Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota septembra 1936 Štev. 21«. let© X. 'KVIM MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel. uredn. 2440,^ uprave 245j Izhaja razeu nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman ▼ upravi ali po posti 10 Din* dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.40) JUTRA! 99 Skeleča rana Bilo je v predvojni dobi, ko je segala tujčeva roka sistematično v našo obmejno zemljo in grabila posest za posestjo, ki je bila preje v rokah našega slovenskega narodnega življa. Podprti z ugodnimi posojili, ki so jih odplačevali po sila lahkih pogojili, so eksponenti in tuji naseljenci prihajali v našo zemljo in se tod naseljevali, poslani, da širijo na naši zemlji duha tujstva. Bila je to težka, boleča in skeleča rana na našem narodnem telesu, ki je narodnim velmožem dajala mnogo skrbi in brig. V preizkušnji je bila odporna in obrambna sila, zrelost in ži-lavost našega obmejnega življa. Na našem narodnem telesu je bilo tedaj še tudi več skelečih ran. Mnoge od teh so se v svetli dobi po osvoboditvi zacelile. Ostala pa je globoko skeleča rana prehajanja naše zemlje in naših obmejnih posestev v tuje, druge roke. Ta rana se je jela ponovno na široko odpirati zlasti od leta 1927/28 in je doslej vsa prizadevanja nacionalnih delavcev niso mogla izlečiti. Ničesar ni mogoče v življenju poedin-ca in narodov podcenjevati, najmanj pa je mogoče hladnokrvno in brezbrižno mo številk, ki glasno' vpijo votlost naših duš in naše še vedno premajhne pri-/. :} -,vr. v-1• ter zaskrbljenosti. Številke govore: V letih 1928 do pričetka leta 1936 je prešlo iz narodnih rok v tuje roke za 332.628 kvadratnih metrov zemljiščnih posestev v skupni vrednosti 41,968.704 dinarjev, in sicer se je znašlo narodne posesti v rokah inozemskih državljanov za 163.308 kvadratnih metrov površine zemljišč in posestev v vrednosti 14,795.563 ■dinarjev, v rokah naših državljanov tuje narodnosti pa 169.320 kvadratnih metrov površine posestev in zemljišča v skupni vrednosti 27.173.141 dinarjev. V roke naših državljanov tuje narodnosti (pretežno nemške) Pa je prešlo v omenjenem času v našem Mariboru in obmejnem okolišču 223.796 kvadratnih metrov površine posestev 111 zemljišč v skupni vrednosti 33,541.101 dinarjev, in sicer iz narodne posesti 169.320 kvadratnih metrov v vrednosti 27.173.141 dinarjev, iz rok naših državljanov tuje narodnosti pa 54.476 kvadratnih metrov zemljišč in posestev v vrednosti 6,368.960 dinarjev. K temu se še Priključuje izguba narodne posesti. in zemljišč v površini 236.319 kvadratnih 'netrov, v skupni vrednosti 24,346.939 dinarjev, ki je prešla v roke tujih ino- | bernskih državljanov. Tako je torej.utrudit naša nacionalna obmejna posest v komaj osmih letih in pred veljavnostjo za ^ona glede nakupa posestev po tujcih 50 km od meje skupno 460.115 kvadratnih metrov površine v skupni vrednosti milijonov dinarjev. Ob teh številkah ne kaže po nojevo vtikati glave v pesek. P.oblein posestnega gibanja ob naši meji v našo škodo »ostaja najbolj pereča zadeva naše živinske in nacionalne obrambe. O stvari se je razpravljalo tudi na nedavnem občani zboru Ciril-Metodove družbe v Ma-r‘boru. Nujna naloga vodilnih nacionalni društev v našem obmejnem središču da se z vso vztrajnostjo, ljubeznijo 111 Pretehtanostjo lotijo reševanja pre-važnegu vprašanja, kako preprečiti even-tualni uadalnji prodar tujstva v našo obmejno posest, v kolikor ni po zakonu Zavrt. kako odbiti nevarno ofenzivo jz Azilih, ovinkarskih strani in kako si sl-stematično priboriti nazaj v teh letih izgubljeno dragoceno nacionalno posest. ^2čji narod morda ne bi čutil te izgti- % kedetda m ufuuotH m turni' sutsk&n kmgtesu. Mame visU ŽENEVA. 