štev. 150. V Ljubljani, g sredo, dne 4. lullla 1906. Leto xxxiu. po ^^^^^ ^ma^m mm Mmm mm ta^ ^ma^^ ta poi icta „ „ ■^■nH ^^^ — HB HHH za za leta „ „ ■■ MB^^^CI za .... za en mesec „ „ 2 20 za ^^^ H H ^m |NH ^Bhb H enostopna garmondvrsta za pol leta „ „ ^^^ ^ ^BJ^V BM ■■ ^H vefUratnem za leta m primeren "r k 11 II 1 W lilllifti 2a 20 h na H H „,k ,„„„11 Posamezne štev. 10 h. ^^^^^ ^^ ^^^ ^^^^^ J (JrfJnistVO ^orUJeM^tiskarno). - RokJplsl ?Ie VMflM Mff ftl AflllH fflfi MfVVftrf °PraVniStV0 t^^jema'* nl^n Ino^lnl^ra^e in - rDIIIlCCn 1ISI Zu SIUVEIMI IlurUu .Pr...„;.v:,,:r:i,:..„«». GMhovski u delesnciji. S, k. posebno in nenavadno živahnostjo je Krof 'fioluchowski v avstrijski delegaciji za-gov ial svojo politiko in ostro zavračal napad«. na njo. Branil je trozvezo, reforme v Makedoniji, gospodarsko politiko proti Srbiji in sle ljič tudi govoril nekaj — gotovo iz Rusiji .ročenih — strogih besed proti ruskim rev ionarjem. i yc> je govoril zlasti proti delegatoma B ''m iju in Klofaču glede Balkana. Grof Golu ski je prečital neko poročilo avstrij-sl ooslanika v Carigradu, ki poroča mini-st. . je polkovnik, ki nadzira makedonsko oroi"i.stvo, ves navdušen o izbornem napredku o: vgnizacije žandarjev, hvali Hilmi pašo in tr' da je domače prebivalstvo že čisto por. i ;no in da delajo nemir samo čete, ki prihr ijo od zunaj. Kar se govori proti Av-stri; minister kar sumarično zavrača kot ne-utc leljeno. Grof Goluchowski pravzaprav ni vciel nič drugega hvaliti, nego avstrijske in turške žandarje na Balkanu. To je malo, kajti pot do ljudskih src ne gre skozi bajonete. Sicer pa je grof Goluchovvski sam rekel, da je strijska politika na Balkanu v prvi vrsti »G ..Jiaft« — šele potem pridejo »sentimen-taln . čutila«. Posebno ostre so bile Goluchovskega besede proti Srbiii. Brez dvoma bodo našle tam ogorčen odmev, kajti grof Goluchowski je dolžil srbsko vlado naravnost laži in nepoštenosti. Ko se je namreč nekaj izvedelo o srb-sko-bolgarski carinski zvezi, je takoj dvakrat avstrijska vlada vprašala srbsko, ali je res ali ne. Ravno preden je bila zveza proglašena v Sofiji dne .29. decembra, je avstrijski poslanik v Belgradu vprašal tedanjega ministra zunanjih stvari: Gospod, ali je res ali ne, kar se pripoveduje? Ali obstoji carinska zveza? Pa ali ne? Mi moramo to vedeti, ker se potem iz-premeni temelj, na katerem se mi z vami pogajamo in ker moramo mi potem napeti čisto druge strune. Takrat je pa, torej še 29. decembra, srbski minister rekel: Ne, jaz ne vem čisto nič o tem. Delegat Biankini je vprašal Goluchovv-skega, zakaj ni Avstrija vedela nič o srbsko-bolgarski carinski zvezi. To vprašanje je pa porabil Golucho\vski, da je iz avstrijske delegacije zaktical Srbiji: Ali je bilo to pravilno L1HEK. Občinska milosrčnost. List iz Jiottingena.1) Poljsko spisala M a r i j a K o n o p n i c ka. Preložil P. V. Občinska ura bo kmalu odbila devet. Skozi lahko jutranjo meglo prodira temnejša lazurna globina, ki napoveduje krasno in mirno vreme. Pred pisarno se snujejo gruče, ki pričakujejo prihoda gospoda svetnika Storcha, čegar sivi klobuk in palica s srebrno kljuko se je videla pred bližnjo Gehrovo kavarno, pri mizici gospoda sodnika v pokoju, ki čita tu pri ča-šici kave svoj jutranji dnevnik. Gospod svetnik pride vsak hip, tako vsaj sodi sluga, ki stoji v poluradni postavi na hodniku pisarne in odgovarja na pozdrave mimoidočih s tem, da se dotakne z dvema prstoma višnjeve kapice z belo strešico. Od Gehrove kavarne prihajajo rezki glasovi obeh razgovarjajočili se gospodov. Gospod svetnik se je zamudil samo za trenutek, niti ne sede ne, toda razgovor z gospodom sodnikom ga vidno zabava, kajti od časa do časa se sliši njegov svobodni, veseli smeh, ka- ali ne? ter ožigosal postopanje srbske vlade kot tako, ki se ne more trpeti in slednjič kar je nekaj nenavadnega od ministra za zunanje stvari - srbsko vlado imenoval naravnost nam sovražno. Ko je bil dr. Lueger v Bukareštu, se avstrijski poslanik ni udeležil banketa in drugih prireditev. Na interpelacijo delegata Steinerja odgovarja grof Goluchovvski, da ni smel tega storiti, ker se je vedelo, da se pripravljajo demonstracije proti Ogrski. O razoroženju neče avstrijski zunanji minister nič slišati. Prej naj se začno druge države razoroževati, ki imajo več vojaštva, nego mi. Kadar bodo one imele le toliko, kakor mi, pa bomo šli mi malo nazaj. Ker pa one ne začno, tudi mi ne začnemo, dasi nam je razoroženje jako simpatično.... Slednjič je pa prišla izjava o ruski revoluciji. Grof Goluchovvski izrecno povdarja, da govori z namenom, da bi se njegov glas slišal v Rusiji, kjer bolj vplivajo glasovi iz inozemstva, nego domači opomini. Grof Goluchovvski pravi: »Revolucionarna propaganda v Rusiji je provzročila dve dejstvi: Da more stotine policistov in ropajo posestva, ter da tolpa ubija jude in vznemirja vse dostojne ljudi. Vzrok temu je brezmejna nevednost in Iahkomišlje-iiGSt ruskega ljudstva, ki je bilo od birokraške vlade vzgojeno k temu, da postane žrtev vsake agitacije. Ljudje ne znajo brati ne pisati. prisegajo na vsako tiskano besedo, ki se jim pokaže. Ko bi vi brali agitacijske spise, bi bili ogorčeni nad tem, kar se piše, in bi se smejali, da je mogoče tolpi to dopovedati. Ta brezmejna nevednost, v kateri so vedno zadrževali ljudstvo, se zdaj maščuje, ker so tla pripravna za vsako revolucionarno agitacijo. Agitacija v Rusiji zlorablja najnižje nagone. To so razmere, ki morajo privesti do katastrofe. To pravim z vso zavestjo in dolžnost vseh zmernih duhov je, da izjavijo: To se mora ustaviti, če ne, bo trpela vsa civilizacija! Ne pravim, da so vsi revolucionarji v Rusiji zavrženi ljudje; med njimi so gotovo najčistejši idealisti. A kot fanatičen pristaš resnice moram reči, da ni dobrote za svet po sami revoluciji. Zdaj je v Rusiji skrajni čas, da se zida v mirnem razvoju, in ker sc bojim, da če pojde tako dalje, sc omajajo temelji civilizacije ne le v Rusiji, ampak tudi drugod, zato tereniu odgovarja s kratkim lajanjem ponosni riavi pes, ki leži pri mizi kakor sfinks. Medtem prihajajo ljudje pred pisarno, pozdravljajo se med seboj in stoje, kramljajoč brezbrižno in malomarno. Nekateri gredo naravnost k pisarni, drugi posedajo po kamnih, zvezanih z napeto verigo, po stebričkih, ki dele neveliki, s peskom posuti prostor pred poslopjem od ulice; še drugi gledajo nagnivši glave vznak na poslopje samo. Novo je. Stalo je na prostoru, nekdaj s drevjem obraščenim, od katerega sta mu pa ostali dve široko razrasli platani s tenko skorjo, katerih živo zelenje je jesensko solnce že začelo nekoliko zlatiti. Poslopje samo preprosto, sivo, skoro kvadratno, ima na ravni strehi nizko, železno ograjo s pozlačenimi krogljami in na pročelju štiri stebre in spominsko ploščo z napisom. Ta napis, veselo bleščeč s svojimi pozlačenimi črkami, vleče oči ljudi. Vsak ravno prišli vzdigne glavo in ga resno prečita. Mar nima pravice? Saj je vsakdo dal za zidanje pisarne svoje tri groše, in hiša je skupna lastnina in skupno delo občine. Nič manj ne vleče oči ura, nameščena ravno v ostrini trikota, opirajočega sc s podstavo na ravne glave stebrov, tako, da se zdi, da sc pomikata njeni kazali danes nekako počasneje po okrogli in bleščeči plošči. Tako vsaj meni lastnik bližnje pivnice. sem smatral kot svojo dolžnost, naglasiti, da vsi oni, ki žele mirnega razvoja ljudstev na temelju napredka, povzdignejo svoj glas zoper siloviti prevrat vseh temeljev našega družabnega reda.« Ali bo ta apel kaj pomagal? Jako dvomimo, kajti revolucionarji ne poslušajo ministrskih pozivov k miru. Morda bi bil grof Goluchovvski storil večjo uslugo Rusiji, če bi bil svetoval carju, naj se vda izpolnjivim željam dume. Grof Goluchovvski se pa čuti jako trdnega. Vendar smo pogrešali vsakega odgovora na trditve delegata dr. Susteršiča glede Italije. Nemčije in Balkana. Goluchovvski je vendar odgovarjal na razne malenkosti, a na dr. Susteršičcv govor, ki je celo na vladarja, kakor znano, naredil globok vtisk, ni reagiral niti z eno besedo. Hvalil je trozvezo samo s tem, ker je dejal, da se zdaj ne da nobena boljša zveza narediti, a ni branil ne Italije ne Nemčije kot zaveznice z nobeno besedo. In tako beremo mnogo več iz tega, kar nam je grof Goluchovvski zamolčal, nego iz tega, kar nam je povedal. Državni zbor. D u n a j, 3. julija. Poštne pristojbine. Poštni uradniki in uslužbenci zahtevajo že več let, da se jim plače izboljšajo. V zbornici in v proračunskem odseku so opetovano zahtevali poslanci, da se primerno reši to vprašanje. Nekatere določbe so zastarele, druge neumestne, tako da so bile opravičene pritožbe. Vsaka večja vas hoče imeti pošto in morda še brzojavni urad. To je povsem naravno v dobi splošnega napredka. Uradi pa ne morejo biti brez uradnikov in uradniki ne brez primerne plače. To je dalo povod trgovinskemu ministrstvu, da je brez državnega zbora hotelo zvišati poštne in brzojavne pristojbine,kakor je te dni storila tudi Nemčija. Ako hoče vlada zboljšati plače vsai nižjim poštnim uradnikom in .uslužbencem, mora imeti potrebno pokritje višjih izdatkov. In kje naj jih dobi? Ali naj zviša davke? Trgovinsko ministrstvo zagovarja stališče, da morata pošto in brzojav vsaj toliko donašati državi, da more plačati poštne uradnike. To stališče se nam zdi povsem opravičeno. Mi moremo pač želeti, a ne zahtevati, da prometna sredstva donašajo državi dobiček. V Nemčiji n. pr. donašajo železnice državi lepe dohodke, v Avstriji doplača država okroglo 