane tiskovine ta bo v vsakem pogledu utrezal vsem obrtnikom, ne glede na to aH so člani društva ali ne. Povdarjamo le. da se smejo porabljati samo predpisane tiskovine, nikakor pa ne pisane s strojem ali drugače. Poslovanje Je sedaj, ko Je vse urejeno, zek) pospešeno. Natančna pojasnila daje tajništvo Slovenskega obrtneea društva v Celju, Na Okopih. 9-11.
e— GremIJ trgovcev v Celju, sekcija bmeljsklh trgovcev, sklicuje za prihodnfl torek 31. januarja sestanek vseh hmeljskih trgovcev, ld se bo vršil ob 10. dopoldne v restavraciji Celjskega doma v Celju. Razpravljalo se bo o načrtu pravilnika o srtgni-ranfu hmelja. Sestanku bo prisostvoval referent Zbornice za TOI Iz Ljubljane. Udeležba prizadetih obvezna. — Načelstvo.
e__Celjsko mestno gledališče. Abonma
prvih pet predstav Je potekel. Občinstvo se opozarja, da se pravočasno zglasi zaradi podaljšanja abonmaja za nadaljnjih pet pred stav pri g. blagajniku Hubertu v knjigami Goričar & Leskovšek. Nadaljnji repertoar obsega: »Vstajenje«. »Lumpacij Vagabtmd« in »Pasijon«. Upamo, da bo občinstvo znalo ceniti kulturni pomen celjskega mestnega gledališča ter da ga bo z boljšim obiskom vsaj za silo financiralo.
e— Komorni večer Sanclnovega trla v Celju. Trio K. Sancin, E. Marsičeva hi R. Matz priredi v četrtek, 1. marca, svoj koncert v Celju. Prosimo vsa kulturna društva, da to prireditev upoštevajo. V petek bo priredil trio koncert v Mariboru pod okriljem tamošnje Ljudske univerze.
IZ Maribora
a— Mariborski oblastni proračun le po sMbentm obvestilu iz Beograda potrjen v celoti z edino iziemo, da se od davka na koKzum električnega toka oproste tudi državna in samoupravna oblastva.
a— Amnestija v Mariboru. Na podlagi kraljevega ukaza o amnestij' ob priliki rojstva princa Tomislava je bilo včeraj odpuščenih iz tukajšnje moške kaznilnice 48 kaznencev, med njimi 5 mladoletnih. Razen tega je nad 200 kaznencem znižana kazen a— Pomladanska porota se prične dne 5. marca. Za predsednika tega zasedanja je določen predsednik mariborskega okrožnega sodišča g dr. Ziher, za njegovega namestnika pa podpredsednik okrožnega sodišča g. dr. Pichler in gg. vdss. Stergar. dr. Pajtler, Posega. Guzelj ter vss. Dev in dr. Vidovič. Razpisani sta tudi že dve razpravi. in sicer Golob-Harner zaradi hudodelstva poneverbe in Vogrlnc zaradi hudodelstva požiga.
a— Iz žandarmerlje. Ukinjena je orožni-§ka postaja v Dravogradu ki je njen delokrog porazdeljen med sosedne orožniške postaje. Gotovo ni v Interesu javne varnosti, dasiravno ob državni meji opuščajo stare orožniške postaje. Velika, že lani avgusta izvršena napaka je bila tudi ukinitev orožniške postaje v Lajteršpergu pri Mariboru ne samo zato, ker Ima ta kraj stare auSbiksarske navade, marveč tudi zato, ker je ta postaja ob najbolj prometni cesti, ki voda do meje.
a— Ljudska univerza v Mariboru Je imela ta teden tri predavanja z rekordnim obiskom V četrtek zvečer, v petek popoldne ta v petek zvečer Je namreč predavala ga. Marijana Scheibenhof te Gradca o modernih toaletah, o moderni pogrnitvi miz im servlranlu ter o lepem vedenju v modernem življenlu Zlasti prvi dve predavanji, dostopni samo ženskemu svetu, sta privabili toliko radovednih slušalcev, posebno Iz nemških krogov, da zapozneli niti v dvorano niso mogli.
a— Cercle francals. Odbor francoskega krožka prosi člane, društva, da blagovolijo vplačati članarino za leto 1928 tekom meseca februarja v društveni čitalnici na državni gimnaziji. Tam se sprejemajo tudi pnjave novih članov. Članarina znaša za celo leto 30 Din. Novi člani plačajo razen tega 10 Dfcn vpisnine. Od 1. februarja naprej bo Stalnica odprta od 18. do 20. ure.
a— Za sokolsko maškerado, ki se bo vršila v soboto 4. februarja v vseh prostorih Narodnega doma, se pripravljajo letos posebno okusne dekoracije. Posebnosti bosta kavarna v japonskem slogu in bar v čroo-belem. Dekorativna dela vrši priznani strokovnjak, ki ima mnogo prakse pri sodelovanju na ljubljanskih maškeradah. Vsa dekorativna dela bodo do srede dovršena, to pa zato, da bo zadnje tri dni mogoče vse prostore polteno zakuriti in segreti, da se odstrani oeil neprijetni mraz.
a— Društvo za podporo revnih učencev v Mariboru ima svoj občni zbor v po-; nedellek 30. t. m. ob 18. uri v I. nadstropju dekliške meščanske šole v Cankarjevi ui.
a— Plesni zavod Pečnlk. Vsak torek učne vaje.	231 a— Srečke drž. razredne loterije prodaja in razpošilja Bernard Naglič, Maribor, glavna pošrta. Kdo zaradi pomanjkanja ireb-ne liste te ni prejel, raj oprosti; kdor Je kaj zadel, je bil itak obveščen. 233 a— Nesreče in nezgode v Mariboru in okolici. 39letna žagarjeva žena Neža Re-polusk iz Lobnice pri Rušah se je v petek pri netenju ognja v domači peči nevarno opekla po rokah in obrazu. — Mizarski de-
lovodja pri tvrdki Ferdinand Potočnik v Mariboru Franc Golčman si je na strugar-skem stroju zmečkal sredinec leve roke. — Ivam Pašneir, delavec pri Kiffmannu v Mariboru se Je pri povratku na dom ponesrečil. V Marijini ulici mu je spodrsnilo in sd je pri tem zlomil levo roko tik pod ramo. — Rudolf Odrecht, posestnik iz Loke pri Sv. Janžu na Dravskem polju, Je tako neprevidno ravnal s svojo staro puško, da se mu Je sprožila in nru zdrobila kost na levi roki. — 281etni delavec Janez Korošec Je vozil v Brestmid gramoz. Ko Je hotel dvignili voz, mu je spodrsnilo in si je pri tem zlomil levo roko. Vseh pet ranjencev je sprejela v oskrbo mariborska bolnica.
Iz Kran ja
Plesne vafe Gledališkega odra v to* rek ob 20.30 uri.
VELIKI GASILSKI PLES
K R A M J
NARODNI DOM SVEČNICA
Iz Litije
i— Nov zdravnik v Liliji. Včeraj je na« stopil svoje mesto novoimenovani uradni zdravnik dr. Edvard Fajdiga. Z njim vred imamo sedaj tri zdravnike v Litiji
i— Novo kino podjetje. Uprava predii* niče bo v najkrajšem času otvorila kino v dvorani Deklišlkega doma na Stavbah
i— Okrajno učiteljsko društvo UJU pre« klicuje zborovanje 6. februarja Zborov a« nje bo sklicano pismeno. — Predsedstvo.
i— Grozdek brez patenta. Kmetič K. iz Polšnika je pod roko prodajal okrepčeval« ne pijače. Proti neupravičenemu izvrševa« nju obrti so se pritožili okoliški gostilni« čar ji Zadevo pa je spravil pred oblast Polde G., ki se le pri »grozdku brez paten* ta« preveč okrepčal, da je začel krava lizi» rati po Polšniku Korajžni fant je prišel v roke orožnikom, ki so ovadili K., tako da bosta imela sedaj sitnosti neupravičeni go* stihiičar in Polde tudi.
Iz Zagorja
z— O j ta nesrečni predpustl Ženitovan« sko vrvenje v letošnjem predpustu je iz* redno veliko, tako da je mnogo upanja, da se bo rekord — 61 poročenih parov v preteklem letu letos gotovo še zvišal. S kakšnimi zaprekami se morajo nekateri že» nini boriti, preden postane jo poroč možje, pa je razvidno iz naslednjega dogodka: Gospodu A_ je poslal pismo »prijatelj« in ga posvaril, da bi dal svojo hčerko ženinu, ki je podvržen vsem slabim lastnostim. •Prijatelj« mu je pisal, da bo ženinu pri« nesla k poroki cena« otroka, druga pa ga bo pričakovala v cerkvi pred oltarjem s samokresom. Končno je še dostavil, da že* ninu itak ni do hčerke, temveč da bi jo poročil le zaradi dote, kakor je ženin sam izjavil. Za to prijazno opozorilo se je pri« čelo veliko zanimanje in se je končno do« gnalo, da je omenjeno pismo napisala ccpri« jateljica«, ki bo sedaj pred sodiščem ime« la priliko dokazati natolcevanja, ki izvira« jo najbrže iz zavisti.
z— Dve novi trgcMni na Šepovni, Na Šepovni v hiši g. Srmončiča je otvoril tr« govino g. Heng, v hiši g. Košenine pa po« druznico trgovec g. Erneiec.
z— Lovskega psa postil ni čarke Brv ar j et ve je neki zlobnež udaril tako močno s kolcem po glavi, da je kmalu nato pogi« nil. Nedavno je poginil pes mesarja Bar« lič«, in sicer zaradi zastrupi jen ia. Govori se. da je oba psa usmrtil eden in isti zlob« než.
Glavna skupščina Sokola I. na Tabora
V četrtek 26. t. m. se je vršila v SokoL« skem domu na Taboru glavna skupščina Sokola I., ki jo je vodil društveni starosta br. dr. Pestotnik. Udeležba po članstvu je bila precejšnja, potek zbora pa zelo stva« ren in uspešen. — Sokolsko župo Ljublja« no je zastopal njen podstarosta br. Kra« pež, Sokola I. pa starosta br. dr. Subic. Oba zastopnika je zbor pozdravil z izrazi bratske ljubezni.
Zbor je otvoril br. dr. Pestotnik, ki se je uvodoma spominjal naklonjenosti na* p rednega časopisja in mu je izrekel v ime« nu društva bratsko zahvalo za razumeva« nje druitvenih teženj. Orisal je potem v širokih obrisih delovanje društva v pre« teklem letu, omenil zelo lepo uspeli V. po» krajinski zlet razvitje društvenega prapo« ra ter j« izrazil zahvalo starešinstvu JSS za pomoč za časa zleta. Dotaknil se je za« dovoljivega delovanja vseh društvenih od« sekov, osobito pa je omenil velike uspehe prednjaČkega zbora in prosvetnega odbora, ta »o storili v obstoječih razmerah vse, kar je bilo mogoče. Skupščina je počastila spomin umrlih bratov in sester, ki so se ločili v preteklem letu iz kroga članstva.
Nato je izpregovoril predsednik društva za zgradbo Tabora, neumorno delavni brat Josip Turk mnogo jedrnatih in odkrito« srčnih besed na vse navzoče članstvo. Oso« bito je opozarjal na složno delo v prospeh našega lepega doma na Taboru, dalje pa je opozarjal tudi na mnoge druge zadeve v društvu in apeliral na navzoče, da naj tudi v tem oziru vlada ona sokolska pri« srčnost in točnost kot sicer. Z velikim odobravanjem je bil sprejet posebno oni dd njegovega govora, ko je z vso žgočo satiro bičal nedoslednost raznih naprednih organizacij, ki ne vedo pravilno izvajati gesla «Svoj k svojemu«. Veliko odobrava« nje, ki je sledilo govoru br. Turka je do« kaz, da je ubral prave strune
Zastopnik Sokola II. br. dr. Sublc je po« zdravil zborovalce v imenu svojega dru« štva ter je osobito naglasil lepo složno delovanje obeh društev v preteklosti in sedanjosti.
Po prečitanju »avezne poslanice po bra« tu Flegarfu je podal društveni tajnik brat Trat ar svoje vzorno sestavljeno tajniško poročilo, ki obsega v markantnih potezah vse dogodke, ki so se vrnili v društvenem delovanju preteklega leti Odbor je imel 21 rednih in 3 izredne ceje. kjer se je ob« ravnavalo poleg tekočih zadev osobito go« snodarska vprašan ia Proslava 501etnice br. Bajželja ie izpadla v vseh ornih zelo le« po. — Društvo ie nrevzelo upravo doma v svoie roke. — Poročilo nmenia pokrajin« ski zlet, vse ostale prireditve, kjer je od«
bor in članstvo storilo svojo polno dolž« nost. — Dalje povdarja potrebo po reor« ganizaciji upravnega dela in koncentraciji vseh gospodarskih poslov v enotnem go« spodarskem odseku. — Praznovanje dru« štvene 201etnice se je opustilo, namerava« na pa je svečana proslava 251etnice leta 1932. — Prireditveni odsek io rediteljaki zbor sta tudi leta 1927. storila vse za do« stojni in uspešni potek vseh prireditev. — Število članstva je napram letu 1926. ne« koliko padlo iz raznih vzrokov. Sedaj šte* je Sokol I. 964 člane, in sicer 696 mož in 268 žen. (Poročilo je bilo sprejeto z veli« kkn odobravanjem.)
Vodnik prednjačkega zbora, brat J. Gor« janc je podal v svojem izvestju popolno elrko dela v telovadnici. Vežbalo je leta 1927.:
Moško članstvo v 139 večerih, skupni obisk 6200, povpreč« no 43.1.
Žensko Članstvo v 95 večerih, skupni obisk 2512, povp. 27.4.
Moški naraščaj v 119 večerih, skupni obisk 4560, povp. 35.7
Ženski naraščaj v 93 večerih, skupni obusk 3106, povp. 33.4.
Moška deea v 100 večerih, skupni obisk 6505, povp. 65.1
Ženska deea v 95 večerih, skupni obisk 4300, povp. 45.3
PrednjaČki zbor šteje ob koncu leta 1927. 22 članov in 6 članic ter je imel skupno 12 rednih in 3 izredne seje. Mnogo članov 6e je udeležilo raznih prednjačkih tečajev, tekem, javnih telovadb. Povsod so dosegli bratje in sestre prav lepe uspehe, osobito pa je bil velike važnosti obisk vzorne vt« ste na župnem zletu belovarske župe v Bjelovaru Poročilo našteva končno vse pri reditve telovadnega značaja ter končuje z apelom na vse članstvo k vztrajnosti in požrtvovalnosti, kot jo je pokazalo do* «edaj.
Brat Ivan Bajželj je podal poročilo kot predsednik prosvetnega odbora. Nagovo* rov m predavanj se je vršilo toliko, koli* kor so dopuščale razmere. Prosvetni od« bor je sodeloval pri vseh društvenih pri« reditvah prav uspešno Društvena knjižnica je imela celoletno 3252 čitateijev in je iz« posodila 6696 knjig Delovanje ovirajo ne« zadostni prostori in pa pomanjkanje vsa« ke podpore, kot so je deležne razne dru« ge slične ustanove. — Godbeni odsek je nastopil javno z pihalno godbo 24 krat, orkester pa 13 krat ter je sodeloval tudi pri vseh internih društvenih prireditvah Pihalna godba si je nabavila v preteklem letu nove instrumente — Marijonetno gle* dališče je priredilo v svoji prvi seziji skup« no 5 iger v 8 predstavah. Ta najmlajša društvena ustanova se je kaj hitro udoma* čila med sokolsko deco in jo bo treba vse« kakor podpirati v njenem razvoju, da se doseže čim večji uspeh. Zanimanje za pred stave je bilo vedno zelo veliko.
Nato je podal računovodja Bratkovtč zelo zanimivo poročilo o društvenem go« spodarstvu v preteklem ietu. Da je bilo isto v redu in v vseh ozirih izvršeno v zna« ku največje štednje nam pokazujejo šte* vilke in potrjujejo poročila društvenih re« vizorjev, ki so soglasno predlagali blagaj* niku in celemu odboru absolutorij, ki je bil tudi soglasno sprejet.
Po poročilih sta bila sprejeta dva važna predloga odbora: proračun za leto 1928. in pa naort reorganizacije celokupne društve« ne uprave. Izvršila se je nekaka decentra* Iizacija poedinih poslov na šestero odse« kov: prednjački »bor, prosvetni odbor, tajništvo, gospodarski odsek, člansko evi« denco in redi tel jstvo. Osobite važnosti je novoustanovljeni gospodarski odsek, kjer bo koncentirrano vse društveno gospodar* stvo. — V zvezi s predlogi je bil nato iz« črpen in zelo skrbno sestavljen referat br. Lovšina o raznih internih zadevah, ki ga je celokupni zbor poslušal z največjim za« nLmanjem ter ga končno z velikim odobra« vaniem vzel na znanje.
Zupni zastopnik br. Krapež je potem po« zdravil v imenu župnega starešinstva vse zborovalce, zahvalil se je vsem aktivnim delavcem za trud v preteklem letu ter je v lepem govoru pozval vse navzoče tudi za nadalje k složnemu delu Obljubil je dru* štvu vso pomoč m podporo župe.
Pri nato izvršenih volitvah je bila so* glasno z vzklikom izvoljena sledeča lista: starosta dr. Pestotnik. podstaroste Turk, Bajželj in Lovšin, načelnik Pretnar, načel* niča Jugova; predsedniki od<*ekov: revizor« skega Turk Vilko, gospodarskega Lovšin, prosvetnega Baiželj, knjižnice Smrekar, gocfhe Si mik, mladinskega Kozman, novi« narskega Prosenc, prireditvenega Ropič, pevskega Aplenc. zabavnega Habe in raz« sodišča Zelenko Odborniki so še sledeči: Tratar, Završnik, Turk R., Vrečar. Cotar, Flegar, T^rbas, Vargazon, Lozej. Bratkovid, Zupan, dr Kune, ing Bevc. Svetlič. Eiber« ger, Kambičeva: namestniki: Jereb, Trček, Jug, Rak. Peršič in Miklavc V revizor* skem odseku so: poleg nredsednika $e sle« de?! bratje: Kozman, Maicen, Benedik in Podgornik,	_r.
Prssi ssittffllifi
Posestnika sin Lojze iz Žalne le bii pred letj ob sol en na 3 mesece ječe. a pozneje amnestirar pod pogojem, da se bo poboljšal. Lojze pa ga le zopet polomil In tako bo sedaj mora! prestati tudi svojo staro kazen, polee teza oa mu ie kazenski senat za njegove nove pregrehe doložil še 2 meseca In pol Ječe. nost in trdo ležišče.
Ze maja I. 1925 Je prišel Lojze h kmet« Jamezu na Grosupliem in ga nalagal, da mu Je zmanlkalo 100 Din nrl vagonu one-ke. ki Jo le kuoil Janez mu Je res ta denar izroči!. Lojze mu ea pa rrl nikoli v mM.
Pomlad! 1 1926. Je obiskal obtoženec svojo znnnko Mico v Šmariu In li delal, da Je rbotela doma žfivina. da mora dobiti zdravila, za katera potrebuie 200 Din. a da pri Irši s'uČ3j-no ni nlkakeea denarja. Ker ga le Mica	poznala, mu je rada po-
sodila teh 2f>0 Din
Sličmo le preslepil rekeea dnigeza svo-Jesra znanca, da mu le oosodil 100 Din. katere Je hotel Imeti češ. da bo plačal le-farino za vagon cementa.
Obtožnica le opisovala Jo!zeta kot zelo nremeteneca fan+a. češ. da le prišel k Janezu na C!rnsivD'ie kar t. frčem v rHkl Iti brez suknFča da mu le ta tem boM eotovo i verlel Posesfrvka Toneta v Dednem dolu I ie nalagal, da le sin lesnr-sra treovca Adamiča \t Praproč ViifMile vole. na mu Jp ■"nariVa'o samo 30 Hin: seveda mu 1:h je To.ne rad posodil V^etra dnina! ?e opehari T oi7r rv^ip zn^rife za 1?*0 D'ti.
P-^d c^n^torn ie f-^f <-v«*n zatrlevl. d? bo vse povrnil, pa mu nihče ni hotel ver-
jeti, saj so ti dolgovi že dovolj stari in bd jih bil že zdavnaj lahko poravnal Zdaj bo Lojze moral v ječi delati pokoro za svoje grehe.
¥
•Delavca Mezlan in Teptan sta dobila te dni pri sodišču 24urm oddih ki ga bosta morala preživeti v zaporu Fanta sta januarja letos popivala po Ljubljani Ko sta prišla v gostilno »Pri krokarju«, sta si naročila liter vina in malico. Dobro sta vedela, da ne bosta mogla cehe plačati, vendar sta brezskrbno povžila in popila naročeno, potem pa čakala, kdaj bo Micika odšla v sosedno sobo.
Natakarici sta se oba ptiča zdela sumljiva. Ko Je morala v sosedno sobo, je pustila vrata odprta in opazila kako sta oba ptička urno izginila Micika je zavpila za njima, naj plačata, pa sta se napravla kar gluha in sita hitela dalje Micika je šla za njima In poklicala stražnika, ki je oba ce-hovca aretiral In Ju odvedel s seboj.
Mezlan in Teptati sta se zagovarjala pred sodnikom, da sta bila popolnoma prepričana da imata še dovoli denarja, pa jima Je zmanjkalo. Pri nas pa ne bo treba nič cehatl, vendar bosta ostala vsak po 24 ur na vannem, lima je dejal sodnik, ko Ju Je odslovH.
M\ onstran mm
Letos bodo vsi slovenski priimki poitalijančeni
Trst, 26 januarja.
Rimskemu osrednjemu fašističnemu vodstvu je začelo že presedati prepočasno napredovanje poitalijančevanja priimkov. Zato pa je zapihal sedaj drug veter.
Ukazana izprememba priimkov.
Te dni je izdalo tržaško poštno ravnateljstvo 'okrožnico na vse podrejene urade, v katerih se službeno naravnost ukazuje vsem poštnim, brzojavnim in telefonskim nameščencem, da morajo zaprositi za izpremembo priimka, ako se jim priimek ne glasi italijanski, in zaprositi morajo — prostovoljno! Enako okrožnico je izdala tudi finančna in-tendanca, da morajo prizadeti nameščenci zaprositi <prostovoljno> za izpremembo. Enake okrožnice izdajo v kratkem tudi pred-stojništva vseh ostalih strok državne uprave in sledila jim bo potem tudi tržaška mestna občina z vsemi svojimi uradi ;n podjetji.
Okrožnice se nanašajo tudi na podeželske državne urad s. Kakor v Trstu, tako bodo morali tudi državni nameščenci na deželi v določenem roku eprostovoljnos zaprositi za izpremembo svojih neitalijanskih priimkov.
Okrožnica na podeštate.
Na tržaški prefekturi je tudi že pripravljena okrožnica na vse podeštate, s katero se jim nalaga, da porabijo ves svoj vpliv za to, da začne tudi podeželsko prebivalstvo zaprošati za izpremembo priimkov. Obenem pa dobe fašiji v provinciji nalogo, da z vsemi <najprepričevalnejšimi» sredstvi, ki so jim na razpolago, podpirajo tozadevno delovanje podeštatov, in se celo že namigava, da bo tudi v tem pogledu, kakor je v pogledu <prostovoljne» odstranitve dvojezičnih napisov in ravno tako <prostovoljnega> raz-ida slovenskih narodnih društev, vsemu ostalemu Primorju prednjačilo sežansko okrožje.
Brez npora.
Naš človek, posebno pa še na deželi, smatra danes že vse, kar mu prihaja s strani fašizma, za ukaz, ki se mora izvršiti, ker mu drugače preti nevarnost gmotne izgube 'n vsakovrstnega nasilja, ki bi mu oteževalo ali celo onemogočalo mirno življenje na njegovih tleh, v njegovem domu, in tako izpol-nuje vse in še celo <prostovoljno>, kar zahtevajo, ne, kar «žele» od njega, ali prav za prav, o čemer ga «prepričajo», da je edino prav ter njemu in veliki domovini Italiji v neoporečno korist
Kdor bi se upri, ga čaka fašistični pekel!
p— K razpustu upravnih organov gori» Ske Zadružne zveze piše »Goriška Straža«: «Mi se iz razumljivih razlogov ne bomo spuščali v debato o vsebini prefektovega ukaza. Opozorili bi radi naše ljudi samo na dve točki v ukazu. Ukaz, izročen dr. Brajši 19. jan., nosi datum 14. jan. 1928! Prefekt Cassini je razpustil ne le načelstvo in nadzorstvo, temveč tudi občni zbor Za* družne zveze. Poslednja točka zasluži vso pozornost in je umestno, da se dobro pre« misli.« Bivše načelstvo Zadružne zveze v Gorici se zahvaljuje vsem članicam za za« upanje, podporo, požrtvovalnost in živo zadružno disciplino. Načelstvo je vodilo Zvezo v najtežjih povojnih letih po svoji vesti in jo je izročilo vladnemu komisarju kot najmočnejši gospodarski organizaciji v Primorju. Za večletno vodstvo Zadružne zveze v Gorici prevzema načelstvo pred zadružniki polno odgovornost.
p— Kinematografi. Iz Rima je prišel ukaz, da morajo imeti občine svoje lastne kinematografske dvorane. Vodstvo organi* zarije «Balilla» poskrbi potreben materi« jal za opremo in obratovanje. Do 25. marca ob priliki devete obletnice ustanovitve fa* šijev morajo biti otvorjeni kinematografi organizacije «BaliIla». Novi, ogromni stro« fiki!
p— V Gorici je umrl tržni komisar go« spod Alojzij Resen (iz slovenskega priim* ka Ržen), znan celi goriški okolici. Pred vojno so se vrstile v goriških slovenskih listih neprestane pritožbe zaradi njegove« ga ne baš prijaznega postopanja z našimi okoličani.
p— Občinski sveti po mestih nad 20.000 prebivalstva se ustanavljajo z vso hitrost« io. V kratkem dobita svoj občinski svet tudn Trst in Gorica.
p— Od opatifskih hotelirjev zahtevajo fašisti znatno prispevanje za povzdigo tuj« skega prometa ob kvarnerski riviieri. Te dni je bila seja, na kateri so hotelirji Kunz Pignatelli. Sterk. Wruss in Alba. ki zasto* pajo naivečia podietia napovedali, da so pripravljeni za prispevanje od vsake po» stelie po 20 lir in od vsake kopališVe ka« bine po 7 lir Reška »Ved^tta« zah*eva. da morajo nosnemati navedene hot«1:-ie vsi na povzd;gi riviiere interes;rani ka gospod"rska kriza, v kateri se nnhiia naša polaiiina. kliče vse na nd-ler^o v le« pi borbi« . Nova drat»:nia v hotol h'
p— Moč temena Znani tržoSki tekač Just Umek ie odpotoval v AmeHVo da se udeleži svetovne feknSke tekme 5500 Vlo« metrov hoie do1o?a en-* točik* tet-me Tr« žačan ITmek upa da i'h bo dovršil z l^h« koto z navadnim voiašV;m korakom Just Um^k ie slovenski	če ho usnel.
bodo ooročali italiian^ki listi o sijajni ita« lijanski športni zmagi.
Dežela Sokol in narod pešcev
Jugoslavija in njeni prebivalci skozi ameriška očala. Iz argentinskega lista »Critica«, ki izhaja v Buenos Airesu, posnemamo sledečo zanimivo vest o peterih naših rojakih, ki potujejo po širnem svetu in so si postavili za cilj v teku enega le« ta prehoditi peš vso pot iz Buenos Airesa v Ne\vork. Gingljiva je dobro« srčnost južnih Američanov, nič manj ginljiva pa ni njih čudna predstava o naši domovini in o našem narodu. Čla-nek se glasi v celoti:
»Ta teden je obiskalo našo redakci« je pet Jugoslovenov, ki se bodo čez dva dni napotili na daljno pešpot v Newyork. Vrli pešci ne pričakujejo morda kake nagrade, temveč hodijo i7. golega veselja in iz želje po dogo* divščinah, kar daje podjetju čar poe* zije. K nam jih je pripeljal neki tukaj* šnji jugoslovenski novinar, dopisnik dnevnikov »Riječi« v Beogradu, »Poli* tike« v Zagrebu in »Jutra« v Ljublja* ni. (Članek ima ta imena močno po* kvarjena, tako da se pisec sam čudi in v oklepaju pristavlja: Čudna imena... Čuden pa je tudi dopisnik «Jutra«, o katerem mi nič ne vemo. Ur.) Njih spremljevalec * novinar je vitek mlade* nič z naočniki, po vsem videzu naobra* žen človek in napravlja vtis, kakor da je pravkar stopil iz kake knjige Knuta
Hamsuna.^n. pr. iz povesti »Urednik Linge«.
Tudi ostalih pet ima izrazito sever« njaški tip s sinjimi očmi. Vsi so zelo žu vahni in žilavi, polni zanosa. Ljudje, ki so zapustili svojo daljno domovino, da se »prebijejo skozi življenje«! v na*, ših tovarnah in na naših poljih kot de* lavci, so se odločili izpostaviti se tisoč nevarnostim ter pešačiti v Newyork.
Njih domovina nam je doslej nežna* na in mora biti po vsem dežela odlič* nih pešcev. Ljudje iz te dežele so raz« treseni po vsem svetu. Ta dežela se imenuje Sokol, gotovo zvočno ime, in temu primerno mora biti tudi zelo mikavna «Sokol» pa se imenuje tudi telovadno društvo, ki ima svoje po* družnice v vseh glavnih delih sveta. Matica tega društva je v Jugoslaviji, ki je očividno dežela pešcev in iskalcev dogodivščin, ima pa tudi podružnico pri nas v Buenos*Airesu.
Ti zastopniki čudovite dežele Sokol bodo pešačili preko treh kontinentov, ako jim bo sreča mila, kar jim mi iz srca želimo. Taka podjetja sicer niso dobičkanosna, so pa zato nesporno le* pa. Pet ljudi, ki se lotijo potovanja po neznanih, težkih in nevarnih potih, go* tovo zasluži, da jih spremlja Bog in dobrota ljudi. Baš radi slednjega so nas tudi obiskali. Porabili so že svoj prvotni denar in se nahajajo v stiski. Prosimo dobra srca, da se jih spomni« jo z denarnimi prispevki potom naše redakcije še ta teden, kajti prijatelji
Diktator se zabava
Mussofori s hčerjo Ed<k> na iz prehodu v parku vile Borghese.
Smučanje v Švici
Belgijska princesa Marie*Jo®6 v Engadinu.
f r. Z.:
Vdova Barbara in maček
Peter
i.
Zunaj se je prijazno smejala pomlad, v kuhinji pri štedilniku pa je stala vdova Barbara, v kožici je mešala telečja jetrca in jih solila z bridkimi solzami. Ob nogah se ji je smukal maček Peter in visoko dvigal svoj rep v prijetnem pričakovanju, kajti je slutil, da so jetrca namenjena njemu za obed.
Ni pa slutil, da so mu namenjena za obed poslednji.
Toda žal — bilo je tako!
Strogi in neizprosni so nravstveni zakoni človeške družbe. Te nravstvene zakone pa je bil maček Peter kruto kršil s svojimi pohujšljivimi razmerji, kj je bil zapleten vanja z mačkami drugega spola.	. .
Oziroma niso bila razmerja tisto. Razmerja bi mu bila družabna morala nemara še prizanesla — razmerja z drugim spolom obsebi še niso nepogojno pohujšljiva in nemoralna.
Toda je imel zaljubljeni naš Peter nesrečno lastnost, da je silo svo:ih notranjih občutkov, nanašajočih se ma
nežni spol, razodeval v pesmih; teh pesmi pa ni pisal in dajal v tisk, kakor je to običajno v kulturnih krogih in ni potem nikdo zavezan jih brati, nego je svoje pesnitve pel in jih je pel po strehah na vse grlo in sredi tihih noči.
To je bilo tisto, kar je žalilo javno nravnost.
Pa se je vsa soseščina zgrnila nad hišnega gospodarja: Maček mora proč! — pa je hišni gospodar resnično ukazal vdovi Barbi, da ne trpi te reči in da mora pohujšanje iz hiše.
Tako se je zgodilo, da je težko prizadeta vdbva Barbara obsojenemu pohujšanju tisti dan pripravljala poslednji obed nad vse ljubljena jetrca.
Pripravila iih je nedosti drugače, kakor s srčno krvjo. Mačku Petru so di* šala, kakor še nikoli. Hvaležen se je obliznil in dasi je bil obed obilen, za-mijavkal: »Še!« Vdovo Barbaro so od ginienosti zalile solze. —
Tedaj je potrkalo in je v kuhinjo vstopil lovec Martin s puško in torbo.
Z dlanjo si je pogladil brke, da ne bodo v zapreko morebitnemu požirku.
Vdova Barbara ga je razumela. Na-točila je in vzdihnila: »Oh, Martine!«
Martin pa je junaško vase zvrnil posodico, se odkašljal in izjavil: »Brez skrbi, gospa! — Lepo in častito bo
Ameriški admiral Hughes,
ki predlaga, da Zedinjeoe države pospeSe gradnjo vpjnega brodovja. Hughes je šef operacijskega oddelka v mornariškem mi« nistrstvu i0 je njegov predlog izredne važ» nosti. Ker jse je istočasno oglasil tudi admi* ral Plunke**, ki je te dni prerokoval sko« rajšnjo voj/no med Ameriko in Anglijo, se v Uniji pojavlja živahen odpor proti pr» vehki gostobesednosti aktivnih admiralov. Tem glasoivom daje duška znani senator Borah. ki opozarja, da je tekmovanje t oboroževanju med Anglijo in Nemčijo po« vzročilo svetovno vojno h) da bi »lično tekmovanje med Ameriko In Anglijo uteg« mlo privesti do nove svetovne vojne.
Ogenj in mrzlica kot zdravilni sredstvi
Berlinski kirurg dr. Avgust Bler Je imel v berlinski medicinski družbi predavanje v svoji metodi zdravljenja nalezljivih bolezni. Ta metoda ni prav za prav nič novega, temveč uvaja v prakso zopet žareče železo, kakor so ga rabili zdravniki še pred petdesetimi leti. Dr. Bier pravi, da ni boljšega sredstva proti imunizaciji telesa, po« sebno že infeciranega telesa, nego je ta pozabljeni inštrument, ki mu je dal njegov asistent dr. Hadenfeld priročno in popolnejšo obliko.. Vnetje izžgane« ga dela ustavlja staro infekcijo in bra« ni telo pred novo. Na pomoč mu pri« de tudi na ta način povzročena mrzli« ca. V prvi vrsti zavoljo te mrzlice se poslužuje on svoje metode. Umetno mrzlico, kjer naravne ni. povzroča z opeklino nad levim rebrnim lokom, ki je široka kakor dlan. Pri tem vbrizga« va v telo tudi neke medikamente. Ta* ko je zdravil na berlinski vseučiliški kliniki 462 slučajev težkih infekcij in zastrupljenja krvi, med temi so bili
Kako Francozi skrbe za svoje kolonije
Cepljenje proti koleri v bolnici v Xieng»Khouangu (Laos) v Indo*Kini — Leta 1927. je bilo v Indo*Kini 7 milijonov oseb cepljenih proti koleri!
-fisž -
Ne navdušuj se preveč za ženske
Kako si ohraniš ženo
Neki angleški odvetnik, ki je oči* vidno vodil nebroj razprav v ločitvenih zadevah in jih tudi več dobil nego iz* gubil, podaja javno nasvete, kako naj mož postopa, da si ohrani ženo. Evo pravil, ki jih je postavil za vsakogar in vse, ki vlečejo zakonski jarem:
Ne obožavaj svoje ženel Ne kaži ji preveč odkrito, da so druga ženska bitja spričo nje nevredna tvoje ljubez* ni! Ravnaj tako, da bo vedno nesi* gurna in da bo vedno pripravljena na iznenadenja. Če delaš drugače, te bo smatrala za dolgočasnega tovariša in te bo v kritični dobi zanemarjala ali se ti bo celo izneverila.
Kakor znano, namera* vajo Angleži že letošnjo jesen organizirati letal« ski promet iz Evrope v Ameriko in zato pospešujejo gradnjo zrakoplo« va «R 100». Vzporedno s tem pripravljajo v Ameriki primerna pri« stajališče. Pri tem beda* jo praktični Angloaaad v prvi vrsti povdarih t ar« nost zračnega potovanja in dokazati, da je pro» blem vkrcanja in izkr* canja že rešen. V ta na* men so v državnem an* gleškem zrakoplovnem institutu izdelali model stolpa za pristajanje, na katerem so dobro raz* vidne dimenzij« zrako« plova, hkrati pa slika trudi kaže, kako lahko se z vzpenjačo povzpneš na stolp, od koder do* speš čez mostič v Zep* pelin.
Stolpi za pristajanje Zeppelinov
guznil. Da bi nam ljubi Bog ne dal hujše zadinje ure!t
Pabasa! je mačka v torbo in sta šla.
2.
Vdova Barbara je točila grenke solze ves tisti dan in pozno v noč.
Kako neusmiljeno jo je preganjala nesreča! Lani ji je umrl Matevž, danes pa ji je neusmiljena usoda ugrabila še Petra in je bila sedaj čisto sama „in zapuščena na tem žalostnem svetu.
Matevž je bil njen rajnki dedec — naj bi Bog dal slednjič mir in pokoj njegovi sitni duši! Že več nego leto dni je bil mrtev. Pa če bi bil mrtev, kakor so drugi — potem bi se še dobila pot in pomoč, da ne bi bila tako neizrečensko sama. Toda je bil njen Matevž sicer umrl v redu in kakor se spodobi — z zdravnikom in gospodbm, tudi pokopali so ga pošteno in z vso častjo, kakršne ni bil živ nikdar deležen, in na grobu mu stoji težak kamen z zabuklo njegovo fotografijo. Sitnari pa dedec vendarle še in ne pušča miru ubogi vdovi.
Tako-le ponoči — pa se nenadoma in brez vzroka ustavi ura; ali pa zacvilijo vrata in se čufe po sobi korak «čof, čof«; ali zaropota kaka slika s stene ali pa »tk. tk, tk« čisto razločno nekaj potrka na okno!
To ni nikdo drugi nego rajnki Matevž, ki z onega sveta prihaja stresat svoje sitnosti in straši.
Pa se ji grdoba najrajši oglaša ta« krat, kadar reva premišljuje svoj klavrni vdovski stan. Saj ni še tako stara in tudi ne brez groša. Štacunar jo vsa-kikrat zelo prijazno pozdravlja in si vljudno mane rdeče roke. In tudi hišni gospodar je vdovec in jo je že vpra* šal, v kateri hranilnici ima d«enar.
Toda se vdova Barbara boji že same misli na drugi zakon, dokler jo bo ljubosumni rajnik preganjal še z onega sveta. Nak, preveč bi jo bilo sram, da bi z drugim živela zakonsko življenje, prvi bi jima ponoči brez vprašanja in ob zaklenjenih durih hodil v vas in brez ozirov vohal okoli postelje.
Ta misel jo je kar stresla. Pobožno je vzdihnila in se prekrižala. Zunaj je počasi bilo polnoči in si je uboga vdova Barbara z rokami dvignila odejo, da si io potegne preko glave.
Tisti hip pa: »Mijev — jev jev jev — 'eeee — jev jev jev!« — tako, kakor je znal samo njen Peter, ki je ločila vajeni njegov glas od glasu vseh drugih mačkov.
Oblil jo .ie mrzel pot. Zavila si je glavo v odejo in si jo zakopa'a v bla-zinp. Ne, ni dovolj, da ji rajniki dedec
za
dražesti! Daj ženi razumeti, da bi bi« la tudi vsaka druga dostojna ženska vredna tvoje ljubezni. Ne dopoveduj pa ji tega neprevidno, marveč tako, da se te bo bala izgubiti. Na ta način jo boš najlažje obvladal in ohraniL
Od časa do časa si lahko brutalen in zapretiš ženi, da se boš maščeval nad njo, če ti postane neverna. Tudi ta procedura je izredno delikatna, toda njeno dinamiko moraš prilagoditi okoliščinam in stvari uravnati tako, da vlivajo ženi strah.
Za svoje odsotnosti poveri ženo ka« ki zanesljivi ženski iz dobro znane in zaupanja vredne okolice. Najboljše je, če zaupaš nadzorstvo nad njo njeni materi. Ona se bo najbolj brigala za« njo in skrbela, da ostane vse pri sta* rem.
Odvetnik pripoveduje tudi prigode iz zakonskega življenja. Ugotavlja, da se mnoge ženske potem, ko jim po* beg ne uspe, vračajo k svojemu možu. Takrat padajo na kolena in prosijo odpuščanja. Tudi v takih primerih ne sme mož biti slep, ampak mora raču* nati z dejstvi in odločati tako, da ne poniža svojega dostojanstva, pa tudi tako. da ne ubije kesanja, če je nepo* tvor j eno in resnično.
Čevljar in državni predsednik
Eno izmed najdaljših svojih pisem je poslal sedanji predsednik ameriških Združenih držav Coolidge nekemu staremu čevljarju, Jimu Lussayu, ki slove tako-le:
»Moj dragi Lussay! Čeprav Vas vidim zelo poredkoma in Vam še bolj po-redkoma pišem, se mi mudi sporočiti
ponoči ne da miru, sedaj bo še mrtvi maček nazaj hodil z onega sveta!
Srce ji je bilo kakoi v kovačnici — tako je v grozi pričakovala jutro.
3.
Lovec Martin namreč ni bil imel puške nabasane. Pa ko je bil prišel na lice mesta v Mestni log, je torbo vrgel na tla, lepo sedel na štor in počasi in preudarno basa! puško. Tačas pa se mu je maček Peter izmotal iz torbe in jo brez slovesa no ovinkih in ne brez dogodivščin ubral nazaj na domače strehe, kamor ga je gnalo srce.
Toda si je nit življenja podaljšal le za kratke ure. Preveč se je bil zameri! lovcu Mantinu: ako bi se stvar raznesla, da je ukanil lovca Martina, za vse žive dni bi bil lovcu Martinu uničen ugled v domači ulici in še par hiš naprej.
Zato si lovec Martin ni privoščil počitka, dokler mu ni maček Peter v jutranjih trudnih urah prišel v grčave roke in potem n; bil več deležen častne krogle iz lovske puške nego je iz« dihnil brez nje in bil skrivaj pokopan v jarku za cesto. —
Proti poldne se je lovec Martin oglasil pri vdovi Barbari in si pogladil brke: »Gospa, Peter je odpravljen: pok! pa
ta
nameravajo odriniti v najkrajšem ča* su. Imena drznih peščev so: Mirko Ve* hovec, Maguel Strnad, Francis Vider* gar, Carlos Pavlin in Matias Vene.
«Gritfca» priobčuje obenem sliko naših junakov, ki na tako originalen način širijo poznavanje o naši državi in našem narodu v tujem svetu.
bolniki, za katere so bili izgubili že vsako upanje, da jih ozdravijo. Po* sebno dobro se je obneslo žareče žele* zo v slučajih gnitja kostnih sklepov in kit, pa pri notranjih infekcijah Izžga* ne tkanine telesa so se vedno obnav* Ijale s svežimi tkaninami.
Draga plemenitaštva
Ob začetku vsakega leta povišujejo na Angleškem nešteto navadnih smrt« nikov med plemenitaške smrtnike. Državni blagajni se takšno službovanje človeške nečimernosti dobro izplača, kajti za naslov lorda plačaš 730 funtov šterlingov, za viseonta 430 in za ba« ronski naslov 330 funtov. Marsikomu so takšne časti seveda predrage, toda država je nepopustljiva. Tako so po« ročali te dni o bivšem kanadskem glavnem guvernerju, generalu baronu Ring of Vimbyju, da je postal vis« count of Vimby of Thorpe. Ta naslov so mu hoteli dati že pred tremi leti, pa se mu je zdela cena previsoka. Tri leta se je boril proti nepopustljivosti državnih financ in proti lastni nečimernosti, končno ga je to dvoje pre« magalo.
Aafto se ne poslužite
Auvp IN
petroleumsHom lampom sa usijanom svetlošcu ^
0LAVN0 ZASTUPSTVO z;a juoostavut
BARZElr JD.D.SUBOTICA. Zalega in sasteprfiroa
BREZNIK & FRISCH
LJUBLJANA Stritajeva ulci 7
Vam, da bi ne bil tukaj brez Vaše pomoči. Želim, da bi vedeli, kako Vas imam rad. Delajte sedaj manj in glejte, da izkoristite odpočitek, ki si ga za svojo starost tako zaslužite. Vaš Coo-lidge.«
Kdo je ta mož, ki mu piše tako vplivna osebnost takšna prisrčna pisma?
Pred mnogimi leti je prišel v delavnico Jima Lussaya z dvema drugima prijateljema deček, da bi mu mojster popravil čevelj. Med tem, ko je čevljar delal in ga je deček tiho opazoval, sta se ostala dečka prepirala o čemerkoli. Hipoma je zaklicai eden izmed obeh prepirajočih se dečikov tretjemu dečku: »Pa ti, rdečelasec, povej, kdo ima izmed naju dveh pravic — »Oba nimata prav,« se je oglasil tale. Čevljar ga je nekaj časa pozorno gledal, nato je izrekel pomenljive besede: »Ta mali si je upal obsoditi oba. Dosegel bo še dosti.«
In to se je zgodilo. Mali Salomon je bil sedanji ameriški predsednik, čevljar Lu$say pa mu je postal eden najvne-tejših pristašev in mu je s svojim agi-tatorskim delom zelo ugladil politično karijero. Priredil je sam nešteto shodov, na katerih je agitiral za Coolidge-jeve kandidature, mnogo večerov sta presedela oba kot prijatelja skupaj in se razgovarjala o vseh mogočih vprašanjih, zlasti o političnih. V vseh svojih agitacijskih govorih je navajal Lussay besede, ki jih je Coolidge sporočil predsedniku strokovnih organizacij Gompersu. ko je ta interveniral ob neki stavki bostonske policije: »Pravica do stavke, ki le škoduje koristim družbe, ne obstoji z* nikogar, nikjer in nikoli.« Lussay trdi, da so te besede vselej učinkovale in pridobivale Coolidgeju nešteto pristašev. Vsekakor je lepa poteza ameriškega predsednika, da ni pozabil svojega prvega in zvestega pristaša.
Kako postane ženska hči dveh očetov?
Če je lepa, mlada, iz meščanskega rodu in če se vanjo zaljubi princ iz japonske cesarske rodbine!
Čičibu, brat sedanjega mikada in za« koniti prestolonaslednik, dokler ne do* bi japonski par moškega otroka, se je zaročil s krasno Sezuko Mazudairo, hčerko japonskega poslanika v Wa* shingtonu. Ker pa določa dvorni zako* nik Japonske, da se morajo takšni princi poročiti samo s hčerkami iz pe* tih najvišjih plemenitaških rodbin in ker je Sezuko navadneea meščanskega pokoljenja, je bilo treba najti izhod iz tega kritičnega položaja. Pa to v današnji Japonski ni težko. Zadostuje, Če jo prizna eden izmed glavarjev ti* stih petih družin za svojo hčer in če potrdi tudi njena prava mati to izjavo pred sodiščem. Salomon bi težko pri« šel na to rešitev. Ker se je glavar ene najvišjih družin že javil, bo postala Sezuko v kratkem času polnokrvna princezinja in Gičibujeva žena. Mno* go ji je pomagala sedanja cesarica-' mati, ki jo ima še od prej zelo rada. Dekle ji je moralo obljubiti samo to, da s? ne bo dala na kratko pristriči la« se. Kajti japonska princezinja sme imeti dva očeta, toda glave na bubi ne.
Postni preda? v vsaki hiši
Državna poštna uprava na Dunaju je
sklenila uvesti novost, ki bo postala res avstrijska specijaliteta: ne bo namreč dolgo trajalo. pa bo imela vsaka hiša na Dunaju lasten poštni predal. Po>:ni pre^ | dal bo kajpada v pritličju in Lo imel ! dvanajst razpredelkov, t. j. orosiora za i dvanajst strank. Pismonoša bo zjutraj • in popoldne ali še večkrat na dan odprl ! preda! in razdelil pisma in časopise.' Kadar bosta prišla domov gospodar ali gospodinja, bosta odprla svoj predal, vzela pisma in zopet zaklenila. Poslovanje bo zelo enostavno. Poštna uprava se je odločila uvesti io novost iz enostavnega razloga, ker pomeni razbremenitev za pismonoše, pa tudi za stranke.
Predale bo brezplačno posravfio neko nemško podjetje, ki upa pokriti
stroške z reklamo. Ravnatelj podjetja pravi, da bodo predali 77 cm visoki, 60 cm široki in 29 cm globoki Pročelje predalnika bo poslikano z reklamami. Tako bodo imeli od tega korist trije: adresati. ki bodo prejemali pošto večkrat na dan kakor doslej; poštni sluge, ki jim ne bo treba hoditi iz nadstropja v nadstropje in podjetnik, ki bo poceni delal reklamo za firme, ki so se mu že zaupale ter si obetajo od nove uvedbe poštnih predalnikov večjega dobička. Najprej se postavijo predalniki v prvem okraju, polagoma pa se bodo razširili na celo mesto.
u
Dva francoska socijalistična voditelja
Zgoraj: Leon Blum, doktrinar in ieader skrajne levice. Spodaj Renaudel, vodja de« sniee in v Blumovih očeh reakcijonar.
Boj proti »nemorali v Italiji
Mussolini je poslal prefektom okrožnico, v kateri iim veleva, naj strogo izvajajo zakonite določbe proti žalje« nju javne morale, zlasti pa. kar se ti« če razstavljanja pohujšljivih slik po kijoskih in trgovinskih izložbah. Dr« zavrii podtajnik Suardo je pa naročil prefektom, naj podpirajo ' katoliško propagando proti preklinjanju.
V zvezi s temi odredbam! se je po* ostrilo tudi cerkveno nastopanje proti vsemu, kar ni moralizirajočim dušam prav. Kardinal Maffi, nadškof v Pizi se obrača s posebnim pastirskim pis* mom na italijanske ženske in napada seveda z vso strogostjo današnjo mo* do. V pismu poziva tudi moške, naj boj kotirajo ženske, ki so premoderno ob« lečene. Tako naj bi jim ne dajali roke, če jim prožijo dame preveč razgaljeno roko nasproti. V prodajalnah, kjer so uslužbene prodajalke s prekratkimi krili, naj ne kupujejo. Na javnih pro* štorih nai moški ne sedijo poleg žensk, ki nosijo preveč izrezano obleko. Cer« kveni veljak upa, da se bodo ženske svojim današnjim toaletam odpove* dale, če jim bodo moški kazali svoj gnus. In kakor je videti iz neštetih podobnih poročil v zadnjem Času, ni* majo Italijani nobenega pametnejšega
opravka, kakor da se bavijo z nemo* ralnimi zadevami in z brezuspešnimi borbami proti nji
Kdo je iznašel podvezo z zaponami?
Nihče drugi nego Kant Znameniti in drugače prav nič na to stran udarjeni kfinigsberški filozof Kant Ob njegovem času so nosili moški dolge svilene nogavice z običajnimi podvezami. Te pa so bile modremu možu skrajno neprijetne. posebno zaradi tega, ker so po njegovi čisto upravičeni domnevi ovirale krvni obtok. Tako je prišel na idejo, da bi pritrdil nogavico z zapono na elastičnem traku, trak pa zopet znotraj na hlače. Ob njegovem času ni bilo patentnega urada, da bi mu izum varoval in tako so si drugi napravili ž njim milijone.
Dojenček z brado •
V času, ko si strižejo »moški kras* najbolj zakrknjeni starini in se brijejo po licih, da bi izgledali sveži in gladki kakor šestnajstletni mladeniči, se je porodilo neki ženski v bližini brazilske prestolice dete s polno in dolgo brado. Neki list v Rio de Janeiru trdi. da bi bila ta brada v čast kakšnemu ognje-gascu iz starih, dobrih časov, če že ne bo otroku v Čast. mu bo pa prav gotovo v srečo, kajti impresarij nekega varijeteja si je pri njegovih starših že izposloval za dober denar dovoljenje, da ga bo razkazoval kot posebno privlačno točko.
Severna Amerika za kitajski zid v zraku
Na panameriški konferenci so predlagale Združene države sklep, po katerem naj bi bila prenovedana vožma preko strategičnih ozemelj vsem takšnim letalom ki bi ne pripadala popol- j noma ameriškim družbam. Predlog je j naperjen zlasti proti kolumbijski družbi j Scadta, ki deluje z nemškim in avstrijskim kapitalom. Ker se dado z letala pregledati velikanska ozemlja, je jasno, da hočejo Združene države s svojim predlogom oživotvoriti Monroejevo doktrino tudi v zračnem prometu.
Klavir m njegova duša
Strokovnjaki, ki se razumejo na klavirje, pravijo, da ni dovoli, če kupiš drag instrument, ga postaviš v sodo in začneš lepo udarjati po tipkah. Klavir je delikaten predmet ter zahteva velike nege in brige. ker ima — kakor človek — dušo in telo. Njegova duša poje, a jc tesno zvezara s telesom; čim nastane napaka v telesu, io čuti tudi duša in narobe.
Predvsem je treba paziti ni to. da stoji klavir na lesenih tleh. Nekateri ljudje imajo navado postavljati klavir na preprogo. To je docela zgrešena ne-toda. K'avir, ki stoji na preprogi, izgubi zvočnost in jasnost. Še boljše kakor na lesenih tleh pa je. če postaviš klavirju pod noge steklene podstavke. Ti podstavki store, da se zvočnost poveča.
Sliši se tudi — in menda ne brez vzroka — da je klavir dovzeten za
prepih še bolj nego človek. Tudi v tem oziru ga je treba čuvati in varovati. Seveda s tem ni rečeno, da je treba klavir imeti v zaprtem prostoru. Baš nasprotno je res: klavir potrebuje mnogo zraka, zato ne ravnajo prav tisti, ki pokrivajo klavir s prti, ki branijo zraku do strun in tipk. Pravijo, da ie količina prahu, ki prihaja skozi tipke v klavir, instrumentu manj škodljiva kakor ne-dostatek zraka, ki ga instrument zaradi tega utrpeva.
Nedostajanje zraka ima še drugo posledico. Tipke, ki so praviloma iz slo-nove kosti, začno dobivati rumenkasto barvo, obenem pa se kvari notranji mehanizem klavirja.
še večjo nego kakor pri nas potrebujejo klavirji v vročih krajih. Instrument je treba čuvati v tropih prevelike vročine. pa tudi vlage. Nič manj niso klavirju škodljive mravlje in črvi. Če zaidejo vanj žuželke, bo instrumenta kmalu konec. Zato je treba v takih slučajih postavljati pod klavir steklene posodice z otrovno tekočino.
Klavir, ki ga najdemo v vsaki boljši meščanski hiši. je torej zelo nežen ni-strument. Če ga ne neguješ, pride ob glas in njegove posebne «boleznl» ga polagoma razglodaio in uničijo, v tebi pa ubijejo veselje do božanske godbe.
Mož, ki je na koncertu moral kihniti...
(<cHumorist»)
„Kralj" in njegove šale
Neobičajen človek je dunajski izdelovalec polnilnih peresnikov ali kakor samega sebe imenuie «kralj zlatih polnilnih peresnikov«, Ernest Winkler. Ta človek si Izmišlja vse mogoče norčije, samo da bi ljudje govorili o njem in postali pozorni na njegove izdelke. Danes piše s ponarejeno pisavo anonimna pisma, jutri fingira kakšne nenavadne zločine :n samomore, pojutrišnjem zopet kaj drugega. Te dni je razširjal vest. da bo streljal pri neki operni re-duti. Policija se je pretnje tako ustrašila. da ga je pograbila in odvedla na psihiatrično kliniko, da bi pogledali, kakšne druga presenečenja še skrivajo njegovi možgani.
Dresiran morska pes se je vrnil v svobodo.
(«Ufe»)
Dr.OETKER
JEVIM
Najbolj nredzkušene recepte razpošilja na
želk> brezplačno in prosto od DOštrjiJj pristojbin.
Dr. Oetker, d. z o. z., Maribor.
Bodoča vojna v zraku
Zanimanje centralnega urada za zrakoplovbo Zedinjenih držav se osre« dotoča sedaj na konstrukciji veleru« šilca zračnih enot, ki naj bi v bodoči zračni vojni pobijal sovražne napade v zračnih višavah. Velerušilec bo voja* ško letalo lažje vrste, opremljen bo z mitraljezami in z dovoljno zalogo streliva.
Najtežji problem, ki so ga morali konstruktorji rešiti pri tem aparatu, je bilo vprašanje oskrbovanja letala s kisikom. Našel se je izhod, ki izpriču« je, da je borbena Amerika kos vsem tehničnim vprašanjem civilnega in v o* jaškega zračnega prometa. Kisik bo dohajal iz posebne naprave ne le so* pilom vojaške posadke, ampak tudi motoriu, ki bo poganjal aparat skozi zrak. .Letalo bo brzelo s hitrostjo 150 angleških milj na uro in se bo lahko vzdignilo 20 tisoč čevljev nad zemljo. Izkustva v svetovni vojni so pokazala, da je zlasti višina za napade na letala merodajna, če ne naravnost odločilna. Letala, ki so se mogla povzpeti nad sovražnika, so vedno izšla zmagovita iz boja in sestrelila nasprotnika na zemljo.
Nesrečno padalo
V	Rimu je ponesrečil in se ubil eden izmed najbolj znanih pilotov, nared* nik«podporočnik Nardini, ki se je s svojimi sposobnostmi preril tako da« leč, da so ga upoštevali tudi v inozem* skih avijatiških krogih. Zadnjič so je Nardini proslavil prošlo jesen v Curi« hu. V četrtek zjutraj se je dvignil s svojim letalom v zrak. Ko je bil tisoč metrov visoko, je izgubil oblast nad aparatom. Imel pa je še toliko prisot* nosti duha, da je skočil iz letala in od« pri padalo. Spuščal se je v poševni črti. Nesreča je hotela, da se mu je padalo 50 metrov nad zemljo zopet zaprlo in se ni hotelo več odpreti. Nardini je priletel z glavo na zeml.io m se je raztrešči! ter hipoma umrl.
Tragedija zapuščenih otrok
V	bližini Hradeka pri Bilinu je opazil neki kmet na polju sedemletno deklico, k ie bridlko ;oka!a. Ko io je vprašal, kaj ji je, mu je odgovorila, da je z malo sestrico že dva dni zdoma in da ne najdeta domov. Kmet ji je rekel, naj ga povede k sestri. Pokazala mu je drevo, pod katerim je ležalo trup_ lo petletnega otroka. Vzel je truplo na roke in je odvedel prvega otroka v bližnjo vas. Po poti je omedlel tudi ta otrok. Zdravniki so ugotovili, da je umrla mlajša deklica od gladu, druga pa tudi ni že več dni ničesar zaužila. Obe sta iz Lavna doma. Policija vodS sedaj preiskavo, da bi dognala, kako sta prišli od tam.
je imel dovolj, Prestal je, nas pa še čaka!«
Vdova Barbara je bila bleda in neprespana. Natočila je kozarček, tresla se ji ie roka. »Martine, ali ste slLšali nocoj?«
Možato se je zlagal: »Spal sem, — kaj naj sem slišal?«
»Peter je na premile viže drnjavkal bolj kakor vse prejšnje noči -— kar srce mi je trgalo.«
Lovec je porinil prazni kozarec proti steklenici. »Peter ni bil snoči že ne. Snoči je že krtom druščino delal v Mestnem logu. Razen če ste slišali njegov spomin.«
»Oh Martine«, je vzkliknila vdova Barbara in mu zopet nalila, »njegov spomin je bil! Uboga žival nazaj hodi! Ali ni to strašno?«
Lovec Martine je izpil in potem izrazil svoje mnenje: »Zoper spomine,« je dejal, in da mrtvaci ne lazijo nazaj, so včasi pomagale maše. Ali pa, če bi svetemu Antonu kaj odrinili?«
Ker je bil kozarček prazen in ni kazalo, da bo še enkrat nallt, je lovec Martin izjavil, da gre in da želi gospe »zbogom« in je res odšel.
Vdfova Barbara pa ni pozabila njegovih besed. Še isti dan je nesla svetemu Antoni! v puščico bankovec za
deset dinarjev in ga je dala prav rada, ker so se ga povsod branili, ko ga je na enem koncu manjkal precejšen kos.
Odsihmal ni bilo več slišati rajnkega Petra. Ni ga slišala ne tisto noč ne sledeče noči.
Pa ko je tako ves teden potekel brez Petra in njegovega spomina, je vdovi Barbari zraslo zaupanje v moč ln naklonjenost svetega Antona. Pa mu je poslala še deset dinarjev, lep bankovec in cel, ln je bil ta bankovec namenjen za pokoj duše rajnkega sitneža Matevža.
Če bo tudi to pot pomagal sveti Anton, se bomo že bližnji mesec zasukali na svatbi gospe Barbare.
Arkadii Averčenko:
Volčji kožuh
Taka je vsa stvar: pianist Sofilov si je bil od svojega prijatelja, uradnika Trupakina, izposodil čisto nov volčji kožuh. Vzlic svečani obljubi, da mu vrne kožuh čez teden dni. mu ga ni vrnil, ampak ga je prodal nekemu kurirju, a denar je zapravil s svojimi prijatelji v neki gostilni Truoakin je bil zaradi tega dejanja zelo potrt,
I.
Mrzlega deeemberskega dne je se-
del pianist Sofilov v topli sobi svojega znanca, uradnika Trupakina in mu je dejal: — Dragi prijatelj, ali mi ne bi mogli za teden dni posoditi svojega kožuha? Koncertirati moram v Čebu-rakinsku. a moj površnik ni drugega — med nama rečeno — kakor oguljena krpa. Od postaje do Čeburakinska je dobršnih trideset vrst s sanmi. Storite torej dobro delo in dovolite, da za teden dni vzamem vaš kožuh.
-— Pa za Boga. če se pokvari? Ali1 če ga kje izgubite?
—	Da bi ga jaz Izgubil? Prosim vas vendar...
—	Tudi sam bi ga utegnil nenadoma potrebovati...
—	Pa sai imate zase še enega, onega novega...
Uradnik Trupakin si je skrbno pogla-dil brado, pogledal skozi okno in nazadnje dejal: — Nu, nai bo! Dobrim prijateljem ie vredno postreči. In končno, saj nismo zveri, Bog očuvaj. Tak dobro. Štefan Semjonič, kožuh lahko vzamete. Človek ni pes in kaj bi bilo, da zmrznete!
Pianistu so od radosti zasijale oči.
—	Tedaj mi daste kožuh? Hvala vam, od srca hvala.
—	Če sem rekel, da vam ga dam, vam ga bom v resnici tudi dal. KoZuh
i se menda ne bo nekvaril?
—	Nikakor ne, nikakor ne!
—	To sem tudi pričakoval. Marja Semjonovna! — pravi uradnik, obrniv-ši se k svoji ženi — naš pianist se uteg-
| ne spotoma prehladiti, zato sem mu i posodil svoj kožuh.
—	Seveda, seveda — notrdi vrla gospodinja — sai se tako vedno kje praši...
—	Nu, evo. čemu nai potem človek zmrzuje. Saj nismo zveri.
—	Hvaležen sem vam, Izak Petrovič.
—	Niti besede o tem. Drug drugemu moramo pomagati. Saj nismo ljudože-ri. Krščeni ljudje smo- Tedai zazvoni telefon v Trupakinovem kabinetu,
—	Halo!? zakliče Trupakin v slu* šalko. — Vi, Ana Spiridovna?
—	Kako ie? — Kaj? — Hvala! — Kaj? — Sofilov ie pri meni. — Da: drevje in kamenje poka od mraza, on pa mora iti koncertlrat. Dal sem mu svoj kožuh. Bog z njim! Bolie je, da si z njim pomore krščena duša, kakor da bi se prašil brez vsake koristi. Ni* smo ljudožeri. Kai? Do svidenja!
Trupakin odloži slušalo in velikodušno pogleda Sofilova.
—	Ali ga že danes odnesete? Nu, lepo, takoj bo tukaj. — Palaška, sli$i§
Palaška! pokliče služkinjo. Prinesi iz sobe ovčji kožuh, oščetka.i ga in da i ga temu gospodu. Mora namreč odpotovati v Ceburakinsk, a mraz ie vražji gost, he, he! Poprosil me ie za kožuh, pa zakaj mu ga ne bi dal? Pomagajmo človeku..
Trupakin se je dobrodušno smehljal. Njegov nagubani obraz je dobival pri tem vesel izraz. Nenadoma pa postane resen, vzdigne sktonjeno glavo in reče:
—	Oh, kako bi bilo na svetu, če bi ljudje drug drugemu ne pomagali! Življenje, najlepše življenje! Greste? Bog z vami? Ne pozabite kožuha! Kedaj odpotuiete? Pojutrišnjim ? Prosim, prosim ...
Sofilov se še enkrat zahvali s toplimi besedami, vzame kožuh pod pazduho in odide.
Trupakin se odloči, da poide v klub. Obleče se in mrmljaie neki naDev od^ Ide po stopnicah. Na cesti pokliče iz-voščka.
—	Ny. kako je? — ga vpraša sedeč v novem kožuhu.
—	Po malem se U živi — odgovori
Ižvošček.
—	Nu, tedai,,. Ali poleti je bolje, kai?
Da-a-a,..
—	Tako je. dragi Prijatelj, da ti z*«
Kraljestvo mode
Pletene obleke za splošno uporabo
Meocip še ni bilo modnega gibanja, ki bi dosegel v tako kratkem času velike uspehe kakor moda pletenih oblek. Preplavila ie trg, si ukrčila not v sleherno hišo in sedaj drži trdno svoje postojanke.
Vzrokov teea uspeha ie seveda več: pletena obleka lahko vstreže vsem zahtevam sodobne mode. ie izredno praktična in, kar je dandanes zelo važno, je tudi razmeroma zelo poceni.
V začetnih pojavih pletene obleke ie bil njen zgornji del enostaven in gladek. Danes se ie tudi moda pletenin že toliko izpopolnila. da ie vtis poprejšnje sladkosti že dokaj zabrisan. Jumper ie že davno prestopil prag domače hiše. Vidimo ga v popoldanski družbi, zadnie čase rsn je prišel celo med večerne obleke in tudi v plesno dvorano. Vse to priča, da bo pletena obleka še dolgo v osorediu.
Pletilna tehnika se ie vsporedno z zahtevami nove mode izpopolnjevala in usovr-šila Danes izdeluie pletilna industrija že jumperie, ki so prepleteni s kovinastimi efekti, uporabila različne barvne kombinacije in okusno ornamentiko. Primer te vrste nudi zadnia risba na naši sliki. Ta jumper ie zarjaveloruiave in sinjkaste barve ns srebrnkastem osnovnem tonu. Krilo je nevfralneiše. enobarvno. Taka obleka ni uporabna le za družbo, ampak se nosi tudi lahko kot štranacna obleka. Poleg take obleke pa ima modna dama v svoji garderobi še obleko iz lažjega materijala. takšno, ki §e dovolj udobno nosi pod zimskim plaščem in ni pretežka. Primer take obieke vidimo na predzadnii skici. Krilo ie pliširano. bluza do sredi razdeljena in se
do vrha zapenja z gumbi. Ozki pas je poleg treh prog, ki se stekajo v poševni sme-ri Ha sprednjem delu. edino okrasje oblačila.
Druga polovica slike prikazuje obleke iz dvovrstnega materiiala. Zvončasto krilo na desni ie iz črne svile. Bluza ie speta i elegantno zaponko. Njen gornji del ie iz brokata. Napravljena ie tako. da B. pr-v gledališču lahko odloži. Prva risba kaže jumper brez rokavov z baročnim okrasjem, biseriem in kovinskimi efekti Obleka ie prepasana edino s pasom iz svile,
Kontrasti med večerno gornjo in spodnjo obleko
Kakor se čudno sliši, ie vendarle res. da je med večerno zgornjo in spodnjo obleko velika razlika. Dočim ie vrhnia obleka enostavna, ie spodnia obleka Še vedno bogato garnirana. Primer te vrste vidimo na naši skici.
Večerna frizur«
Mnogim damam tje ugaja, več gladka frizura, zato se rade poslužujejo frizure valovitih las kakor io vidimo na sličici. Te vrste frizura 'e zlasti pri blondinkah zelo privlačna in učinkovita.
Damske in dekliške'plašče
lahko dobite sedaj po zelo nizkih cenah kar je še v zalogi prt F. in I. GORIČAR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29.
najbolje, naitrainejše zato najcenejše!
vem o nekem slučaju, ki se mi ie pripetil: k meni cesto zahaja muzik So-filov. če bi me on n. pr. poprosil, naj mu dam svoj kožuh v tej hudi mrzlini, kaj misliš, da li bi mu jaz odbil prošnjo? Kaj? Saj sem mu sra že dal! Ali ni prav tako?
—	Čisto prav.
—	Evo ti, saj nismo Ijudožrci, hvala Bogu. Tudi mi imamo še košček srca In duše. Ali ni tako?
—	Tako je.
—	Torej, zakaj ne bi pomogli siromaku? Jaz sem dal revežu svoj kožuh. Evo — vzemi ga! Evangelij nas tiči. da moramo pomagati siromaku. Ali ni tako?
IzvoŠček ni odgovoril na to vprašanje. Obrisal si je nos v veliko ruto tako nenadoma, glasno in grobo, da se je preplašeni konjiček vzpel na zadnje noge. se stresel in odjetel naprej, kar so ga nesla kopita-
II.
Na postaji se je bilo zbralo nekc'iko mladih ljudi, da se poslov© od Sofi-lova.
—	Dobro si napravil — nravi igralec Karabaški Sofilovu in sa dobrodušno udaril po hrbtu.
—	Kaj sem naDravil?
—	Kaj? Da si si od Trupakina izposodil kožuh!
—	Od kod veš to novico?
—	Odkod? Trupakin mi je povedal v klubu. Dober človek je. Dravi kristjan — Bližnjemu moramo pomagati, je dejal, saj nismo tigri, hvala Bogu...
Tropi prijateljev se je približala mlada gospa Maniška Fiedorovna. Od hitre hoje in mraza ji je gorel obraz. Pomane si roke in obrnivši se k Sofi-lovu, pravi: — Vi torej odpotuiete? In sladko ie nadaljevala: — In name boste mislili, ali ne? In ne boste ozebli? To je prav. ozebsti na res ne morete; Trupakinov kožuh je zelo gorak .,,
~ To... na.,,?
—	Pametno ste ukrenili. Prav po naključju sem zvedela
—	Kdo vam je povedal? Trupakin?
—	Niti besedice! Neka soseda mi je povedala. Od koga je zvedela, ne vem. Dober človek pa je ta Trupakin. Objela bi ga takoj, če bi bil tukai--.
V zadnjem trenutku, pred odhodom vlaka je dospel tudi Trupakin, da se poslovi od Sofilova. Baš ie zazvonil signal za odhod vlaka.
Vlak odhaja. Sofilov stoji poleg odprtega okna in z roko oošilia prijateljem poljube. V zadnjem trenutktl je
Radio
Ixvfe£«k Iz večernih programov
BERUN (484 m * kw>. FRANKfURT («8 m 4kwJ, LAJ4GENBERO (4»o 29kw), STUTT-QART (179 m 4kw), PRAGA (349 <p 5 kw), LONDON (Daven tre 1604 m 25lfw), ZA0RE3 (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (4S0 a 12 kw), DUNAJ (517 m 7kw), Dav«try (493 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (Motala 1320 ffl 30 kw).
Nedelja, 39. I.
BERLIN 20.30: Koncept lahke sUebe iz raznih oper.
FRANKFURT 29-30: Orkestralen koncert lahke glasbe ,
LANGENBERG 20: Wagnedev večer. — 1. Uvertura iz »fatista«. — 3. Iz opere »Tannh2u-ser«. — 3- Slavnostna koračnica. — 4. »Tri-stan tq IroMa«; tiubavna scena. — 5. Sieg-friedova idil*, ■— 6. P*mi kovačev iz »Sieg-frieda«. 7. Mojstri pevd norimberški; uvertura.
STUTTOART 19.15: Schubertov večer. — 1. Duo v A-duru, oP- l®« *a violino in klavir. —
2.	Klavirska sonata v A-duru, op. 120.
3- Schubert-Kreisler: a) Adagio i« okteta n violino in klavir- — b) Rondo v D-duru, M violino ia klavir.
2040: Prenos orkestralnega koncerta iz Fraakfurta.
PRAGA iS: Koncert orkestra is solistov.
19.15: Koncert orkestra na pihala. Nato zabaven večer. LONDON 22.05: Orkestralen koncert. — J. Sap-»Kmet in poet«; uvertura. — 2. Berlin: Ruska uspavanka. — 3. Mejrerbeer: Iz opere »Prerok«. — 4. Coleridge - TayIor: »Hiar-vatha«. — 5. Bruck: Andante Iz violinskega koncerta v G-mo!u. — 6. Tri pesmi. — 7. Skladbe Čajkovekega. — 8. Sullivaa: The Sost Chord.
ZAOREB 20; Prenos opere ks zagrebškega Nar. gledališča-
BRNO 20: Koncert godalnega orkestra. Nato slovaške pesmi. RIM 21: Prenos iz gledališča. DUNAJ 18-30: VVagner: »Lohengria«; romantična opera v 3 delanjih. (Prenos iz dunajske Državne oper«.) VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STOCKHOLM 17.50: Prenos zvonenja ki večerni«.
19.15: Danska glasba in danska lirika- (Prenos i* Kodanja.)
Ponedeljek, 30, L BERLIN 20-30: »Zeleni večer«. Nagovori in pre* davanla o priliki poljedelske razstave v Berlin«, — orkester in solisti. FRANKFURT 20.15: Koncert na dveh klavirjih.
1.	Scbolz: PreludiJ, Fugheta ia Toceata v D-n»lu. — 2. Mozart: Sonata v D-duru. —
3,	LuUy-BaBmgartner: Gigu«. — 4. gcholz: Stadija dveh Chopinovjh etad. — §. Godov-ski]: Parafraza Webroveza »poziva sa ples«. Nato pevski in baladni večer.
LANGENBERG 18: Komorna glasba; svira godalni trio.
20.15: Flotow: »Marta«; romantično komična opera v 4 dejanjih. STUTTGART 20; Operni večer. — 1- Weber: »Oberon«; uvertura in dnet, — 2- Mascagni: »Cavalleria rusticana«; intermezao. — 3. Beethoven: »Fidetio«; duet. — 4- Meyerbeer: »Prerok«; koračnica. 5. Lortzing: »Car tn tesar«; duet. -- 6. Bizet »Cannen«; fantazija.
PRAGA 1945: Pis&aček: »Potepali«; melodrama. LONDON 20.15: Moderne francoska klavirske skladbe.
20.45: Pevski večer,
22-20: CteviJHer; »Domino«; oporeta v 3 delanjih.
ZAGREB 20-30: Koncert komorne glasbe. Nato
lahka večerna godba. BRNO 20.30: Zabaven večer-RIM 20.45: Vokalen in instrumeotalen koncert. DUNAJ 20.05: Koncert aoliatov. — Bach: Adagio. — Blaskaierna: Tonadilla. — Bocche-rini: Rondo. — F®w6: Metuljčki. — Loca-telli: Sonata. — Chopin: Nottumo. — Pop-per: Mazunka. Cassado: Adagio. — Cou-pwin: PastoraJe — Schumann: Večerna pešam- — Dtmkl&r: Cawice hongrofc- (Celo ia klavir).
VARŠAVA 2040: Komorna glasba. — 1- Brahms: Koncert za violino, čelo in klavir- —
2.	Brahmsove In Wolfove pesmi. — 3. Hal-\wsen: Passaeaglia Handlovih tem. ?a violino m čelo- 4- Pesmi Stravinskeza in Rahmanioova- 5. Glazunov: »Ljubavne »vijač««.
STOCKHOLM-20.55: Koncert komorne glasbe. Torek, 31. J.
BERLIN 20.30: Predpustno razpoloženje. (Orke. ster io solisti.)
21: Koncert sojistov. (Stare narodne ter moderna pesmi.) PRANKFURT 20-15: Prankfurt in Stnttgart zamenjavata med seboj zabaven program. LANGENBERG 18: Koncert moškega, pevskega zbora to kvarteta, Beethoven 20.15: Charleston proti valčka; tekma med Jazzom to orkestrom STUTTGART 20.15: Stnttgart in Frankfurt zamenjavata zabaven program. PRAGA 19.15: Koncert orkestra na pihala. Nato zabaven večer
LONDON 20.15: Modeme francoske klavirske skladbe.
20.45; Koncert vcfcšk« godbe. - 1. Besani; *Pec»U»«; Bvertura. — 2, 0'NeU: *TbeBlw — i. Tri pesmi m bariton- — 4, Uazt: četrta madžarska rapsodija. — 5. Tri pesmi
za bariton. — 6. Goodhard: Balada. Nato pevski večer-
BRNO 19; Orkestralen koncert. — l. Erkel: »Ht»yady Laszlo«; uvertnra. — 2, Masse-net: »Herodias«; fantazija. — 3, Sfedtog: Pomladni glasu — 4. 5uw<; Deset deklet brez moža. — 5. Naoravnk; Slavnostna koračnica-
RIM 20-45: Koncert ruske glasbe.
DUNAJ 20.05; Prvi Schubertovi uspehi; njegove pesmi in instrumentalne skladbe. (Sodelujejo: solisti, oricester in mo4ki zbor.)
VARŠAVA 1940: Puecml; »La Boijfcne«. no« a drž gledališča v Poznanju.)
STOCKHOLM 19.45: Sldadbe starih Švedskih komponistov.
Sreda, t. U.
BERLIN 20.30: Koncert vedrih pesoii.
21; Schubertov večer. — i. Godalni kvartet v Es-duru, op. 125. — 2. Godalni kvartet v A-molu, op. 29.
FRANKFURT 18.30: R. StrauB: »Rožni kavalir«; komedija v 3 dejanjih. (Iz frankfurt&ka opore.)
LANGENBERG 20.15: Kmečki večer. (Godba, pe&mi, plesi L t d.)
STUTTGART 18-30: Prenos iz franfcfurttke opere.
PRAGA 19: Simfoničen koncert orkestra čeSke filharmonije.
LONDON 20.15: Moderne francoske klavirske skladbe.
20.45: Komorna glasba. — t. Dvorak: Trio v F-mohi. — 2. Wall: Kvartet za klavir in godala.
ZAGREB 20.30: Koncert arij in pesmi.
BRNO 19: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage.
RIM 21: Prenos b gledališča.
DUNAJ 20.30: Koncert narodnih pesmi. (Poje zbor.)
VARŠAVA 19.30: Skladbe madžarskih komponistov (Prenos iz Krakova.)
STOCKHOLM 20.05: Simfoničen koncert. — 1. Beethoven: Simfonija št. 2. — 2. Brahms: Klavirski koncert žt. 2.
Zdravniška posvetovalnica
G. B. D. v 8. Namažite si dlest z mešanico (vsake tekočine doI) rataniiine in mirine tinkture, katero uporailiaite tudi lahko kot ustno vodo. če nakaoate kakih 30 kapljic na čašo vode. — G. M. R. v Š. Korekture poševnih nosov, če ootvore niso prevelike, izvede lahko vsak kirurg, tudi iih irva-iafo, kolikor ie nam mano. vse večje, vsaj inozemske klinike. Vsekakor ie pa naj-ooliše v takih primerih zaupati se med kirurgi strokovnjaku, ki se bavi samo s plastičnimi operaeiiami in ima radi tega ttsiveč izkustev v tej stroki. — O. M. L. v C. Nedvomno ie salicil še vedno najučinkovitejše sredstvo ori zdravljenju revmatizma. Seveda oa odreče neredko-krat, če ie bolezen postala kronična, — S ceplienjem zdravilo dandanes revmatične bolezni po vseh večjih bolnicah. — Radi vaše bolezni se lahko ženite: boliše ie pa vsekakor, da se skušate prej temeljito pozdraviti. — Brez natančne osebne preiskave o vaši »bolnici« tli moči ničesar povedati. — GL M. S. v F. Arterioskleroza se prične popolnoma uveljavljati po 42. letu, izjemoma Pa tudi že pred 30. letom. Predvsem je pa bolezen 5. in 6. desetletja. — Z masažo, kopanjem hi umivanjem ss pač ne da odpraviti, marsikaj pa se da ublažiti. Umivanle s postano vodo in temu sledečo frotažo bi vam lahko priporočali. pred kopanjem in lastnoročno masažo brez zdravniškega nadzorstva Pa vas resno svarimo, že zavolio tega. ker se ie izogibati v težjih primerih bolniku vsakemu težiemu telesnemu naporu. Alkoholu se treba popolnoma odreči, dobra črna kava v maihnih množinah ie na mestu. Bolnik nai ne preolavlia telesa s prevelikimi količinami tekočin • pač pa lahko na' dan kon-sumira pol litra Radenske slatine. Dietično: lahko prebavljivo hrano, katero treba dobro prežvečiti. Napenlaiočih iedi (svež kruh. fižol, leča itd.) se ie osribati. Treba le tudi skrbeti za dnevno redno. lahko odvajanje. — G. D- C. v R. Brez osebne preiskave na važe vprašanie ni moči odgovoriti. Če ste pa imeli svoičas revmatizem, ni izkliučeno. da se bolezen poiavlia v tej formi Poskusite vzeti vsak dan po dvakrat ? gr natriievega salicila, vrh tega 2 do 3 žličke piperacina (pyperazin Mldy aH Merk). Nadalje si urrlte na bolečih mestih sledečo masažo: iothinon 10.0. ungt. emo-Iient 50 0. — G. A. D. v T. Prav veseli nas. da vam le naš nasvet pomagal do popolnega zdravia. Če bi se bolečina vrnila. Dfmovite kuro Nadeiamo pa. da