19. septembra. Na VII. kongresu evropskih narodnih manjšin je spregovoril tudi zastopnik Nemcev čSR poslanec Nemvirth, ki je grozil z iredento in dejal, da imajo narodne manjšine dinamično silo, ki lahko eksplodira kot izbruh širokih mas. Tisti, ki hočejo obdržati status quo v Evropi, naj opustijo stvari, ki pospešujejo takšno eksplozijo. Narodne manjšine morajo več zahtevati kakor jim zajamčujejo mirovne pogodbe. Računati morajo s preureditvijo Evrope. Obstoja vprašanje, če se smejo narodne manjšine računati v narodno celoto države, v kateri živijo. Na kongresu je spregovoril tudi zastopnik iugoslovenske manjšine v Italiji dr. Besednjak, ki je zahteval, da prevzamejo vse države mednarodne obveznosti v vprašanju manjšin. Kongresu je predsedoval dr. Wilian. Navzoči so bili zastopniki 13 manjšinskih skupin v Evropi. Sklenilo se je, da se ustanovi poseben odbor Društva narodov, ki naj bi proučeval manjšinske pritožbe in o njih poročal stalnemu svetu DN. _______________________________________ ffo&tšifava a voda- rn s&edstoi MOSKVA, 19. septembra. Ljudski komisar za narodno obrambo sovjetske unije maršal Vorošilov je včeraj prispel v Kiev. Vse mesto je bilo v zastavah. Pred 150.000 zborovalci je izjavil, da se kruto varajo sovražniki, ki bi radi spremenili Rusijo v razvaline, njene prebivalce pa^ v sužnje. Kdor hoče proti sovjetski uniji voditi vojno, naj ve, da bo ta vojna grozna in da se bo vodila z najstrahotnejšimi sredstvi, ki jih doslej nikdar in nikjer ni poznala vojna zgodovina. Atesikifa lazi krnskim sed&im RIM, 19. septembra. Reuter poroča: Neguš se je odločil, da predloži zadevo Abesinije stalnemu mednarodnemu sodišču v Haagu. V njegovem imenu se je poslala v Haag sledeča brzojavka: »Pooblaščeni smo v imenu abesin-skega cesarja in njegove vlade, da predložimo stalnemu mednarodnemu sodi-šču zahtevo, da se skliče izredno zasedanje in da se vzame v pretres pritožba Abesinije proti italijanski vladi radi nedavne kršitve mednarodnega prava. , Rusija adfuMada svofaa. tedmslte&i j*stmdka? RIM, 19. septembra. Po vesteh iz Moskve se v vsej Rusiji opaža močna reakcija na Hitlerjev govor na niirnberškem kongresu. Z velikim zanimanjem se pričakuje odločitev, ki bo padla na seji sveta ljudskih komisarjev. Razširile so se vesti, da bo Rusija odpoklicala svojega poslanika iz Berlina, vendar te vesti še niso potrjene. Značilno je, da da prinaša »Tribuna« odlomek članka moskovskih »Izvestij«, v katerem se opozarja Evropa, da je Nemčija nevarna evropskemu zapadu, ne pa vzhodu. Hitler je govorfl o Uralu in Ukrajini, mislil pa je na Češkoslovaško, Francijo in Anglijo, katere interesi so zlasti radi lemške intervencije v Španiji zelo ogreženi. Aiimm deld v tuttk uut out&to&k&šiš- Prrfr V ^ katotesiie