120 milijonov kron na leto za ki vsaki hip izvleče svojo veliko, srebrno čebulo, primerjajoč jo z občinsko uro! Ljubi Bog. čemu naj človek hiti? Cas tudi tako beži. Samo par minut še manjka do devetih; gruče se začenjajo zbirati pred hodnikom pisarne samim, smejoč in glasno razgovarjajoč se. Na tem shodu ui nič slovesnega: kakoršen je bil kdo pri delu, tak je prišel. Po navadi, za dobičkom. V vsakdanje temne jopiče so oblečeni: mesar Wallauer je prišel v rdeči, okajeni, Jan Blank, jermenar iz Moschlija, v zelenem tafe-tovem predpasniku, zapetim z medeno zapono in verižico; mnogo jih je prišlo kljub jutranjemu hladu, na shod v samih telovnikih; vdova Knaus je vstopila taka, kakor je šla na trg, s košem zelenjadi in z novo ščetko pod pazduho. Pa kaj? Saj so sami domači. Končno začno v štirioglatem stolpu nove stolnice biti četrtinke, in istočasno se zasliši radostno lajanje psa, ki je tekal poleg gospoda svetnika. Prehiti ga, vrne se, znova ga prehiti, znova se vrne v par skokih, dokler nista oba hkrati vstopila izborile volje skozi odprta vrata pisarne. Takoj za njima vstopajo gruče, ki so čakale pred poslopjem. Vstopijo in že v veži sc razdelc na dva dela: na radovedneže in interesirane. Interesi-rani se pregnetejo v zbiti vrsti do žolte lesene ograje, deleče dvorano v uradni in neuradni obrestov anje dolgov, s katerimi so se gradile železnice. Drugo pravno vprašanje pa je, ali sme vlada sama brez državnega zbora zvišati poštne in brzojavne pristojbine. Vlada se sklicuie na neki cesarski patent, ki je star že nad 66 let. Drugi pa vladi odrekajo to pravico in zahtevajo, naj državnemu zboru predloži načrt zakona glede višjih pristojbin. To je kratka vsebina vprašanja, s katerim se je danes zbornica bavila tri ure. Poslanec Noske in tovariši so namreč danes nujno predlagali, naj trgovinsko ministrstvo n c zviša poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin; če pa že hoče in mora to storiti, naj predloži zbornici načrt zakona. S tem predlogom soglašajo tudi dunajski antisemitje, češ, da bodo samo na Dunaju pristojbine zvišane za več ko štiri milijone kron. Trgovinski minister Fort je v dolgem govoru pojasnjeval potrebo, da se zvišajo pristojbine. Ako hoče vlada primerno zvišati plače poštnim uslužbencem in nižjim poštnim uradnikom, potrebuje okroglo 8 in pol milijona kron. Iz tekočih dohodkov poštnih in brzojavnih uradov pa tega ne more storiti. Poštna in brzojavna uprava je imela leta 1902 p r i-m a n j k I j e j a 3,250.000 K, I. 1903 prebitka 630.000 K. I. 1904 primanjkljeja nad 3 milijone, I. 1905 primanjkljeja 1,230.000 K in letos utegne znašati primanjkljej 965.000 kron. Toraj mora vlada zvišati pristojbine. Tc večje izdatke pa naj nosijo isti, ki se poslužujejo pošte, brzo-java in telefona. Posebno odločno je to stališče zagovarjal dr. S t e i n \\ e n d c r. Ugovarjali so dr. V o -g 1 e r, d r. W e i s s k i r c h n e r in N o s k e. Zbornica pa je odklonila n u j n o s t predloga. To se pravi, da zbornica ne ugovarja, ako vlada sama primerno zviša poštne in brzojavne pristojbine, s katerimi more izboljšati plače poštnini in brzojavnim uradnikom in uslužbencem. Obrtna reforma. Nato je zbornica nadaljevala razpravo o obrtni reformi. Ker o tem poročam na drugem mestu, pripomnim tukaj le toliko, da državni zbor v tem zasedanju ne reši obrtne reforme. Danes je zbornica zopet sklenila dva paragrafa. s čimer vlada ni zadovoljna. Gosposka zbornica bode gotovo izpremenila sklepe poslanske zbornice. Vlada sicer ne želi, da zbornica zboruje do konca julija. Vprašanje pa je, ali bode zbornica sredi julija sploh še za silo sklepčna. Isto velja o volilni r e f o r mi. Danes so sklenili načelniki klubov, da bode zaradi delegacij prihodnja seja zbornice šele v petek. Drugi teden pa bodeta vsak dan redno zborovala zbornica in odsek za volilno reformo. Ministri rojaki. Ministrski predsednik Beck je pojasnjeval v današnji seji na Irotovo interpelacijo, kaj del; radovedneži gredo bolj počasi in posedejo po klopeh, ki stoje okolu ob stenah. To ni stanovska razdelitev. Sedaj z ene, sedaj z druge strani je vsaki hip imel kdo kaj povedati; časih se je pa kdo izmed radovednežev čutil hipoma interesira-nega in si je poiskal mesta pri ograji. Človek sc lahko premisli tudi v zadnjem trenutku. Interesi ranih je manj; ti imajo važnejše mesto v dvorani. Tu je vrvar SprUngli, ki sc je pred kratkem oženil in hotel postaviti delavnico, Kiigi Pobija, lastnik pivnice »Pod zeleno rožo«, pek Lorcher, gostilničar iz Mai-naua. DodOli, lastnik vinske kleti, \Vetlinger Urban, slaščičar, Todi Mayer, ključavničar, kotljar Kissling, vrtnar Dorfli, mizar Len Peter in še nekoliko drugih. Vsak izmed njih potrebuje postrežbe sedaj v delavnici, sedaj doma, sedaj na polju. Vsak bi pa tudi rad, da bi ceneje izhajal, kakor če bi najel hlapca. Razkoračili so se ob ograji in tiho govore. Vdova Knaus se je tudi med nje vstopila. Odkar se je sin oženil, nima žive duše, katera bi ji doma pomagala. Zraven je usmiljenega srca in rada bi vzela kako revo, samo da bi ii le za silo postregla. No, in da bi vsaj doplačilo ne bilo premalo. Saj vendar ne more betežnika zastonj vzeti v hišo. Končno ima občina zaklad za to, da plačuje za ubožce, ki ne morejo več delati. (Dalje.) spada vse v področje ministrov rojakov. Ni novo, da imenujejo ministre, ni nimajo določenega delokroga. Cesar ima pravico, da izvoli toliko svetovalcev, kolikor se mu jih zdi potrebno. Cesar se je zato poslužil te pravice in pozval v ministrski svet poslance grofa Dziedusyzckega, Pacaka in Pradeja. Poleg posebnih slučajev, ki jim jih nakaže ministerski svet, sodelujejo tudi s svetom v zadevah splošne politike in tako sodoločujejo skupni vladi politično smer. Koristi Galicije zahtevajo, da gališki minister zasleduje odloke za Galicijo. Ostali ministri brez portfelja imajo pa priliko, da so pravočasno poučeni o politično važnih aktih. Poročilo imunitetnega odseka. Zbornica sklene, da se izroče sodišču poslanci: Cingr, grof Serenyi, dr. Žitnik, Breiter, Choc, Stein, Berger in Vencel Dvorak. V odsek za volilno preosnovo izvolijo poslanca: Aehrenthal in dr. Erler. Sledila so nato vprašanja Vsenemcev, ki imajo zgolj namen, da se prične pozneje seja odseka za volilno preosnovo. Prihodnja zbornična seja v petek ob 12. opoldne. Dnevni red: Obrtna reforma. Predloga o podržavljenju Severne železnice, zakonski načrt o krošnjarstvu, lekarniški zakon, poročilo justičnega odseka o pisarniških pomočnikih, zakon proti pijančevanju. Štajerske novice. š Katoliško politično društvo »Sava« za brežiški in sevniški okraj priredi javno politično zborovanje v nedeljo, dne 8. julija t. 1., popoldne ob 3. uri na Blanci pri Sevnici pri »Lenčku«. Dnevni red: 1. Splošni politični položaj, poroča državni poslanec gospod dr. A. Korošec. 2. Pomen političnih društev. 3. Deželno gospodarstvo. 4. Volilna reforma. 5. Slučajnosti. — Zavedni Slovenci! Pridite polnoštevilno! Odbor. š Zgraditelj savinjske železnice — umrl. Dne 1. t. m. je v Trstu umrl inžener in stavbni podjetnik Edvard Ferdinand Klemensievvicz. ki je v teku osmih mesecev zgradil železniško progo Celje-Velenje. Bil je pri ljudeh zelo priljubljen. N. v m. p.! š Poročil se jc c. kr. sodnijski pristav dr. Viktor Pavliček v Rogatcu s hčerjo tamoš-njega župana Erideriko Ferschnigg. š Važno odlikovanje. Namestniški svetovalec in vodja okrajnega glavarstva v Celju gospod Rudolf baron Apfaltrer pl. Apfal-trern je bil odlikovan z redom železne krone III. vrste. š Profesorske izpreineinbe. S celjske nemške gimnazije sta prestavljena profesorja: dr. Rudolf Kroenig v Krems in dr. Edvard No-\votny v Celovec. V Celje pride Kamilo Ca-pilleri iz Opave. — S ptujske gimnazije je prestavljen dr. Fran Pichler v Gradec. š Pod posteljo se je skrila. Minolo soboto zvečer sc je prikradla neznana ženska v podstrešje hiše št. 5 v Mlinski ulici v Mariboru in je odnesla razne stvari. Ko je s svojo »robo« odhajala, so jo stanovalci zapazili in začeli zasledovati, vendar se je tatici posrečilo v nekem stanovanju izginiti, tako da je bilo vse iskanje zastonj. Končno so jo vendar našli pod posteljo skrito in jo izročili redarju. Tatica je že večkrat kaznovcana 231etna Antonija Koileritsch iz Ptuja. Dali so io pod ključ zaradi tatvine iz navade. š Preminul je nemško - nacionalni list »Radkersburger \Vochenblatt«. Kakor se vidi, nemška stvar lepo napreduje. š Star ženin. Na Frankolovem sc jc poročil dne 25. junija t. I. 84 let stari ženin Ma^rka Parožnik z 47 let staro nevesto Terezijo Šlo-ser. Imenovani je bil že dvakrat vdovec ter brez otrok popolnoma sam. Vsled tega se je spomnil, da človeku ni dobro samemu biti in si jc kljub svoji starosti še izvolil tovarišico. Dal Bog, da bi bil le ž njo zadovoljen in srečen! ODSEK ZA VOLILNO REFORMO. Včerajšnje odsekove seje so se udeležili ministri Bienerth, Dzieduszycki, Pacak in Pradc. Odsek je odobril Hohenlohove predloge glede volilne reforme v Bukovini z izpre-membami, ki sta jih predlagala dr. (iross in Oncuil. Brez razprave se odobre predlogi vladnega načrta z ozirom na Predarlsko. Le-miseh predlaga, naj prično v prihodnji seji po končani gališki razpravi takoj razpravljati o Kranjski in Koroški. Plantan in dr. Šusteršič ugovarjata. Odsek sklene z 19 proti 16 glasovi, da prideta na vrsto po Gališki Koroška in Kranjska. Med Poljaki in Rusini se je doseglo sporazumljenje glede porazdelitve mandatov. NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE. Socialnopolitični