IIIIIIIIIIIIIIIII
Sredstvo proti
razpokam koži
Ob mrzlem, ostrem vremenu ni boljlega sredstva proti raz* pokiipam, kot je N*ve»*rema. ki obvaruje koto pri temeljiti dnevni,	večeri upo*
rabi hrapavosti Gladka in mehka koža se i^seže z
Nivea-cremo,
minimumu
tega ne bo treba. — G. F. H. v St V. p. B.
Za notice, pisane od nestrokovnjakov, ne odgovarjamo. Revije, po kateri ie bila baje posneta tista beležka, nimamo in zato vam ne moremo vstreči. kakor bi radi. — G. A. A. v L. d. Z. V teh letih se sicer časih pojavljalo daljše krvavitve, toda take. kot io opisujete, so vedno sutnliive. Zato pošljite bolnico ue m udoma k strokovnjaku ua pregled. — G. »Stanko«, Trbovlje I. Vaš glavobol je verjetno posledica kake bolezni, katero ste Prestali v svoa otroški dobi. Vsekakor pa si ie treba dati pregledati nos, ki ie morda v vzročni zvezi z vašim glavobolom. Obrnite se torej na pristojne strokovnjake. — Uporabljeno zdravilo razpečava ueka madžarsko - či-futska tvrdka. V vašem orimeru ie seveda brez učinka. — G. L R. L. Fosfaturija (in ne »fosfuthtrriia^, kakor pišete vi), ni bolezen svoje vrste, ampak samo znak posebne presnove v telesu, ki spremlja predvsem nervozne bolezni, časih pa tudi tuberkulozo in razne bolezni prebavil. Bolniki izločujejo s sečio večje množine fosfatov (osobito bazično fosforovo kisJega apna in take masrnezije). Fosfaturija je ozdravljiva 'v toliko, v kolikor je odvisna od temeljne bolezni, odnosno o.-? presnove, ki jo povzroča. Vobče ie brez oomena. Če hočete proti simptomu kot takemu kaj ukreniti, vzemite dnevno tri polgramne pa-stii« urotropina ali acitetramina. Tudi z razredčeno solno kislino (00 vsaki jedi 10 do 20 kapljic na pol čase sode) io navadno odpravi. Mnogokrat pa preneha, če pije bolnik nekai časa kako slatino. Poskusite s slednjo in spijte vsak dan eno steklenico Radenske slatine. — G. A. S. v G. Tako pudri, kot kreme in ličila (šminke), če se dolgo in močno uporabljajo, okvarjajo kožo. Toda Hudem, ki mislijo, da so lepši, če so »pomalante. itj da tega nikdo ne spozna, ni moč pomagati. — Prvo. kar treba, ie uporabo čim boli zmaniševati in io končno čisto opustiti. Drugo ie, da uporabljajte »lepotila« samo prvovrstne kvalitete ki vsa i naravnost niso škodljiva, strupena itd. Tretjič ie treba po uporabi vse te maže dobro soravit*' s kože. da se koža oddahne in da se očedito zamazane pore. Zato si ie treba najprvo navlako dobro razbrisati s kako suho otiračo z obraza: nato io ie treba omehčati z vaze-Iinom event. s tekočim narafinom in si jo zd rgniti z lica. Končno nakaoati nekoliko bencina na vato in s! zbrisati obraz ž njim. Seda i sf<wa\> milo in srorko vodo.
Siv? ali drap ševro
Din 189*-
VOIKA
UiibiJto«
Po poštnem
rw*etju Pln t
TRAZIfE
CARAPE*
Ocarinjenje
v&eb uvoznih. Izvoznih in trauzituih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi KAJKO TURK. carinski posrednik. Ljubljana Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
ŠIRS
in stičnih reumatično - neuraigičmh Poletni zdravi,enie iztečenje v treh dneh zajamčeno.
Zdravilišče dr. BONClNA-FIHETTI
Triest Vi Fati <> P^z1 <3
cul Trupakinove besede: — Moj Bog, sem si mislil, mladega človeka ne morem pustiti, da bi odpotoval v starem povrlniku... He. he! Zato sem mu dal svoj volčji kožuh- Izvrsten kožuh. Naj ga greje. Bos: z njim! hi končno, saj nismo zveri, nismo leopardi,.. Človek ni pes, in kaj bi bilo. če bi zmrznil na poti...
III.
Čeprav je bil Čeburakinsk majhno mesto, je vendar imel svoj časopis.
Pet minut po prihodu težko pričakovanega pianista Sofilova stopi k njemu prireditelj koncerta, potegne iz žepa najnovejšo številko »Čeburakinskih novosti« in ga opozori na sledeče mesto: »Zelo smo srečni, da moremo pozdraviti slavnega Pianista Sofilova. kateri pride v naše mesto, da nas P0' časti v svojim koncertom. Nadejamo se. da bo publika uvaževala smgil korak ' umetnika, ki se navoje hudemu mrazu nI izneveril. Med tem Da slišimo, da si j« umetnik vendar zbal take POti. Situacijo ie v zadniem trenptkti rešil njegov prijatelj, uradnik Trupakin, ki mu ie za teden dni posodil še čisto nov vo!č.ii kožuh. Šele ko ie odložil gvpj površnik, ie mogel umetnik, da uporabimo star pregovor, prekoračiti Rublkon,,,
Po koncertu je Sofilov večerjal v družbi svojega impresarija iti nekaterih spoštovalcev. Mnogo so pili i.n mno-sjo razpravljali: o Sofilovu. o umetno-sti, o spoštovalcih in Beethovnu.
—	Zahvaljujem se vam na prisrčni postrežbi — reče Sufilov in si briše solze.
—	To ni nič za prijatelja, prava malenkost — odgovori veseli impresarij
—	rajši plimo na zdravje onega, kar je našega umetnika bolj in gorkeie ogrevalo. kakor naš prisrčni sprejem, pijmo na zdravje Trupakjnovega kožuha. Živio slavni kožuh! Nai živi!...
Nenadoma skoči Sofilov s svojega sedeža. »Nehaj! Ne morem več! Kurirja sem. kuriria!...«
rv.
»Halo!« zakliče Trupakin v slušalko. »Kdo je pri aparatu?« — »Ana Spiri-dovna?« »Dober dan! Kako? Kaj?«
—	Slabo, zelo, slabo! Jaz stara neum-njea še vedno verjamem Hudem, a oni to izrabljajo. Baš sedim in premišljam, ali je vredno, storiti človeku dobro delo. Kai? Za teden dni sem. koza neumna. posodila lopovu ovči kožuh on pa... kaj mislite, kaj je storil? Prodal ga je kurirju, denar pa zapil s tovariši! Ali naj |e kaj dodam. kaj?... Na svidenje ,..
Trupakin obesi slušaio in odide v predsobo.
—	Odidem. Palaška, popazi malo... Vidiš. Palaška, spet se mi ie. staremu kozlu, obnesla dobrota. Volčii kožuh je šel po vodi- Dandanašnji ni vredno delati dobrih del Moj Bog, ali ie danes vobče še kie kak Človek? Tigri so. pravi tigri!
Na ulici začuti Trupakin mraz, ozre se in pokliče izvoščka,
—	Mraz pa, mraz. kai? reče Trupakin sedeč v gorkem kožuhu na saneh.
—	Drevje poka. odgovori izvošček.
—	Se v kožuhu bi človek kmalu zmrznil...
—	Mraz leže človeku v kosti, zato se nam mora vsakdo smiliti,,.
—	Danes ni več ljudi, dragi moi, ampak so sami leopardi. Ni dolgo tega. kar ie prišel k meni pianist Sofilov in mi je dejal: »Posodi mi kožuh, prijatelj, drugače zmrznem...« Razume se. da sem mu da! volčii kožuh. Pa kai misliš, kai ie storli z njim?... Prodal ga ie in denar zapil...
(Iz ruščine J. O.).
Po vsej Sloveniji gre glas, Ie »Domovina" Je za nas!
Zimski lov na prekmurski ravnini
Redko kdo pozna prekmurske gozdove. Vsi. ki so bili v Prekmurju in ki pišejo o njem, pripovedujejo navadno le o ravnih poljanah, o cestah z jagnedi, o graščinskih pristavah, o širokih pašnikih. Toda Prekmurje ima tudi krasne šume. Če si jih poznal v prejšnjih časih, si mislil, da si kje v Slavoniji. Ob Muri in tja dalje proti madžarski meji se raztezajo kakor
Stalni gostje Prekmurja.
temnozeleno jezero Tako se ti zdi, če jih gledaš v poletnem času. od tiste-le kapelice nad Dolnjo Lendavo, kamor vsakega tujca zamika leD razgled in dale naokoli sloveča Hadikova mumija. Ali to jezero šum čedalje bolj usiha. Izginjajo celi kompleksi; žage jim pojo
in drugi plavokrvni gospodje, so prekmurski lovi sloveli skoraj kakor banat-ski Po šumah so se podili divji merjasci, na jasah se pasli jeleni in srne. Da o fazanih in zajcih sploh ne govoriš — teh je bilo na pretek in so jih odlični lovci streljali le po »velikih trofejah«.
Tako je bilo v tistih časih, ko je lovil tod v družbi same magnatske gospode princ Hohenlohe. Takrat so bili gozdovi ondi, kjer so danes jase ali mladoles. Vzlic temu trdim, da je še vedno lepo na prekmurskem lovu, četudi so jelene in srne do malega ugonobili komunisti, ko so 1. 1919. zagospodovali v Prekmurju in pa graničarji, ki stražijo mejo.
28. decembra pa smo imeli velik lov. Zbralo se nas je lepo število bratov v Nimrodu; celo iz Zagreba so prišli nekateri častilci prekmurske divjačine. Tistega dne je pihala čez mursko plan huda burja in mraz ie bil tolik, da je človek mislil na Sibirijo. A ko se privadiš vremenu, je to skoro da prijetno.
Neznani jaz.
snrtno pesem, skladovnice drv se večajo ob gozdnih stezah, mogočna drevesa padajo pod udarci sekir. Graščinsko gospodarstvo ie nadomestila agrarna reforma, zato je tako. A kaj bi se menili o teh rečeh. Še je lepo v prekmurskih šumah. Na lovu niste bili? To vam je tradicijonalna zadeva v teh krajih. Ko so gospodovali Esterhaziji
Gospod lovec.
Greš za glasovi lovskega roga — pred tabo se razteza široka ravan, obrobljena z vseh strani z daljnimi grički. Veter brije po snežiščih, zaletava se tudi vate. sili ti do kože. a ti se mu ne udaš. Ce te prehudo zazebe. vzameš iz torbe steklenico krepke prekmurske paljenke in zopet čutiš več moči in ko-rajže. V vrstah gremo skozi gaj, ki je ves v snegu, da se človeku zdi, kakor da bi zašel v začarano kraljestvo Snežnik princev in princes. Toda dolgo ne misliš na pravljico: rogovi trobijo, gonjači kriče, psi tekajo po zmrzlem snegu in puške pokajo, da se razlega daleč čez prekmursko ravan.
Med lovci je tudi kak začetnik, ki je ponižno vstopil v bratovščino sv. Huberta in zdaj napeto čaka. kdai mu bo hudomušno - varljiva lovska sreča prinesla na pot kakega fazana ali zajca, če ne že redko srno. ideal vseh v Dia-no zaljubljenih lovcev, ki puškarijo na teh ravninah. Že se mu vidi. da beži zajec orav njemu v cilj — o. kakor skrben patron si, sv. Hubert —. nestrpno pritisne prst petelina, sproži — pok, pok! — Jok — jok! — odmeva čez ravan novega, jugoslovenskega Prekmurja, cel in zdrav hiti zajec drugemu
lovcu v cilj. Če tam ne bo večie nesreče (za zajca) in še kie ne. bo na po-vratku odmeval rog:
Tipičen vaški lovec v Prekmurju.
Praznorok, praznorok,
trobi ti lovski rog,
Nimrod urnonog.
Pa mi, kar nas ie mladih — in na lov hodijo samo mladci, četudi so iim lasje že beli kakor ivje — smo šli naprej s trdno vero in z junaškim kljubovanjem i krivcu i snegu i lovski sreči. Počasi se je jel naš plen večati, naši obrazi so dobivali vse zadovoljnejši izraz. Kdor ni sam lovec, ne ve, kai so to lovska čuvstva. Vse je v njih: lepota zimske prirode. rezek ton ostrega vremena, hrepenenje po plenu, nadeia, strah, zmagoslavje in — bodi Bogu potoženo — tudi pričakovanje tistih slastnih uric, ki zaključujejo sleherni »srečen« ali »nesrečen« lov. Da se v to mnogozvoč-je čuvstev prijetno vpletajo tudi mnogo obetajoči okusi lovske večerje, — se ume samo ob sebi. Kdo bi tc zameril človeku, ki ves dan strumno kljubuje vsemu, kar plaši nelovca v zapečku.
No. pa se ie "endar-le zgodilo, da je lovec začetnik podrl srno. katero smo pozneje »po predpisih« izpremenili v srnjaka. To vam je bilo veselje v
Merjasca.
Lovec iz pridobitnih krogov ob državni meji.
lovskem Izraelu! Trebalo ie lovca ustoličiti. Zopet je zapel rog in lovci smo se iadrno zbrali. Tedai pristopi starejši, častitljiv lovec — gospod svetnik — in veli lovcu - novincu, da naj se vleže na ustreljeno srno. Mi mu privihamo suknjo, napnemo hlače in naš starejšina izreče obsodbo »v imenu kralja«, brž nato pa udari nadebudnega začetnika s šibo po zadnji plati. Ni bilo prijetno, bi dejal, zakai zvil se je kakor glista, če stopiš na nio. Drugi udarec je bil za vse lovstvo, tretji pa za splošno lovsko pravo. Zopet je zatrobil lovski rog, zadonel ie častni strel in vstoličenje se je končalo.
Kaj bi vam še pripovedoval o tistih prijetnih urah po lovu, ki so v Prekmurju prav take kakor drugod, kjer se zberejo lovci. Malce smo se mastili. vse po lepj slovenski navadi zalili,
vmes pa si povedali marsikako okroglo in zarobljeno. Da smo tudi zapeli, se ume samo ob sebi; prednost so imele, kaj pa, tiste, ki se prilegajo lovskemu razpoloženju. Višek je tvorila znamenita slovenska lovska himna znanega notranjskega skladatelja Čizmiča vulgo Skuzmica:
Kaj bi pa naša Marička rada . . .
Sicer pa naj govore risbe, zaka.i Slovenci nočemo ni malo zaostali za madžarskimi magnati: le-tam so oveko-večili njih love slikarji, mi pa vzamemo s sabo risarja, ki ves dan pridno lovi, potlej pa še kaj nariše, da je plen večji in obilnejši.
Caplje in lov na čaplje
Predno je pred sto leti prerezala Ižanska cesta Ljubljansko polje, je bilo skoraj nedostopno pešcem od predmestja pa tja doli do Krima. Mnogo krajev, porastlih z visokim gostim bi-čevjem, pokrivajočim globoke blatne tolmune, je bilo nedostopnih celo čolnarjem. Nikdo ni mogel prodreti v njih, dokler ni bila voda odpeljana po umetnih jarkih in zemlja izsušena. Taki kraji so nudili najprijetnejša in najbolj varna zavetja vodni perjadi. Na malih oto-čičih je gnezdilo na tisoče raznih divjih rac, ki so se v ogromnih jatah dvigale, prijetno čebljajoč z zamazano zelenih vodnih gladin. Na visokih, vitkih jagne-tih in starih vrbah pa so gostovali ostali krilati prebivalci širnega barja. Na enem samem velikem drevesu je bilo po več gnezd. Kjer je širil močne veje med ostalim drevjem mogočen hrast, tam pa so bile kar cele kolonije najraz-
kaj časa krožila, potem pa zopet sedla na stara mesta. Popolna tišina, ki se je kmalu spremenila v strašno kričanje, pa je nastala, kadar je šinila med gostimi vejami senca luna ali milana, kf sta gnezdila v bližni. Ko se je spustil ropar na gnezdo in odnesel včasih kar v vsaki, z ostrimi kremplji oboroženi nogi, po eno mlado čapljo, niso stari hiteli pomagat in branit, pač pa so zagnali le strašen vrišč, ki je kaj malo brigal nepovabljenega gosta. Kadar ni bilo na gnezdu starih, se je kaj rada pritepla vrana ali sraka in odnesla jajca. Pa tudi ta je navadno odnesla pravočasno zdravo glavo.
Prav tako, kakor so bile in so še danes neusmiljene roparice s čapljami. so tudi čaplje z ostalimi živali. Za kogar upajo, da ga bodo zmogle, ga napadejo in večinoma požro. Gorje mladim zajčkom, jerebicam in tudi ostalim, poseb-