TMuiescu je sMsttufl&ie* be tako, kakor jo čutimo mi. V našem narodnem telesu pa izguba vsake pedi zemlje globoke seka v odprto, skelečo rano. KONFUZIJA. Skopeljski dnevnik »Vardar« pišj o beograjski udružepi opozicjii: »Dr. I)ra-goljub Jovanovič se je popolnoma razšel z Joco Jovanovičem in Milanom Gavri-lovičern. Bosanski zemljoradniki s čubri-lovičem in Tupanjaninom ne odobravajo politike niti Dragoljuba Jovanoviča, niti Joče Jovanoviča. Oba sta /,a samostojno akcijo brez sodelovanja demokratov. — Pri demokratih želijo mlajši ljudje ustanovitev »Ljudske fronte« ter osvoboditev Ljuba Davidoviča od večnega suženjstva M. Grola in B. Vlajiča. So tudi takštii, ki so si v svesti, da ne bo akcija udružene opozicije beležila nikakšnih rezultatov, in ki zahtevajo od Davidoviča, da razvije zastavo Demokratske stranke in da se osvobodi nedavnih u-skokov v njene vrste. Nič boljši ni pri mali skupini bivših radikalov /■ Mišo Trifunovičem. Eni so v stalnem stiku s Petrom Živkovičem, drugi pa z Mišo Trifunovičem. Eni in drugi so iz- osebnih razlogov zapustili radikale in dr. Stojadino-viča. Davidovič i niti najmanj navdušen. Imel je z njimi slabe izkušnje, zlasti z M. Trifunovičem in često povdarja v raz govoru s svojimi intimnimi prijatelji, da ga bo Trifunovič v najbolj kritičnem momentu zapustil. Razen tega vesta Davidovič in Jovanovič, da Trifunovič nima pristašev. Joca Jovanovič in Milan Ga-vrilovič bi hotela, da bi dr. Maček razširil svoj pokret tudi na Srbijo. Miša Trifunovič ima glede sporazuma z dr. Ma-čekom svoje poglede, ki se bistveno razlikujejo od stališča L. Davidoviča in Joče Jovanoviča. Nobena od teh skupin ne sme med svoje pristaše s pojasnitvijo, v čem je težava v razgovorih z dr. Mačkom in glede tega, kako je treba rešiti notranje probleme.« 25% DRŽAVA, 25% BANKE. Po informacijah »Juscoslovenskega Kurirja« se bodo odpisali kmečki dolgovi za 50%. Od odpisanih 50% bo prevzela država polovico, to je 25% prvotne vsote, in bo ta znesek izplačala banka, do-čiin bodo morale druga polovico (25% prvotne vsote) banke same utrpeti. Pred stavniki kmetijskih zadrug zahtevajo, da se tudi pri kmečkih dolgovih zadrugam odpiše 50% dolgov, vendar pa bi naj celotni odpis 50% prevzela država. Zadevna uredba bo v kratkem objavljena. KDO BO PRIBICEVIČEV NASLEDNIK. S smrtjo Svetozarja Pribičeviča je o-stalo prazno mesto predsednika bivše Samostojne dem. stranke in drugega podpredsednika bivše koalicije SD. Verjetno je, da bo za Pribičevičevega naslednika izvoljen nekdo od srbskih prvakov bivše SDS. S tem v zvezi se navaja ime dr. Srdjana Budisavljeviča. Vprašanje izvolitve Pribičevičevega naslednika se bo odločilo po vrnitvi vodilnih članov SDS iz Prage. NOVO ZASEDANJE V NOVI SKUPŠČINSKI PALAČI. V novi zgradbi Narodne skupščine se dokončujejo dela. Nekateri oddelki so se že preselili iz stare zgradbe v novo zgradbo. Redno jesensko zasedanje Narodne skupščine bo v novi zgradbi. V — u. O. Po vesteh političnih krogov bodo pri-^mmmmhmmmhmmim■ stopili k udruženi opoziciji socialisti, ki " jim načelujeta T.. Korač in M. Divac ter - * UiiIIa I skupna svobodnih intelektualcev, ki se Cuvaite Jugoslavijo! zbirajo okoli univerzitetnega profesorja ____________________________________Mihajla Iliča. TOLEDO. 