odsek je razpravljal včeraj o penzijskem zavarovanju zasebnih na-stavljencev. Prvi stavek S I. so določili sledeče: Zavarovanju so podvrženi z v S 2. označenimi izjemami vsi zasebni nastavljenci, ki so dovršili IS. leto in ki imajo mesečno ali pa letno plačo, ki iznaša na leto najmanj 600 K. Narodno-gospodarski odsek drž. zbora se je posvetoval včeraj o provenienčnem zakonu za hmelj, a ni mogel dovršiti razprave, ker je postal odsek nesklepčen. OKUPACIJA MAKEDONIJE. Mažarski list »Nap« prinaša.sledečo zanimivo vest o okupaciji Makedonije: »Na vprašanje našega sotrudnika, zakaj Goluchou ski ni odstavljen, je odgovoril neki mažarski delegat sledeče: Da bi bili mi prisilili Goluchovskega da odstopi, bi bila propadla vsa mažarska vlada. Tega nismo hoteli in tega noče tudi narod. Poleg tega pa nas je zadržavalo tudi sledeče: Zvedeli smo, da stoji avstro-ogrska armada pred mobilizacijo. Gre se za okupacijo Makedonije. To je resen namen vojne uprave in ministra zunanjih poslov .Na Dunaju ta načrt zelo skrivalo, zlasti na dvoru, ali je vendar resničen. To so spoznali delegati, in Lajoš Holo, urednik »Magyar Orszaga« jc njihovemu mnenju nasprotoval. Njegov govor ni bil pri-občen in je zato ostalo vse skrito. Avstrija računa s pasivnim položajem Rusije in sodi, da bo okupacijo Makedonije lahko izvršila. A ne misli pri tem na Italijo, Črno goro in balkanske države, ki najbrž ne bodo pasivno gledale razširjevanje Avstrije. To politika zastopa Goluchowski. »Nap« potem nadaljuje: »Torej stojimo mi pred mobilizacijo. Vse to bodo z Dunaja de-mcntirali seveda, ampak dementiranju dunajskega ministrstva zunanjih zadev svet več ne verjame.« REŠKO VPRAŠANJE ALI — HRVATJE V DEVETEM MESECU PO REŠKI RESOLUCIJI. Znano je, da je novi reški guverner grof Aleksander Nako v svojem govoru Hrvate na Reki razžalil. Istotako so odstranilihrvaško za -stavos parnika »Tatra«, ko je stopil nanj guverner. Zato je 30. p. ni. na shodu sušaškega občinskega sveta prijel odvetnik dr. Dragimir Bakarčič župana in ga vprašal, kako se je mogel v takih okolnostih priklopiti deputaciji, ki se je šla poklonit guvernerju. Župan pl. Bac-cich je odgovoril, da je on spoznal vsebino guvernerjevega govora še le drugi dan iz časopisov. Da bi bil on to prej vedel, se ne bi bil pridružil deputaciji. Po nasvetu dr. Ba-karčiča se jc nato enoglasno sklenilo odločno protestirati proti govoru guvernerja grofa Al. Nako, ker ni z njim žalil samo reške hrvaške prebivalce, ampak ves hrvaški narod. Istotako so protestirali proti odstranjenju hrvaške zastave s »Tatre« in poslanec Barčič je dostavil, da bo zahteval za to žaljenje na primernem mestu z vso odločnostjo dostojnega zadoščenja. Vsa hrvaška občinska zastopstva so napro-šena, da se protestu pridružijo. Kakor se čuje, bo protestiral tudi zagrebški občinski svet. To vse je jako neljubo Supilovemu reškemu »Novemu Listu«, ki hoče vso stvar ublažiti in ki izgovarja tudi Košuta, ki je v svoji brzojavki Naku govoril le o mažarskem Primorju. Počasi bodo Hrvatje že spoznali, da pobratim-stvo z Mažari ni počenega groša vredno. Predsednik paroplovnega društva »Un-garo-Croato« je podal neko opravičevanje, ki pa ni zadostno in je jako površno, nikakor pa to opravičevanje ne more izbrisati govora reškega guvernerja, ki sedaj trdovratno molči in se noče niti najmanj opravičiti. ODGOVOR SRBSKE VLADE NA AVSTRIJSKE ZAHTEVE. Srbska vlada je naznanila avstrijski, da sprejme avstrijske predloge za provizorično trgovinsko pogodbo, ki naj ostane veljavna do konca 1. 1906, oziroma, da ne sklenejo defini-tivne trgovinske pogodbe. Nadalje naznanja, da hoče naročiti pri avstrijskih industrijcih blaga v vrednosti 26 milijonov frankov oziroma še več, ko razširijo srbsko železniško omrežje. Prosto roko si pa obdrži glede artilerijskega materijala. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Poslaniška zbornica je razpravljala včeraj o adresi. Poročevalec Ballagi pravi, da odgovarjata smer in vsebina adrese političnemu položaju. Mnogi so želeli, naj bi bila sestavljena adresa v zmislu načel neodvisne stranke, a to je nemogoče, ker bi taka adresa lahko razbila koalicijo. Srb Polič pravi, da so mislile narodnosti, da jih sprejino bratsko v zbornici, a so razočarane. Odklonili so jih kot stranko, češ da ni mogoče stranka v ogrski državni ideji. Narodno vprašanje pomenja na Ogrskem tudi soc. vprašanje; a ni nobene zveze med narodi in socialisti, razim demokratičnega načela. Edino vesel pojav nove dobe je razmerje med Ogrsko in Hrvaško, ker je zavladalo na Hrvaškem po Košutovi zaslugi svobodno nazi-ranje. A kar se je dovolilo Hrvatom se mora dovoliti tudi Srbom domačinom. Govornik pravi, da je kapitulirala koalicija. Ogrska se ne more naslanjati na Avstrijo, ker so ji nasprotni Slovani in drugi narodi. Edina prava ogrska politika jc, da sc opira Ogrska na lastno moč in da zadovolji narode, ki žive z Mažari skupno že tisočletja. Nato prečitajo ad-resni načrt narodnosti, v katerem se pritožujejo o nasilstvih vladnih oblastij pri zadnjih volitvah, zahtevajo zakon za narodnosti in splošno, direktno in tajno svobodno volilno pravico. Košutovec Merey pravi, da so prišli zastopniki narodnostij med prijatelje in brate, za katere vas smatramo. (Medklic: Za sužnje nas imate! hrup). A če mislite, da se smete konstituirati kakor samostojna država, se zelo motite. (Viharno ugovarjanje med zastopniki narodnostij.) Korist ojačenja države zahteva, da dela vsak domoljub z vso močjo na vpeljavo mažarščinc na vseh poljih. V zbornici magnatov so tudi razpravljali o adresi na vladarja. Grof Zelenszky je sicer .rekel, da ne nasprotuje adresi. A je pa proti splošni volilni pravici in da ne zaupa vladi, ker jc vložila avtonomni ogrski carinski tarif, dasi sta navezana ogrski kmet in ogrski indu-strialcc na skupno carinsko ozemlje. Grajal je tudi tulipansko gibanje. POTOVANJE SRBSKEGA KRALJA. Kakor javljajo iz Belgrada, se ne potrjuje vest. da kralj Peter obišče svoje sorodnike v Petrogradu in v Rimu. Program kraljevega potovanja šc ni določen, toda na željo Rusije obišče kralj Peter najprej avstrijskega cesarja. VSTAJA NA KITAJSKEM. Tajne kitajske družbe izrabljajo razburjenje prebivalstva proti podraženju riža, ki je malone edina hrana kitajskega ljudstva. Vs-taši so se polastili mesta Hsiu-scn-hsien, ko so že prej zažgali cerkev v Sun-či-čcnu. DOGODKI NA RUSKEM. Vlada izda danes komunike, ki naznanja, da je predložila dumi na carjevo povelje predlog, po katerem se razdelc kronina posestva pod ugodnimi pogoji med kmete, in če ne zadostujejo, nakupijo na račun krone zasebna zemljišča, ki jih prodajo kmetom za nizke cene. Vlada namerava pospeševati naseljevanje, olajšati pogoje za prodajo zemljišč in pospeševati kolonizacijo Sibirije in Srednje Azije. »Invalid« priobčuje poročilo poveljnika polka Vladimir v Bjalostoku na carja, ki na-glaša, da je postopalo vojaštvo med pogro-moni popolnoma pravilno. Vojni minister jc ukazal, da pozove bjalostoške častnike na strog odgovor, ako so resnični časniški napadi. Vželezniškem vozu so vzeli neznani roparji blagajniku Golabo\vskemu 22.000 rubljev. Blagajnik je tekel za roparji, ki so ga pa umorili. — Car je pozval v Peterburg ruskega poslanika v Berolinu grofa Osten-Sackena, ker želi, da se posvetuje ž njim. Carjevo potovanje po morju je odgodeno, ker se je uprla ašabadska posadka. Z Angleške so odposlali čez Finsko dina-mita in orožja v vrednosti dveh milijonov rubljev ruskim revolucionarjem. Zato so odredili blokado morskega obrežja. Gardui kirasirski polki v Carskem Selu so vznevoljeni, ker so jim prepovedali čitanje časnikov. Proti gardnim polkom nameravajo ostro nastopiti in jih premestiti v druge gami-zijc. V Reval so odposlali 30 častnikov in veliko vojakov. V Vilni so našli pečat »Vojaške zveze«, ki toraj obstoji. Na Kavkazu so vedno bolj nezadovoljne vojaške posadke. Kavkaški generalni guber-nator zahteva vojaških ojačenj. VELIKA ZMAGA MILANSKIH KATOLIČANOV. Pri nadomestnih volitvah v milanski občinski svet so popolnoma zmagali katoličani v zvezi z zmernimi liberalci. »Protiklerikalni« blok je prodrl le s petimi kandidati, in to ^le, ker imajo pri volitvah v milanski občinski svet proporčni način volitev. Lista združenih katoličanov in liberalcev je imela absolutno večino. PAPEŽ RAZSODNIK. »Osservatore Romano« poroča, da sta sklenili južnoameriški ljudovladi Kolumbia in Peru, da se v vseh spornih vprašanjih pod-vržeta razsodbi apostolske stolice. Zdaj sta predložili apostolski stolici zadevo o buta-majšketn teritoriju. Dnevne novice. • Ne smešite se! Grozovito smešen prizor .ie bil včeraj v ljubljanskem občinskem svetu, ko je vendar enkrat moral ljubljanski župan nekaj odgovoriti na vedna vprašanja »Slovenčeva«, kaj je neki z volilno reformo, na kateri visi tudi županova častna beseda. Zupan se je poslužil v to svojega dvornega brivca Franchettija, ki je postal tako »Sloven-čev« gramofon v občinskem svetu. Kdo ic kriv, da živa duša ne vidi županovega načrta volilne reforme? Jaz nisem kriv, pravi župan, kajti jaz sem ga dal odseku in ga ne dobim več nazaj, če še tako hrepenim po njem. Ali je odsek kriv? Ne, tudi odsek ni kriv, ker ni nikoli sklepčen, kadar pride na vrsto volilna reforma. Kako bo pa kriv, če ni sklepčen? Zakaj pa ni sklepčen? Zato, ker ne zboruje deželni zbor. To je pa vrhunec modrosti. Kaj pa vas briga deželni zbor? Vi delajte svoje, da bo takrat, ko začne zborovati deželni zbor, načrt