1. Kolonija sivih čapelj, ki gnezdijo na vrhu drevesa. — 2. Na preži ob ribnjaku. — 3. Mlada caplja na lovu. — 4. Let čaplje nad gnezdom.
Iičnejših ptic. Največ seveda je bilo raznih vrat čapelj, ki so imele obilo hrane v obsežnem vodovju, bogatem na ribah, mehkužcih, polžih in žuželkah. Na enem takem drevesu so gnezdile sive, rjave in razne nočne čaplje. Samice so ali nesle jajca, valile, samci pa so stali leno kakor nataknjeni na dolgih nogah poleg gnezda, ali pa malo zaplavali po zraku v svojo zabavo in občudovanje družic. Najbolj živahno je bilo življenje, ko je dorasla mladina in se je število prebivalcev drevesa kar potrojilo, včasih celo poštirojilo. Daleč na okoli je bilo slišati vpitje starih in škrebetanje mladičev. Ako se je približal lovčev čoln. se ptice navadno niso posebno brigale in šele kadar je zagr-mel strel ter je včasih kar po več ptic naenkrat padlo, opletajočih se po vejah, se je dvignila tudi ostala kolonija, ne-
no mladim pticam, ako jih opazi caplja in se ne morejo skriti pravočasno.
Baš zato čaplje zelo preganjajo v pokrajinah, kjer so močno naseljene. Posebno »gorki« so jim seveda ribiči. Menda ga ni na svetu tako spretnega in hudega uničevalca rib, kakor so čaplje.
Med najpriljubnejši šport starih lovcev je spadal lov čapelj s sokoli. Imeli so naučene posebne vrste sokolov, včasih pa so za to uprobaljali tudi skobce in kragulje, da so jim lovili in donašali raznovrstne ptice, največkrat čaplje. Poseben užitek jim je nudil pogled na zasledovanje precej težko po zraku veslajoče čaplje, ki je za njo kakor puščica švigal vitki sokol. Ko je čaplja opazila svojega smrtnega zasledovalca, se je jela dvigati, včasih skoraj navpično. Sokol jo je hitro nadkrilil in planil
Arnold Hollriegel - Quidam:
Charlie, umiram od smeha!
Gala-premijera novega Chaplinovega filma (dve leti smo morali nanj čakati) se raene — Amerika je Amerika —- o polnoči v teatru Mark Strand, srednje velikem kinu, ne večjem, kakor so drugodi opere. Gostje si morajo s komolci utirati pot, zakaj zunaj na Broadvravu je tumult, pobuna, prerivanje ponočnjakov, ki si domišljajo, da bodo pričakali resničnega Chaplina. — A njega r.i: poslal je brzojavno opravičbo. Njegova nezanesljivost je v resnici zanesljiva!
Potem sede tisoči v teatru. Pol Newyorka. Veliko vznemirjenje. Iz tal se dviga simfoničen orkester, ki svira uverture k Dvo-fakovemu <Karne^alu» Na levi in na desni zastora dve velikanski klovnski glavi in na njih razsvetljene orjaške vrtavke, ki se ja-mejo vrteti. Iz njih tuli megafonski glas: <Le noter b Za trenutje se zastor dvigne, hvala bogu, ne za tisti grozni <prolog> s petjem in plesom, ki ž njimi tod uvajajo boljše filme — ne; le za veselo in pestro fivo sliko, prikazujočo orjaške cirkuške zveri. S pločevinastim cirkuškim trarajem se muzika zopet pogrezne. In tedajci, o radosti in sreče, Charliejeva filmska podoba.
a Charlie! Jedva je film začel, že vse tuli, ploska, cepeta. Da, takšen, takšen je človek. To čutiš, razumeš in bi hotel umreti od pogodene psihoanalize: po tolikem spoznanju ni vredno več živeti, tako blaženo in uezaznavno bi se ntrnil v solzah smeha.
O Charlie! Ti bitje, tako vidno v svoji goloti, prekriti s smešečimi rekviziti konven-cijonalnega dostojanstva: ta klobuček, ta ne-
smrtni žaket, ti ogromni čevlji, ki si v njih tako nebogljen in neroden--
Zopet se je vrnil k nam priljubljeni va-gabund, kakor vedno, kadar nam je hudo. Kako prijazno zoblje kruh iz roke otroku, ki ga oče pestuje. Daj, daj tudi stričku! Dete se smeje, kako ne! Striček slastno oblaga kruh z gorčico — s klobasarjevega pulta. Tako se striček živi. In že mu je preganjan žepar potajno vtaknil v hlrčni žep debelo listnico. Tako je življenje, da. Ko Charlie zapazi listnico in se baš nameri, da kupi za milijon dolarjev vročih klobas — je že za njim stražnik, zaradi listnice--
--Ne, ne vzdržim več. Ni mogoče preživeti! Zatekel se je Charlie pred preganjalci na pročelje potujočega cirkusa, kjer vise prečudne mehanične lutke v človeški velikosti. Policeman pogleda gor in že je Charlie odrevenel v mehanično lutko, ki_ se, gnana od neznanega kolesja, okorno primi-ka proti svojemu sovražniku, žeparju: tudi oni mora igrati lučko. Vsakič, po tričetrtin-skem obratu, pripelje Charlie-lutka žepar-ju-lutki udarec na glavo, mehanično. Potem je Charlie pribežal v veliki cirkuški zrcal-ski kabinet, v labirint samih zrcal in — deset tisoč Charliejev zatrepeče pred deset tisoči žeparjev, pred deset tisoči stražnikov. Že pri enojnem Charlieju se skoro ne da strpeti, tako je zabaven; deset tisočkrat re-flektiran učinkuje nalik eksplodira jočemu dinamitu, preveč je. In potem je mahoma zopet sam samcat v onem zagrnjenem čarobnem zaboju v cirkuški maneži. iz katere je žongler pravkar hotel pričarati lepo de-vojko, toda pojavil se je Charlie s svojo paličico
Ko se je epizoda z listnico razjasnila, je ostal v cirkusu kot oderski delavec. Najprej so ga preizkusili, ali je dovolj komičen za
klovna (za Charlieja Chapiiua!): klovnska komisija s hlevarjem je priredila strokoven izpit. cBrž, pokaži kaj komičnega b — Charlie je propadel kakor je bil dolg in širok. Igrati je imel šegav prizor iz Telia, z jabolkom na glavi, ki bi ga bil moral brž nato pojesti, ha, ha _ pa mu črv v jabolku ni prijal in si je žurno položil na glavo banano, tako netalentirano! Propadel j Nu, poraben bo za premikača kulis. — Ko se prvič pojavi s polnimi rokami v maneži. je (filmana) publika malone ponorela, tako neverjetno je komičen ta možaki Hudobni mezgi ga preganjajo, da se prekucuje čez ograjo maneže; in kadar vleče v areno pokrito magovo mizo, pritisne kakopak na tajni gumb, ki bi se ga ne bil smel dotakniti, in pojavijo se nešteti skriti cilindri, kunci, golobi. Hitrost ni nikaka čarovnija. In naposled velika jata gosi, ki jo Charlie resno in odvažno žene po maneži. Najstarejši trik cirkuškega klovna, nesoretno pomaganje. nam tod mnhoma postane človeško-razum-liiv. Najnižja vrsta burleske dobi globoke filozofske perspektive: ta veliki mojster komike nam prireja pravcat koleg o bistvu
komike, sjx>ntane in umetne. — Tako je ves film neznansko živ pouk uporabne psihologije s kurzom o j>ogumu in junaštvu: kako Charlie zaide v levjo kletko in za-dleskne vratca; kako lev spi in jame ščene lajati in se deklica, ki je prihitela na pomoč, pred kletko onesvesti in ji Charlie skozi rešetko vliva na glavo vodo, ki jo je bil levu izmaknil izgred žrela, — o, tega ni mogoče pozabiti. In ko se vratca odpro: prekriža Charlie noge in je namah od nog do glave junak, ki ga ni strah spečega leva, če stoji dama pred njim. <Put, put, putb nagovarja leva. Le-ta se vendarle zgane — Charlieja pa zagledaš čez trenutek na vrhu najvišjega cirkuškega jambora. Od tam pošilja svoji dami poljubčke: tako hraber je, da je splezal na najnevarnejši in najvišji jambor.
In ko na koncu zamenjuje plesalca na vrvi in misli, da ie z žico, pritrjeno na pas, trdno privezan na strop. Pas se je strgal, a Charlie še ne ve, in tako zna čudovito plesati na vrvi. On ne pade, ne, on ne! — In ko, že na sredi vrvi, opazi zlo, se na-krat spusti nanj s kur>ole šotora trop opic, ki mu plezajo na obraz, se obešajo na njegove velike čevlje,- viseče čez vrv nad globino.
O, neverjetno, divje, vrtoglavo, a nikdar brezglavo, nikdar enolično, od sekunde do sekunde se menjajoče po božanskih domi-slekih bliskovito ustvariajočega duhž. Perspektiva na vseobče človečansko. vedno iskrena in jasna, brez katere ni velike komike. In. seveda, ona Chaplinska primes melanholije
Da, ta p reža los tn a zgodba v tem preko-mičnem cirkusu Tako kakor v <Lovu za zla tonn; negodnik Charlie ljubi dekle, a njej ni kaj zanj Tu, v <Cirkusu>, se Charlie po-
naša malce preplemenito; kako bi mogel verovati njegovi požrtvovalni dobroti, ko govore oči drugače! Cirkuška jahalka se odpelje s svojim akrobatom, on pa obsedi ves otožen v maneži in poslednji cirkuški vozovi izginjajo v dalji. — Čudovita ta zaključna melanholija! Čeprav zaključuje ne docela nebanalno zgodbo (smej se, bajazzo, joči bajazzo), vendar slutiš, da je to on, ki je zadnje leto toliko pretrpel, od žensk, on, zasebnik Charlie Chaplin, največji komični umetnik sveta, ki je v tem moral še napraviti ta neizrečeno bolestno-komični film; tu sedi zdaj, ko je vse končano, z neskončno otožnostjo v svojih velikih, temnosivih, trdih in vendar mehkih, sentimentalnih in ciničnih očeh. O Charlie, umiram od smeha, a v srcu je neznana žalost, ki zmerom veje od tebe. — —
Potem, ko sem aplavzu in cepetu ubežal na cesto, sem premišljal, da bi tega lepega novega filma Charlieja Chaplina vendarle ne mogel dati v skrinjo najsvetejšega po-kraj <Kida> in <Lova za zlatom>, ker je ljubavna ^odba le malce inficirana po hol-Iywoodski banalnosti, ki olružuje, da oku-žuje celo že Charlieja Chaplina. Dal bi pa za ta film, ki je svet čakal nanj dve leti, od srca rad sleherni centimeter filmskega traku, kar ga je v tej dobi bilo navitega v HolIywoodu. Da, sleherni centimeter.
Pozno je, domov grem. Ne razumem, da sem tako malo zaspan; v meai je prečudno vedra jasnina. tako prelestno sem nasmejan, vso otopelost, ki jo življenje gomili na nas, je ta vihar, ta čudesna ventilacija, ta neznanski Charliejev grohot pomedel iz duše, odprte na stežaj. O, bil je le srednje dober Chaplinov film, a vendar more ljudi tako osrečiti 1