19. septembra. Starodavno trdnjavo Taleda Alcazar so včeraj ob 6.15 zjutraj pognali rdeči miličniki v zrak. Razvaline Alcazarja so postale grob okoli 4000 ljudi. Eksplozija je imela strahovite posledice v okolici, kjer se je več hiš porušilo. Rdeči miličniki so skopali 63 m globoko dinamltni rov. Še preostali kadeti so nudili rdečini miličnikom po eksploziji odpor, nakar so vladne čete aleazarske razvline zasedle. LONDON, 19. septembra. Britanski zunanji minister Eden se bo jutri v nedeljo sestal v Parizu s predsednikom vlade Blumom. Kakor doznava »Mor ningpost« je Blum pripravljen na zelo velike koncesije, da se zagotovi evropski mir. Poseben pakt naj bi zajamčil mir na zapadu in na vzhodu in je Blum pripravljen spremeniti celo francosko-sovjetsko pogodbo, ter pristati na gospo darsko sodelovanje z Nemčijo. Blumovi predlogi se popolnoma skladajo s stališčem londonske vlado. ST. MORITZ, 19. septembra. Havas poroča: Zdravstveno stanje g. Ti-tulesca je nespremenjeno. Temperatura je bila zjutraj 38.4. Zdravniki so dognali, da gre za zastrupljenje krvi. Bojda gre po drugi ve-zlji za tropično nalarijo. Zdravniki so morali pristopati k novi transfuziji krvi, po kateri pa se je zdravstveno stanje Titulesoa zelo poslabšalo, tako da obstoja resna zaskrbljenost. Kralj Karol se je telefoničtto informiral glede njegovega zdravstvenega stanja. ____ ________ Solcol&tvo idtauslueitG i/fttašakje Nova metoda zdravljenja raka f SokMd tkmšm mcl mžohI Meddruštveni sokolski telovadni nastop se vrši jutri v nedeljo dne 20. septembra t. 1. ob 15. uri na telovadišču Sokola I. v Koseskega ulici. Na tem telovadnem nastopu nastopita tudi naša domača "'olimpijca z nekaj točkami na orodju. Sodeluje naša vojska. Za člane, ki imajo slavnostne kroje, je udeležba v krojili obvezna, za vse ostale v civilu'z znakom. Povorka krene izpred Narodnega doma ob 13.30 na telovadišče Sokola I. Po nastopu velika narodna veselica. Lepo jesensko vreme, ki se nam obeta bo prav gotovo privabilo ves sokolski Maribor na ta letošnji telovadni nastop, ki bo ■eden najlepših, kar jih je Maribor do sedaj videl. Sokolski Maribor na plan! Sokol Maribor I. poziva vse svoje članstvo, da se zbere ob 13. uri na letnem telovadišču, odkoder gremo k povorki v Narodni dom. Vdeležba za vse strogo obvezna! Meddruštveni odbor sokolskih društev v Mariboru poziva vsa sokolska društva Maribor Matica, sokol I., Sokol II.,Pobreižje, Sokol 111. Studenci in Tezno, da se korporativno udeleže jutrišnjega letošnjega jesenskega telovadnega nastopa. Udeležba strogo obvezna za vse člane v krojih in v civilu z znakom. Zdravo! SOKOLSKA ŽUPA MARIBOR nujno poziva vse uprave svojih edinic, da takoj udovoljiio okrožnici župne uprave XII/36 z dne 14. t. m. Zdravo! Sokolsko društvo Tezno poziva svoje članstvo, da se udeleži meddruštvenega nastopa dne 20. 