že gotov. Zakaj pa ne zboruje deželni zbor? Zato, ker gg. Hribar in dr. Tavčar sploh nobene volilne reforme nočeta, ker hočeta vsak ljudski glas po volilni pravici preupiti, prclaj-nati in prepiskati. Hribar je bil tako nedolžen včeraj, da srno le čakali, da mu bo brivec Franchetti kakor Pilatu prinesel latvico z žajf-nico, da si bo roke umil. Da. kdo je pa kriv, gospod župan? Kriv je načelnik narodno-na-predne stranke, ki obstruira ljudsko volilno reformo v deželnem zboru, in ta ste vi, g. župan Hribar! Vi. in nihče drugi! Za slavnosti in za večerje jc vedno časa dovolj, a za ljudske zahteve nikoli! Včeraj torej Hribar ni rešil svoje besede, ampak zdaj jo šele prav trdo držimo! Toliko časa Hribar nima več županske besede, dokler ne bo rešena volilna reforma. Beseda je zastavljena in kriči po odkriti izpolnitvi! Izgovor s Tavčarjem in Plan-tanom, da ju ni k sejam, je jalov. Ce ne prideta k sejam, ju pa iz odseka vrzite, saj nista tako za rabo pri volilni reformi. Izvolite druge, ki so pametnejši! Včerajšnji nastop jc pa le pokazal, da so gospodje med sabo dogovorjeni, da bi stvar z zavlačevanjem ubili. A to se jim bo moralo temeljito izbiti iz glave. G. župan, vun z volilno reformo! + Sokolstvo in politika. Sokolski pisatelj češki dr. Karel Vaniček jc napisal članek »Naše povinnosti«, v katerem dokazuje, da se sokolstvo ne sme baviti s strankarsko politiko. Vaniček pravi: Vse poštene politične struje naj imajo svobodo v sokolstvu, zastopniki raznih političnih strank naj si bratovsko podajejo roke v tem skupnem vsečeškem taboru a to je mogoče le tedaj »Sokolu«, ako sam ne izvaja nobene politike. Ako imaš srce za dru- štvo, ne pusti, da bi se vanj zanesla politika ali da bi se »Sokol« sam zavlekel v katerikoli politično stranko; večjo ceno nego vsaka politika imej zate procvit sokolskih teženj in idealov, ki streme k blagru celega naroda brez strankarskih ozirov.« Tako poučujejo češki voditelji svoje sokolstvo. Pri nas pa so ljudje, ki jim je niari samo njihova lastna osebna politika, zavlekli »Sokola« v politiko, tako, da prihajajo »Sokoli« celo razbijat politične shode »Slov. Lj. Stranke«, pri čemer so žalostno tepeni, kakor je bilo na Jesenicah, ali služijo za štafažo propadajoči protiljudski liberalni stranki. Dokler se to korenito ne izpremeni, slovenski »Sokol« ne more dobiti one veljave, kakor jo ima češki. -t- Ustoličenje. V soboto je bil v Gorici ustoličen novoimenovani kanonik preč. gospod Josip Pavletič, bivši dekan v Št. Petru pri Gorici. —Mati biskupa dr. Mahniča umrla. S Krka sc nam piše: V soboto, dne 30. junija ob 5. uri zjutraj preminula je v Krku v 75. letu starosti gospa Jožefa Mahnič, mati presvitlega dr. Antona Malmiča, škofa istotam, po dolgej in mučni bolezni previdena s1 svetotajstvi sv. vere v objemu in navzočnosti svojih sinov in hčeri. Za pokojnico blagega spomina žaluje poleg prevzvišenega nadpastirja tudi še troje sinov in 2 hčeri, zraven več vnukov, vnukinj in pra-vnukov. Tudi v njenej rojstni vasi Kobdil-ju in okolici, kakor sploh po celem Krasu ostane njen spomin nepozaben, kajti zraven vzorne matere bila je tudi mnogim prava krušna mati. Da je bila tudi v Krku, kjer je zadnja leta bivala, jako priljubljena, pričal je pogrebni sprevod, ki se je vršil iz hiše žalosti na tamošnje pokopališče dne 1. julija ob polu 9. uri zjutraj. Pogreb je vodil preč. gospod kanonik župnik nisgr. dr. Anton Orlič, poleg preč. gospodov tamošnjega kapitelja, kakor tudi polnoštevilne svetne in redovne duhovščine iz Krka in Ko-šljuna, zraven moške in ženske Marijine kon-gregacije. Pogreba so se nadalje udeležile vse tamošnje politične in avtonomne oblasti kakor: c. kr. okr. glavarstvo z gosp. Fran Lasičem, c. kr. okr. sodišče z gosp. Maks Cernetom, c. kr. okr. davčni urad z gosp. Sušanjem in c. kr. pomorska oblast z gosp. Sučičem na čelu. Občina jc bila zastopana po gosp. načelniku E. Krebs ter tajniku g. Pozzo-Balli, nadalje tudi gosp. odvetniki in zdravniki poleg deške in ženske ljudske šole ter nešteto meščanov in drugega ljudstva. Prevzvišenemu gospodu škofu pa bodi v tolažilo, da zraven njega žaluje za blago pokojnico zraven neštetih že sorodnikov, še mnogo, mnogo prijateljev in znancev. Pokojnica pa, ki jc vedno želela, Da zemlja slovenska bi jo krila, Bodi gruda hrvatska mila. — Brat goriškega nadškofa umrl. Iz Cerknega na Goriškem se nam piše: Dne 2. t. m. jc umrl v Cerknem gospod Anton Sedej, posestnik in cerkveni ključar, brat prevzvišenega nadškofa. Bil je vzoren krščanski mož in gospodar. Naše iskreno* sožalje. Jezuitje baje pridejo tudi v Št. Peter v Borštu v Istri. Vsaj pogajajo sc že za zemljišče, a pogodba še ni sklenjena, kakor tolažeče poroča »Piccolo«. — Organizacija zdravnikov. Ustanovni občni zbor vdovskega in pokojninskega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem vrši se v torek, 10. julija 1906 ob polu 6. zvečer v šolski dvorani ginekologičnega oddelka deželne bolnišnice. Dnevni red: 1. Volitev 7 članov upravnega odbora in sicer: predsednika, 2 podpredsednikov, upravitelja imovine, zapisnikarja in 2 namestnikov za dobo 3 let. 2. Volitev 2 revizorjev za dobo 1 leta. 3. Slučajnosti. Proinoviran bo jutri na dunajskem vseučilišču za doktorja modroslovja gosp. Franc C a d e ž. — Za inšpektorja v begunjski kaznilnici je imenovan g. Julij Schiller, doslej adjunkt v koperski kaznilnici. — Novo ognjegasno društvo. V Preski se snuje požarna bramba. Mnogo se jih je že oglasilo. Poročil se jc v Trstu c. kr. finančni nadpaznik g. Martin Goršc z gdč. Emilijo K o d r c. Hrvaški sabor se sestane dne 7. ali 9. t. m. Umrla je v Mirnn v 60 letu svoje dobe posestnica gospa Cecilija Šinigoj, roj. Mrev-Ije, soproga veleposetnika gospoda Mihe Ši-nigoja. Shod socialnih demokratov v Trstu. V Trstu so imeli v nedeljo socialni demokratje v gledališču »Politcama Rossetti« shod, na katerem je bila sprejeta resolucija, s katero sc pozivlje odsek za volivno reformo, da prej ko prej dokonča razpravo o volilni reformi. Na shodu je govoril tudi soc. dem. drž. posl. dr. Ellenbogen. Svojega upnika in sebe ustrelil. Trgovec v Pregradi F. Levičar je ustrelil štirikrat s samokresom v tamošnjega trgovca I. Ko-runa in ga na mestu usmrtil. Nato jc ustrelil še sebe v sence. Vzrok vsemu je to, da je bil Levičar Korunu dolžan 14.000 kron, ki jih je Korun oaločno zahteval takoj nazaj. — Poskušam vlomi. Dne 29. pr. mcs. so zaprli v Ilirski Bistrici dva sumljiva človeka. Dognalo se je, da sta ta dva poskusila vlomiti kam in krasti. Dne 26. junija zjutraj sta skušala vlomiti skozi okno v trgovino Janeza Prcniru v Št. Vidu, a sta bila pravočasno opažena in sta zato zbežala. Dan prej sta sc izdajala v Ložicah, koder sta beračila, za pogo-relce iz Starega trga pri Ložu. Istotako sta hotela vlomiti v Vilovšču pri Senožečah v hišo posestnika Franca Zvanuta, a sta bila tudi šc pravočasno opažena in odpodena. Prvi je potujoči pekovski pomočnik Peter Kavčič iz bližine Ptuja, drugi pa Štefan Schafer, pi- j sar iz Vukovara. — Moža s sekiro umorila. Pred sodiščem v Požegi je bila obsojena Smiljana Ivekovič iz Komušine, ki je ponoči s sekiro ubila svojega spečega moža, ki jo je zvečer kregal, ker je žena imela neko razmerje in jo je vsled tega opetovano pretepal. Zena morilka je bila obsojena v petletno težko ječo. — Umor. V neki gostilni v Volčjidragi na Goriškem je ustrelil Lah Macchietto-Nasein-bene kmeta Alojzija Kebra. Sprla sta se zaradi malenkosti in naposled še zaradi narodnosti. Laha je to tako razkačilo, da je tekel domov po samokres in trikrat ustrelil na Kebra, ki je v goriški bolnici kmalu potem umrl. Macchietto je doma iz Auronze v belunskem okraju. — Otroka našli zakopanega v pšenici. O detomoru v Vrtojbi še poročajo, da so mrtvega otroka našli zakopanega v pšenici. Truplo je ležalo ondi 14 do 20 dni. Na črepinji se je poznal udarec, po katerem je komisija dognala, da je bilo dete takoj po porodu od lastne matere ubito. Ljudstvo ima na sumu neko deklo iz K., ki služi v Podturnu. Ljubljanske novice. lj Cesarjev spomenik v Ljubljani je torej vsled velike delavnosti našega olepševalnega odseka stopil zopet za korak naprej v veliko veselje vseh patriotičnih krogov. Postavili ga bodo pred justično palačo,, in sicer tako, da bo kazal mestu hrbet in gledal v palačo. Mi si ne moremo razlagati tega sklepa drugače, kakor s tem, da je morda spomenik od zadaj lepši kakor pa od spredaj, kar se pri modernih spomenikih večkrat primeri. lj Zlata maša prelata Rozmana. Vabila za to redko slavnost so se začela razpošiljati. Med župljani samimi kakor tudi med drugimi znanci vlada veliko zanimanje, tako da je pričakovati ta dan izredne velike udeležbe ne samo iz Ljubljane, temveč tudi iz drugih krajev. Udeleženci banketa, ki se vrši v veliki dvorani hotela »Union«, se pridno oglašajo. Opravičeno je pričakovati, da bo ta udanostna prireditev faranov šentjakobskih slovesnost taka, kakršne še ni doživela lepa fara šentjakobska in kakoršnih vidi malo bela Ljubljana, lil kako tudi ne? Saj slavi ta dan petdesetletni praznik svojega neumornega dela mož, ki nima, lahko rečemo, nasprotnika; prijateljev pa toliko, kolikor faranov, sobratov in znancev. Mož velik v svojem poklicu, čist in plemenit značaj, ljubezniv in skrben duševni vodnik, blagodaren do skrajnosti do ubogih, mož še čvrst telesno, bogat duševno, slavi dne 22. julija t. leta. — praznik dela! In zato te iz-vanredne priprave, bogat vspored slavnosti in toliko zanimanja. ljPoročil