na njo iz višine. Nekaj časa sta se borila v zraku in nato padla na tla, kjer se je nadaljevala borba. Lovec je tedaj prihitel na konju in otel ptico iz krempljev sokola. Navadne, škodljive vrste so usmrtili ali odnesli domov za učenje mladih sokolov, belim capljam in svilenim so pa izpulili dragoceno perje iz peruti, nato pa jih zopet izpustili. Mnogi lovci so čapljam pritrdili na noge kovi-nasfe obročke, da so jih spoznali pri lovih v prihodnjih letih, ko so jih ponovno vlovili sokoli. Tako so tudi ugotovili, da je nekatera čaplja živela nad petdeset let.
Danes so te vfste lov že opustili v pokrajinah naše države, najdalje so ga pa gojili bogati bosanski begi. V Nemčiji so par let pred svetovno vojno iz-vežbali več sokolov in lovili ž njimi ob priliki neke velike lovske slavnosti. V Aziji, posebno v Indiji, pa še dandanes love mnogo s sokoli, največ divjo perutnino.
V Sloveniji so postale čaplje že precej redke. Velike kolonijske naselbine čapelj so izginle že davno, le posamezni pari gnezdijo še pri nas in sicer največkrat v velikih gozdnih goščavah, v bližini vodovja, odkoder prav pridno hodijo ropat ribe in povzročajo kljub malemu številu občutno škodo. Večje družbe sivih in rjavih čapelj nas obiščejo pomladi in jeseni, ko se selijo, le prav redko pa so med njimi vrste z dragocenim perjem.
Kakor so čaplje zaupljive, kadar sede ali čepe v svojih kolonijah, so drugače oprezne in jim je precej težko priti na ugodno strelno razdaljo.
Vse vrste evropskih čapelj v še prav znatnem številu pa najdemo v ostalih delih naše države, največ v velikih obsežnih močvirjih ob Donavi in Savi ter ob rekah in jezerih v Srbiji.
VI. K.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Nedelja, 29.: ob 15.: «Veriga». Gostovanje Mladinskega doma na Kodeljevem. Zni* žane cene. Izv. Ob 20.: «Mnogo hrupa za nič». Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv.
Ponedeljek, 30.: «Sodnik zalamejski». D.
Ljubljanska opera.
Nedelja, 29.: ob 15.: »Poljska kri*. Opere* ta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob pol 20.: «Hoffmannove pripoved* ke». Ljudska predstava po znižanih ce* nah. Izv.
Mariborsko gledališče.
Nedelja, 29.: ob 15.r «Orlov». Kuponi. Zrn* žane cene. Ob 20.: »Takrat v starih Sa* sih». Kuponi. Znižane cene.
Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 29. t. m se poje popoldne ob 15. v operi Nedbalova cPoljska krl> v običajni zasedbi. Zvečer ob pol 20. so Offenbacha <Hoffmannove pripovedko. V drami je zvečer ob 20. Shakespeareova komedija <Mnogo hrupa za nič*, popoldne ob 15. pa gostuje v ljubljanski drami oder Mladinskega doma na Kodeljevem v režiji gospoda Potokarja ter vprizori Finžgarjevo narodno igro < Veriga*.
Baletni večor v ljubljanski operi. V sredo, 1. februarja se vrši v ljubljanski operi baletni večer pod vodstvom koreogra-fa, baletnega mojstra g. Vlčka. Na programu so tri večja dela in sicer: Slike iz razstave, deset slik Modesta Musorgskega. Dalje Orientalna piesa iz Jutrove dežele, ki jo je komponiral kapelnik Balatka in Pierne-jeve impresije iz Musie-Halla. V vseh treh delih nastopita solista gdčna Wisiakova in e Vlček ter celotni baletni zbor. Baletni večer se vrši za premijerski abonma.
Ljubfianska drama pripravlja za prvo polovico februarja sledeča dela: Nedeljski oddih (Weekend), Grob neznanega vojaka in Sestrična iz Varšave.
Našo mladino opozarjamo, da se na Svečnico popoldne ob treh vprizori v ljubljanski drami po večletnem presledku zopet mladinska igra <Pepelka* v režiji g. šesta
Prihodnja premijera v ljubljanski operi bo v prvi polovici februarja. Izvajala se bo Flotowa opera cMarta*.
Novačanov „Herman grof celjski" pred uprizoritvijo
Pisateli dr. A. NovaČan ie dovršil I. del svoje trilogije o celjskih grofih, dramo »Herman grof celjski«, ki je že po doslej objavljenih treh dejanjih (v »Ljubljanskem Zvonu«) vzbudila pozornost naših literarnih kiogov. Četrto in peto dejanje izideta v januarski, oziroma februarski številki »Ljubljanskega Zvona«, že v marcu pa se utegne ta mogočno zasnovana drama vpri-zoriti na odru ljubljanskega dramskega gledališča.
V sredo zvečer so se sestali v stanovanju kritika Jos. Vki-mam nekateri književniki in se je v avtorjevi navzočnosti prebralo celotno, zdaj že povsem dovršeno delo. Vsi se uiemaio v sodbi, da smo dobili z Novačanovim »Hermanom« krepko odrsko delo. plod močnega dramatskega talenta in resnih umetniških stremljenj. Drama utegne imeti zaradi razgibanega dajanja, plastično izklesanih značajev (Herman, Veronika. pater Melhiior, žid Aron, kraljica Barbara itd. in jedrnatega sloga tudi pred široko publiko velik uspeh, zato bo nje premiiera brez dvoma dogodek v razvoju
naše dramatike.	, ,.
Pri čitaniu »Hermana« so bili navzoči razen avtoria še Oton Zupančič, ravnatelj drame P Gnl'a. urednik »Ljubljanskega Zvona« Fr. Arbrecht. režiser M. Skrbmšek. J Vidmar. Juš Kozak. dr. Igo Gruden. Slavko Osterc. Stano Kosovel. B. Borko. Vladimir Bartol i. dr.	..
Pisateli dr. Novačan namerava trilogijo ta ko i nadalievati. Drugi del bo osredotočen okoli Friderika, tretji pa bo postavil na oder Ur h a. Vrhu tega snuje komedijo »Kandidat«.
festivalu v r^affi
NahrečM češki elasheni list »Temno«. ki ga 5zda'a Hudebnf Matice Umčleckč bese-dv v Pragi. ^naša v svo* Tadnii števtiki (december 1927 — farmar 192«) oceno mgo-slnvenskeea glasbene** festivala v Prag! izorvd oeresa sklada+elia B.(ožidarra> V. (r.mačke). ki ga v naslednjem prinašamo v eVsrernhi	, . .
»TnsronlovensH festival ie pričel dne 4.
novembra s oreda^antem hrvatskega RMa-d»te"a TWidaria §'ro1e v dvorani državnega VnnsPTvatorHa Onvnrr le b!1 sestav-l?en olas+ičnn. odkrito nb?eVthmn ter v liu-b-^no do (vliev nrlado glasbe kraljestva chc; jn ie obenem podal sliko sodobnega stpn'a in di1ovan»-> rmrosl oven skega glas-b»«°Ta fivl^n'3 Simla ni zatajeval oci-vld"
vr7pVb tamr^nip glasbene kulture, ki «re ho itravtiovecila z glasbeno kulturo zrele'?^ narrtd^v. pokazal Pa ie na bngatf narodni raV-Tad. k? le nonra tvorni samozave-
-r^h W1+irrn-ib flrrfteNev. ki vefei-n jim
red z umetnostjo. Poudarjal ie še tudi tesno vzajemnost glasbenih kultur bratskih narodov češkoslovaškega in iugoslovenskega. ki jo posredujejo v glavnem jugoslovenski slušatelji naših mojstrov in konservato-r:jev.
Dne 5. novembra ie aranžiral praški državni konservatorii v dvorani Mozarteuma Komorni večer, na katerem so bili zastopani L. M. Skerjanc, Anton Dobronič, Petar Konjovič, Milivoi M. Crvčanin, Krsto Odak in Josip Štolcer - Slavenskl, vsi. r&zen Skerjanca, absolventi praškega kon-servatorija, in zastopniki mlade jugoslovenske šole. Naivečjo pozornost sta vzbudila Krsto Odak s svorim godalnim kvartetom. ki očituie močan in raznolik talent, ter Josip Stolcer - Slavenski. čigar suita »Sa sela« za flauto, klarinet. gos'i, violo in kontrabas ie zavzela zbog originalitete glasbenega izraza, združuioč tu razpoloženje, tam drastičnost svojega osnutka V izrazu zelo smela, a tehnično neuravnovešena ie bila »Sonatima da camera« (Skerjanc) za godalni kvartet: nemogoče pa je bilo prezreti mnogo obetajoči razvoj talenta v tem delu. Tudi Crvčanin se je dobro uvedel v pesmih s klaviriem s svoiim liričnim, a vendar konciznim izrazom. Dobro-ničeva »Moia piesma« za pihalni eusemble s klaviriem ter Koniovičeva »Haidučka« za violončelo in klavir sta učinkovali bolj vsled uglajene fakture kot pa s silo in izrazitostjo invenefje.
Na simfoničnem koncertu, ki
se je vršil dne 6. novembra v okviru abo-nenčnih koncertov Češke filharmonije, so se uvelialivj sledeči avtorji: Božidar Žiro 1 a, Josip Stolcer - Slavenskl, Lucian Marija Skerjanc. Emil Adamič. Antun Dobronič in Anton La-jovic. Od njih gleda Sirola. čigar zelo originalni Cirilo - metodiiski oratorii sem čul na frankfurtskem festivalu, tudi v tem starejšem, sedai izvajanem delu »Otmica« za veliki orkester, na to. da ima vir inspiracije v oblasti, ter podaia v formi suite karakteristične slike iz ljudskega življenia Njegov kompoziciiski izraz ie tu zelo siguren ter često originalen vsled svoje ekso-tičnosti. Modernist svetovnega kova ie Skerjanc v »Koncertu za orkester«, v katerem operira s pozornost vzbuiaiočim talentom fn iznaidlrivostio z izraznimi sredstvi poslednje dobe. Slavenskega »Not+urno« je skladba i/ mladosti in ni za niegov današnji slo? dosti značilna. Zelo dostojen nivo sta imela Laiovčev »Caprice« in Dobro-ničev »Erotikon«, ki pri primerni umerje-nosti v izraževatiiu ne zanikata dobrega okusa in muzikalnosti svojih avtoriev. Adamičevi »Lfublianski akvareli« ter Suita »Iz mole mladosti« so sicer stareišega kroja, vendar pa učinkuieio zboe svoie dobre rz-delanosti. Vse skladbe te zanesliivo dirigiral Niko Štritof. Jugoslovenski festival se le vršil v sred; najboljšega praškega koncertnega obiležia ter ie torei doprinesel jako mnogo k seznanieniu našega občinstva s sodobno iugoslovenskn glasbeno kulturo. Spreiem izvaiani slkadb ie bil iako prisrčen in mnogo obetaioč za nadalnje stike naše in jugoslovenske glasbe.
„Fioretti" ~ v slovenskem prevodu
V izdaji »Naše založbe« v Gorici je izšel pred kratkim prevod te znamenite knjige pod naslovom »Rožice sv Frančiška«. Delo, ki ie zbirka legend in zgodb iz življenja asiškega siromačka, ie postalo že zdavnaj last vseh kulturnih narodov in je kot čisto leposlovni umotvor prvega reda prešlo v vse zbirke prevodne literature. Kulturni-in umetnostni dokumenti svoje dobe, nenavadno iasna in verna pesniška podoba mi-ljeia in razmer, iz katerih ie nastalo to delo, stoje »Fioretti« ob^strani večnih kniig, kakršne so Laotseiev »Taote-king«, Homerjevi epi. Koran, »Legenda auTea«. Omaria Kaiama »Rubaiiat«. Dantejevi spevi in cela vrsta knjig, ki so zavoljo svoje vseobče značilnosti i,n bogastva postale last vseh kulturnih ljudi. — Prevod ie oskrbel po kritični izdaji floren-tinskega rokopisa iz 14. stoletja dr Alojzij Res. ki ie napisal delu tudi predgovor in dodal pregled bibliografiie. Prevod je v jezikovnem pogledu precei pomanikljiv.
Knjiga ie tipografsko prav okusno opremliena. Ilustracije, šest celostranskih reprodukcij po risbah na clnkove plošče, je oskrbel akad. slikar Tone Krali. Podobe so zamišliene v duhu mističnih in čudno eksaktičnih zgradb ter ilustrirajo in točno podajajo značaj dobe, mračnega srednjega veka. So pa obenem kot umetnostni gra-ični produkti in dela kniižne ilustracije res odlične. _ Kar je za nas Slovence pri tej izdaji posebno zanimivo, ie dejstvo, da je knjiga izšla onkrai meje v Gorici, v VI. letu fašizma, v barbarskem idiomu surovih in neukih »gorjancev in koziih Pastirjev«. Morda po čudnem nakiiučiu dospe ta knjiga pred oči božanskemu D' Amnunziu in mu pove. da ie v tem hribovskem narodiču le še živ ogenl svete ljubezni in hrepenenja po lepoti. Morda mu bo ta kniiga dokaz. da tudi teptani naš narod hoče svoj delež kulturnih dobrin in da se bori zanje sam in proti vsem. To ie za nas poglavitni pomen te jubilejne izdaje nesmrtnih »Rožic«.
Popačeni »Hamlet"
Dramsko gledališče v Draždanah predvaja sedai »Hamleta«, ki ga ie »popravil«
nemški dramatik Gerhard Hauptmann. Pesnik je bil mnenia. da zahteva naša doba »bolj logično in bolj revolucijonarno igro« kakor jo je napisal genijalni Shakespeare. Zato je stvari pregrupiral tako, da prevzame Hamlet v IV. dejanju Laertovo vlogo ter postane vodia zarote zoper kralja. To seveda izpremeni neodločen značai danskega kraljeviča. Hauptmann pravi, da ni mogel biti neznan dvorian kot ie Laertes vodilna oseba v komplotu. Znan samogovor »Biti ali ne biti« govori Hamlet šele v petem dejanju, ko ie že upor udušen in Ofe-liia mrtva.
• Večina nemških kritikov, ki so videli popravljenega »Hamleta« pravi, da ie Hauptmann zmanjšal napetost dejanja, obenem pa tudi logičnost Hamletovega značaja. Hauptmann je tudi dodal drami šest novih prizorov, ki šteieio 480 stihov. Prvi prizor je vrinien v II. deianie: norveški kralj sprejema dansko poslaništvo in Hamlet se zveže z mladim Fortinbrasom za boj zoper kralja Klavdija. Tako je nasiala iz Shakespeareove tragediie nekakšna politična drama. Kritika obsoja tega »Hamleta«, ki ni nič drugega nego popačen Shakespeare.
Frantisek Taborsky
Minule dni se je češki kulturni svet spominjal 70 letnice odličnega češkega pesnika, prevajalca in umetnostnega kritika Fr. Taborskega. Fr. Taborsky je po rodu Mora-van. Gimnazijo je obiskoval v Olomoucu, kjer se je jel živo zanimati za slovanske narode in je še danes eden izmed najbolj vnetih in delavnih pristašev slovanske kulturne ideje na Češkem. Posebno so ga vsekdar mikali Rusi. Prevel je na češčino vse spise Lermontova, mnoge pesnitve Puškina in še nekatere druge ruske pesnike in pisatelje
Spisal je več izvirnih del v vezani in nevezani besedi. Kot pesnik je stal prvotno pod vplivom Vrhlickega, pa tudi ruski klasiki so vplivali nanj. Vendar je bil dovolj samorasel in se je kmalu razvil v enega največjih pesnikov Moravske. O njem pravi znani kritik Arne Novak, da je vse njegovo dulevno in pesniško jedro vzniklo iz moravske ideje. Med njegovimi literarnimi vrstniki ni poeta, ki bi tako 'zrazito vtele-sil v svojem delu idejno Moravsko sedemdesetih do osemdesetih let in jo skušal tako organski prilagoditi občim smotrom in potrebam nacijonalnega življenja.
Taborski pa ni samo pesnik in prevajalec, temveč tudi izboren poznavalec likovne umetnosti, ki se ji je posvetil kot slušatelj praškega vseučilišča. Bil je med prvimi, ki so Čehe seznanjali z oblikujočo umetnostjo ostalih Slovanov. V ta namen je ponovno obiskal Rusijo, Poljsko in jugoslovenske dežele. V obsežni zbirki «Slovanstvo» je priobčil daljše študije o češki, ruski, poljski in jugoslovenski umetnosti. Njegova knjiga «Rusk6 um6ni» nima primere v češkem slovstvu Na tem področju ga Čehi sploh štejejo k najplodovitejšim raziskovalcem in pisateljem. Znamenita ;'e tudi njegova študija o slikarju Schweigerju.
Pred nekaj tedni je izšla nova knjiga Taborskega <Praha>», ki je opremliena 9 krasnimi barvnimi lesorezi grafika F. Vika. Posvečena je desetletnici republike in izdana v taki grafični opremi, da Jugoslo-veni nimamo knjige, ki bi jo lahko primerjali ž njo. Fr. Taborski je v tej knjigi združil svojo pesniško silo z obsežnim znanjem umetnostnega zgodovinarja in je lepo in toplo prikazal lepote in umetnostne znamenitosti češke prvostolnice. To je najlepša knjiga o lepi Pragi, knjiga, ki je delo dveh umetnikov z navzkriž razdeljenimi sposobnostmi: poeta s slikarskim čutom in znanjem, slikarja - grafika s poetsko dušo.
Poznavalca jugoslov umetnosti in ognjevitega Slovana Fr. Taborskega se ob jubileju tudi mi spominjamo z vsemi simpatijami !
Sodobna švedska književnost
»Če hočem biti iskren, moram kot Šved priznati, da generacija, kateri pripadam jaz, ni bila nikoli tako pomembna kakor generacija pred njo«, začenja Šved Carl David Marcus članek o novi skandinavski literaturi. Generacija, ki se je pojavila v devetdesetih letih po Strindbergu, Selmi Lagerlofovi, Heidenstamu in HalstrOmu ter se je povzpela do svetovne slave, je stala nad sedanjim literarnim rodom in je stvo-rila posebno mešanico realizma in romantike. Nova doba je bogata na talentih, vendar pa brez voditeljev, brez pesnikov, ki bi umeli s pronicajočo silo formulirati osnovno razpoloženje, ki giblje sodobnike.
Svetovna vojna se jedva mimogrede izraža v novi književnosti. Mnogi skušajo pisati o nji, a brez uspeha. Razlog tega neuspeha je zelo enostaven. Pisatelji niso doživeli vojne. To pa jih ne ovira, da ne bi stali pod vplivom potresnih dogodkov, ki so javno razpoloženje na Švedskem mogočno razburkali. Vojna leta so v literarnem oziru za Švedsko najsiromašnejša. Človek se vpraša, čemu se razliva črnilo, ko drugod teče kri? Pisatelj Sigfrid Siwerts, ki je v najživjem kontaktu z dogodki tega časa, je napisal najmočnejše. čeprav tudi najmračnejše delo v duhu povojne dobe. To delo je dvodelni roman »Selambs«. Siwerts prav za prav nadaljuje realistično etiko, katero sta prekinili romantika in historizem v 90 letih.
Nadaljuje se tudi socijalno nadahnjena književnost, ki se je pojavila z naturalizmom v 80 letih. Tako se ustvarja proletarska proza. ki uajmočnejše prikazuje delavsko življenje v švedski literaturi. Nasprotujoč pojav teh struj pa tvori religiozna epika.
Ob strani tega gibanja stoji Hjalmar Berg-man, najoriginalnejši pojav med pripovedniki. Bergman je ironičen humorist, ki združuje realistične vtise z nekakšno ekscentrič-no fantazijo na zelo dražesten način. Rad obiskuje čudake svojega mesta, malega mesteca, ki se hoče šiloma povzdigniti. Bergman je rojen književnik, toda snov ga često obvlada, da ne najde izhoda iz labirinta svojih spletk, ki pogostoma mejijo na pustolovski roman Bergman je tudi edini dramatik, ki ima danes visoko ceno v švedski literaturi ter je dosegel s svojo karakterno komedijo »Swedenhjems« največji oderski uspeh zadnjih let v skandinavskih deželah.
Težišče švedske duše pa je v liriki. Ze proza 90 let je prožeta z liričnimi nastroji. Čista lirika je dosegla vrhunec v Gustavu FrOdingu in v Eriku Alashu Karlfeldtu. Tudi tu se čuti vpliv velikih prednikov na novo generacijo. Tudi tu je število lirikov do-
volj veliko, vendarle število osebnosti zelo omejeno. Treba pa je imenovati vsaj enega, ki je prvi med prvimi in ki je obogatil švedsko literaturo. Ta mož je Andres Oester-ling. Vezan na kontinentalni simbolizem, je Oesterling študiral sodobne Francoze in Nemce ter je tznenadil v začetku stoletja čitajočo publiko s svojo divno umetnostjo retorike in z velikim zanosom. Pesnik izhaja iz najjužnejše švedske pokrajine Skaene, ki je dala deželi cel rod lirikov. Polagoma se razvija Oesterlingova umetnost, ki se spaja s zemljo, kateri posveča poet izredno oblikovane sonete, pesmi o rožah in drevesih, c ljudeh in živalih rodne zemlje Oesterling pomeni inkarnacijo vsega, kar je tipično za švedsko naturo. V njem utripa velika idila, njemu se odpira ogromen horizont, pred njim se širijo puste livade, molčeče kmečke bajte in sinji rob Vzhodnega morja. V svojih najlepših pesmih opeva Oesterling pri-rodo tako nežno in jasno, da se človek ob njem spomni največjih angleških lirikov.
Jubilej O. Župančiča v češkem tisku. Tudi češki tisk se je spomnil petdesetletnice našega pesnika-prvaka. tNar. Listy» so objavili simpatičen pregled njegovega dela in življenja. Tudi drugi praški dnevniki so zabeležili to slavje slovenske kulture. V slovaških Košicah je ondotni dnevnik «Slo-vensky Vychod» priobčil daljši članek dr. Mierke o našem poetu, sliko in prevod pesmi <Marica». V tedenski reviji <Cestas (št. 17 z dne 27. t. m.) je izšel o Župančiču članek dr Ivana Laha v prevodu praškega prijatelja Slovencev T. K. Strakate-ga. Frant. Hrbek pa je lepo prevel tri Zupančičeve pesmi: <Tih je kraj>, cOtroci mclijo>, <Doma».
Meško in Lah v slovaškem prevodu. V
3,-4. številki slovaške, v Košicah izhajajoče revije »Strom« (Drevo) sta izšla dva prevoda iz slovenskega slovstva: črtica Ks. Meška «Pri materi* in vtisi dr. I. Laha iz slovaške vasi «V slovaški vasi*. Obe je prevel v slovaščino neumorni dr. Mierka, ki skoraj vsak teden preloži na slovaški, oziroma češki jezik kakšen slovenski spis.
<Hanka> v češkem prevodu, V založbi 'Moravsko - šleskega dnevnika* je pravkar izšel avtoriziran prevod romana Zofke Kve-drove cHanka*. Prevod je oskrbel prof. dr. Vojt. Merka. cHanko* je Zofka Kvedrova spisala v srbohrvaščini. Podala je v njej pred desetimi leti izpoved žene v svetovni vojni.
Spomenica Marije Ružičke • Strozzijeve jp. pravkar izšla v Zagrebu. Naroča se pri sekciji Udruženja glumaca v Zagrebu (Zagreb, gledališče in stane 25 Din. Po spomenici bo pač segel vsakdo, ki ume ceniti veliko umetnost zagrebške jubilantke.
Polom italijanskega čelista v Zagrebu. V četrtek, dne 26. januarja je koncertiral v Zagrebu Arrigo Provvedi, ki je hotel prikazali stilske skladbe za čelo od klasikov •lo najnovejših modernistov. Koncert pa se je ponesrečil, ker je bil koncertant indis-pi-niran.
50 tisoč dolarjev za Shakespeareova fo-lio - dela. V Ameriki se je pred kratkim sklenila dobra knjižna kupčija. Neki bogataš je kupil folio - izdajo Shakespeareovih del, znano pod Wantage - Crawfordove izdaje, in sičer je plačal zanjo 50 tisoč dolar-
- ——
Preveč kadim
in sedaj me boli glava pa slabo mi je. Pa vzamem
Aspirin
tablete
ki
me hitro in zanesljivo oprosie teh bolečin. Pri tem so pa popolnoma neškodljive. Zahtevajte pa vedno originalni zamot	^
ki se spozna na modro-belo-rdeči varstveni znamki.
jev. Ta izdaja spada med največje redkosti svoje vrste.
Dunajski Burgtheater v Zagrebu. V za-
grebškem Kar. gledališču je te dni gostovalo osobje dunajskega Burgthtatra e Schonherrjevo G':uro. Žena-vrag* Predstava jc biia zelo <'obra. Zagrebška k<itika želi, da bi temu poslovanju sledil nast-ip francoskih igralcev.
Mickienicz in Francozi. Letos se odkrije v Parizu spomenik poljskemu pesniku Adamu Mickiewiczu. Kip je izklesal znani 'rancoski mojster Bourdelle. Poseben o«lbor v-.rl; priprave s vednosti, katerim b'ico pi.svf-Ml. v vs-eh srednjih in visokih š; iali Francije po en-> uro za predavanja o (em predmetu. Pripravlja se tudi knjiga cMic-kievvicz v Franciji<
Druga številka «N'ove Evrape». Izšla je
2. številka 17. knjige <Nove Evrope» z naslednjimi prispevki: cJedinstvo na delu* (R. L. Kneževič) — vprašanje Kajmakčala-na v praktični politiki, resno in objektivno mnenje razumnega Srbijanca. — «Sukobi po-litičkih ideala u Evropi posle 1870» — izviren prispevek slovečega italijanskega este-ta, filozofa in zgodovinarja B. Croceja, blesteči zagovor liberalizma — «Sumrak Evrope* (B. Radica) — mnenja raznih laških mislecev o vprašanju vzhodne in zahodne kulturne orijentacije v Evropi in bodočnosti našega kontinenta. <?Bajron u Jugoslovena* (I. M. Petrovič) — o prvih prevodih By-rona na srbohrvatski in slovenski jezik. — <Naša spoljna politika i naši prijatelji na strani* — zajemljiv komentar k naši vna-nji politiki. — cKongres demokratske stranke* (V. M. Vukičevič) — notranjepolitičen članek. «Nova Evropa* se naroča v Zagrebu, Preradovičev trg 9,
Križanka
Pomen besed:
Vodoravno: 1. ples, 4 kazalni zaimek, 5. kratica za canno Domini*, 7. nas prijazni sosed, 10. zabava, 11. svojilni zaimek, 12. osebni in kazalni zaimek, 14. panj, 17. moško krstno ime, 18. gostija, 19. ples, 24. filmska diva, 26_ sundski otok, 27. šovinistična organizacija, 29. pav, 30. žensko krstno ime, 32. bližnji sorodnik, 34. vprašalnica, 37. samo, 38. slovenski humo-ristični list, 39. predor, 42. kemični simbol lahke kovine. 43. zemljiška mera, 44. pri-•rdilnica, 45 nota.
Navpično: 1. balet, 2<. moško krstno ime, 3. šen, 6. poziv, 8. osebni zaimek, 9. krajevni prislov, 12. risalni rekvizit, 13. reka na Madžarskem, 14. francoska junakinja, 16. osebni zaimek. 17. osebni zaimek, 18 jugoslovenski režim,. 20. Zolov roman, 21. država, 22. tostran Drine, 23. ples, 25. gorovje, 26. ples, 27. klica, 28. časovni veznik, 30. vprašalna naslovica, 31. rimski pozdrav, 33. pismenka, 35 Shakespearova pojava, 36. pogojni veznik, 37. Vukičevičeva
nedeljska zabava, 40. igralna karta, 41. kratica za «detto*.
Rešitev križanke ^Drsalka*.
Vodoravno: 1. okt., A. t?ar (car), 5. Izlake, 6. Spa, 9. in 17. tabu! -"a, 12 li, 14. Dumas, 15. ed. 16. uš, 10	21. bat,
22. lavina, 24. Otokar. _ >:	i o: 1.
osat, 2. kakadu, 3. trebušnik,	7. ples,
8. Aida, 10. um, 11. Ia, 12. A: r, . iS. ata, 19. plot, 20. tat, 21. bar, 23. vol
Rešitev Župančičeve zlogovnice. 1. Obrščak; 2. Sonetje; z. Ostrovrhar; 4. Lessing; 5, Neretva; 6. cerkev; 7. enorog; 8. Juvenal; 9. Eldorado; 10. jereb; 11. efendi; 12. Krilan; 13. evangelisti; 14. romboid; 15. gnu; 16. Andreaš; 17. Savinjske Alpe; 18 Lenkovič; 19. Urungu; 20. Trsat; 21 Iravadi; 22. Metuzalem; 28. Ori-noko.
Oba Zupančičeva stiha iz «Pesmi mladine* se torej glasita:
0, soince je! Je, ker ga slutimo, ker ga v glopini duše čutimo.
Dopisi
MOSTE PRI LJUBLJANI. Sokolsko društvo v Mostah bo priredilo na Svečnico 2. februarja v telovainici oa Selu svojo običajno veliko maškerado. Med pestrim sporedom bo tekmovanje in obdarovanje najlepših mask Zaradi izvrstne godbe bo posebno plesaželjnk mladina prišla na svoj račun. K obilni udeležbi vabi ocbor. 226
VRHNIKA. Danes bo predaval g. proi. Pavlič o vražah in čarovnijah v srednjem veku. Začetek točno ob 14.30 uri.
DOMŽALE. V soboto 18. februarja se bo vršila maškerada v Sokolskem domu. Poskrbljeno je za izborna okrepčila in dobro zabavo. »Jazz-band Merkur« iz Ljubljane jamči, da bodo zadovoljni plesalci in ostalo občinstvo. Na izredno zabavo vabimo vse, zlasti pa okolioo: Mengeš, Radomlje, Dob in Cnni graben.	234
ŠKOFJA LOKA. V soboto 21. t. m. se je vršil občni zbor sokolskega društva, ki je bil tem bolj važen, ker se je vršil prvikrat v nezadolženem, prostem Sokolskem domu. Ko je društveni tajnik Zahrastnik omenil v svojem poročilu to razveseljivo dejstvo ter predlagal priznanje blagajniku Fr. Dolencu ml., je završalo po dvorani in glasnega ploskanja ni hotelo biti konca. Pozabljene so bile težke žrtve članov od leta 1919., ko so pričeli z nabiranjem prispevkov za zgradbo doma. do 21. t. m., ko je bilo treba do končnega izplačila dolga nabrati še tekom 14. dni 22.000 Din. Moramo, da bo do občnega zbora dom čist in prost! In zaškripala so na nabiralni poli peresa radostno in odločno, zdaj zopet okorno in omahljivo, v lezi in srdu, številke pa so rastie Ln se množile. Še k temu in k onemu, še manjka 3.500 Din! Kje jih je dobit blagajnik, ne vemo; iz njegovega poročila pa smo razvideli, da je dolg na domu do zadnje pare poravnam! »Iz revnega kapuckia je postal SofcoJ čvrst, nezadolžen posestnik«, tako se je izrazila " tukajšnja Okrajna posojilnica in hranilnica v pismu, s katerim je obvestila odbor, da daruje društvu v svrho končne sanacije primerno vsoto. Iskrena hvala vsem denarnim zavodom in darovalcem, ki so s svoio velikodušno podporo omogočili tako hitro in popolno sanacijo! Njihovih imen ne bomo pozabili! Enako zanimiva so bila tudi poročila nače-lnikov posameznih odsekov, ki so zaznamovali znaten napredek od lanskega leta. Pri volitvah novega odbora ie bil izvoljen z velikim navdušenjem naslednji odbor: starosta Fr Dolenc st., namestnik V. Zaihrastnik, načelnik R. Horvat, načelnica L. VVrischerjeva, odborn:ki: Danica Dolenčeva. Mici Krsmančeva, Emica Rozmanova, Oto Burdych. Avgust Rlazmik. Joža Ce-liar, Fr. Dolenc ml., Janez Humer, Jože Kovčič, Janko Potočnik, Franc Primožič. Joško Pecher .Anton Savmik. Franc Vrani-ča-r. Franc Zebre. Valentin Za.letel; namestniki: E'za Linkova, Rado Thaler. Anton Lovšin; prosvetar Rudolf Horvat, društveni zdravnik dr. lože Rant.
JESENICE. Gledališka predstava »Spa-vaj moja deklica«, ki jo je vpnzoril minulo sredo dramatični odsek tukajšnjega Sokola, je bila kljub slabemu vremenu prav dobro obiskan«.. Vsi igralci so zelo dovršeno podali svoje vloge, za kar jim gre vse priznanje. Zelo so presenetile publiko krasne toalete igralk ter igralcev, ki so I nastopili v tipičnih ruskih narodnih oblekah. Pri predstavi ie iz prijaznosti sodeloval številni salonski orkester »Edinosti«, ki je med odmori dovršeno odigral več lepih komadov. Bil je prav lep večer, kakršnih si še mnogo želimo.
JESENICE. Društvo »Edinost « priredi danes ob 18. uri v salonu g. Kobala prvo letošnjo prednustno zabavo, pri kateri bo sodeloval polnoštevilni društveni salonski orkester. Na spore ln bodo poleg valčka in polke tudi moderni plesi, tako da bodo prišli vsi na svoj račun. Vstopnina 5 Din. Vsem. ki ljubite prisrčno družabnost, na svidenje! — V ponedeljek 30 t. m. priredi »Edinost« v društvenem lokalu mi g. Brem" cu ob 20. uri Zupančičev večer v proslavo i 50!e+nice rojstva našega odličnega pesnika. O Zupančiču kot oesniku bo predaval br. Mrovlje Na sooredu so še recitacije njegovih najboljših pesmi Pri pros-'avj bo sodeloval društveni orkester. Vstop prost. Za članstvo obvezno!	?35
MOKRONOG. Zaželeli smo si par veselih uric razposajenosti in godbe, zato smo povabili v trg Kurenta. V nedeljo 12. februarja zvečer bo priredil domači Sokol ma-škerado »Indijska bajna noč« ali »Še zmeraj sem vesel«. Zanimanje za prireditev je veliko, saj ie to prva prireditev v kraju, kajti napovedali so nam svoj prihod orjaški hararrbaše, Beduini, ce'a vrsta širo-kohlačih Turčinov, vitkih odalisk. zagorelih ciganov in najmodernejših »šimi-polo-•mi« figur. Priprave so v polnem razmahu. Nastopili bodo naši priznani komiki 'fn ša-lijvci v vsem svojem sijaju. Kdor hoče Preživeti par uric ob mehk-h b~?aiočih in poskočnih zvokih ljubljanskega orkestra v bajni Kurentov i domovini, se nas bo gotovo spomnil in nas posetil.	210
TRBOVLJE Za predavanja trboveljske- > ga prosvetnega pododseka DZ vlad^ veli- j ko zanimanje. Do sedaj so se vršila na- j slednja predavanja: Dunajska revolucija 1. i 1848., Velika francoska-revolucija. Snegul- I čica. O Kitajski (Karel Salesin). O ocean- i skem parniku (obratovanja osrednje delav- i n:ce Viktor Petrič). o novem Dunaju (no- ; slovodja Jakob Klenovšek), o odkritju i Amerike (rudniški nameščenec Tine Ko- I rinšek), o Švici (ravnatelj meščanske šole ! Zavrl), o starem Riimu (katehet prof. Mir- j ko Ratej). o Don Kihotu (Tine Korinšek). i Na sporedu je še 10 predavani za odrasle j in 2 predavanji za mladino. *
BREŽICE. 21. t. m. se je vršil občni zbor sokolskega društva. Posamezni funkcionarji odborov in odsekov so izčrpno poročali o delovanju v preteklem letu. Razveseljivo Je bilo posebno dejstvo, da je društveno imetje lansko leto znatno narastlo. Po kratki de-bati o poročilih je M soglasno izvoljen naslednji odbor: starosta dr Josip Zdolšek. podstarosta dr. Janko Drnovšek. načelnik Ivan Poteko. načelnica Nina Cigojeva. tajnik Franjo Zorko. blagajnik Ivan Vidmar, prosvetar Janko Vizjak. arhivarka Savica Zo-kova: odbornika: Ivan Boecio m Marica Zatrarjeva; namestniki: Stanko Žerjal. Jože ZnideTšič «i Jožica Vid-tnarjeva: zastavonoša Zorko, namestnik Zerjal; oredsednik veseličnega odreka LJu-devit Nfkolič. namestnica Mara Vlziakova; predsednik odseka za neradbo Sokolskega doma Nace PoJJanšek. Občni zbor ja zaključil že ostnK izvoljeni starosta dr. Zdolšek.