9. pri Sokolskem društvu Maribor I. in povorke. Zbor za vse oddelke našega društva je ob % 14. uri na dvorišču v Narodnem domu. Udeležba obvezna v kroju ali v civilu znakom. Zdravo! Načelstvo. oftttofy|>- Sporazum — propadla stvar Beograjska »Pravda« prinaša iz Zagreba zanimiv dopis, ki jasno kaže jalovost vseh dosedanjih dolgotrajnih pogajanj med beograjskim in zagrebškim delom udružene opozicije za takozvani sporazum. »Pravda« govori o polomu sporazuma in navaja v tew v zvezi sledeče misli: »Če se beograjske skupine ne morejo med seboj sporazumeti in uskladiti svoja stališča v odnosu napram zahtevam SDK, potem ne predstavlja njihova .udruženost’ za Zagreb nič drugega kakor neko fikcijo. Zagreb ima radi tega popolno pravico, da od njih zahteva samo to, da bodo jasni in da to tudi priznajo. Rezultat tega je ne samo pešanje vere v uspeh posla, ki si ga je bila naložila udružena opozicija, ampak tudi pešanje zaupanja v samo udruženo opozicijo. Ta sporazum v okviru udružene opozicije se gleda danes v Zagrebu kakor na propadlo stvar. Zato ni nič čudnega in ne more nikakor zveneti kot senzacija, če se iz Zagreba čujejo glasovi in se že navajajo akcije o preorientaciji vodstva SDK s posebnim ozirom na beograjske partnerje pri pogajanjih. To ni nikakšna nelojalnost vodstva SDK napram dosedanjim partnerjem, kakor se to skuša z njihove strani prikazovati. To je logična posledica v razvoju odnoša-jev v udruženi opoziciji in stališča dr. Mačka, ki ni beograjskih partnerjev za pogajanja glede sporazuma nikdar niti monopoliziral in niti izključeval.« Tuji kapital in naše banke V zadnji številki »Ekonomista« je objavil dr. Vladimir Košak zanimiv članek o tujem kapitalu v naših bankah. Iz seznama povzemamo sledeče poučne informacije: Jugoslavenska udružena banka v Zagrebu: Veledelničarji banke: Societe Continentale de Gestion, Monaco, — An-glo-lnternatiooal Bank, London — Mu-tuelle Solvay (po svoji domači banki Societe Belge de Banqus) — Anistel-bank, Amsterdam. — Kot delničarji banke je udeleženih še 12 tujih bank, med njimi tudi Banca Commerciale Italiana, Milan. — Jugoslavenska banka, Zagreb: Veledelničar: Zivnostenska banka, Praga. — Opšte jugoslavensko bankarsko dru&tvo, Zagreb-Beograd: Veledelničarji: Osterreichische Creditanstalt u. Wie-ner Bankverein, Dunaj — Societe Generale de Belgique, Bruselj in Basler Handelsbank, Basel. — Hrvatska sve-opča kreditna banka, Zagreb: Veledelničarji: Magyar Altalanos Hitel bank, Budapešta — Schneider & Co., Pariz — Union Europeenne Industrielle et Finan-ciere, Pariz in Banque de LTJnion Pa-risienne, Pariz. — Zemaljska banka za Bosim in Hercegovinu, Sarajevo: Veledelničarji: Osterreichische Creditanstalt und Wiener Bankverein, Dunaj — Societe Generale de Belgique, Bruselj. Tri tuje ibanke so delničarke banke, med njimi Banca Unione de Credito v Milanu in Deutsche Bank und Discontgesell-schaft v Berlinu. Bosanska industrijska i trgovačka banka v Beogradu: Veledelničarji: Osterrei-chische Industriekredit A. G. (bivša Nie-der-osterreichische Escomptgesellschaft, Znamenitemu raziskovalcu raka, prof. dr. Bhimenthalu, dolgoletnemu ravnatelju zavoda za zdravljenje raka v Berlinu, je uspelo odkriti novo, izredno učinkovito terapijo za zdravljenje te bolezni. Znani zdravnik dr. Wolfgang von Weisl se je radi tega napotil v Beograd, kjer vrši prof. dr. Blumenthal veliko raziskovanje o učinkih te nove terapije. Dr. Weisl je imel tu dovolj prilike, da prouči teoretično in praktično to novo epohalno metodo zdravljenja raka, ter se je o njej zelo povoljno izrazil. Po izjavi g. dr. NVeisla se iz raznih