se je včeraj tukajšnji trgovec g. Josip Perdan z gdč. Marijo Urbane. Včeraj je nevesti društvo »Merkur« priredilo lepo podoknico. Novoporočenca sta se odpeljala na ženitovanjsko potovanje v Pariz. lj Občinski svet bo imel prihodnjo sejo dne 13. julija. lj Na večtedenski dopust je šel dvorni svetnik in fin. ravnatelj g. Lubec. Vodstvo finančne direkcije je prevzel višji finančni svetnik g. Dobida ij Žrtev alkohola. Danes zjutraj so našli v Figovčevem hlevu mrtvega, 441etnega delavca Franceta Ivana, rodom iz Velike vasi pri Kamniku. Zadela ga je kap, vsled preobilo zavžitega alkohola. lj V »Glasbeni Matici« se bodo vršili končni šolski izpiti 6., 7., 9. in 10. julija, vsakokrat od V26. do '/28. ure zvečer. K tem izpitom se vabijo stariši učencev ter podporniki »Glas bene Matice« in prijatelji glasbe sploh. Ij O veselici šišenskega »Sokola« nam poroča puškar g. K a i s e r, da 011 111 imel nič opraviti pri tej veselici. Krivda šišenskega »Sokola« se torej le še pomnoži. lj Kdo je našel listnico? — Najditelj naj si sam vzame 10 kron. G. poročnik Bernatovič je pretekli petek zvečer v glavnem drevoredu pod Tivoli izgubil listnico v važnimi privatnimi in vojaškimi podatki. V listnici je bilo tudi 10 kron. Najditelj naj si vzame teh 10 kron in naj anonimno pošlje po pošti listnico na poročnika g. Pavla Bernatoviča, Mestni trg 5. Ij Pes popadel je včeraj šolsko učenko Marijo Losbacherjevo in jo na levi nogi ranil. Lastnik psa je znan. Ij Konji so se splašili včfcraj popoldne na Pollakovem dvorišču na sv. Petra cesti, hla pcu Jožefu Arharju iz Dobrove. Konja sta dirjala po sv. Petra cesti do Pukelsteinove gostilne, pred katero je stala kočija v katero sta zadela in jo poškodovala tako, da ima lastnik 50 kron škode. lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo Južnega kolodvora v Ameriko 187 Slovencev in Hrvatov. lj Umrla je Jožefa Javornik, posestnikova žena na Ilovici, stara 24. let. Razne stvari. Obravnava proti morilkama Zeller. Iz Ljubnega poročajo o včerajšnji obravnavi Predsednik je otvoril obravnavo in vprašal nato obtoženko Frideriko Zeller: »Kaj je bil cilj vašega potovanja z Mayerjevo 24. janu arja?« — Obtoženka molči in gleda v tla. -Predsednik: »Ali ste razumeli vprašanje?« — Obtoženka molči. — Predsednik: Jaz vpra šani zdaj če se hočete o tem izraziti. — Ob toženka molči. — Predsednik: Obtožba vas dolži, da ste potovali zato, da umorite May revo. — Obtoženka molči nadalje. Po životu jo spreleti mrzlica. — Predsednik: Ali je bilo dogovorjeno Mayerjevo, ki ste jo spoznali po svoji sestri, umoriti? — Obtoženka gleda v tla. — Zagovornik dr. Hutter: Prosim, visoko sodišče, da še nekaj vprašam. — Obtoženka (k dr. Hutterju): Prosim gospod doktor, jaz bi rada samo eno minuto govorila. — Predsednik : Jaz ne moreni zdaj tega dovoliti. Mi smo včeraj zato porabili zelo mnogo časa, jaz ji morem že stavljeno vprašanje še enkrat ponoviti. Ali mi boste odgovorili? — Dr. Hutter: Ona hoče z mano govoriti. — Predsednik: Jaz imam ogromno tvarine in moram skušati, da se obravnava naglo nadaljuje. Vprašam vas torej še enkrat: Kaj je bil smoter potovanja? Ali ste res storili, česar vas dolži obtožba? — Friderika Zeller globoko vzdahne, vidno je vznemirjena in odgovori naposled glasno: Dobro torej, visoko sodišče, jaz sem umor izvršila. Prosim pa, da me več ne izprašujete; ne maram pripovedovati podrobnosti. Izjava vzbudi med porotniki kakor med poslušavci živahno gibanje. Predsednik dovoli nato ob-toženki in njenemu zagovorniku, da se neko-iko razgovorita. V ta namen odideta v posvetovalno sobo, odkoder se čuje obtoženkin jok. Nato pride obtoženka dosti mirnejša nazaj V dvorano, kjer se obravnava nadaljuje. Obtoženka izjavlja, da njena soobtožena sestra Mici ni sokriva umora in da ni bila poleg, ko je ona morila. Ko privedejo v dvorano zopet Mici Zeller skoči ta k svoji sestri Frideriki in ji poljubi roko . . . Nato so se zaslišale razne priče, posebno ženske, katere je preiskovalni sodnik zaprl k Frideriki, da bi jo izpraševale. Priča Alojzija Hudec je izpovedala, da ji je Friderika pravila v zaporu, da ,e Mayerjevo Mici podrla na tla, nato je skočila na Mayerjevo ona, Friderika in jo davila, nakar ji je prerezala z žepnim nožem še žile na vratu. Friderika taji, da bi to pravila. Priča Reischel pravi, da je, Friderika ob navzočnosti priče Hudec v zaporu ji pravila, da je Mici popolnoma nedolžna. — Predsednik pokaže Frideriki Zeller neki žepni nož in jo vpraša, ako je s tem izvršila dejanje. — Obtoženka: Da, to je tisti nož! — Predsednik vpraša pričo lovca Scherza: Vi poznate globino, v kateri so našli umorjeno Mayerjevo, ali je mogoče, da bi samo ena oseba spravila truplo tje?« — Priča Scherz: Ne, to je nemogoče, ena oseba tega ni mogla storiti! . . . Predsednik Frideriki Zeller: Kaj pravite na to? — Obtoženka: Jaz molčim, gospod predsednik! — Priča kočar Jožef Kainradl, ki je našel truplo uinorjenke izpove, da bi on truplo težko spravil na kraj, kjer je truplo našel. To bi k večjemu mogel storiti kak jako močan mož, a še ta težko. — Porotnik Schmiedinger: To nam za nadaljno presojanje zadošča. — Friderika Zeller skoči pokonci in zakliče porotnikom: Vi sumite mojo sestro, da mi je pomagala. Pri spominu svoje matere prisegam, da je nedolžna. — Mici Zeller se joka, Friderika se obrne in ji zakliče: Bodi mirna! Zagovornik Mici Zeller dr. Herzberg Friin-kel razburjen proti Frideriki: Frici, govorite vendar, sicer porotniki lahko mislijo, da je tudi Mici kriva. Povejte, kako je truplo prišlo tja. Zakaj nočete govoriti? Z ozirom na svojo sestro, ali iz drugih vzrokov? Obtoženka Friderika: Gotovo imam druge vzroke, a do-sedaj niso merodajni. — Državni pravdnik: Temen je pomen vaše govorice. — Friderika Zeller razburjena: Še dva moža bi ne mogla trupla spraviti tja! — Dr. Frankel: Ali ste torej umorili Mayerjevo v globini? — Friderika Zeller: Morda imate prav, a jaz o tem ne govorim ! — Predsednik: Priznali ste dejanje, je pač vseeno sedaj, kje ste storili dejanje ob poti ali v globini. Friderika: Gotovo, vse eno! — Predsednik: Zakaj torej ne poveste? — Friderika: Gospod predsednik, jaz sem vas danes zjutraj prosila, da me pustite molčati in vi ste mi to obljubili. Jaz morem samo reči. da ie Mici nedolžna. — Predsednik: Vaše molčanje je težka obremenitev vaše sestre. — Frideriki se vidi, da se bori sama seboj, nato izbruhne: In kljub temu ona nič ni storila! -- Zagovornik jo pogovarja, naj pove resnico. Friderika: Mici je nedolžna. Vsaj tudi izvedenci pravijo, da bi niti dve osebi ne mogli trupla spraviti tja. Zagovornik: Za Boga, kaj je neki, da nočete dati pravega odgovora. — Friderika: Oprostite, jaz ne morem. ■— Zagovornik: Vi pravite, da ne morete. — Obtoženka: Kratkomalo, nemogoče! Trije kot priče zaslišani dijaki medicinci izpovedo, da je Mici Zeller, ki je bila uslužbena v kavarni Schober na Dunaju, zahtevala od njih strupa. Dali so ji sladkorja. — Včeraj ob 9. uri zvečer so obravnavo prekinili. — Operni pevec Pro-haska ženin Friderike, je izjavil nekemu poročevalcu, da je včeraj prišel k njemu zagovornik Friderike in 11111 povedal, da se je Friderika odločila priznati dejanje ter da vpraša ženina, kaj on meni k temu. On je svetoval, naj na noben način ne prizna. Prohaska pravi, da je tudi sedaj po priznanju prepričan o nedolžnosti Friderike.. Preveč so silili v njo in tako je vso krivdo vzela nase. V donečih frazah je Prohaska zagotavljal, da bo vse odkril in prisilil da se bo vršila druga obravnava. — Danes opoldne smo dobili poročilo iz Ljubnega: Obtoženka Friderika Zeller je pri današnji obravnavi izjavila, da je bil uinor izvršen v globini. — Zagovornik je vprašal Frideriko Zeller: Ali je bil morda še tretji poleg? — Obtoženka: Ne povem nič več. Po meni se nič več ne bode izvedelo. Velik požar v Hamburgu. Včeraj ob četrt na tri popoldne je pričela goreti velika hamburška cerkev sv. Mihaela. Ob 3. uri se je podrl stolp. Izgubili so življenje telegrafisti za ogenj, dva mehanika in urar, ki so popravljali uro. Najbrže je nastal požar vsled neprevidnosti, ko so popravljali uro. Ob 4. popoldne se je podrla streha in padla v cerkev. Cela vrsta hiš na cesti »Englische Blanke« je bila v plamenu. Prednje hiše so zgorele. Veter je obteževal rešilna dela. Ob 5. so pogasili veliki požar. Dijaki vlomili v stanovanje profesorja. V Devi na Ogrskem je petorica dijakov vlomila v stanovanje profesorja Fgyeda. Dijaki so si vzeli svoja spričevala zrelosti, a poleg tega odnesli tudi nekoliko dragocenosti. Suša na Španskem. Kakor javljajo iz Madrida, vlada v Španiji silna suša. Mnogo ljudi je že vsled silne vročine zblaznelo. Največ takih slučajev se je zgodilo na ulici, odkoder so jih morali potem šiloma odvesti v norišnico. Vsi zdravniki so ogromno zaposleni z ljudmi, ki imajo solnčarico. Poleg tega preti tudi lakota, ker polja silno slabo kažejo. Sibirska kuga v evropski Rusiji. Iz Pe- terburga brzojavljajo: Iz neke vasi v okraju Nova Ladoga poročajo o šestih slučajih sibirske kuge. Okraj Nova Ladoga leži med gu-bernijo peterburško, doneško in finsko. Nov otok. V Beringori ožini otoka Bo-roslona se je pojavil nenadoma nad morjem nov otok. Pred sto leti se je pojavil na istem mestu vsled podmorskih potresov sličen otok, ki pa je tekom časa izginil. Ribiči pravijo, da je okoli novega otoka silno vroča voda in da se je nemogoče približati obali. Telefonska in brzojavna poročila. KRANJSKA PRED ODSEKOM ZA VOLILNO REFORMO. D u n a j, 