Sem s cenenim stavbnim kreditom
V beograjski cPolitikb od 27. t. m. je bil pod naslovom cUprava fondova i zajmovi za zidanje» objavljen sklep, ki ga je izvršil upravni odbor Državne hipotekarne banke na svoji seji 21. t. m. Ta sklep se glasi: <Da je v Beogradu zadovoljena potreba po novih poslopjih, kajti vse polno je praznih stano->ani; zaradi tega banka v bodoče ne ho več dajala kratkoročnih kreditov za zidanje.*
Poznam Beograd precej dobro. Vem, da je v Beogradu re3 mnogo praznih stanovanj, toda ne zaradi tega, ker bi bilo že preveč stanovanj, temveč le zaradi tega, ker so ta stanovanja tako draga, da jih uradnik, obrtnik ali delavec ne more plačevali. V Beogradu so gradili tako drago, da bi bilo obre-stovanje nemogoče, če bi se stanovanja oddajala po cenah, ki jih normalno situirani ljudje morejo plačevati. Odtod tedaj precej praznih stanovanj! Svetoval bi upravnemu odboru Državne hipotekarne banke, naj gre malo na periferijo Beograda in nrepričal se bo. da je njegov sklep napačen in krivičen.
Kot predsednik stavbne in stanovanjske zadruge <*:Stan in Dom» imam precej vpogleda, kaj se more in kaj se oe more. Dejstvo je, da so današnji najcenejši krediti za hiše še vedno predragi, in da se tistU ki gradijo s krediti, žrtvujejo za svoje bližnje in zase.
Nai podprem te trditve z dokazi.
cStan in Dom» je zidal po -najnižjih kalkulacijah tako, da me je bilo mnogokrat sram. ker smo res preveč pritiskali nu podjetnike. Storili smo to iz strahu, češ, kdo ve, kako se bodo razvile razmere; slabe posledice zadenejo prerado inicijatorje. Saj vemo, tisti <rkunštni» ljudje, ki na vetu še niso v prid svojemu bližnjemu storili koraka, se prav radi postavljajo za sodnike, češ, zakaj pa so delali tako. morali bi drugače itd.
Zgradili smo med drugim na Tržaški cesti tudi dve stanovanjski hiši. Hiša A stane danes 822.500 Din, hiša B pa 825.750 Din Vsaka teh'hiš ima v pritličju trgovske lokale, v prvem in drugem nadstropju pa po dvoje stanovanj s kopalnico in primernim komfortom. Posojilo, ki ga je za gradbo teh hiš zadruga najela z garancijo mestne občine ljubljanske, se mora obrestovati no 8 amortizirati pa po 2 %: skupaj znašajo torej stroški za anuiteto 10 %. Zadruga mora za obrestovan je in amortizacijo glavnice v višini 1,648.250 Din plačevati letno 164.825 Din, ki jih morajo seveda prispevati stanovalci. Stanovanja so se tako-le taksirala: 900 Din, 930 Din, 1200 Din, 1350 Din. Donos najemnin od stanovanj se je kalkuliral na 105.600 Din, donos najemnin od pritličnih lokalov oa na 62.400 Din, seveda s pripombo, da bodo po odplačilu amortizacije stanovanja primerno cenejša. Ljudje so se zaradi tega s tem nekako sprijaznili, toda vsi skupaj smo računali brez krčmaria Upali smo, da poide naš račun, saj smo 18 let davka prosti. Toda pametni finančniki v skupščini so bili večji mojstri kak.^r smo mislili. Naložili so nam invalidskega davka letno 14.000 Din (za obe hiši); potem pa je prišla še mestna občina s povišano vodarino. gestaščino, vodomerščino in drugimi pristojbinami, ki za obe hiši znašajo 14.018 Din. Ce k temu prištejemo še prenosno takso za obe hiši, ki znaša 7600 Din, tedaj dobimo novih stroškov 35.618 Din. Pri tem pa niso vračunani stroški za dimnikarja, smetarja, za zavarovalnino, da ne govorimo o popravilih itd. Ako se hoče torej pravilno bilanci-rati, se morajo stanovanja zopet podražiti za znatne zneske. Iz obeh hiš se mora potem stisniti okrog 200.000 Din, seveda če se — more.
Ali se naj čudimo, če ljudje pri takih razmerah ne bodo mogli stanovati več v hišah in se bodo vtaborili zunaj v šotorih? Kdo pa bo zmagoval tako najemnino pri sedanjih pičlih dohodkih?
Edina rešitev je, poceniti kredite za gradijo stanovanjskih hiš na predvojno višino — 4 % obresti in 2 % amortizacija Ako hoče Državna hipotekama banka vršiti koristno delo, naj njeni upravniki dobro premislijo, kai je megeče in kai ni. Ni namreč mogoče, da bi ljudje mogli pri sedanjih pičlih dohodkih ter pri sedanji višini obrestne mere za stavbne-kredite plačevati stanovanja — v novih hišah. Tudi drugod bo prišlo tako daleč, kakor v Beogradu, da boio prazna lepa komfortna stanovanja, ljudje pa ne bodo imeli kam položiti svoje trudne glave. Sem s cenenim stavbnim kreditom!
Anton Kristan.
Uspeh kožnega sejma
¥ I
Prvi letošnji sejem za kožuhovino
se je vršil na velesejmskem prostoru v ponedeljek, dne 23. in torek dne 24. januarja. 2e v nedeljo so Ljubljančani opazili, da se bo nekaj vršilo, vsaj se le po ulicah videlo veliko število tujcev, katerim se je trgovski stan in lokavost čitala že raz obraza. To so bili kupci kož. Hrvatje, Srbi, Avstrijci, Cehi, Nemci in Angleži. Kupovalo pa se je tudi za ameriške tvrdke. Se nobeno leto jih ni prišlo na sejem toliko kot letos. Vsekakor dobro znamenje, da se institucija kožnih sejmov razvija.
Letos se je vršila že V. dražba kož, katero je priredila uprava velesejma za Lovsko zadrugo.
V ponedeljek dopoldne se je prodajalo in kupovalo v detajlu, popoldne pa je že pričela dražba. Dopoldne so se v detajlu dosegle za kože veliko nižje cene kot kasneje na dražbi, kjer so bile cene zelo visoke, vsekakor prijetno presenečenje za vse one lovce ia trgovce, ki so blago v prodajo oddali »Divji koži«.
Blago je bilo kvalitativno boljše ko lansko leto in tudi po množini je bilo blaga veliko več. Lepe so bile zlasti naše gorske lisice, kune. vidre, slabe pa veverice, dihurji, polhi, jazbeci. Razveseljivo je, da je akcija velesejma in Lovske zadruge, da se blago pravilno suši m napne, i bila uspešna. Razni cirkularjl in navodila so ro- I dila sad, ki se je prikaza! v lepih cenah. Na j dražbi Je bilo 339 lozov (partij); katerih vsaki | je vseboval večje število sortiranih kož. Kože j so se klasificirale v la (polna vrednost), tri četrt (tričetrtinska vredno«*), II. (polovična), III. (četrtinska) in škart (8 škart kož šteje za 1 pri-ma).
Dosegle so se sledeče cene: Lisice poljske	Din 240.— do 430.—
Lisice gorske (Slovenija) » 350.— » 560.— Kune belice	» 1000.— » 1180.—
Kune »latice	» 1300.— » 1735.—
Vidre	> 600.— > 720.—
Deborjl	»	120.— »	170.—
Divje mačke	>	60.— »	70.—
Veverice zimske	»	20.—	
Polhi	>	6.— »	9.—
Divji zaici	>	21.—	
Jazbeci	»	48.— >	55.—
Divje koze	»	20.—	
Srne	»	22,—	
Podlasice bele	»	70.— »	90.—
Podlasice rujave	»	20.—	
Blaga bi se moglo	oddati	še veliko	več.
Provenijenca je bila večina iz Slovenije, pa tudi iz Hrvatske. Bosne in Macedonije je bilo blaga
Zanimiva bo gotovo primerjava z lansko leto doseženimi cenami. Cene so po diktatu Amerike splošno poskočile za lisice, kune, vidre. Leta 1927. so se dosegle sledeče cene: Lisice poljske 208.— do 295.—, Iis;ce gorske 280.— do 350.—, kune belice 700.— do 930?—, kune zlatice 1056.— do 1218.—, vidre 420— do 528.—, dehurji 180.—, Divje mačke 100.—, veverice 25.—, polhi 6 40, krti 5.—, domače mačke 5.—, divji zajci 22.—, Jazbeci 52.—, divje koze 40, srne 19.— do 30.—, volkovi 150.—, šakali 90.— do 100.—, Jeleni 150,— do 200.—.
Prihodnji sejem za kože se vrši dne 20. marca 1928. Kože se že sprejemajo v prodajo v ve-lesejmski pisarni, kamor se jih zamore tudi poslati.
—	Lombardna posojila pri Poštni hranilni
ci. Nadzorstveni svet Poštne hranilnice je sklenil, da se znesek, ki se dobi kot lom-bardno posojilo na 25 % obveznice Vojne škode, zviša od 250 Din na 800 Din za en komad in da se v lombard sprejemajo tudi 4 % obveznice za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini, in sicer 30 Din za komad proti 7 % obrestim in yx% provizije za vsako tromesečje
—	Bančni uradniki proti privatnim trgovskim šolam. Centralna iprava Saveza bančnih uradnikov v Zagrebu je na podlagi sklepa zadnje plenarne seje poslala mini strstvu za trgovino in industrijo predstav-ko, v kateri zahteva glede na hiperproduk-cijo v stroki bančnih, trgovskih in industrijskih uradnikov, da se ukinejo privatne trgovske šole in privatni trgovski tečaji. V isti predstavkj se zahtevajo tudi gotove potrebne reforme učnega načrta v državnih trgovskih akademijah, in sicer na ta način, da se posveti več pažnje praktični strani teoretičnega pouka in potrebam zavarovalne stroke, da se na ta način prepreči nastavljanje potrebnih strokovnjakov iz inozemstva.
= Nova trornira pletenin ▼ Ljubljani
Tvorniške objekte cTvcrnice učil> v Linhartovi ulici v Ljubljani je kupil od Učiteljske tiskarne Franc Sancin, lastnik tovarne <La-na» v Zgošah pri Begunjah na Gorenjskem, ki bo svoj obrat preselil v Ljubljano ter ga še znatno razširil. Pričel bo izdelovati trikotasto perilo, kakor tudi za to potrebno predivo in špecijalni fabrikat <mazalice> za osi železniških vozov, ki se še ne izdelujejo v naši državi.
—	Predavanje o davkih. Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru priredi prihodnji torek informativni sestanek, na katerem bo zbornični konzulent gosp. Žagar podal poročilo o davčni obremenitvi po novem davčnem zakonu.
—	Licitacija za oddajo državnega rudnika v Dolnji Gorevnici v zakup. Minister za šume in rudnike je sklenil, da se ima državni rudnik v Dolnji Gorevnici, v ljubi-skem s rezu, šumadijske oblasti, oddati v zakup, in sicer potom javne licitacije, ki se bo vršila 1. marca v generalni direkciji rudnikov. Rudnik je potom industrijskega tira vezan z omrežjem državnih železnic.
r= Dršavna hipotekama banka v bodože t Beogradu ne bo reč dajala kratkoročnih gradbenih kreditov. Glede na dejstvo, da je v Beogradu že dovclj hiš in da je v novih hišah mnogo praznih stanovanj, je upravni odbor Državne hipotekarne banke na svoji seji 24 januarja sklenil, da se ima ukiniti nadaljnje dajanje kratkoročnih gradbenih posojil. Na podlagi tega sklepa Državna hipotekama banka v Beogradu ne bo več sprejemala prijav za kratkoročna gradbena posojila, temveč le za dolgoročna posojila na gotove objekte.
—	Uradni ktirzi za februar. Finančni minister je določil za februar naslednje uradne tečaje (v dinarjih): 1 napoleondor 218.65, 1 turški lira 347.1, 1 angleški funt 277, 1 poljski zlat 6.35, 1 dolar 56.75, 1 nemška marka 13.53. 1 kanadski dolar 56.45, 1 av-striiski šiling 8, 1 belga 7.92, 1 penga 9.93. 100 francoskih frankov 223.3, 100 švicarskih
frankov 1094.5, 100 italijanskih lir 300, 100 holandskih goldinarjev 2200, 100 rumun-skih lejev 35, 100 bolgarskih levov 41, 100 danskih kron 1520, 100 švedskih kron 1524. 100 norveških kron 1510, 100 španskih pe-| zet 972, 100 drahem 75, 100 češkoslovaških kron 168.4.
— Avstrijski tranzitni promet in tranzit-1 na trgovina. O avstrijskem tranzitnem pro-| metu nam daje avstrijska trgovinska statistika za 1 1926. zanimive podatke. Po količini J je znašal tranzilm promel 38 milijonov me lerskih stotov, dečim je znašal izvoz po količini le okrog 32 milijonov metrskih o'iot-jv, j uvoz pa ekros 82 milijonov metrskih stotov. Prevoz je bil torej po količini večji kakor | izvoz Na tem prevozu je seveda avstrijska trgovina v znalni meri sodelovala. Pri tem pa ni upoštevan oni prevoz blaga, ki «■? začasno vzkladišči v tranzitnih skladiščih. M prevoz *e razmeroma znatf-.n. zlasti le na vrednrrt. £levllne tvrdke v Avstriii imajo j namreč carine prosta tranzitna skladišč--(Zcllfreilagcr)- samo na Tunaju iih ie okrog | 801 Način urometa v takih skladiščih se je izkaz-' ko» \zoren, tako da so ta skladišča.) ki so b;ln me<:ena šele po vojni, posniln za razvoj avstrijske franri'ne treovine neoh hodn.1 ootrebna zlasti za tranzitni promei kakovostnega blngn z visok.*, vrednostjo. Pro- j met preko teh skladišč je v zadnjih treh le tih znašal povprečno 145 000 stotov Mno, j vrednost, blaga, ki je bilo preko teh skladišč dalje prodano, pa znaša letno preko 2001 milijonov šilingov (1600 milijonov Din). 1
so najlažja pot za dohod bolezenskih kali v naše telo. Zato najboljšo obrambo proti prenosu nalezliivih obolenj organa za di-hanie nudiio okusne