žlez, ki služijo notranjemu izločevanju, dobijo trije različni preparati, kateri se deloma istočasno, deloma pa izmenoma vbrizgavajo bolniku. Nekaterim bolnikom se vbrizgava ta tekočina vsak dan, drugim pa bolj poredkoma. Poleg tega prejmejo bolniki vso ono sestavino slinastih žlez, ki se jim sicer ne more ubrizgati, v obliki tablet in masti. Pod učinkom tega postopka otrpnejo vsi krvni vodi, ki gredo skozi rano. Po rakovih razjedi-nah ranjeno mesto prejema vedno manj krvi, vse manj hrane, tako da neha rana rasti. V nekaterih slučajih ponehajo tudi bolečine in to mnogokrat že nekaj ur po injekciji. Ti. uspehi so doseženi ne samo v posameznih slučajih, temveč že pri sto in sto živalih in ljudeh. Že pred 30 bati je začel prof. dr. Blumenthal s temi svojimi poskusi. Poskušal je zdraviti bolna krvna telesca po raku razjedenih ran s tripsinom iz žlez, ki služijo za izločevanje sline. V vseh 30 letih pa ni mc-gel doseči zadovoljivih in pozitivnih uspehov. Posrečili so se le redki primeri; vendar pa je iz posameznih uspehov sklepal, da mora biti na vsej stvari vendarle nekaj. Žal do najnovejšega časa ni mogel iz teh primerov zdravljenja izluščiti neko stalno metodo zdravljenja te zavratne bolezni človeštva. Pred 18 meseci... Šele pred dobrimi 18 meseci mu je uspelo, da je prižel na pravo pot. Odkril je skrivnost, da se v nekaterih živalskih organih, osobito v žlezah in tudi drugod, ustvarjajo neke snovi, ki delujejo na bacile raka. Dotlej so nam bili znani samo hormoni in organi z zdravilnimi snovmi, pravi dr. Weisl, sedaj pa smo prvokrat v stanju, da onemogočimo bolečine ter da zmanjšamo in uspešno pobijamo raka. Končno imamo še tretji hormonski preparat, ki dvigne življenjsko silo bolnika. V tem sporednem delovanju različnih hormonskih preparatov, ki se medsebojno samo izpopolnjujejo, leži vsa novost te metode zdravljenju raka. Hormonski preparati dr. Blumenthala. Ali se po tej metodi lahko popolnoma ozdravi rak? Ali ni radi tega potrebna nobena operacija raka? Ali se zdravi rak lahko samo z injekcijami? To so vprašanja, ki nas zanimajo. Po enostavni logiki je mogoč naslednji zaključek: če smo sposobni, da neozdravljivemu bolniku. ki bi operacije ne prenesel in katerega zdravniki smatrajo za izgubljenega, lahko zboljšamo stanje in nam je mogoče praktično zdravljenje, je zdravljenje tem lažje tam, kjer je operacija še mogoča. Vpoštevati moramo, da izloča gnoj rakove rane nek strup, ki se razširja polagoma po vsem telesu. Z ozirom na to, da tega strupa samega ne moremo odstraniti z operacijo, je jasno, da ga moramo uničiti z drugim načinom zdravljenja. Prvotno so poskušali z di-jetami, sedaj pa se uveljavljajo novi hormonski preparati dr. Blumenthala in dr. Jacobsa. Danes smo v metodi zdravljenja raka že toliko napredovali, da lahko gnojne odprtine raka odstranimo na isti način kakor se to dela pri vnetju slepiča, ko posvečamo prvo in glavno skrb temu, da žarišče vnetja čimpreje odstranimo. Kaj pa v brezupnih slučajih?... V brezupnih slučajih raka, kjer je vsaka operacija nemogoča, bo služila ravno ta nova terapija svojemu idealnemu poslanstvu. Njena naloga bo, da prepreči vsako nadaljnje gnojenje in širjenje raka. Na ta način si bo bolnik opomogel in se