4. julija. Pred današnjo sejo odseka za volilno reformo bodo imeli Nemci posvetovanje, da dosežejo skupen nastop glede nemškega mandata za Kočevje. »Neues Wie-ner Abendblatt« poroča, da so se včeraj vršili pogovori med slovenskimi in nemškimi poslanci ter zastopniki vlade. V današnji seji bo dr. Locker predlagal, naj se kočevskim Nemcem da en mandat. Wastian bo pa »utemeljeval« ta predlog s »statističnim materialom«. »Neues VViener Tagblatt« pravi, da so Nemci pripravljeni za nemški kočevski mandat dati še en slovenski mandat na Kranjskem. NEDOLŽNO ZAPRTI VIDEMCANI IN DR. KOROŠEC. Dunaj, 4. julija. Poslanec dr. Korošec je stavil interpelacijo na justičnega In domobranskega ministra, zakaj se že vendar ne reši enkrat zadeva onih 25 nedolžno zaprtih oseb v Vidmu. DESET DNI MRTEV. P u 1 j, 4. julija. Poslovodja plinarne Mu-lička so našli obešenega v stanovanju. Bil je deset dni mrtev in ves črviv. Hišo so desinfi-cirali, in oddelek domobrancev, ki stanuje v njej, se je preselil. NEDELJSKI POČITEK. Gorica, 4. julija. V prodajalnah se začne s I. septembrom popoln nedeljski počitek. KOERBER PRED PRORAČUNSKIM ODSEKOM. Dunaj, 4. julija. Danes so v zadevi del v tržaški luki prišli pred proračunski odsek bivši ministerski predsednik Korber, bivši finančni minister Bohm Bawerk in bivši trg. minister baron Call. Ministre je peljal k seji načelnik odseka Kathrein. Dunaj, 4. julija. V proračunskem odseku se je dr. Korber zahvalil odseku da mu je dal možnost priti k seji. Korber je odgovoril na vseh 12 stavljenih mu vprašanj. Iz njegovega zagovora je razvidno, da ie bila oddaja sklenjena v soglasju s finančnim in trgovskim ministerstvom. Kar se tiče oddaje del brez parlamenta omenja Korber, da je bila takrat obstrukcija, vlada pa ni mogla še večjih stroškov naprtiti državi, ki bi nastali, ako bi se dela nakrat ustavila. Nedostajanje prostorov v tržaški luki je zahtevalo tistega dela. za kar so prosili tudi italijanski poslanci. Sam ni o nobeni stvari odločeval, ampak vedno v soglasju s poklicanimi faktorji. Deloval je nat o, da so se dela oddala domačemu podjetju in da so se pospeševala. Sumničenje zavrača s prezi-ranjem. Trgovski in finančni minister sta potrdila Korberjeve podatke. Češki član odseka Mastalka se ie med Korberjevim govorom opetovano oglašal. Predsednik ga ie opozoril, da bo lahko pozneje govoril. Na večino odseka je napravil Korberjev zagovor ugoden vtisek. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. D u n a j, 4. julija. Avstrijska delegacija je sprejela proračun zunanjega ministrstva. PRVI VNUK NEMŠKEGA CESARJA. Bero li n , 4. julija. Nemška prestolona-slednica Cecilija je danes v Potsdamu povila dečka. To je prvi vnuk nemškega cesarja. NA NEMŠKEGA CESARJA JE NAMERAVAN ATENTAT. W a s h i n g t o n, 4. julija. Iz Washing-tona je odpotoval v Hamburg anarhist Adolf Rosenberg 7. namenom, da izvrši atentat na nemškega cesarja. Vsled posredovanja nemškega poslanika se je izvršila v hiši, kjer je Rosenberg stanoval hišna preiskava. V Ro-senbergovem stanovanju so dobili obširne priprave za izdelovanje boinh in peklenskih strojev ter 200 steklenic napolnjenih z razstrelji-vimi snovmi. STAVKA V PLINARNI. B u d i m p e š ta . 4. julija. Stavka v plinarni je prenehala, ker je vodstvo prestavilo nekaj neljubih delovodij v druge delavnice. ITALIJANSKA ZBORNICA. Rim, 4. julija. Ministrstvo zunanjih zadev izjavlja v drž. zbornici, da je Italija posredovala v grško-rumunsketn sporu, da pa dejstva niso odgovarjala nadam. Italija je ponudila svoj protektorat Rumunom, bivajočim na Grškem. Brisoiati vpraša, ali je res pri mornariških delili prošlo leto bila napaka 24 milijonov lir. Mornariški minister Mirabello je branil mornarico in zahteval, da se povzdigne njeno število. GROF POBEGNIL S SVOJO GOSPODINJO. Dunaj, 4. julija. Veliko pozornost vzbuja beg 81 letnega grofa udovca Hugona Ze-dlika. Grof je hotel poročiti svojo gospodinjo, ker se je pa njegova rodbina temu uprla, je ž njo pobegnil. MATER IN SINA RAZTRGAL VLAK. F r a n k o b r o d na M., 4. julija. Soproga stavbinskega mojstra Krotterja seje s svojim 8letnim sinčkom hotela peljati v Al-tono. Sinček je stopil na železniški tir v tre-notku, ko je pridrvel brzovlak. Mati je hotela sinčka potegniti proč, toda brzovlak je njo In otroka raztrgal na kosce. BARON RAUCH. Z ag r eb, 4. julija. Baron Pavel Rauch je odložil svoj mandat za skupni državni zbor, ker pričakuje v Hrvaški tak politični razvoj, pri katerem noče sodelovati. POTRES. Sarajevo, 4. julija. V Gravozi so čutili tri močne potresne sunke, ki niso povzročili škode, pač pa veliko paniko. Tudi v Sarajevu je seismograf naznanil potres. TERORIZEM FRAMAZONOV. Pariz, 4. julija. Zbornica je razveljavila izvolitev nacionalista grofa Boni de Ca-stellanc. STAVKA V ŽVEPLEN1H JAMAH. Ca 11 a 11 i s e 11 a , 4. julija. Da ne bi zbornica do jeseni odgodila razpravo o žve-plenih rudnikih, so proglasili to stavko z demonstracijami. V boju z orožniki je bilo več orožnikov ranjenih z noži in kamni. Anarhist Forte je bil zaprt, ki so ga hoteli osvoboditi, letniške straže so streljale na napadavce. DOGODKI V RUSIJI. Pet er b u r g , 4. julija. VPeterburg pozvani policijski uslužbenec v Bjalostoku, je povzročitelj ondotnega klanja. Varšav a, 4 .julija. Na ulici sta bila zopet ustreljena dva policista. Neka patrulja je streljala in ubila nekega pasanta. Več oseb je ranjenih. VLADA IN DUMA. Pete rb u r g, 4. julija. Razmere med vlado in dumo so tako napete, da že car spoznava, da je le dvoje mogoče: ali da odstopi Goremvkin ali da se razpusti duma in nastopi absolutistična vlada. Da bi se ministerstvo vzelo iz dume, se ne morejo zediniti glede oseb. VOJAŠKA VSTAJA V MANDŽURIJI. Peterburg, 4. julija. V nekaterih vz-hodno-sibirskih in mandžurskih posadkah se je vojaštvo uprlo. Vojaki hočejo domov in so odpovedali pokorščino. Nevarna je vojaška vstaja ob Usuriju. Društvo »Abstinent" v Ljubljani o 0 vabi na protialkoholno zborovanje katero priredi v nedeljo, dne 15. julija 1906, v mali dvorani hotela ,UNION' v Ljubljani 5 sledečimi predavanji: Dopoldne od 9. do 12. ure: L. Smolnikar: Zgodovina protialkohol- nega gibanja. Dr. J. Ev. Krek: Alkohol in produktivni stanovi. Prof. E. Jarc: Alkohol in inteligenca. Dr. Brecelj: Alkohol in duh. M. Stekar: Žensko vprašanje in alkoholizem. J. Erženova: Delavke in alkohol. Popoldne od 2. do 6. ure: Dr. Dolšak: Alkohol in telo. I. Podlesnik . Abstinenčne organizacije. M. Moškerc: Alkohol in tisek. Fr. Avsec: Alkohol in narod. Ant. Jarc: Alkohol in vzgoja. L. Lenart: Kako razširimo abstinenč. gibanje ? Po vsakem predavanju prost razgovor. Zvečer ob polu 8. uri u veliki dvorani hotela JNlor Dana veselica na na z godbo, petjem, deklamacijami itd. Vstopnina k predavanjem in veselici 1 K. Za dijake, člane in odposlance društev 50 vin. Vstopnice se dobe v trafiki gosp. Šoukala Pred Škofijo, pri društvu „ Abstinent" v Ljubljani in 15. julija pri blagajni. Trgovski učenec se sprejme takoj v trgovino z želez-nino, špecerijo, steklom in porcelanom. Ivan Lapajne; 1490 3-1 Idrija. F. P. lfidic & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino zarezane strešne opeke, s& io36 3o-i8 (Strangfalziiegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani. Te vrste streiniki so pateatovani v vseh kulturnih državah, od Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola. scjt Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Ai" Sprejmejo se zastopniki. (F ^ ^ ru Zahvala. Ob prebridki iiuubi naše iskreno ljubljene hčerke, sestre, sestričine itd. gospice Katinke Jakše došlo nam je toliko dokazov sožalja, da nam je le tem potom možno se vsem kar najiskreneje zahvaliti. Osobito se zahvaljujemo preč. g. župniku, članom izobraževalnega društva, kateri so pred hišo žalosti zapeli lepo pesem v slovo rajnici; dalje vsem tovarišicam tukajšnje „Msrijine družbe", katere so se udeležile izprevoda z zastavo in na groba ganljivo zapele. Izrekam zalivalo vsem p. n. sorodnikom, prijateljem in prijateljicam iz okolice, iz Turjaka, Dobrega Polja in Ljubljane za udeležbo izprevoda in poklonitev vencev; ludi zahvaljujem prijateljice rajnice, ki so jo v njeni dolgi bole/ni pogosto obiskovale in ji prav s krščansko požrtvovalnostjo stregle. — Bog plača)! Prosimo tudi, naj se nam blagohotno oprosti, ako kdo izmed sorodnikov, znancev ali prijateljev pomotoma ni dobil posebnega obvestila. Rob p. Vel. I.aščah, 4. julija 1906. 1486 Žalujoči ostali. flrbitekt 1286 8 Ferdinand Trumler oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3 prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Specialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvadba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršite«. lTJeŠčar^i ^ctel „Llcyd" V četrtek, dne 5. julija priredi ljublj. društvena godba koncert v hotel Lloydu Začetek ob polu 8. uri. Vstop 40 vin. K mnogobrojnemu obisku vabi z vele-spoštovanjem Dragotin Tauses 1491 2-1 restavrater. Naznanilo. Na predlog odbora upnikov se bode prodala v konkurzno maso Ferdinanda Gosti&e v Idriji spadajoča zaloga manufakturnega blaga z opravo vred, sodno cenjena na K 20.481 23, ofertnim potom, kakor stoji in leži, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino. Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem je vložiti pri podpisanem upravitelju konkurzne mase najkasneje dne 15. t. m. in ostanejo ponudniki vezani na nje do vštetega dne 22. t. m. Kupnino mora plačati ponudnik takoj, ko se mu naznani sprejetje ponudbe! ko bo kupec plačal kupnino, se mu izroči prodana zaloga in mora izprazniti prodajal-niške prostore v hiši g. Franceta Didič-a do konca avgusta t. 1. Inventarni zapisnik je na vpogled pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču odd. 1., natančnejša pojasnila pa daje podpisani. V Idriji, dne 3. julija 1906. 1491 3—1 ALOJZIJ PEGAN, c. kr. notar kot upravitelj konkurzne mase. Kompanjon, ki ima vsaj 15.000 K gotovine, se išče za dobro vpeljano staro trgovino v večjem prometnem mestu na Kranjskem. Pismene ponudbe naj se stavijo pod šifro »300.000« na u p r a v n i š t v o ,,S 1 o v e n c a"._1470 3—2 35i danje rafiev tiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii (groGnie) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiMinimiiiiiiiiiiii 957 3-18 na novem centralnem pokopališču ijvr}i najcenejje ftavitelj novega pokopališča po oblastveno odobrenih določilih z a zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve v tehnični pisarni g. Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred Škofijo št. 3 v Ljubljani. f žranc Ciuha učitelj v Pavla Ciuha rojena Susteršič c. /(r. poštarica poročena. ^(avčice l julija 1906 $mledni^ j}re3 posebnega na3nanila. 1438 1-1 R azpi Dne 16. julija 1906 ob 9. dopoldne se bodo v Sori v v šoli potom w i« javne dražbe ni mu oddajala dela za razširjenje šolskega poslopja v Sori. Posamezna dela so proračunjena na, kakor sledi Zidarska dela .... 4200 K Mizarska .... 700 K Tesarska..... 1300 „ Ključavničarska . . 700 „ Kleparska..... 200 „ Železo . . . . 1200 „ itd. Skupni znesek . 0400 K Načrt in proračun je na vpogled v Sori v župnišču. 1489 2-1 Sora, dnč i.julija 1906. Krajni šolski svet. L6K3LI primerni za prodajalne ali pisarne dajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem. 1199 11 Pogoji izvedo se v odvetniški pisarni dr. M. PlRC-A, na oglu Sodnijskih in Cigaletovih ulic v Ljubljani. pofovalca i išče dobro vpeljana zavarovalnica proti požaru za potovanje izven Kranjske. Plača po dogovoru Izve se pri upravništvu »Slovenca". Učenca sprejme za vrtnarstvo I. Jainsobigg Erjavčeva cesta 9 v Ljubljani. 1403 3—1 m i« m' sprejme takoj zidarski mojster Mihael Regovc na Savi pri Jesenicah. Plača za zidarje po 4 krone, za dninarje po 3 krone in višje po zmožnosti. Delo je osigurjeno do trde zime. i44i 4-4 LetoUem, turistom priporoča svojo znano gostilno s 16 sobami 1487 6—1 Ivan Janša p. d. Železnik nm srn. Dovjem. Pošta, kopeli, vozovi, vodniki v hiši. — Postrežba izborna. Šolske sestre v Trstu, via P. Besenghi 6. Učilišče m vzsojeuališče za deklice. 1421 3 Temeliit pouk po učnem načrtu za osem' razredne ljudske šole na Primorskem Letna plača 450 K. — Hša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica L Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan Pouk v slovenskem, nemškem, italijan skem, francoskem in angleškem jeziku v godbi: tjla^ovir, gosli, citre, petje; v ien skih ročnih delih, v risanju in slikanju I I I h. Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo 000000000 svojo zemljiško posest na Friškovcu mej vojašnico pešp. št. 27 in Martinovo cesto Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni, Wolfove ulice št. 12, in je upogled mogoč vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne, in od 2. do 7. ure popoludne, ob nedeljah od 9. do 12. ure dopoludne. uss 10-3 PIVOVARNA AUER. Sgggj« ^m. i parcMi) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Zltnlk. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani. nn M i c^ i# ji noi ihfd M združenihpivovarenzalec in laški LPE.L.N UnULDn TRG v Ljubljani, tele! št. 163= priporoča .Voj. izborno pivo v sodcih in steklenicah. K v hmm Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. ——■ 990 50 26 147« 2 otroška obleka od 3 do 10 let, obstoječa iz suknjiča za vesljače, hlač in kape. Angeško skladišče oblek 4». It«' ■■ K «• , Ljubljana, Mestni trg 5. Odda se takoj dobro vpeljana trgovina Ljubljani Proda se tudi 1035 6 Mr 1» m msm v kateri se nahaja pekarija in gostilna. Ponudbe naj se pošiljajo na uprav-ništvo „Slovenca" pod šifro »500«. i Zarezane strešnike „„„„„,ifMbl, ^ vane in glazirane, prve in druge kakovosti dobavlja v (stranfifalzzlesel) vsaki množini najtočneje 1297 S Rudolf 0r0SZy9 Ljubljana, i Zaloga v Domžalah pri F. Pečniku Razpis. Razpisuje se minuendo-dražba za zgradbo poslopja štirirazredne ljudske šole v Igavasi, občini Stari trg, na dan 8. julija 1906, t j. prihodnjo nedeljo, ob II. uri dopoldne. Načrti, proračun in pogoji so na ogled v občinski pisarni v Starem trgu od 4. julija nadalje. Stari trg pri Ložu, dne 2. julija 1906. Za stavbeni odbor: P. HAVPTMAN, načelnik. 1477 3-2 y Slovita, moderno urejena ►J 820 12-7 tovarna ^ G.SKRBIC © !» V ►J _ _ _ _ ^ Zagreb, Ilica 40 |jjj priporoča svoje slovite solidne in ccncne ^^ ^ A^S^^žaluzine, lesene^ fi p-fe^j I '" p,atncnc rolete, A lesene in železne A zastore za okna ^ in prodajalne. ^ & ^ ^^r Ceniki Iranko in zastonj ^ Elegantno stanovanje obstoječe iz 4 sob, kopalne in poselske sobe ter z vsemi drugimi pritiklinami, d£ se takoj ali za avgustov termin v najem. 1200 9 Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca". «/.v V'/. V'/. vw. vv < -rr/ 1 • >> - i 1 ^ >.\. 1 $ \ ■1 '•<<>>■ -I I" \V.•<>. > •/''.v . '/> V—.\ V—•/.'.s ippa vas .\v>Y".v.\; v^/. v-v. ta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih spešujeta prebavo, krepita želodec ter sta vsled teh svojih 11 z lijini ceu odličnih lastnosti najboljša podpirata človeško t< -.7/. v.V VV v v, > A'. ■/->•/->} ,\v. /> ,V/> , <<\*;/f.> .v> /'V mmmxm i^mmm tmmm^^mš te vrste. i zdelo vatel j: Idriji, Anton Jelene imetelj destilacije „JELEN". rastlin- _ . >> 'As vAn .\/> 'Ms N» -SV> 'ti 'M" vi> ^ ? ,\V.. /. v\* < NV/. VV < ^ < '.V vj ' S? T A W VA 'n -/A W. v» » VW. v.v .< K 1391 172 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podruinioa v CELOVCU. Kupuje in prodaja tm vrst« rent, ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devit. Promese Izdaja k vsakemo žrebanja. Akcijski kapital K 2,100.000*-. Rezervni zaklad K 200.000 - Zamenjav« in ekskomptuje Daje predujme na rrednoatne papirje, liirebane vrednostne papirje in vnovinje Zavaruj« ireike proll hursal tapale kupone. izgubi. Vlnkulujo In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcllo. MT Kakompt In Ink K. .o mani«. 1» JUT Bonu naroilU. m Podruinioa v SPLJETU. Denarne vloge aprejema v tekoCem računu al) na vlotne knJUlc« proti ugodnim obrestim. Vloioni denar obrestne dne vloge do dne vidiga. Promet b čeki In nakaznicami. od Priloga 150. itev. »Slovenca" dnč 4. julija 1906. Občinski svet ljubljanski. L j u b I j a n a. J. julija 1906. (iospod župan naznani, da je volila Roza Fuclisova mestnemu ubožnemu zakladu 100 K, Marija Polanjčeva pa 200 kron. Tej je dovolil svoj čas magistrat 20 vinarjev podpore na dan. A ko ie umrla, se je izkazalo, da je zapustila preeejSnje premoženje in je volila 12 zavodom večje vsote. Mestnega ubožnega zaklada se je spomnila seveda samo z 200 kronami. Podraženje mesa. — Draginjski odsek. Društvo »Naša zveza« je predložilo občinskemu svetu daljšo vlogo glede na shod v areni »Narodnega doma« z ozirom na podraženje mesa. V vlogi navaja že itak znane podatke iz poročila g. Trstenjaka na shodu, kakor tudi, da je odobril shod resolucijo, ki zahteva, naj mestna občina ustanovi občinsko mesnico. Vlogo sta podpisala Kejžar in Tr-stenjak. (iospod župan pravi, da ne odgovarjajo vsi podatki vloge resnici. Pitani voli so stali na zadnjem živinskem sejmu 96 kron kvintal in torej ni resnična trditev, da bi bila živina pri kvintalu cenejša za 16 kron. Mestna mesnica bi bila nevarno podjetje zvezano z velikimi stroški. Magistrat je storil kar se tiče podraženja mesa, kar mu je bilo mogoče storiti. Ne more pa vplivati s silo, da znižajo mesarji cene mesu. Mesarska zadruga je naznanila gospodu županu, da je voljna vplivati na mesarje, da znižajo cene mesu. Zeli, naj vzame občinski svet poročilo na znanje. Občinski svetnik Š u b i c predlaga, naj bi sklepal o dopisu draginjski odsek, kar obvelja. Izvoli se draginjski odsek, ki se konstituira sledeče: obč. svetnik Hanuš načelnik, njegov namestnik Meglič, člani so: obč. svetnika ravnatelja Štt-bic in Dimnik in obč. svetnik Velkavrh. Nujni predlog. Na predlog g. obč. svetnika Sveteka se sklene, da proda občina Filipu Supančiču 1072 in'-' veliko parcelo ob Nunski ulici pri ja-halnici po 10 kron za kvadratni meter. Računski sklepi. Občinski svet odobri računske sklepe za 1. 1905. in sicer: splošnega ustanovnega, nadalje zaklada o meščanski imovini in pa oni mestne klavnice. Računski sklep ustanovnega zaklada izkazuje dohodke 43 ustanov, ki jih upravlja mestni magistrat z 18.913 K 30 v., v primeri s proračunom za 1066 kron več. Troški so iznašali 15.960 K 43 v., za 462 K 57 v. manj, kakor so proračunali. Končni blagajnični ostanek je iznašal 2952 K 87 v. Inventar ustanovnega zaklada koncem leta 1905. izkazuje: nominalna vrednost 43 ustanov znaša 452.729 K 61 v., efektivna (dejanska) vrednost pa 487.295 kron 99 v. Računski sklep zaklada meščanske imovine za 1. 