rih 1094.5, Berlin 13.56, Dunaj 8.015, Praga 168.45
Trst. Beograd 33 06 — 33.36, Dunaj 263.50 do 269.50. Praga 55.90 — 56.20. Pariz 74.10 do 74.40, London 91.95 — 92.15, Newvork 18.83 _ 18.89. Curih 362.50 — 364 50; dinarji 33 — 33.50.
Dnnaj. Becrrad 12.4575 - 12.4975, Berlin 168.83 - 169.33. London 34.525 — 34 625, Milan 37.485 — 37.585, Newyork 708.05 do 710.55, Pariz 27.83 — 27.93. Praga 20.98 do 21.06, Curih 136 33 — 136.83; dinarii 12.41 do 12.47.
Cnrih. Beograd 9.1375. Berlin 123.80. New-york 519.40. London 25.31125. Pariz 20.415, Milan 27.50. Praga 15.39. Budimpešta 90 80, Bukarešta 3.20, Sofija 3.745, Varšava 58.20, Dunaj 7320.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.16, v Berlinu 7.376.
i na ns!
borzah
Devizni promet na ljnhlianski borzi 16 9 milijona Din. Čvrsta tendonca v Vojni škodi.
LjnMjana. 28. januarja.
Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi prilično živahen. Skupni tedenski devizni promet je znašal 16 9 milijona Din napram 14.3. 19.3, 12.6 in 18.2 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Največ so se trgovale devize na Cnrih. London, Berlin >'n Prago. Privatna ponudba i« bila ves teden zelo slaba, kar je pripisati dejstvu, da se je od srede naprej vršilo poslovanje po novi devizni nnredbi in vlada rlede izvajanja novih predpisov še precejina nejasnost. Narodna banka je morala zaradi tega z malimi izjemami krili potrebo v skoro vseh devizah. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Devize na Berlin, Cnrih in Newyork so se napram preteklemu tednu nekoliko dvignile, devizi na London in Prago pa sta malenkostno oopustili. Med efekti se je na ljubljanski borzi trgovala Ljubljanska kreditni po 135, Strojne pa so bile zaključene po 65
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda dalje okrepila. Promet v tem papirju ni bil znaten, ker je bilo malo blaga na trgu. Napram zadniemu tednu se je Vojna škoda okrepila od 429 — 430 na 434.5 do 435.5. Tudi v ostalih državnih papirjih je bila tendenca čvrsta. Investicijsko se je dvignilo od 86.5 — 86.75 na 87 — 87.5. Med benčnimi papirji se je Ljubljanska kreditna trgovala po 1*5, Praštediona 875 — 877 5. Narodna po 5550, Polio po 19, Obrtna po 43 do 44 in Srpska po 142. V zvezi s sklenjeno fuzijo med Hrvatsko eskomptno benko in Hrvatsko - slavonsko hipotekarno banko se ie včeraj Hipotekama dvignila od 57.5 na 59 — 60. dočim je Eskomptna popustila od 85.5 na 82, kar je v zvezi z vestmi e relaciji, po kateri se bodo delnice povodom fu-zije zamenjale. Po teh vesteh bo znašala relacija 4 : 5. V industrijskih vrednotah je bilo zanimanje predvsem za nekatere papirje Tako se je dviganje Trboveljske nadaljevalo ter je bil v ponedeljek dosežen najvišji tečaj 510 — 527.5. Proti koncu tedna na je Trboveljska zopet popustila na 496 do 506. Vevče so bile dalje zelo čvrste in so se včeraj trgovale po 150 — 151 napram 145 — 147.5 koncem zadnjega tedna Danica je v početku tedna v zvezi s ponesrečenimi špekulacijami budimpeštanskega bankirja Gaboria, ki je izvršil samomor, popustila na 125 denar, vendar se je koncem tedna zopet okrepila na 140 — 160. Šečerana Osi jek se je v skladu s tenden -o na inozemskih borzah okrepila od 520 — 580 na 560.
29. januarja. Ljubljana. (Prosti promet.) Dnnaj 8.015, Berlin 13.565, Milan 301.25. London 277.25.1 Newyork 56.81, Praga 168 55. Curih 1094.7.
Zagreb. (Prosti promet.) London 277.15,1 Newyork 56.81. Pariz 224, Milan 301.25, Cu-
Blapovna tržeča
Z lesnega trga. Na ju<roslovenskem lesnem trgu je tendenca v zadnjem času precej živahna in tudi cene so prilično zadovoljive. Ugodna izvozna konjunktura ni ostala brez vpliva na domače tržišče. Večja živahnost vlada na tržišču gradbenega lesa. čeprav je sezija za gradbeni les pri kraju. Povpraševanja po tem blaeu so številnejša. V zadnjem času je opažati močno zanimanje za bukovino, pa tudi za hrastove frize, za katere se zanimajo Nemčija, Avstrija in Češkoslovaška. V Italiji so zaloge lesa skoro izčrpane, ter se v kratkem pričakuje večje povpraševanje s te strani Velika podjetja jugoslovenske lesne industrije gledajo z optimizmom v bodočnost, kar nam potrjujejo visoke cene, dosežene pri šumskih licitacijah. Zaznamovati je tudi precejšnje zanimanje inozemskega kapitala (med drugim tudi angleškega) za te licitacije.
S tržisrca iaie_ Spričo nastopajočega toplejšega vremena se je produkcija jajc v južnejših deželah (Italija, Francija) povečala ter je tendenca na inozemskih tržiščih mlač-nejša. Kakor običajno vsako leto, so cene popustile. Konsum kupuje le najpotrebnejše, ker se noče zalagati pri nazadujočih cenah. V Švici je povpraševanje zelo slabo. Nemčija pa trenofno kupuje predvsem le rusko, nizozemsko in dansko blago, tako da pride naše blago malo v poštev. Francija in Italija trenutno ne kupujeta v inozemstvu. Tudi na naših domačih tržiščih je več blaga, vendar se producenti še branijo pristati na nižje cene. Deloma se blago kupuje še po 1.40 Din, vendar je ta cena še znatno nad inozemsko pariteto, po kateri bi morala znašati 1.20 Din. Pričakuje se, da bo v prihodnjih dneh tudi pri nas cena padla na to višino. Tudi v trgovini na drobno je cena že nazadovala na 1.50 — 1.75.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (27. L m.) Na dunajskem tržišču je tendenca neenotna, promet pa minimalen. Tudi oa iaooemskih borzah je razpoloženje mirno. Med avstrijskimi producenti obstoja bojazen, da bo mraz vplival na stanje posevkov, ker je nedavno sneg še skopnel. Inozemska pšenica se je malenkostno podražila. Jugoslovenska potiška pšenica notira 2 Kč fco vagon Dunaj. Notacija turščice je bila znižana za 25 grošev. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40, madžarska Tisa (81/83 bg) 44 5 - 45; rž: march-feldska 40.25 — 40.50; turščica: 32.25 do 82.75; oves: domači 33.75 — 34.25, madžarski 84.5 — 35.
Vremensko poročalo
Meteorološki zavod * LjnbMain 28 januarja 1928.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Cas
op«zovanja
S o
im
ac
o a E
f-
m
Qt
a
"inicr »etra in brzina t metrih
Ljubljana . , 76	1 6	79	mirno
Maribor ... 771 1	— 2	10	FE 4 mtgla
Zagreb .... s 70 7	o	9<	E 4 megla
Beograd ... * 8771-5	0	88	E 10 Sara|evo . . .
Skopi ie .... _ 771-2	3	84	S 2
Dubrovnik . . 7o7 7	5	M)	mimo
Split ..... 7. W7-3	6	67	NE 6
Praha .....
Solnce vzhaja ob 7.25, zahaja ob	17.1,	luna vzhaja ob 10.36, zahaja ob 23.75.
Naivišia temperatura danes	« Ljubiiani 3.6 C, najnižja 0.3 C.
o
■g S i'
p
4 1
Padavine
Vrsta
v mm do 1. are
Veliko loterijsko žrebanje obveznica ratne štete dne 15.., 21. i 23.
februarja 1928. Skupni dobitki 7 milijonov dinarjev. Promese (srečke) za to žrebanje po Din 15.—, a same obveznice na obroč* no odplačilo najkulantneje prodaja
Hrvatska banka d. d., Zagreb,
Hlargaretska ul. 4.
S neznatnim iznosom od Din 15.— lahko dobite tudi glavni dobitek.
Sol sv. Roka za noge
Iozdravljuje noge, rane, vnetja na nogah!

Nad vso Evropo je ostalo vreme tudi ta teden neobičajno enolično; v bistvu se vremenska situacija še vedno ni spreme« nila.
Položaj obvladuje še vedno velika sever« noatJantska depresija, ki se drži zelo trdos vratno na-d morjem med Islandijo, Angli* jo in Skandinavijo. Tudi središče tega ogromnega zračnega vrtinca se premakne le malo. Vsa manjša severnozapadna po* lovica Evrope, od Biskajskega zaliva do Belega morja, ima spričo tega toplo južno« zspadno zračno strujo, temperatura je v navadnem predelu prav jesenska, tudi pa« davin ni obilo.
Nad južnovzhodnim in vzhodnim delom kontinenta se drži visok zračni tlak. Naj« višji zračni tlak nad vzhodno in južno« vzhodno Rusijo, odtod pa drži ožji pas visokega tlaka čez Rumunijo in srednje Podunavjo ter Alpe ja do Španije, južno odtod, nad Sredozemskim morjem pa je tlak zopet relativno nižji. Zato ima Rusija še vedno precejšen mraz. Ie s to razliko, da se je s Skandinavije, kjer je prodrl južnozapadni veter z odmeko, jpreetavila najnižja temperatura nad Povolžje. Tam« kaj vlada še vedno temperatura 20 do 25
stopinj pod ničlo. V drugi polovici tedna pa je celo v notranjo Rusijo prodrlo od zapada južno vreme.
Naši kraji so sicer ostali v območju vi« sokega zračnega tlaka, toda vendarle ta« ko blizu neposrednemu vplivu atlantske depresije, da imamo v višjih plasteh top« lejši zapadni veter, čeprav je bila spodaj po večini v veljavi struja z vzhoda. Zato se ni moglo shladiti niti zjasniti, kakor bi bilo pričakovati spričo aelo visokega bara* meterskega stanja. V splošno pa je čim vzhodneje od nas tem mrzlejše. Dolgotrajno zračno ravnovesje, ki je za 1 sredino zime precej nenavadno, je vzrok, da je vreme, osobito v Podunavju, zelo mimo, po večini megleno, pa tudi drugod nad Evropo ni znatnejših vremenskih uim.
Dunajska vremenska napoved za nede* Ijo: Pretežno jasno, sem in tja jutranja i megla. V noči mraz, morda tudi severno | Centralnih alp. Podnevi bolj toplo.
Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lahki vetrovi iz drugega kvadranta. Nebo spremenljivo, pozneje oblačno m megla. Temperatura od 7 do 10 stopinj. Merie| mirno.
Zmrza vanje Zatekline
Strjenje kože. Znoienje rok in nog. Uganutost.
Raztopimo manio količino seli sv. Roka za noge. dobili bomo vodo nasičeno z oxige-nom, ki izvanredno ublažujoče deluje na bolno noeo ter obustavl a boli. povzročene od pritiska čevljev. Ozdravi tudi zastarele ozebline ter trganje, povzročeno od uzeblin in vsako rano na noži. Po dolgotrajnem umekšavanju postanejo knrji očesi in trda koža tako mehki da iih lahko odstranimo brez noža in britve. Popolnoma ie sigurno, da sol sv. Roka naizapuščeneiše noge popolnoma spravi v red. Tesni novi čevlji Vam bodo udobni, kakor da ste-Jih nosili že več let. Morete hoditi, kolikor Vas ie volja, mcTete stati ure, in ure na enem mestu, brez da občutite nahnan!o bol ali utrujenost Veliki omot soli sv. Roka za nožne kupeii stane Di* 16.—.
Dobite io v vsaki lekarni ia droeerift.
Zane Grey:
41
Železna cesta
Roman.
Ogromen dedec, pravi bik, z debelimi ustnicami in rdečimi lici. kosmat in zagoveden, z velikimi, globoko vdrtimi očmi. Nestvor, podoben praljudem, ki so prebivali v votlinah. Pil je in igral. Pre* tepač je bil in gusar obenem. Nikomur ne odgovoren razen svojemu plačevalcu, je mrzil tega in mrzil svoje delo. Bil je sposoben v svojem poslu, surov in brezobziren s pestjo in nogo, človek, ki je umel izžemati v trdih časih iz trdih mož dejanja in uspehe.
Obigral je Durada za nekaj zlata — ali bolj točno, kakor je Fresno rezgetaje povedal nekemu tovarišu, dovolili so mu, da ga je smel obigrati. Durade je bil našel svojega moža. Imel je velike načrte in zanje je potreboval Mulla.
Benton je bil Duradov končni smoter — Benton, veliko, Še vedno naraščajoče taborno mesto, kjer so razsipali zlato in kri po prašnih ulicah in kjer je življenje rjovelo kakor plamen iz pekla.
Vse, kar je Allie slišala o Bentonu, jo je navdalo s tolikšnim strahom, da se je naposled sklenila izpostaviti se vsaki nevarnosti, samo da je ne zavlečejo v ta kraj. In neko noč, kakor hitro se je stemnilo, se je v zaščiti teme ukrala iz voza.
Ko je gradnja U. P. R. čedalje bolj napredovala proti zapadu, je zraslo mnogo mest in taborov nalik gobam v eni sami noči; in vlaki so vozili, kakor daleč so bile položene tračnice.
VVarren Neale se ni mogel upirati čaru dela in življenja, dasi je bil zapravil vso svojo častihlepnost in je bil zdaj samo še brezposeln, brezpomemben in brezdelen inženjer. V North Plate je jel popivati in igrati, ne toliko iz resničnega nagnjenja, kolikor iz grenke upornosti proti usodi; nato se je potepel z Larryjem Kingom v Kearney.
V Kearneyu je imel Larry zelo značilne neprilike. V prepiru z
nekim Smitham, delovodjo pri gradnji, je Larry obdolžil le-tcga, da Je k£*vn*o orodje mmutih veltekov, U so prisilili Neala, da se ie odrekel sh&be. Stettb se ie utogoG to je pričel psovati. Cowboy ga je točno udaril v obraz, Smlth, bedak, je segel po svoj revolver. NI ga utegnil zgrabiti
Nealu * bilo zelo težko, da je bil Urry ustrelil človeka — in U železničarja povrhu. Kakorkoli se ie izgovarjal Larry, Neale ie vedel, da je počilo zaradi njega. To dejanje Je spravilo Larryja v slavo, a tudi na slab glas. Njegovo vedenje nasproti Nealu se je v toliko izpremenSo, ker je izprevldel, da s svojim divjim ponašanjem občutno kvari Nealove šanse pri U. P. R. Larry je neprestano obdeloval Neala s prošnjami, naj se vrne v prejšnjo službo. Ko ie bfl ustrelil Smitha, je še enkrat zgovorno pozval prijatelja, naj to stori, in je nato odpotoval v Cheyenne. Neale se je peljal za njim.
Cheyetme se je prav tedaj iztrczajeva! po kratki in burni dobi, v kateri je bil sedež glavnega stana; dasi je zdaj postajal malo-{juden, prazen in siromašen, je vendar trdovratno uveljavljal zahtevo po trajnem obstanku- Toda skeleča djvjost življenja je bila izginila z gradbenimi podjetji vred in Benton je bil zdaj glavlna železniškega vesoljstva.
Neale je stopi! v bentonski vlak in se je z globoko trpkobo ozrl na znana obpotna znamenja, ki so se bila vtisnila v njegov spomin, ko je meril progo. Zdad ni bil več spojen z velikim načrtom — nič več ni ba potrebno kolesce v velikem gibanju. Onkraj Medicine-Bowa Je bilo konec trave in zelenja in ogromna kača tovornih in osebnih voz ie drdrala v golo ozemlje. Sivina in rdečina, mrki, jezni barvi puščave, sta dajali vrhovom holmov preteč in jalov obraz.
Skozi okno svojega voza je Neale ujel prvi pogled na prečudno mesto, ki je bilo glava železniškega tira, in nekdanja vzhičenost mu je iznova prevzela srce. Spomnil se je, kako daleč je odtod do Omahe — sedem sto, ne šest sto osem in devetdeset milj. Tako daleč na zapadu je bil Benton.
Stal je v osrčju lužne puščave, v plešasti pustinji, ki io je bičal vihar in ki so jo ometali besi prahu s svojimi žoltimi vrtinci —
ogromno, iz lesa siesano mesto, zgrajeno na kraju, kjer mesto nikdar ni moglo uspevati. Benton je M izpostavljen solnčni pri-peki, burji, prahu in suši, in vetrovi so bili tu strašno, neznosno mrzli. Niti šopa kadulje ni bilo tod, ne cedre ne travne bilke, še kaktovega grma ne, ničesar zelenega, ničesar živega, kar bi bilo tolažilo oko, kadar je blodil pogled po sivobeli pustinji, skozi oblake prahu tja k daljnim golim, rjavkastim goram.
Z omotičnim, ropotajočim sunkom se je ustavil orjaški vlak. BuČanje vetra, oblak drobnega prahu, zlozvočen, neprestan metež glasov je udaril skozi odprta okna voz. Pisana truma ljudi, s katero
je potoval Neale, se je klobuštraje usula pod milo nebo, pehaje se, odrivaje drug drugega, boreč se s kovčegi in svežnji.
Neale je izstopil, držeč potno torbo v roki; noga se mu je malone do kolena vgreznila v prah. Zagledal je brezobličen vrvež potnikov, ki so bili pravkar prispeli ali pa so se odpravljali odtod — vojnikov, Indijancev, Mehikancev, zamorcev, pohajkovalcev, kupcev in delavcev — nepozaben prizor, ki se je venomer izpre-minjal. Videl je težke poštne kočije z rjovečimi klicarji, ki so lovili potnike na Salt Lake, Ogden, Montano in Idaho; videl je široko, belo cesto — belo od prahu in ponekod črno od mrgolečih ljudi, obrobljeno s šotori, platnenimi hišami in poslopji iz deska, okrašenimi z najbolj čudno izbero poslikanih in potiskanih izveskov, ki so kedaj na svetu hvalisali izdelke človeških rok.
Ženska, Čedno oblečena, mlada, prav zala, toda z očmi lakom-nimi kakor kragulja zrkla, se je lotila Neala. Hitel je dalje. V glas« nem trušcu ni bil razumel njenih besed. Tudi majhen dečko ga ie ogovoril; neki Mehikanec mu je hotel iztrgati prtljago iz rok; in ko je Neale korakal dalje, so ga preganjali porogljivi pogledi, pehali so ga in suvali, nadlegovali ga — baš toliko, da ga niso pretepli.
Tak to je bil Benton.
Strel iz samokresa je udaril v hrup. Nekdo je zakričal. Množico je izpreJetelo kakor val; vse je pritisnilo tja, kjer je M nastal nenadni metež; in nato spet isto hitenje in hrumenje kakor preje. Neale je prekoračil štiri stranske ulice; očividno je bil na glavni cesti tabora.
Vsakdo, ki duševno
.ii'«1'
m


pozna kot posledico duševnega napora utrujenost ter ve, da po epi neprespani noči ni mogoče, da človek koncentrira svoje mislL
Oni, ki je to poskusil, naj pije esak predvečer eno steklenico
'©MM?!
ki ga ozdravi.
On ne bo občutil, da ima prenapolnjen želodec in tudi ne, da je lačen. To mu povzroči, da bo lahko za-spaL
Še važnejše je to, da Ovomaltine radi svoje velike hranljive vrednosti in lahke prebavljivosti nadomestijo sa časa spanja energijo, ki smo jo potrošili tekom dneva, tako, da zjutraj pose«! u jemo ponovno ono energijo, ki nam je potrebna za dnevno delo.
Dobite jih v vseh lekarnah, drogerijah in boljših delikatesah za ceno: 100 gr Din 18 50, 230 gr Din S6.25 i 500 gr Din 63.25.
Zahtevajte vzorec zastonj, pozivajo-či se na ta lisi od
Dr. A. WANDER, d. d. Zagreb.
Mvok,
ali vpokojeni sodnik se spre me kot kompanijon v odvetniško pisarno v Murski Soboti obstoječo že 23 let.
Komolčno stanovanje s tremi sobami in pntiklmami e ua razpolago.. Ponudbe na se pošljejo na uoiavnštvo pod naslovom »Gotova eksistenca"
QRDC
T£A
izza 1867
Ceiion - indila Kina • Java
Transittia skladišča: London, Amsterdam, Hamburg, Trlest.
Izvoz po vseh deželah. Uvedeni zastopniki in erosisti se iščejo po vseh krajih.
Ordo-Tee-Company, Berlin W 57
Novo kožo lica!
dobite z »Venus*om«, največjim izumom mo« derne kosmetike. To me> dieinsko » biološko sred* stvo od dr. Dorraine & Cie., Pariš, odstranjuje v 10 do 14 dneh vse neči* stoče lica, kakor bore, nabore, mazolje, grube, pore, hrapavost, rdečilo, bobuljice, namrežkano kožo, lišaje ki maščobo. Koža lica postane zopet elas. tična, baržunasto nežna kot malega deteta, a izgled lic« pomlajen je za mnogo let. Ne» brojne priznanice služijo vsakomur na uvid. Garnitura Din 92.—. Centifolia kosmet. za« vod, Zagreb, llica 37. Zahtevajte brezplač* ne ilustrirane prospekte!
SPECIJALITETA!	SPECIJALITETA!
Priznano pristne la prvovrstne
ranjske klobase
lastnega izdelka se dobe na drobno In debelo po KONKURENČNI CENI
samo pri
STARO RENOMIRANIH TVRDK4H
M. URBAS
Ljubljana, Slomškova ulica it. 13
Poleg mestne elektrarne.
JULIJA URBAS
nasl. M. URBAS
LJubljana	Stari trg 15
Brzojavni naslov: »Urbas - LJubljana«. Solidna in točna postrežba!
VELIKO IZBIRO
izbranih vrst
VINA
po najugodnejši ceni.
domaČi PELINKOVAC ta®
niidJ Vam
PIVNIČARSTVO »OPSKRBA« D. P„ Zagreb, Frankopanska uL 12.
Ako potrebujete izvolite ogledati naše Meti
in oolcus't' vrste brez obveze za kopčllo
Firma
y£IITURl - RIHlIlil
kup 300 vagonov mešanega io ceplienega oglja n 800 vagrnovokrogiega oglia kakršnekoli kakovost
ia)
Za našo barvamo bombaža, volne in umetne svile, katero barvamo v niti,, na aparatih in v kosih, sprejmemo zmožnega
mlajšega barvarskega
mofstra
po možnosti jugoslov. državljana. Eventnel-no sprejmemo mlajšega kemika, ki bi imel priliko se počasi izučiti v omenjeni stroki. Pismene ponudbe s popisom dosedanjega delovanja na Beegradska Tekstilna industrija a. d. Beograd-KIaniea.
Obvestilo.
Svojim odjemalcem in slav. občinstvu sporočam, da obratuje
I. Jakopič
knjigoveznica
dalje, pod vodstvom mojega dolgo letnega poslovodja g. J. Molka ter se najtopleje priporočam za nadaljno naklonjenost.
Ivank« Jakopič
PRODA
par tisoč ma
borovih hlodov
Vprašati Ljubljana pošt predal 151
ca 15 tisoč kilogramov
proda
0R9B0HMi. Novo mesto
Zahvala.
Za izraženo sočutje, krasno petje pred hišo in ob grobu, in obilno častno spremstvo pri pogrebu mojega ljubljenega moža
in papana, gospoda
Josipa Velikonja
se v svojem kakor tudi v imenu ostalih sorodnikov vsem prisrčno zahvaljujem.
Rakek, dne 27. januarja 1028.
Minka Velikonja.
Popolnoma gladko S In kako dišiš? Da, moja draga, milo za britje
„PAON"
to povzroči:
1.	omehča brado,
2.	se gosto peni in se ne p »suši,
3.	pr jetno upliva na k žo katera lepo d ši po uoorabi tega mila,
4.	katerega le malo porabiš in ga izdelu;e
U» SEFBIFUBK L G.
To milo dobite povsod!