okrepil, tako da bo po možnosti zopet sposoben za delo. To pa je mogoče samo tedaj, če nima na sebi več gnojnih Tan. Če se bo novi terapiji to posrečilo, tedaj je izključen vsak .ladaljnji proces bolezni. Šele tedaj bomo lahko rekli, da je ta način zdravljenja raka uspešen. Pritrditi pa moramo, da ima ta metoda po dosedanjih uspehih najlepše izglede. Sicer ne moremo še z gotovostjo trditi, da je z novo terapijo že rešen problem bolezni raka. Nova metoda zdravljenja je še mlada in je treba samo počakati, da se spopolni. Lahko pa trdimo mirne duše že danes, da je v pogledu zdravljenja raka nastopilo novo, srečaejše razdobje. Velik napredek, ki >e na tejn polju že dosežen, nam daje upanje, da lahko pričakujemo v najbližnji bodočnosti najlepših uspehov. Dunaj — Češka eskomptm banka a uverni ustav, Praga — Banque de Bru-1 xelles, Bruselj in Comptoir Escompte de Genove, Ženeva. — Hrvatska banka, Zagreb: Majoritetni delničar je Banca Commerciale Italiana, Milan. — Prva hrvatska obrtna banka, Zagreb: Majoritetni delničar je Ceska prumyslova banka, Praga. — Komercijalna banka, Zagreb: Majoritetni delničar je Banka češkoslo-venskych legii, Praga. — Srpsko-švaj-carska banka, Beograd; Majoritetni delničar: Sclrvveizerische Kreditanstalt, Cu-rih. — Jugosloveuskj kreditni zavod, Beograd: Majoritetni delničar: Magyar leszamitolo es penzvalto-bank, Budapešta. — Jugoslovenska banka za indu-striju in trgovinu, Beograd: Skupina velikih francoskih industrijskih in trgovskih podjetij za zaščito in financiranje njihovih interesov v Jugoslaviji. Svoje lastne podružnice pa imajo pri nas: / Banque Franco-Serbe, Pariz, ima podružnice v Beogradu, Skoplju, Nišu, Bi-tolju in Kosovski Mitroviči. Veledelničarji banke so: Banque Ottomane, Pariz — Banque de Pariš et des Pays-Bas, Pariz — Societe Financiere d’Orient, Pariz. Anglo-československa a Pražska uverni banka v Beogradu ter Češka prumyslovjj banka v Pragi, podružnico v Ljubljani. settagcija Iz brhke angleške atletke postaven fant V novejšem času se množijo slučaji izmenjave spolov. Sarajevskemu slučaju in slučaju Zdenke Koubekove sledi nov slučaj nenadne spolne izmenjave v Angliji. Nič manj kakor 30 let je živel Frank Weston iz Orestona v Angliji kot ženska in je v tem svojstvu dosegel velike uspehe na lahko-atletskih tekmah. Te dni se je pa odlična atletka nenadno spremenila v moškega. Frank Weston je prejel mnogo vabil iz Severne Amerike in Avstralije, da bi nastopil na tamkajšnjih gledaliških odrih. Pristal je na te ponudbe in vabila, toda s pogojem, da se mu vnaprej plača pot njemu in njegovi ženi, s katero se je zavezal pet dni potem, ko je postal moški. Njegova žena je 261etna Alberta Bray, njegova neraz-družljiva prijateljica iz časov, ko je bil še ženska. M statiko I® .M"! VOLITVE SAMO V POLOVICI SLOVENSKIH OBČIN. Dne 25. oktobra bodo, kakor znano, v Sloveniji občinske volitve, ki pa ne bodo v vseh občinah, ampak v komaj polovici slovenskih občin. Izločene bodo namreč vse one občine, kjer so bile po splošnih volitvah leta 1935 iz kakršnegakoli razloga naknadne volitve in kjer je v teku kak nov komasacijski postopek. Občinske volitve so razpisane v srezu Maribor desni breg v 13 občinah,^ v srezu Maribor levi breg pa v 15 občinah. TRGOVINSKA POGAJANJA S HOLANDIJO. Včeraj je pomočnik kmetijskega ministra Milan Novakovič sprejel holandsko delegacijo, ki je prispela v Beograd v svrho trgovinskih pogajanj z našo državo. 