1905. izkazuje dohodkov 150.048 K 5 85.166 K več, kakor proračunjeno, skupni >ski pa 95.140 K 78 v., kar je 39.331 K 78 v. kakor so proračunih. Prebitek znaša >07 K 27 v. Računski sklep »Mestne klavnice« za leto |MI)5. izkazuje 47.19.3 K 28 v. dohodkov, proračun 46.641 K: troškov pa 27.906 K 7 v., proračun 28.316 K, prebitek je iznašal 19.287 K 1 v., proračunjen ie bil z 18.325 K. V »Mestni klavnici i. 1905. zaklana živina. Zaklali so lani v »Mestni klavnici« goveje iivine 4424, 86 glav več, kakor I. 1904; 8642 >rašičev, 808 inunj ko predlanskem; 8510 telet, 1089 več, ko I. 1904., kozlov iu ovc 2229, 85 nanj, kakor predlanskim; 2399 kozličev, 385 ', ko 1. 1904; konj pa ravno toliko, kakor .dlanskim, namreč 71. Skupaj so torej po-i in zaklali 26.275 glav. Ogledanega svežega esa so pa vpeljali v mesto I. 1905. 50.701 kg, i 125 kg več, kakor predlanskim. V klavnici O/U . Stavbene zadeve. Odkloni se prošnja Emanuela Zelinke, d želi kupiti trikot mestne senožeti ob nje-?ovi vili pri cestah na Rožnik in »Na Vrtačo«. Josipu Pavlinu je naročil magistrat, naj jdpravl kot pisarno postavljeno lopo, nadalje mestno prenesijivo tehtnico do I. inajnlka na dvorišču hiše št. 31 na Dunajski cesti. Občinski svet odkloni priziv. Pavlin je postavil lopo in tehtnico samovoljno. Ivanu IJizavičarju deloma ustrežejo glede njegove prošnje, in sicer sme razdeliti stavbno parcelo št. 14 ob Kolezijskih ulicah v dve parceli, ne dovolijo pa, da bi smel tudi razdeliti parcelo št. 15 v dve parceli. Deželna vlada kranjska je poslala z dne 26. maja 1906. št. 11.131, seveda nemški dopis, v katerem poživlja ljubljansko občino, naj prispeva k tlakovanju Dunajske ceste od Marije Terezije ceste nadalje na onih delih ceste, ki so last občine in ki merijo 1092 ur. Stroški bi znašali 16.000 K. Sklene se, da se ne more pritrditi pozivu in se nenujna zadeva odloži na poznejši čas. O zadevi je poročal g. obč. svetnik Lenče. V mestni pehotni vojašnici so nujna razna popravila, tako stanovanja za neoženjene častnike, nov tlak iz trdega lesa v pisarnah polkovnika in nadpolkovnika, šupa za seno in slamo. Stroške so proračunih na 2513 K 14 v. Poprave izvrše v treh letih. Letos se izda v ta namen 1033 K 14 v. Vezi za stavbo »Višje dekliške šole« so oddali g. Frančišku Pilkii proti 28 ozirom 19 kron za 100 kg. (iradba kanala v Čopovih ulicah se je oddala Filipu Supančiču za 1464 K 20 v..dobava cevi pa tvrdki Vidic za 706 K. V Šubicevih ulicah so pa oddali zgradbo kanala tvrdki Trummler za 1893 K 75 v., dobavo cevij pa tudi tvrdki Supančičevi za 847 K 20 v. Učna potovanja. Učitelju Jožefu Siču na »CesarjaFranc Jožefa I. mestni višji dekliški šoli« dovolijo 400 kron podpore, da obišče risarski počitniški tečaj v Solnogradu. Na predlog gospoda župana pa dovolijo 1. strojniku mestne elektrarne Fakintt 200 K, da obišče milansko razstavo, kjer je razpostavljenih mnogo najnovejših elektriških aparatov. Kje bo stal cesarjev spomenik? Ravnatelj obč. svetnik g. Subic poroča: Cesarjev spomenik bo v kratkem napravljen. Občinski svet je sklenil svoj čas, ko se je šlo, kje naj stoji cesarjev spomenik;, da naj stoji pred justično palačo. Olepševalni odsek je dal napraviti šablono, da določi primeren prostor, kjer naj bi stal cesarjev spomenik. Vpo-štev prideta prostora pred rampo pri justični palači in pa ona trata v parku pred justično palačo. Olepševalni odsek je prišel do zaključka, da ie najbolj primeren prostor za spomenik okrogla trata v parku in sicer tako, da bi bil obrnjen proti justični palači. Sklene se, da postavijo cesarjev spomenik na trato v parku. Poročilo direktorija »Mestnega vodovoda«. Občinski svetnik g. Grošelj poroča o nemški prošnji ravnateljstva »Elizabetne otroške bolnice« za brezplačno oddajo vode iz mestnega vodovoda. Sklene se, da ne ugodijo prošnji, Kakor vsim dobrodelnim zavodom, velja tudi »Flizabetni otroški bolnici« določilo, da plača za porabljeni kubični meter vode 12 v. Gospod župan naznani, da bo zadnja seja pred počitnicami v petek 13. t. m. Poživlja odseke, naj pospešijo dela in rešijo še nerešene vloge, da sklepa občinski svet o njih. V počitnicah se skliče seja le v najnujnejših slučajih. Volilna preosuova za občinski svet ljubljanski. Obč. svetnik Franchetti vpraša g. župana, kaj je z volilno reformo. Zeli pojasnil nasproti javnosti, ker bi rad, da bi bila ta zadeva že rešena. Gospod župan Ivan Hribar izjavi nekako takole: Izroči! sem že oktobra 1. I. svoj načrt o volilni preosnovi personalnemu in pravnemu odseku. Posvetovanja o velevažni volilni reformi za občinski svet je odsek že pričel, a ne še dognal. S tem pa, da ni dognal še zadeve, ni ničesar zamujenega. Ni odvisno od odseka in tudi ne od občinskega odbora, kdaj se uveljavi volilna reforma za občinski svet ljubljanski. Odvisno je to od kranjskega deželnega zbora. Prav odveč bi pa bilo, če bi zdaj predlagal, naj odsek pospeši posvetovanja o volilni reformi. Saj je znano, da kranjski deželni zbor ne dela že leta. Dokler ne deluje deželni zbor, ie brez pomena, če tudi sklene občinski svet volilno reformo, ker jo mora odobriti deželni zbor. Ko bo posloval deželni zbor kranjski, se bo delo pospešilo in časa bo, da se predloži ves operat deželnemu odboru, ki ga predloži kranjskemu deželnemu zboru. Morebiti ne bo odveč, ker se mi je očitala po časopisih neresničnost in da sem požrl častno besedo glede volilne reforme, naglašam, da so bili ti napadi naperjeni na tarčo županove osebe, popolnoma neresnični, ker sem držal v občinskem svetu dano besedo iu predložil načrt o volilni reformi že meseca oktobra personalnemu in pravnemu odseku. Zeli kdo besede? Ali je g. občinski svetnik Franchetti zadovoljen s pojasnilom? K besedi se oglasi g. dr. Triller, ki pravi: »Ker je odsoten načelnik personalnega odseka, hočem dati pojasnila za odsek. O županovem načrtu se je že posvetoval odsek in naglašam, da so bile predlagane glede županovega načrta velevažne izpremeinbe. Zadeva pa še ni dozorela, ker ne posluje kranjski deželni zbor. Tudi odsek ne more vedno poslovati, ker sta večinoma odsotna odsekova člana državna poslanca Plantan in dr. Tavčar vsled dolž-nostij, ki jih imata kot državna poslanca. Zadeva bi bila že dozorela, da ni bilo razlogov, ki jih je navajal g. župan, ker ne zboruje deželni zbor kranjski.« Franchetti izjavi: »Poročilo g. župana vzamem na znanje«. Tajna seja. V tajni seji obravnavajo o poročilih predsedstva, o oddaji dveh definitivnih stražniških služb in o prošnji nekega hišnega posestnika v zadevi povračila dovoljenega mu 3% posojila. Borzna poročila. (Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzl dunajsko borze 3. julija 1906. Zaloib.nl papirji. i'/, majeva renta...... t*/, srebrna renta..... l'l, avstrijska kronska renta . l'l, , (lata renta . . . i'/, ogrska kronska , ... 4'/. , zlata .... 4'/, posojilo dežele Kranjske . 4'/«•/, posojila mesta Spljet . . 4'/,'/. , , Zader . . 4 V/, bosn -herc. lel. pos. 1902 . 4'/. Češka dež. banka k. o. . . 4'/. , , , ž.o. . . 4*/.*/. *ast. pisma gal. d. hip. b. . * V/. pošt. kom. k. o. f 10V. pr. 4*/»*/, Kast. pisma Innerst. hr. . 4"/i7, , , ogr. cen. dež. hr. *V.V. . n . hip. banke 4'/»*/• obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, 41/.'/. obl. češke Ind. banke . . 4•/. prior. Trst-PoreC lok. . . 4*/, prior. dol. žel...... 3•/. , Juž. žel. kup. "/,'/, • • 4l/,7. avstr. pos. za žel. p. o. Sr.Sk*. Srečke od 1.1860'/, ... . , . 1864 ...... „ tlzske....... „ zem. kreditne I. emisije . U. . . , ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — . . , turške ....... Basilika srečke . . . Kreditne , ... [nomoško , ... Krakovske . ... Ljubljansko , ... Avstr. rud. krila , ... Ogr. , , ... Rudolfove , • . . Salcburške , ... Dunajske kom. , ... D a In t ••. Južne železnice....... Državne železnice...... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrske , ..... Zivnostenske , .... Premogokop v Mostu (BrUx) . Alpinske montan...... Praške žel. indr. družbe . . . Rima-Muržnyl....... Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbo . . . V a 1 a I a. C. kr. cekin........ 20 franki......... 20 marke......... Severeigns........ Marke....... , , Laški bankovci...... Rubljl.......... Dolarji.......... Den.r Blk«o 99 70 99-09 9965 99-80 9970 99-90 117 9C 11806 95 20 95 40 113*55 113 75 9920 100-20 100-60 101-60 9970 10070 100-60 101 50 9960 loo-10 9960 100-30 100 20 10120 106 46 106-45 10020 101-20 100 — 100 25 100-— 100-50 loo-— 101 — 100-60 101-60 99-90 9960 100-- 319 76 321 75 100-20 101 20 167 80 15980 206-50 209-60 156- 168 - 289- 294 — 288 50 294 — 260 — 267-80 98- 103 50 162 70 163 50 22 70 24 70 466'- 476— 78-- 84-— 87-— 92 — 67- 62-- 4940 61-50 3060 32 60 68 - 63 - 70-— 76- >16 60 62660 167 16 16816 672 — 673 — 169i- - 1792 — 608 — 669 — 805 60 80060 242-— 244- - 676 — 680 — 673 - 674-60 2706-— 2716 — 671 60 67260 273 - 277-- 590- - 694 — 142-50 147- 11-34 11-38 1914 19*16 28-47 23-54 23-97 24-05 11745 117-66 96 06 95-85 261 60 262 :>0 4-84 50— Meteorologično poročilo. Višina n. morjem S06'2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm S Č.t epa- Stanj« bam- matrm v mm T.mpa-r.tari po Cliiju Votrovi Muh« ii ? U' p* 3 9. zveč. 737-7 16-7 sl. jvzh jasno 00 7. zjutr. 738-8 1-2-3 sl. jzah. n 2. pop. 738 3 240 sr. jvzh. del. obl. Srednja včerajšnja temp. 10 4°, norm. 19-2*. Iz proste roke se pod ugodnimi pogoji proda 10« 104—42 Leopold Tratnik Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj poi-Ijem vgorce. Stare reči popravim, poslatim itd. Velika zaloga elektr. »vetll In klpar.klh del. V Kranju se odda 3~2 trgovine) špecerijskega blaga in deželnih pridelkov. Natančna pojasnila pri M. Rooss v Kranju. 2371 III 1 £ m rt H "J o a OB 0 •EP S. J2 o o. 1 i ^ _: o v jz O '!/> a« 4) JC 3 - E 11 .O n ej ••— lm