Zahvala.
Najdublju zahvalnost izrieemo svima, koji su nam milome pokojniku, dobrome suprugu i inilome ocu, olakšali boli u zad=» njim časovima njegova života. S Jačna hvala i onima, koji su ga ispratili do hladnoga groba, a odar mu skitili vijeneima i cviječem. Najdublja zaJivalnost i onima, koji saučestvuju s na= ma, sada nas se sječaju i tješe nas u ovim teškim časovima.
Malinska ria Krku, 26.januara 1928.
Marica ud. Radič i djeca.
Zahvala.
Vsem, ki so mi ob prerani smrti mojega ljubljenega soproga, oziroma brata, svaka in strica, gospoda
Ivana Jakopiča
z nebrojniroi sožaljkami izkazali svoje simpatije, kakor vsem, ki so po= kojniku ob času njegove bolezni s tolažilnimi obiski lajšali gorje — moja iskrena zahvala
Posebno se zahvaljujem vsem darovalcem krasnega cvetja, min. n. r. g. dr. Žerjavu za brzojavno Izraženo mi sočutje, gg županu dT Pucu in min. n. r. dr. Kramarju začastno spremstvo, g podžupanu Turku in fig. Rebeku in Rošu za krasn poslovilne govore, gg pevcem naprednih društev za v srce segajoče žalno petje, vsem mnogoštevilnim zastopni« kom oblasti, strokovnih političnih, športnih in kulturnih društev, vsem stanovskim ko!eg<jm te? številnim prijateljem in znancem, ki so pokoj« r.ika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji potu
Vsem in v«akemo moja ponovna srčna zahvala.
V Ljubljani, dne 28. januarja 1928.
Žalujoča soproga Ivana Jakopič in vse ostalo sorodstvo
JfeLroitlcu tn, vs* dofKst. to&o&t* k. oioJJl oglasov, paAatu rta* OgLastu, odddtk JWTRA, Ljahlfona, Przltrtiova, ul. 4 Cduruno rcUiuu porbu. iroJuLnuA- Ljubljana.jt 11*842			Sprejemanje, ovalih, oglasov za, pru-kodnjo sbtoilko- JV~I RA se, zszkljuZd, dan, prrruL izidom. Ušla, ob t J uri, ficrzsujc sprejeh> oglase, bodo pru-obcesu, t r naslednjo šUuiUzu losba,
TdUfan stuidka 2492	JiaL oplaj-c, lu sluJajo v posredovalni, uuiocijalni narvou. cbojutoa. vsaka beseda 50par. UajaumjJi zjusei. Din 5«-. Pristojbina m. šifro Vin, 3*-. Zenitov, dopisovanja, in oglasi	trgovskega, alt rddaaui&ga znazaja, vsaka beseda Vui r-. Najmanjši, zsusek Vm ur-. Pristojbina za sijro Vuv 5--. Ust pristojbine, je vpofLah obenem, z rtaroodom, sicer s-e oglasl/u. prtobajtr	TdUforv sUodka, 2492
Ekspozitura „Jutra"
»
v Šiški
Celovška cesta Ste v. 53
sprejema oglase ter daje naslove malih oglasov
Naslove malih
oglasov
Din 2-—
pošiljamo le tedaj, če vprašalec priloži v znamkah pristojbino
Kdor želi prejeti naslove od oglasov, ali "kako drugo pojasnilo, naj vedno priloži to malo pristojbino, sicer ne bo prejel odgovora
OGLASNI ODDELEK »JUTRA«.
*z>
Restavracija Roža
to8i vse vrste dalmatinskega vina. Pravkar došlo pristno ljutomersko vino. Sprejemam tudi abonente od 12 Din naprej — a Ia carte 20 Din Priporoča se A. Smid, Židovska št. 6.
2183
Gostilno
»Grajska klet. na Mestnem trgu 13 (prej pri Fridrihu) je prevzela 1 južnoštajer-»ka vinarska zadruga v Celju. Zajamčeno pristna vina, vedno topia in mrzla jedila.	8118
Veselico s plesom
priredi v nedeljo, <lne 29. jan. v gostilni »Amerika*
Hotelsko sobarico
kot prvo, kavcije zmožno, z dobrimi spričevali, sprejme hotel Štrukelj. 2353
Kuharico
(gospodinjo) srednjih let, zanesljivo, sprejmem takoj ta veieposestvo blizu Ljubljane. Pismena ali ustmena vprašanja na oskrbnika graščine Habbach, Trzin pri Domžalah.	3351
Blagajnika
s primerno kavcijo sprejme večji denarni zavod. Ponudbe z osebnim opisom in višino kavcije pod šifro »Blagajniška kavcija* na oglasni oddelek «Jutra>.
3153
Kuharico
zanesljivo, zmožno in samostojno, za večjo restavracijo, varčno, z dobrimi spričevali sprejmem z dobro plačo v stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek «Jntra» pod »Varčna kuharica*. "	4148
lairtlh
Posredovanja
trgovska in gospodarska, raznašanje okrožnic ter slično, sprejmem za Gorenjsko. Pismene ponudbe na naslov: Goik, Kranj
2408
Plačilno natakarico
za restavracijo v Kranju
eodbeno društvo Gradašca sprejmem s 1. marcem.
3215 Pogoji: kavcija, lepa zunanjost. Ponudbe s sliko in navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »Promet 1000» 3093
Glavna skupščina Gor. sokolske župe
bo v četrtek, dne 2. febr. 1928 ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu v Kranju.
3255
Elitna maskerada Zidani most
Dobili ste vabila. Ne porabite priti 1. februarja zvečer. Ta naša vsakoletna maskerada obeta letos doseči v vsem višek. Vsi prosto-i maskirani. Bajna razsvti java. — Dekoracija plesne dvorane ia veliko število krasnih mask kakršnih ne boste imeli priliko nikjer več videti priglašena je skupina humoristov, ki bo preskrbela ■neha »za počt*. Na popoln račun veselja in razve :';la bodo prišli prav vsi — tr !i neplesalei. Igra pr-vov rttni Jazz-Band »Merkur*. Postrežniki sami za-morčki. — Povabite Vaše prijatelje s seboj! 4147
Lepo masko
ta. damo srednje postave posodim ali zamenjam. Pojasnila v oglasnem oddelku »Jutra*.	3312
Prodajalko
pošteno, zmožno samos-toj-no voditi detajlno trgovino, ne nad 22 let staro, s kavcijo 10.000 Din sprejmem takoj v mešano trgovino ^ večjem mestu na Gorenjskem. — Ponudbe z navedbo plače (hrana in stanovanje v hiši) na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Stalno mesto*.	33S1
Slamnike
in mehke klobuke sprejema t čiščenje P. Magdič. Ljubljana.	2263
Vulkaniziram
»*e vrste tvtogom« ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa tn mo torje P 8kafar. Ljubljana. Rimska eesta IL	12
Najfinejša vata
volna, svila, puh. odeje — Izdelovanje in popravila. — Ljubljana. Rožna ulica 19.
3356
Praktikanta
za zobotehniko, s 4 razredi srednje šole in znanjem nemščine, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	33vJ6
Urarska
In zlatarska popravila izvršuje najceneje in najpre-cizneje Franc W o 1 f i n g, urar, Gosposvetska cesta 12 3348

Samskega uradnika
20—25 let starega, absolventa trg šole, kršč, ve-ičega slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, sprejmem s čimprejšnjim nastopom v tovarniško pisarno v bližin! Maribora. Lastnoročno pisane ponudbe v slovenskem in nemškem jeziku, s prepisi spričeval, sliko in navedbo zahtevane plače, vposlati pod »Vestnost in marljivost« na oglasni oddelek »Jutra*.	2440
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu — ako se oglase v birou Ekonomija — Beograd, Vasina ulica 11.	3133
Italijanščine
zmožnega gospoda sprejmem za prevajanje italijanskih pisem. Ponudbe z zahtevki na oglasni oddelek »Jutra* pod »Primorec*.	3310
V boljšo gostilno
ca deželi sprejmem agilno in vestno natakarico, ki je vajena kuhanja, šivanja in Tsefc hišnih del. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Natakarica 192S*.
<>-■>, o
Vajenko
sprejmem za mo-dis-tovsko obrt. Prig'asijo naj se samo iz poštene robine. — Hčerke železničarjev imajo prednost. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 3329
Blagajničarko
za delikatesno in mešano trgovino sprejmem v Ca. kovcu Pomagala bi tudi streči. Nemški jezik potreben. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »K. V.»	24S4
Natakarico
sprejmem takoj v ma-njšo gostilno na Gorenjskem. — S:ti mora pridna in poštena, stara 20—24 let. Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra* pod »Na deželi*.
3120
Pošteno dekle
samostojno, ki zna dobro kuhati in opravljati vsa ostala hišna dela, sprejmem s dvema osebama v Zagreb — Palmotičeva ulica 64 a, M. Leon.	8270
Postrežnico
starejšo, priprosto, sprejmem za ves dan. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
3207
Bilance in revizije
v lesni industriji prevzame dolgoletni strokovnjak Prvovrstne reference, zmerne zahteve. Ponudbe pod »Knjigovodstvo* na oglas, oddelek »Jutra*.	3194
Provizij, potnika za ljutomerska vina
za Ljubljano in Kranjsko takoj sprejmem. Prednost imajo zastopniki alkoholnih pijač drugih proveni-enc. Naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Vino 5000*.	8171
DobeT zaslužek
Kdor hoče 4000—5000 Din mesečno zaslužiti mora moje proizvode po hišah prodajati. Pojasnila daje Er-ne&t Basler, kemična industrija, Petrovče-Celje.
3110
Plesnega učitelja 1000 Din nagrade
želimo za dva večera te-1 dobi tisti, ki mi preskrbi densko. Cenjene ponudbe I službo sluge ali slično. —
na podružnico »Jutra* v Mariboru pod značko «Zy«. I »Jutra* 8392
Naslov v oglasnem oddelku 3101
Šivilja
Prešivalka
I dobro izurjena v izdelova-
za perilo tn obleke gre po nju gornjih delov čevljev, nizki ceni na dom. Naslov I želi službe za takoj. Napove oglasni oddelek Jutra I »lov pove oglasni oddelek
3338 «Jotra>.
8347
Šivilja
Brivski pomočnik
za perilo, z lastnim cik-cak ki dobro striže bubi, želi strojem in koncesijo, išče I službo v Ljubljani. _ poza poslenja, event. gre šivat nudbe na oglasni oddelek tudi na dom. Naslov pove I »Jutra* pod »Dober bubi*. oglasni oddelek »Jutra*.
8260
Gospodična
želi službo k 1 ali 2 otrokoma. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*	3156
Strojnik
izučen ključavničar in le 15 let izprašan, želi službe, najraje na žagi ali opekarni, 6e mogoče s stanovanjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Samostojen* vodja. 2379
3365
Postrežnico
Zastopnika
samo dobro vpeljanega, ki potu i e zlasti po Pri morju in Dalmaciji, ki bi mogel vzeti tudi naš predmet (galanterijske stroke) proti proviziji, sprejmem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Tilia* 2365
Prodajalka
J z daljšo prakso v Speceriji, sprejmem za nekaj ur I galanteriji in mešani trgo-
dnevno. — Stanovati mora | vini, spretna in agilna _
blizu Področnika. Naslov v vešča samostojnega vod-oglasnem oddelku »Jutra*. I stva trgovine, želi preme-30911 niti službo, samo v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ne izven Ljubljane*.
4292
Krpanje perila
sprejmem na dom. Naslov v Offlasnem oddelku Jutra.
3298
Šivilja
Mlado dekle
i dežele, želi vstopiti privatno ali na gostilno kot po-
želi delo na dom. ali gre I moč v gospodinjstvu, da tudi k stranki. Prevzame I bi se priučila kuhanju Gre tudi krpanje. Ponudbe na I brezplačno, oziroma za sta-oglačni oddelek »Jutra* pod I novanje In hrano ter bi
»Krpanje*.
Zastopniki
Velika zavarovalna družba prejme zastopnike za vse večje kraje v Sloveniji in | Prekmurju. Največja ku-l«ntno«t in visoka provizija I — Ponudbe na oglasni od-1 delek »Jutra* pod značko »Zastopniki št. 928*. 8183 |
8286 j opravljala vsa hišna dela. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Važno*.
8324
Prodajalka
mlajša in dobro izurjena v mešani stroki, s trg šolo, pridna in poštena, vešča nemščine in slovenščine — želi službe v mešani trgovini za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pridna in zanesljiva moČ» 3134
Dekle
pomožno natakarico, ki bi pomagala tudi v kuhinji, »prejme takoj gostilna Oin-fcole, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4.	8370
Pekovskega vajenca
močnega, sprejme pc dogovoru Pavlin. Javornik, Gorenjsko.	3168
Ključav. vajenca
rprejmem iz boljše hiše. — Stanovanje in hrana proti plačilu. — Pollak, Maribor, Meljska cesta 12 8387
Fakturista in
komisijonarja
izučenega železninarja. ki obvlada slovenščino in nemščino. sprejme večje podjetje. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »R.»	3243
Veščo ondulerko
ali ondulerja sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3224
Zastopniki!
Garantiramo Vam. da za-morete zaslužiti dnevno Din 200 v par urah dela Stoterim nudimo eksstenco. — Sprejmemo, zastopnike proti fikeni plači za prodajo jugoslovenskih vrednostnih papirjev in švicarskih ur na obroke. — Zumbulovič, Ljubljana, Aleksandrova c. št. 12.	2475
Trg. zastopstva
v specijalnih izdelkih (tudi :nozem-':i) sprejema posre. dovalnica »Marstan*, M ari-bor, Koroška cesta Et. 10.
8242
Šivilja
ki dela poceni in solidno, se priporoča Gre tudi na dom — P 1 a j h, Jesenice-Sava, hiša Ažman, pritlčje. 4116
Zastopnike
agilne. resne in poštene, za prodajo obveznic R a t n e štete (Vojne škode) na obroke, iščemo v vseh večjih krajih Sloven;je. — Pri pridnem delu je možno zaslužiti mesečno po več tisoč dinarjev Ponudbe na »Posest*, Ljubljana. Miklo-
šičeva cesta 4.
2338
Zastopnika
z dobrim nastopom, za po set privatnih strank, sprejmem z visoko provizijo in plačo. Ponudbe pod značko »Zastopnik* na oglasni oddelek »Jutra*.	3361
Strojna pletilnlca
blizu Ljubljane, sprejme pod zelo ugodnimi pogoji učenke v izučenje vsakovrstnih pletilnih izdelkov. Hrana in stanovanje v hiši Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8261
Trg. pomočnika
starejšega, samostojnega in popolnoma izurjenega v mešani stroki, posebno v manufakturi, išče trgovina na deželi. Vsa oskrba v hiši Nastop službe 1. marca ali po dogovoru. Ponudbe z zahtevkom plače na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zmožen in agilen — na deželo*.	8265
Kontoristinjo
sprejme industrijsko podjetje v predmestjn Ljubljane. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra* pod »Industrija*.
8288
Žagarja
vašjega vseh popravil in rezanja na venecijanskem jaramniku, treznega, iščem — Ponudbe na parno žago LuSin, KopriTiiflc-Kcčevje.
8278
Akviziterje
in kolporterje za vsa mesta Slovenije sprejmemo za ilustrirani m»=pčiiik »Domači prijatelj* Reflektlramo sar mo na solidne in agilne osebe. Prva številka drugega letnika feide v torek Naslov uprave: Ljubljana, Sv. Petra cesta 24.
Zastopnike
vestne in zanesljive, sprejme pod ugodnimi pogoji za prodajo obveznic vojne odškodnine Hrvatska banka d. d., Zagreb, Margaretska ulca 4. Marljivim osebam zasiguran stalni zaslužek.
8179
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvor-nica pijač. — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28* na oglasni oddelek »Jutra*.
8814
Podjetniki, mehaniki tn kapitalisti — pozort
Novovrstnl
gramofon!
Preprosta sestava, dve do tri delovne moči zadostujejo! Stopostotni dohodki! — Velik promet! Izdelavo oddam nabave poedinib delov zmožnemu podjetniku, proti zmerni odškodnini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gramofon*.
«15
Poučujem
po zmerni ceni, event pro-1 ti sorazmernemu pobotu za stanovanje, odnosno hrano | vse predmete gimnazije, učiteljišča in meščan šole, I istotako violino. Sprejmem tudi zaposlitev za nekaj ur dnevno Ponudbe na ogl. oddelefc »Jutra* pod šifro I »Uspeh*.	24791
»0
se temeljito in trajno odvadite. Najboljše priznalni-ce in referenoe. Prijave za sovi tečaj vsak dan od I 2—S v Ljubljani, Beethovnova ulica 4, priti., desno. I Pavla Kovač, špecialistinja I za govorilno gimnastiko. I 841
Šoferska šola
daje pouk in tzohrazuje |
praktično In teoretično
kandidate za samostojne I šoferje Pouk je temeljit | in uspeh siguren Kandidate sprejemamo vsak dan I Prospekti griti« Natančne I informacije v avto Soli. Zagreb. Kaptol 15. telefon 11-95	220
Elekromonter
gre tudi kot strojnik k I Dieselmotorju Absolviral je I elektr o-delovodsko šolo na I tehn srednji šoli v Ljub- [ ljani, star 21 let in vo-1 iaščine prost Cenjene po- [ nudbe na naslov: Zdenko Boty. Brežice ob Savi — I Slovenija.	24% |
Starejša gospa
gre kot oskrbnica k sta-1 rejšemu gospodu za uprav. Ijanje gospodinjstva Po- I goli ustmeno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
2307
Izkušen mož
nekaznovan, 86 let star, j perfekten v slovenščini, 141etno pisarniško prakso, I strojepisec in z 121etno va-l jo telesnih del, zdrav in I brezhiben, z dolgodobnimi I spričevali, Ieli ilulbe za I takoj. Dopise prosi na po-1 d ni žn leo »Jutra« v Mari-| boru pod »Izkušen mož>.
31381
Mlad gospod
l parletno prakso, želi j službe v pisarni v kakem večjem podjetju. Ponndbe I na oglasni oddelek »Jutra* pod »Na plačo se ne ozira« 819r ]
Prodajalka
mešane stroke, z večletno I prakso, dobra in poštena, Seli (lulbo. Naslov v oglas, j oddelka «Tntn».
Vrtnar
83 let star, samski, v vseh strokah vrtnarstva dobro izvežban. z dobrimi spričevali, bi rad zamenjal službo. Nastopi lahko 15. febr. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Vrtnar 33*.	3124
Finančni vpokojenec
zmožen slov. in nemščine v govoru in pisavi, kakor tudi italijanščine v govoru, želi službe. Dopise na ogL oddelek »Jutra* pod šifro »Poštenost 66*.	3166
Gozdar
s prakso v lesni industriji in trgovini, želi službe. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gozdar«.
8303
Pletiljo
izurjeno na stroj št. 12/27, za izdelavo boljših nogavic v akord, sprejmem takoj. Hrana in ft-anov&nje izven. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Strojno pletilstvo na deželi*. 3253
Dekle z dežele
staro 16 let, izurjeno v pospravljanju sob in kuhinji, sposobno tudi za majhno trgovino — išče primerne službe. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	3262
Kot prodajalka
ali blagajničarka bi hotela v službo hčerka trgovca — stara 26 let, izjučena v trgovini mešanega blaga. — Cenjene ponudbe s pogoji na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hčerka trgovca*.
3266
Šofer
dobro izurjen, star 21 let, trezen, marljiv in zanesljiv želi službe za takoj ali pozneje Gre tudi na po skušnjo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober šofer* 3256
Pekovski pomočnik
mlad, želi službe. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 2487
Pletilja
išče službe s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
8248
Vdova
24 let stara, želi službe pri starejšem samskem gospodu kot gospodinja. Zmožna je vsega dela. Ponudbe na Marijo Magdič, poštno ležeče, Vrhnika.	3279
Zanesljiv šofer
z večletno prakso, star 25 let, vešč pisarniških del, želi službe. Ponudbe pod značko »Vesten in trezen* na oglasni oddelek »Jutra* 8804
G. Th. Rotman;
Starše dijakov
ki potrebujejo inštruktorje, prosimo da pošljejo j dopise na »Društvo slušateljev filozofske fakultete« - Univerza Ljublja-na — da jim ono preskrbi dobre in zanesljive moči. 2455 |
V francoščini
želita 2 gospodični teme-1 ljitega pouka Ponudbe pod I »Francoščina 1928« na ogl. oddelek »Jutra«.	3366
Lesni manipulant
Nogavice
želi službe. Ponudbe pod I najceneje in najtrpelneje »Hrast* na oglasni oddelek nudi M Gosti nčar — 8v.
»Jutra*.
2381 Petra eesta 88
017
Mlinar
mlad, poročen, žel! službo ali mlin v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mlinar 85*.	3285
Gospodična
Idealno nežno polt dose-žete z vstrajno upoirabo
Creme Vivandou Puder Vivandou
dobite v
parfumeriji Strmoli
V	"L™ I LJuhljana, Pod Trančo 1.
nekoliko kuhati in druga dela, želi službe v Ljubljani ali kjerkoli. Ponudbe I na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna 89*.	S289 |
2286-a
Službo asistentke
želi dekle, ki govori per-1 fektno srbohrvaščino, nem-
Najlepša drva
i Cebin, Wolfova ulica 1/11.
O
Vrvarske izdelke
ščino in madžarščino ter Mjboljše kvalitete kupite je lepe občv«alne oblike. najceneje direktno v naj
Ponudbe z naznako plač«. vpiji ^arni Jugoslavije, prosi na oglasni oddelek Mehanična vrvarna Sinko-
»Jutra* pod »Asistentka*.
3268
Blagajničarka
z dobrimi spričevali, smož-
vec, Grosuplje.
261
Drva
Hrastova, p&rkrtnf odpadke od žage ter mehka drva po
na srbohrvaščine, nemšči- ailkj ceni doeUv[j» ^ jom ne madžarščine, želi pn- j liarna |aJ, ~ * merne službe. Ponudbe z 1 Ljubljana, za označbo plače prosim na kolodvorom oglasni oddelek »Jutra« pod »Blagajničarka«.	8269
i tarna žag« V Scagnettl -gorenjskim 86
_ Ford
tovorni, takoj poraben, elektrificiran, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	2411
Šabloni za pred-tiskanje ročnih del
| (strojno izdelani) v vsaki množini, po zelo ugodni ceni. J Podboj, Sv. Petra eesta 95.	S1S7
D. M. C
Wanderer
avtomobil, trisedežen, Baschevo razsvetljavo, brezhibnem stanju, takoj naprodaj — Triumpf avto I A V RAM K A JON Sarajevo
lelovška	| Pres.o.onasIJednfe Petra 26
>»MMM<MMMMM»>
Največje skladišče
Harley
1000 m', event. s prikolico |
Češnjeve spalnice
5SanaP°Žtni ^ I ■«*> Purane, table iz ve-
S335
zanega lesa, tudi znotraj solidno izdelane, komplet-
Tovorni avtomobil I £ rTUbTiVo
»Ford«, po zelo nizki ceni j prodam za 5200 Din. Na prodam Naslov v oglasnem ogled vsaki dan pri Josipu oddelku »Jutra*. 82571 Stolfa, mizarstvo, Krašnja,
Sta Lufcovica pri Dom-
BSA motorno kolo
2 M PS, dobro ohranjeno,
i posta I Žalah.
Posteljo
kompletno, nizko omaro za shrambo, mizo, velik, z železom okovan kov6ee ifi. proda radi izselitve hišnik na Krekovem trgu it. 10.
8319
Frak in 2 telovnika
skoro oovo, za vitko osebo, proda M. Caserman, Kette-Murnova 9. 8326
Spalnica
iz mehkega lesa, dobro ohranjena, poceni naprodaj na Cankarjevem nabrežju št. 23.	3330
Perje
postelje, očiščeno, ta takojšnjo porabo, po Din 56 kg nudi dokler traja zaloga A. E k a r t, Bačje-Podova.	3170
Prodam ali
zamenjam
za železen štedilnik zamreženo otroško posteljo, fin žaket g telovnikom, otroški kiio s filmi Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
2117
ŠpecUalno trgovino
dobro idočos prodam radi odpotovanja. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Dober načini ek».	3245
Dražba pohištva
dobro ohranjenega, kakor: postelj, zofe itd. bo v soboto, dne 4. februarja pri špediterju Ranzingerju.
3234
2 krojaška likalnika
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
3328
Zamenjam
manufakturo za razne mizarske stroje, auto, Dyna-mo, motorje itd. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zamena«.	3250
. k„ . . , 50 vinskih sodov
br^ibnem st^ju, po- 0(J ^^ utr rablja n vsled nabave težjega I _tVl .„_ -n	v_,„
v
dam
motorja. Josip Lah, ševci pri Ptuju.
nih ter 60 steklenih balo-
iSi?,' I nov, različne velikosti pro-bSll j. __ _„i„ ____r_:
Še tisti mah so prihiteli z vseb strani, is bičja in ločja in iz zračnih višav, vilinci in zračni duhovi. »Spravite jo v gozd in prive-žite jo dobro!« je ukazal kralj. >Jntri zvečer ob zatonu solnca jo bomo sodili. »Duhovi so si odpeli pasove, navezali so štorkljo nanje in so jo odvedli.
Ko je štorklja izginila, se je prva pokazala iz vode glava Njegovega Veličanstva Hrkobrka. »Ali je odšla? Kes je ni reč?« je šepnil boječe. Kralj Bradivoj je pokimal in vsa žabja truma se je vrnila na kopno. Pevsko društvo je zapelo veselo pesem in prejšnja radost je zavladala iznova.
In šele zvečer, ko je nastala tema! Kralj Hrkobrk je bil najel šest sto kresnic, da so se v ločju onkraj jarka zvrščevale v prelepe skupine, ki so se svetlo zrcalile ▼ temni vodi. Med tem go svirali godci, ki so sedeli ▼ kraljevi jahti. Gospodična Belouška, dvorna dama, je od ganjeno«ti prelivala sobe.
Fiat SOI »ost
iz druge roke jobro ohranjeni ugodno naprodaj.
Informacije
U SI. BareSi! 8 [i.
Lšubijana
Dunajska c. 12. Telefon 22-92
da po zelo ugodni ceni Konsumno društvo za Slovenijo v Ljubljani VII.
8185
Blagajno
1 srednjeveliko, ognja varno »Anv&nder Comp.* prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8115
Stroj za cufanje
in stroj za odvijanje žime in afraka, poceni prodam. Sprejmem tudi tapetniškega vajenca. Rudolf Sever, rijin trg 2.	2481
gravl^Jena za
»li f«
Ročni voziček
večji, pisalni pult in bla-gajnični pult naprodaj v Narodni knjigarni v Stritarjevi ulici 2.	2473
Naprava za sesani plin
rabljena, garantirano pri-igon 20—22 40—45 HP, izredno naprodaj. Motoren-fabrfk Plewa, Wien XVII, Wattgasse 78.	2167
Pletilni stroj
St. 8/60 cm. skoro nov — prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	3338
Trgovska oprava
z decimalko poceni napro-z decimalko ceno proda Al. Cerar, Ambrožev trg 1.
3336
Razglednice
za šaljivo pošto, 100 kom. po 25 Din dobavlja trgovina M. Tičar, Ljubljana.
S349
hrastove.
Sode
vinske.
od
Nova maska
2001 za vitko osebo, poceni na-
Plišasto jopo
novo, prodam ali zame-" .m za balo platna. Na-sfov pove oglaani oddelek »Jutra«.	3252
Radiostaht
dva aparata, s katerima sem od kapi zadet ozdravil (zelo priporočljiva tudi za živčne bol«*ni in revma^ tizem), prodam po zelo nizki ceni, ker jih več n« rabim. Joeip Fonda, Latko-va vaz, p. Sv. Pavel pri Preboldu.	S259
Otroški voziček
debro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3293
Gnoja
več voz proda Jožefa iUb-Jek, Poljanska cesta št. 55.
S28S
Semenskega ovsa
podam 4000 kg po Din 8.50 kg, železne grablje za se-
no za 1000
posnemal-
oik sa mleko na 1201 za 500 Din, koleeelj. nov. eno leto rabljen za 5000 Din, s streho in rezerv, sedežem Blago na ogled na pristavi Srebrniče pri Novem mestu 946
Ajdovo moko
po 5 Din. koruzni zdrob po Din 8.50, prvovrstne izdelke od 25 kg naprej pošilja Pavel Sedei, umetni mlin, Javornik. Gorenjsko 40596
Čajno maslo <
po Din 80 za kg, tedensko trikrat sveže, modelirano, oddaja Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Rakeku.
3384
do 700 litrov, v najboljšem F«"1*!- Naslov v oglasnem stanju, takoj za rabo. po | oddelku »Jutra*.	8358
odni
ugodni ceni proda. Novako-vič. Ljubljana, Kolizej. i 1724
i
Jos. Janko, Kamnik 1026 |
Perje
gosje, račje kokošje tn rarje proda vsako množino
Radio aparat
dvocevni, popolnoma nov, z vsemi pritiklinami prodam za 1500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
3359
Žimnice
po 200 Din prodaja Franc Slavič, tapetnii, Emonska cesta 10.	8367
po najnižji «em tvrdka Valjar za mlinarje
Vajda, Cekovec, Medji I in cilinder naprodaj za Din murje Telefon št 59. 60,8 7000. — M Zivic, Sv. Jurij 535 ob Pesnici.	8390
Radio aparat
Otroški voziček
štiricevni. z vsemi pritikli-1 košarico in nekaj perila nami. zelo ugodno na pro-1 prodam za 250 Din. Naslov daj. Ponudbe na oglasni I v oglasnem oddelku Jutra, oddelek »Jutra* pod šifro |	3373
»Dober*.	2456
.	.____ , , Bukovih drv
remog, drva. koks !uhih, cepljenih, prodam
oglje nudi družb« I 20 vagonov — Drva so na Ilirija* Dunajska eesta 46 ogled pri Jakobu Draksler-polee Iv Zakotnika) 1» ju (Cerdečan) v Dolu pri efon 2820	808 Hrastniku.	3382
Poročnih daril
lepih, v velikt Izbiri in
nizkib cenah nudi A Fn ___
zlatar T Selenburgovi ulici I 000 it. &	JSiotut.
Žaket
(Gehrock) s telovnikom — skeraj nov, naprodaj za Din. Naslov t oelaa.
8846
Star svinec
k> najvišjih dnevnih cenah tupuje puškama J. Pošin-ger v Kranju.	2059
Srebrne krone
kupuje F Čuden. Ljubljana, Prešernova ulica št 1.
209
Jedilni pribor
srebrn, za 12 oseb, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »F. M.»
8191
lolhnve bože
In vse drage od divjačina
kupuje in zane«ljivo dobro plača D Zdravič, Ljubljana. Florijanska ulic* it 0.
47
Železen štedilnik
kupim takoj. — Ponndbe « ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Štedilnik«.
8334
Kompletne Smuči
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Smuči 11«.	8360
Aparat za valjenje
pisk (Brutapparat) kupi Frane Konioue. Kranj.
Vsakovrstno zlato
kupuj* po najvišjih cenah
Cerne — juvelir
LJubljana Wotfova tillca j
Hlode
bukove 1« in hrastove od 20 cm aaprej k upaj« v *»aki množini parna žaga V Scagnettl. Ljubljana
252
Registr. blagajno
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Register*
2031
Namiznih prtov
dobro ohranjenih, kupim večjo množino. Ponudbe na oglaspi oddelek »Jutra« pod «i'rti».	3320
Wheatston'sche
Messbriick
miorodaj. Naslov v oglas. Oddelku »Jutra«. 3307
Mlin
ww»iheia y najem z nekoliko zemlje, oziroma mlin, kjer so stari ljudje, tako da imajo do smrti užitek In poravnam dolg — tudi ako ga imajo v hranilnici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3218
Hišico
i majhnim vrtom, kupim izven Ljubljane. Ponudbe z navedbo cene in opisom prostorov na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »llišfca z vrtom«. 3182
Enodružinsko hišo
ali manjšo stanovanjsko — kupim Ponudbe pod šifro »Bližina centra« na oglasni oddelek »Jutra«	3107
Večja kmetija
pri Stični. 15 minut od kolodvora. naprodaj z vsemi gospodarskimi poslopji — Krasne njive, travniki in okrog 20 johov hoste Kupec mora prevzeti dva 76-letna prevžitkarja. Kupci naj se obrnejo do 15 febr. osebno ali pismeno na naslov- Ivan Sitar Straža-Toplice. Cena 125.000 Din, polovico kupnin" takoj — drugo pod ugodnimi posoji 24G7
Hiša
2 2 stanovanji, trg. lokalom, vrtom in drugimi pritiklinami. na prometnem kraju naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
3362
Hišo
v Slovenjgradcu, obstoječo iz 3 sob. s hlevi in svinjaki, z velikim dvoriščem in skladiščem ter obsežen sadovnjak prodam. Kupec se lahko takoj vseli. Nakup jo ■ priporočljiv za kovača, mehanika, kolarja, mizarja al i za kakega drugega obrtnika. Radi razmer prodam po zelo ugodni ceni. Pojasnila v odvetniški pisarni dr. Klemenčiča v Mariboru — Tattenbachova ulica 2.
3393
Večja kmetija
pri Stični, 15 minut od kolodvora, naprodaj z vsemi gospodarskimi poslopji — kratne njive, travniki in Okrog 20 johov hoste. — Kupci naj se obrnejo do 15. februarja osebno ali pismeno na naslov: Ivan Sitar, Straža-Topiice. Cena 125 000 Din. Polovico kupnine takoj, drugo pod zelo ugodnimi pogoji.	2467
V Št. Vidu
nad Ljubljano
prodam hišo, vilo la več stavbnih parcel ob državni ceati. Pojasnila daje dr Ivan Modic, odvetnik Ljubljani, Gradišče 10/1.
3278
Hišo v Mariboru
kupim Ponudbe z navedbo cene, lege in opisom prostorov na oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani pod šifro »Hiia 206«. 3290
Lep in suh lokal
40 m®, z električno razsvetljavo, primeren za pisarno ali delavnico, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	2210
Gostilno in kavarno
z vsem inventarjem prodam v centru Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
1731
Prostore
dam na razpolago za izdelavo kakega dobro idočega industrijskega predmeta — s soudeležbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Eksistenca 44«.	2444
Trgovske lokale
na prometnem kraju Kamniku takoj oddam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovski lokali«.	2490
Gostilno
v sredini mesta Maribora prodam po ugodni ceni. — Informacije daje g. Vicelj, Maribor, Glavni trg št. 5.
2289
Gostilniške prostore
oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	3193
Delikatesno trgovino
na prometni točki v tovarniškem predmestju Celja, radi odhoda v inozemstvo prodam po zelo nizki ceni. Stanovanje na razpolago. Sijajna prilika za vpeljavo špecerije — brez konkurence. Ponudbe na pdružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Trgovina 10«.	3264
Hišo
enodružinsko, z vrtom, zidano, vili podobno, elektrika, vodovod, kopalnica, posevka soba, stanovanje takoj prosto, kupim v Ljubljani v ceni do 100.000 Din Posredovalci izključeni. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Etnka*.
3321
Majhno hišico
najraje blizu železnice kupi vpokojenec. — Ponudbe na og a?ni oddelek »Jutra« pod »Železnica«.	3140
Zemljišča
10—15 ha iščem v večletni najem. — Poboji: črna in vlažna prst. hiša, v bližini železniške postaje. Ponudbe z navedbo cene in podrobnim opisom na oglasni odlelek »Jutra« pod šifro »Zemljišče«.	3202
Velik vrt
zelenjadni in cvetlični, s cvetličnjakom in vsem po trebnim orodjem oddam v najem s 1 februarjem t. L Vrt se nahaja v najlioljšem stanju. v krasni solnčni legi na periferiji Ljubljane — Vrtnar brez otrok ima prednost. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Ugodnoet*.	2317
V najem
vzamem takoj ali pozneje manjše stanovanje, trgovino ali gostilno s stanova-njem, event. kupim manjšo hišo v Ljubljani ali okolici Posedujem osebno gostilniško pravico. — Ponudbe pod »Prvi maj« na oglasni oddelek »Jutra*. 2309
Nov lokal v Kranju
oddam za 5 let v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4146
Trgovino
z mežanim blagom, dobro vpeljano, nahajajočo se tik farne cerkve ob glavni cesti, oddam z vso trgovsko opremo v najem za več let pod ugodnimi pogoji. Več pove »Posest*, realitetna pisarna, podružnica, Celje, Razlagova ulica štev. 6
3345
Gostilno
prevzamem proti kavciji v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Gostilna 54*.	3354
Dobroidočo gostilno
v bližini glavnega kolodvora v Mariboru oddam v najem. Dopise pod značko »Priložnost* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 3389
Gostilno
oddam takoi radi bolezni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3391
Enonadstropna hiša
nova, moderna, vili slična, s 7 sobami, 2 velika trgovska lokala z verando, zraven velik vrt, leži na prometnem industrijskem kraju, tik ljudske in meščanske šole, prodam. V hiši je tobačna trafika in čevljarska obrt Pripravna tudi za vsako drugo obrt. — Kupcu stanovanje in lokali takoj na razpolago Cena 120.1)00 Din. Pojasnila daje Ka-cijan. Maribor, Slovenska ulica 28.	3239
Maribor
več posestev, hiš, 3 trgovske hiše, vrvarna. ugodno naprodaj. — Posredovalnica »Marstan*, Maribor, Ko-rofka cesta 10.	3241
Hišo s pekarijo
in zemljiščem, v lepi vasi blizu Maribora, pri farni cerkvi, prodam za 130.000 Din Samo re«ftta kupcem daje pojasnila Realitetna pisarna K. Trohi, Maribor, Slovenska ulica 2. 8244
Parcela
6000 m', naprodaj tik kolodvora na DolenjskenJ. — Pripravna za lesno skla-' dišče ali industrijo. Voda in elektrika v bližini Naslov pove feglasni oddelek »Jutra*.	8308
Trgovino
na prometnem kraju prodam, ozir. dam v najem. Potreben kapital 30.000 Din Cenjene ponudbe na oglas. Oddelek »Jutra« pod šifro »Bližina Ljubljane*. 3311
Za mehanično obrt
moderno urejeno delavnico oddam v najem ali prodam Delavnica je z električnim obratom ter ima najmodernejše stroje za kovinsko obrt. Najemnina nizka. V slučaju odkupa zelo ugodni plačilni pogoji. Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«.
3258
Trgovino
brez konkurence, dam v najem V prometnem kraju tik rudnika, event, tudi gostilno z vsem inventarjem Naslov pri podružnici Jutra v Celju.	3263
Pozor ženini in neveste!
Žimnice
.matrace). posteljne mreže, letetoe postelje Tzložlj™). otomane. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik
Krekov trg štev. 7
poleg Mestnega doma. 30
3©e©6©6

Stanovanje 2 sob
s souporabo kopalnice in vrtom, na Brinju ob Du najski cesti odda takoj Pokojninski zavod, v Ljubljani, Gledališka "ulica 8.
2132
Stanovanje
3—4 sob s pritiklinami želim Za takoj ali februar. Ponudbe pod šifro »Štiri-sobno« na podružnico Jutra v Celju.	1021
Ugodna prilika!
V sredini mesta v najlepšem položaju oddam z majem dvoje lepih stanovanj s tremi, ozir. štirimi sobami in pritiklinami. proti plačilu za več let v naprej, ozir po dogovoru — Ponudbe pod »Ugodna prilika I« na oglasni oddelek »Jutra«.	3154
Opremljeno
stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in predsobe, radi odpotova-nja takoj prodam oziroma oddam v sredi mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno«.
3341
Stanovanje
3—4 sob s kopalnico in ostalimi pritiklinami išče mirna družina v centru mesta ali v njegovi bližini s 1. majem Plača dobro. ev. za nekaj časa naprej. Cenj. ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Pomlad 28«.
3350
Nagrado dobi
tisti, ki mi pove gospodarja proste (za najem) čedne sobe in kuhinje, za takoj ali pozneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3357
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, vodovod ter elektrika v hiši, ter vrt, oddam takoj v no-vozzrajeni pritlični hiši v Stožicah pri Ljubljani 102, nasproti Urbančka. 3323
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob. kuhinje, kopalnice in drugih pritiklin želim za 1 april Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Udoban stan*.	3322
Stanovanje
2 ali 3 sob in kuhinje želi tričlanska družina, če mo-oče blizu kolodvora I'la-a (lobro. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	3318
Stanovanje
z 1 sobo, kuhinjo in pritiklinami oddam s 1. febr. stranki brez otrok, za 300 Din mesečno, na Tržaški c. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka 201*.	3201
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v bližini Dvorskega okraja iščem s 15. febr. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodična«.	8332
Gospodično
vzamem kot sostanovalko v lepo sobo v Florijanski ul. št. 28/1.	3344
Opremljeno sobo
svetlo, oddam solidni osebi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3355
Sobo
v bližini drž. kolodvora oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	3363
Trgovec
ki ima 3—4 dni mesečno v Ljubljani opravila, želi za ta čas separirano sobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovec«.
3364
2 parketni sobi
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v I. nadstropju pripravni za pisarno ali stanovanje, takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3376
Starejši gospod
soliden, želi opremljeno sobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zasebnik*.	3375
2 opremljeni sobi
z 2 posteljama, v novi vili na Podrcžniku odd^m s 1. februarjem. Sobe velike, parketirane, posebni vhod, električna razsvetljava in solnčna lega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3374
Sostanovalca
sprejmem v vso oskrbo v ŠKofji ulici 13 — desno.
3394
2 prazni sobi
oddam kot stanovanje v podnajem Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3371
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Opremljeno sobo
lepo, z električno razsvetljavo in prostim vhodom, odda-m boljšemu gospodu v sredini mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3301
Opremljeno sobo
veliko in solnčno, v centru mesta oddam stalnemu in solidnt-mu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
8303
Sobo
oddam v najem I 1. februarjem. Naslov pove ogl«. oddelek »Jutra*. 33C"
Opremljeno sobo
z elektriko oddam uradnici
ali uradniku na Celovški cesti 68/1.
Sobo
s posebnim vhodom cddam
2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3295
Fantka
5 mesecev starega, oddam za svojega. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3337
Gospoda
sprejmem na hrano in stanovanje v sobo s posebnim vhodom Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	3267
75 kom. delnic
Obrtne banke prodam za 3700 Din Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Delnice 75»
2286
Iščem družabnika
s 30—50.pu0 0;n za kemič no kosmetično industrijo Siguren in dober zaslužek. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3111
Radi povečanja
dobičkanoBhe obrti, z že stalnimi odjemalci, rabim pridno sodelavko (lahko z dežele), s kapitalom 30.000 do 40 000 Din, za katerega nudim garancijo, na željo tudi odplačujem v mesečnih obrokih Oskrba v hiši. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nabava strojev*.	3230
Stanovanje
2-^8 sob s pritiklinami išče v mestu ali bližnji okolici mirna stranka 3 odraslih oseb. Plača event za eno leto naprej. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«.	3246
Stanovanje
2—8 sob in kuhinje dobi s 1. majem boljša stranka brez otrok. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snaga 1928».
3274
Stanovanje
_ sob, kuhinje, kopalnice, predsobe in pritiklin. elektrika, parket, event. kos vrta, nova hiša. po zmerni ceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3305
Pri profesorju
je dobro stanovanje in dobra hrana za dijaka. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«	3284
Stanovanje
1—2 sob želi mirna stranka za takoj v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	3287
Prazno sobo
s štedilnikom ali sobo in kuhinjo v centru želi mirna stranka (le odrasli). — Plača dobro. Ponudbe pod »Odrasli« na oglasni oddelek »Jutra«	2455
Opremljeno sobo
elegantno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom. želim s 1 februarjem v sredini mesta, za 2 osebi. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Prijetna soba*.	3228
Opremljeno sobo
s prostim vhodom in električno razsvetlj?vo takoj oddam dvema gospodoma. Event. s hrano. — Zelena ama 297	3155
Sostanovalca
sprejmem v vso oskrbo na Ambroževem trgu štev. 1 3100
Gospodično
sprejmem na stanovanje in dobro hrano za 650 Din mesečno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.
glas. 3368
Sostanovalca
i vso oskrho sprejmem v Florijanski ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
3342
Opremljeno sobico
■ posebnim vhodom In električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra*.
2 gospoda
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3385
Opremljeno sobo
lepo m solnčno, oddam 1 ali 2 osebama v Kosezah št. 27.	3317
Opremljeno sobo
takoj oddam gospodu Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	3325
Prijazno sobico
oddam z zajtrkom solidni gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 3316
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom v sredini mesta takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3331
»Skovir«, »Skovir«, »Skovir«
V pondeljek bo začel v Ljubljani izhajati humori-stični list »Skovir* (vsakih 14 dni; na 16 straneh male oblike) Stane četrtletno 20 Din itd. Posamezna številka 4 Din. Vsebina nadvse zabavna. Številne slike. — Naročite takoj na naslov: Uprava »Skovirja«, Rožna dolina. Cesta U./18., p. Vič 3233
Kdor hoče
razvedrHa
naj ne zamudi naročiti lista za h u m o r in satiro
»ČUK NA PAL CI*. Uprava »Čuka* v Celju.
8254
2 sobi
za pisarne ali slično oddam v Majstrovi ulici 11.
3109
Samostojen delavec
prileten, z nočno službo, išče primerno, separirano sobo, najraje pri samostojni dami. kar pa ni pogoj. Pojasnila z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Delavec*.
3235
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo oddam solidnemu gospodu s 1 februarjem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
3222
Prazne sobe
oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3247
Opremljeno sobo
zračno, s posebnim vhodom oddam s 15. februarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3291
Opremljeno sobo
z 2 posteljama želim v bližini Sp. Šiške. Ponudbe z navedbo cem> na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »B. C.»	3294
Krasno sobo
parketirano, i. elektriko in posebnim vhodom oddam v centru mesta solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3300
Opremljeno sobo
separirano, oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 3286
Opremljeno Sobico
s prostim vhodom, poceni oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8278
Sobo s hrano
oddam 2 gospodoma ali gospodičnama Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3297
2 sobi
1 opremljeno in 1 prazno, s električno razsvetljavo, vsaka s strogo separiranim vhodom, takoj oddam skupno ali posamezno. Istotam naprodaj 2 otroška vozička Naslov .v oglasnem oddelku »Jutra*.	--
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravili moji sinovi na moj račun. Novo mw»to, 25. jan. 1928. — Franjo Gartner. poštni poduradmk v pokoju.	3377
Opozorilo!
Ker trosi g. Pirnat Jernej, krojaški pomočnik, tu — o moji osebi in mojem poslovanju neresnične vesti okrog, izjavljam tem potom, da bom proti vsakemu, kateri bi iste razširjal, sodnijsko postopal. Figar, Ivan, lastnik pilarne 3327
Trgovec
v mariborski okolici, z nekaj premoženju želi znanja z gospodično ali vdovo, ki poseduje lastno trgovino Cenjene ponudbe pod »Trgovec na deželi 45« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	8236
2 simpatični gdč.
želita resnega dopisovanja Ponudbe, če mogoče s sliko na ogl oddelek »Jutra« pod »Cvetka in Brinetka«.
8292
Pred vrnitvijo
v Ameriko
želim v svrho ženitve dopisovati z gospodično ali vdovo srednjih let, v svrho ženitve. Dopise s sliko je poslati na oglasni oddelek »Jutra* porf »Amerikanec*.
3251
Gospodična (sirota)
izobražena in simpatična, v kratkem brez stanovanja — želi radi pomanjkanja priložnosti znanja * dobrosrčnim, inteligentnim, premožnim. čutečim, 40—50 let starim gospodom znanja — ki bi ji zamogel preskrbeti prazno stanovanje 1—2 sob s kuhinjo. Ima lastno pohištvo. Dopise na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro ♦V obupu nepozabljena sreča«.	3118
2 gospodični
želita dopisovati z dvema inteligentnima starejšima gospodoma. — Dopise pod značko »Crnolaska in Blon-dinka* u oglasni oddelek «Jntra».	2393
Frizerka
samostojna štev. 82 B — dvignite pismo.	8277
Resnlcoljubje
Gospod pisec pisma gornje šifre naj dvigne odgovor v oglasnem oddelku Jutra pod lastno šifro.
Neodvisna gdč.
sta-a 30 let, z dobro ido-čim obrtom in lastnim sta-novanjemv Ljubljani, Ieli v svrho ženitve znanja t zna-čajnim gospodom, blagega srca, v starost 85—40 let. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Resna 30«.	3348
Drž. uradnik
II. kategorije, 331etni samec, želi takoj porečiti dobro in skromno mladenko z doto. Slika proti povračilu. Absolutna tajnost. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zaupanje 33*.
3383
Državni uradnik
mlad, z 50.000 Din gotovine In vilo, želi družico v starosti od 20—28 let. — Dopise « sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zvesta«.	3378

Koncertne citre
popolnoma nove, s škatljo, po zelo nizki ceni proda J. Jereb, Rožna dolina — c. IV/3.	3217
Kratek klavir
skoraj nov, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3346
Pianino
pray dober, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Klavir in harmonij
oboje v dobrem stanju — prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3173
Velik pes
ttetane bernhardinske pasme, belofirn, klican na ime »Sambor*, se je zatekel. — Kdor bi ga Izsledil, prosite aaj mi ga dovede protf primerni nagradi Joefpina P o d k o v, mesarica. Sv. Petra cesta 7.	2418
Nemške doge
čistokrvne. 6 mesecev eta-rs, po očetu odlikovane s prvim darilom, naprodaj. — Popp, Maribor, Koroška c. št. 31/1.	3388
Ličke rake
prodajam. Kdor jih želi na leto kupovati, naj ee javi na naslov: N. Mihič, Gospid — Lika.	!

BiH B BIH H BIH BIBiBi
rfi.ip	m i	»ii n 11 ■■! < mu t—
<« zavarovalna delniška družba, Ljo&ljaoa
Kralja Petra trg 8
išče spretnega, tudi v požarni stroki verziranega vodjo filijale. Pismene oferte naj se pošlje ravnateljstvu filijalne direkcije, Zagreb, Jelačičev
trg 5.
„ANKER
a a« M	j
Psa
nemškega ovčarja, ne nad 6 mesecev starega, z rodovnikom, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Ljubljana« na oglasni od delek »Jutra«.	3162
Več mask
posodi L. Kuclar, Tržaška cesta 11.	3353
Kaj je potrebno
vsakemu plesnemu parčku Parfum in kozmetika je ne obhodno potrebna vsakemu »Zoraida« krema, »Zoraida* milo, »Zoraida« puder vseh barvah. Rdečilo za lice in ustnice. — Dr Hege-mann voda za izpiranje ust Posebne važnosti je francoska ko'onjska voda »Fleues d Amour« (Cvet ljubezni), katero Parižanke uporabljajo pri največjih plesnih prireditvah. Posnemajte tu di Vi Parižanke! — Uran.
Sarfumerija, Ljubljana — estni trg 11.	3372
Vreče
nove in rabljene vseh vrst ter JUTO za embalažo ma vedno
zalogi
" II,
lom4kovfl ulica 1t ■ gt m m m m « fp w w m m w
>
JOSIP KOŠIR
CARINSKI URADNIK
VIDA KOS R, roi CEGNAR POROČcNA
L
KRIŽ
29 — 1 — 1928
LJUBLJANA
Ute ie
svetla delavnica
s kontorom v sredini mesta.
Ponuibe na upravo tega lista pod
91
Delavnica".
Stara dobro vpeljana trgovina
s mešanim blagom v mestu na
Štajerskem se takoj s zalogo
vred da vnaprej v na em. Poizvedbe pod »slučajnost" na upr. lista
Reprezentativno damo
ki je voljna posečati boljše družine v Ljubljani, sprejmemo fca priporočanje važnega, v vsaki hiši potrebnega predmeta.
Ne gre se za prodajo, nego samo za pro« pagando. V obzir pridejo samo ugledne inteligentni dame z darom govora. Služba stalna pri svetovnem podjetju.
Ponudbe s fotografijo, curriculum vitae in naznako 2 referencij na oglas. odd. «Jus tra» pod «Lepo mesto».
FERD KORN, Ljubljana
Poljanska cesta štev. 3.
Krovec, sta>bn, galanterijski in okrasni klepar nsta acije vod<odov. \'a >ta 'fl strelovodov, ko •alŠKe in klosetre naprave. Izdlovanje posod t phčevine za 1 rnež, baivo, l?k n med vsake ei kosti kako ti d' po^od 'Skaile za konzerve) ♦er litoerafiia.
SKOBElNI stroj
>n
R£ SKALNI STKOJ
ceno na prodaj
OBNOVA
grad ena družba z. o. z. LJUBLJANA
i. Man. Sisak 54. Hm.
•nporoč« kot stara izdelo vainica tvoje najboljša tam nune* v-eh vrst Ceniki n» ~»zi>oUro	164-«
s 16 letno prakso, vešča vseh pisarniških del, slovenske in nemške stenografije, išče stalno mesto pri p tovrstni tvrdki. — Po« nudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sa« mostojna moč».	405
AKviziierie ln zastoonlhe
rti vsakovrstna zavarovanja išče proti dobremu plačilu
Herceg-Bosna, splošna zavarovalna družba — podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Šelenburgova 7/1.	1938
mm	e-	stalno vsako množino kostanjevega
Hups m iamsUa lisa
smrekove bmeljeve droge, rab jene sode od strojnega in jedilnega olja v dobrem stanju, po najvišjih cenan. Akreditivno
p;ačilo.
FRANC OSET - Sv. Piter v Savinjski dol.
E
»81

ksporfrti mlin
i v Bački odda svoje zastopstvo za Slovenijo pri-| mernemu gospodu. Ponudbe pod „Vpeljan" na ■	oglasni oidelek „Jutratt
■■■■■■■■■■■■HHMHHMtfHBH
V vel ki izbiri ravno doš e moške štofe u čeških in angleških o^arn, gradi za žimnice, šifone, ra.no kontenino ter moško in žensko penlo dobite le pri dobro znani najcenejši tvraki	_
Ivan Kroselj, Ljubljana
Kete -INurnova (Martinova c)
Izdelujem tudi moške obleke po meri, po konkurenčni ii ce nah, ler jamč m za lepo izdelavo.
e ■
K ■
■
Celjska mestna hranilnica v Celju
razpisuje službo
ura
popolnoma izvežbanega v vseh strokah hranil-ničnega poslovanja. — Lastnoročno pisane, s potrebnimi podatki in prilogami opremljene prošnje se sprejemajo do 20. svečana 1928.
BBBC
Tudi ceno in kakovost izdelka je treba vpoštevati pri nabavi poslovnih knjig. Le prvovrstni izdelki!
Anton Janežič,
knjigoveznica, črtainica, industrija trgovskih knjig in
šolskih zvezkov. Ljubljana Florijanska ulica št. 14 Ljubljana
o
>N
a
r ii
ca s
B
rt
>
a &
»ORIENT.«
Prava turška čista u Dibeku tučena i mlje-vena kava dobije se samo kod
»ORIENT« pražiona i mljevaona kave Šalih Prcič, Tuzla, — Jovanoviča ul. br. 2.
Trase se zastupnici za Sloveniju.
S"
S. O
Hi i® I'
o O
VK
mm
H 83
O S
UA (/)
M E
-I
P ¥
KUPIM
stalno vsako množino kostanjevega taninskega tesa, smrekove skorje cele in zdrobljene, smrekovega hmelove droge, rabljene sode od stroj in iedilnega olja v dobrem stanju po najvišjih cenah. — Akreditivno plačilo.
FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini.
i«j&am&iiasag
Perfekten in samostojen
modeljer
čevljarske stroke, sposoben lastnih kreacij in vešč v gradiranju, z dolgoletno po možnosti inozemsko prakso
se išče
za stalno nameščenje proti takojšnjemu nastopu.
Ponudbe s plačilnimi pogoji, opisom dosedanjega službovanja in prep si spričeval pod wTovarna čevljev".
AUST
38 PS 6 sedežni, moderno karoseriran v najboljšem stanju proda Ed. Suppanz, Pristava
Mehko puranovo perje, kilogram 15 — Din, mehko kokošje perje,	„ 15*— „
gosje perje	„ 100-— ,
tanko Maribor, vreče računamo po lastni ceni. proti povzetju
Manje kakor 5 kg ne oddajamo po pošti. 5 kilogramov puranovega al» kokošjega perja 110«— Din, 5 „ gosjega perja	535*— „
bruto za neto. tranko po pošti proti predplačilu zneska
Eksp. družba Matheis, Suppanz in drug
Maribor
L I P S K I
pomladni nlmim
19 2 8
Splošni vel esejem od 4. do 10. marca; tekstilni, čevljarski in usnjarski vekscjem od 4. do 14 marca; tehnični k, stavbni ve* lesejem od 4 do 14 marca; prvi mednarod=> ni velsejem avtomobilov od 4. do 14. marca
je najugodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evropi.
Znižane vozne cene, brezplačni vizumi. — Pojasnila daje:
Častno zastopstvo Stegu, Ljubljana, Gledališka ulica 8.
Govorniki,
pevci, sportniai
POIZKUSITE PASTILJE
Š*
f*
ZAD2VLJENI B0S£'E!
Na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah
Zahtevajte jih v ška^ficah z natiskom imena yjVALD
91
SP£CT§lUift" d« si.
inž. Koplsta. Dabskv ln Krstič, tvornica
ogledal in brušenega stekla, Llabljana VII, Medvedova ui. 38, tel. 343 Zagreb. Beograd, Os?ek, Središnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala	8?
ieumati
Izjava zahvalnosti.
G. dr. Rahlejevu,
Beograd, Kosovska 43.
Mnogospoštovani gospodine! — S toplimi besedami se zahvaljujem za vaš lek RADIO BALSAMIKA, kate* rega sem uporabil eno steklenico. Izkazal mi je toliko pomoč, da ne mo« rem opisati mojo radost in ne vem kako da se Vam zahvalim. Bil sem ta* ko bolan od hroničnega revmatizma, da sem obračunal z življenjem. Obšel sem vse zdravnike in kopeli vsako le* to od 1920., a vse brez uspeha. A se; daj, po uporabi Vašega leka, počutim se tako svež, za kar se zahvalim edi= no Vam. Z največjim zahvaljenjem in spoštovanjem ostanem Preljina (sr. Ljubieski), novembra 1927.
Radie Kaludjerovič.
Lek RADIO BALSAMIKA izdeljuje, prodaja in razpošilja po povzetju Laboratorija RADIO BALSAMIKA D-ra I. Rahlejeva, Beograd, Kosovska 43. Lek dobite v vsaki boljši lekarni in drogeriji.

VETROM T
Brez primera v materijalu in izdelavi. Sedem širokih ležajev motorne gredi uničuje vse tresljaje motorja. Močne hidravlične zavore na vseh štirih kolesih se izenačijo same. Prijemljejo blago, da obvarujejo šasijo premočnega pretresenja. Mehanični čistilec za zrak, filter za olje, in dobro zračenje karterja, čuvajo močan sestcilin-derski motor kljub dolgotrajni uporabi pred defekti. To so predpogoji, da more Chrysler brez napake in v Vaše največe zadovoljstvo prevoziti desettisoče kilometrov. Obiščite Chryslerjevega zastopnika, sedite sami za krmilo voza, ki Vam najbolj ugaja. To je za Vas brezplačno in brezobvezno. Chryslerjevi vozovi obstoje v vseh tipah in cenah.
je najboljši RjtZPSŠETALEC na svetu. Generalno zastopstvo:
Sarzel d. d., Subotica
Zahtevajte ceniki Dobite ga povsod.

Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem v
Tržiču št. 158
(nasproti cerkve Sv Andreja)
otvoril
DICINAL GERIJO
t t.
t ♦
i ♦
i
♦J
Radi velike zaloge SPOJK
(Klammer) damo vsakemu
porjolnorna zastonj
it
v kateri bom ime! stalno v zalogi: domača zdravila, desinfekcijska sredstva, vse kemikalije za obrtnike, fotopotrebščine, različne praške za živino, parfumerijo in toaletne potrebščine itd.
Cene nizke!	Točna postrežba!
Priporočam se cenj. občinstvu zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo
SREČKO TOROŠ, Tržič
IfaJjčni mlin in žaga
na
v,
sodni dražbi.
Dne 15 februarja 1928 ob 10 uri se bo vršila na licu mesta na Dolenjem Podborštu pri postaji Ponikve na Dolenjskem
sodna dražba
aljčnega mlina, žage, stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem in nekaj zemljišča. Vsa naprava valj čnega mlina je nova, skoraj nerabljena, žaga v dobrem stanju Jez betoniran. Mlin in žaga sta na vodni in strojni pogon — motor 16 HP. Na žagi venecijanka in cirkularka, Najmanjši ponudek Din 112 986 —, varščine je položiti Din 16 948 — Prodalo se bo ludi več zemljiških parcel v bližini mlina, za katere znaša najmanjši ponudek skupno Din 24 i 70 —. varščine Din 3.026-— Dražbeni pogoji na vpogled pri sodišču
Okrajno sodišče v Trebnjem, odd. II,
d e 24. januarja 1928.
Lepe oblike in polne grudi!
dobi 1 lil ko vsaka dama Id dekle v ilajkrajSem času i nporabo preizkusnega iD po zdravnikih priporočenega lotiona <Juno» od dr Dorraine £ Cie. Pariš 8 to zunanjo mataZo ioselete pri najzakržljalijih grudih zavidno obliko in polno formo Garnitura 85 Din -Centifolia. kosmet zavod, Zagreb - llica vbro; 37. Zahtevajte brezplačne ilustrovane prospekte!	D
Neuenburg
katoliški dekliški pen/ionat.
v bližini jezera. — Vrt. — Tennis. — Jezerske kopeli. — Popolno na učenje francoskega jezika. — Tuji jeziki. _ Trgovski predmeti. — Steno. — Dactyio. — Glasba — Umetna in ročna dela. Izvrstne referen ce. Po pojasnila in prospekte se obrnite ui go. ravnateljico v Faubourg du Ciet 21.
Z n i i a
cene
ln aalvečie skladišče ukrako dvo-koles motorjev otroških vozičkov šivaln h strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov pneumatike Posebni oddelek za popoln^ Dopravo emaihranje In poniklanje dvokoles otr-.ških vozičkov šivalnih stroiev Hd - Pmdaia na „broke -
•TRIBUNA. F B L tovarna dvokole- in otroških vozičkov. LJUBLJANA Karlovska cesta št 4
aiannimmHiiBMRNmnniminnEHr.
9
i Vaša obleka bode izgledala zopet kakor
» nova, ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni Jo s. Reich
Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, |	Podružnica: Selenburgova ul i.
| Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom S	24 ur.
| Barvanje oblek v različnih barvah.
H
R
Mmz tvorn co sludborla no Cukaricl
potrebuje za leto 1928
128.000 garnitur
za sladkorne zaboje
Dimenzije in pogoji oddaje se dobe vsak dan v tovarniški pisarni, na zahtevo po pošti interesentom na razpolago.
Oddaja v mesecih juniju, juliju, avgustu in | septembru 1928.
Ponudbe od posameznikov morajo obsegati [najmanj 10.000 garnitur.
Ponudbe do 1. marca tekočega leta.
SPECIJALNA MEHANIČNA DELAVNICA
za popravo vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn do konkurenčni ceni
Lnd. Baraga. Ljubljana, Šelenburgova ul 6^1 Telef. 2980
GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: W. H. S M Y T H, BEOGRAD
ZASTOPNIŠTVA: LJUBLJANA — AMERICAN MOTORS LTD.—ZA LJUBLJANSKO OBLAST, MARIBOR — AMERICAN IMPORI
CO. — ZA MARIBORSKO OBLAST
Chrysle- Sales Corporation, Detroit, U.S.A.
Obvestilo.
Podosani si dovoljujeva vljudno cbvesti i vse svoje cenj. odjema ce ter poslovne pri atelje, da se v naiinem obratu v najširših krogih dobro znane trgovine s papirj* m -n kn,igoveznic> v Mariboru, Gosposka ul 3 ustanov. 1870. nI izvršila radi smrti lastnika g. Andreia Piatzerja
niti najmanjša izprememba.
Pr zadevali si bova tudi v naprej, da založila vedno ! bogato najino blagovno zalugo ter da zadost va vsem naj-mod rnfjšim zahtevam papirne stroke. Garantirava ;um z | najsolidnejšo in ceneno reelno postrežbo tudi v vseh knji-»oveških delih. Prosiva torei cenjene st^nke ter poslovne prijatelje, da ohranijo tudi nadalje svojo naklonjenost podpisanima, ki sla že tenom 30 kt zapos eni v obratu,
Z uslužnimi priporočili
C&artote fn Friderika Platzer.
'^raaBBBBBBBBBBBgBBBBBBBBaaBB&a^&araigragfreMrei
prvovrstni strojček za spajanje listov znamke SKREBA, ako dotični naroči naj. manj deset škatlic Skreba»spojk.
A. PRAŠELJ, ZAGREB
MARG-* rvETSKA 4. Svetovno znane original EMAJL1RANE
prave
Lutzove peč
prvovrsten tabrikat tvornice lVwe LUTZ & SOHNE BLUDENZ
IN EMAJL TABLICE Z NAPISOM
ima v Jugoslaviji « zalogi samo inž MATfc GUZELJ Ljubljana Šiška Jernejeva cesta štev 5 (blizu cerkve Sv Jerneja), na dvori. =ci> n'">d Hišo Celovška ce«tn 58 BBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
KRANJSKE
zaiamčeno prvovrstne kakovosti nudi tvrdka
Mi Pop
!fi
s«
Pozor, trgovci popust!
Brisalice za noče
mreže za kanale, stojala za dežnike, sobne ventilatorie z žaluziiami in železna pregibljiva korita za svinjake
i zd e1u i e MALENŠEK. splošno ključavničarstvo
BOH BISTRICA. Slovenija.
Perje
i
1 gosje, račje, kokošje in purje proda vsako množino | in po najnižji ceni tvrdka E. VAJDA, Medjimurje, Telefon št 59, 60, 3.	1539 a |
Najpopoinejši
Stoewer
šivalni stroji
za šivilje, Krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj oglejte si to zrednosl pr tvrdki
Lu«t. Baraga, uubijenč
Šelenburgova ulica 6 I.
trezolatei. aout U-ietnt gersncil. Telefon št 980. *
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za K. onzorcij «Jutra» Adoli Rjbuikai. Za Narodne u^karno dd. kot tiskarn ar j a Fran JezeršcL Za taseratnl del je odgovoren Alojzij Novak. Vaj • Ljubljani.