1 NOVI MOST PRI KLADOVI. Včeraj sta se v Beogradu razgovarjala romunski prometni minister Franasovie in Mehmed Spaho glede gradnje velikega donavskega mostu pri Kladovi, oziroma Turou-Seveririu. SPORAZUMA ŠE NI. Včeraj so se v Ljubljani nadaljevala pogajanja med zastopniki podjetnikov in delavcev tekstilne stroke. Pogajanja se včeraj niso zaključila in so se danes ob 10. dopoldne nadaljevala. Uljudnost v vlaku. Dva gospoda sedita drug drugemu nasproti. Debeluh si prižge debelo cigaro in puha neusmiljeno sopotniku-nekadilcu pod nos. — »No, kaj pravite k tej sorti?« — Smrdi po tlečih svinjskih ščetinah,« odgovori nekadilec. — Res, pa sem se v resnici preveč približal Vaši negovani bradi!« Spomnite se (HDI Mkmhes&ž Ut fdurffškf Mivitf Aum jUtfd&HG? Hotel »Mariborski dvor« celodnevna hrama po karti mesečno Din 450. — Porcija ocvrtega piščanca s salato 10 Din V nedeljo popoldne specijahii spored »Dolgi Emil« in koncert v Veliki kavarni. V nedeljo koncert, gostilna »Balkan«. Igra priljubljena godba »Wergles«. Mrzla, topla jedila, ocvrti piščanci. Dobra vina. Vinska trgatev gasilske čete Pobrežje bo v nedeljo, 20. tm. v gostilni Weber, kamor srčno vabimo vse prijatelje. Igra Hutterjeva godba. Pri Pavešiču v Kamnici v nedeljo odojki in race na ražnju, čevapčiči in piščanci. — Društvo »Branibor«, Maribor vljudno poziva svoje članstvo, da se v polnem številu udeleži pogreba viš. poštnega u-pravnika v pok. Ferdo Karisa, ki se vrši danes, v soboto ob 16. uri izpred mrtvašnice na Pobrežju. G. Ferdo Karis je bil dolgoletni neumorni član predhodnice »Jadranske Matice« in kasneje »Brani-bora«, kjer se je stalno z vsem mladeniškim idealom, vkljub njegovimi visokimi leti, zgledno udejstvoval ter posvečal ob vsaki priliki organizaciji vse svoje sile. Slava njegovemu spominu! Tečaj ruskega jezika (začetni in nadaljevalni se bo začel po 1. oktobru. Prijave ob sobotah od 19.—20. ure v knjižnici Ruske Matice, Grad I. nadst., prostori društva »Nanos«. Tekmovanje za prvenstvo L N P V nedeljo 20. t. m. ob 15'30 na igrišču SK Rapida SK RAPID : SK ŽELEZNIČAR Predtekma ob 14. 4702 Ob vsakem vremenu 0 tem m onem Članstvu mariborskih sokolskih DRUŠTEV! Zbor za povorko je jutri pred 13.30 uro pred Narodnim domom. Točno ob 13.30 je odhod na letno telovadišče sokolskega društva Maribor I. Bratska društva, kj pridejo korporativno na zborno mesto naj uravnajo svoj odhod tako, da bodo ob napovedanem času pred Narodnim domom. Načelnik. Dr. Lutman od 20—30 sept. ne ordi-nira. Razpis dr. Rapočevih dijaških ustanov. Kuratorij razpisuje za šolsko leto 1936-37 pet ustanov po Din 1.200 za visokošolce mariborskega in šoštanjskega okraja. — Prošnje z izpitnimi spričevali, potrdilo o vpisu in opisom gmotnih razmer je vložiti do 10. oktobra 1936 pri Posojilnici v Mariboru, Narodni dom. V počastitev spomina svojega rojaka blagopokojnega g. Ferdo Karisa je darovalo društvo »Nanos« Din 100 za pod- . porno (socialno) akcijo. Grob pri grobu. V splošni bolnišnici so umrli: Ivan Peršon, kaznilniški paznik v pok., star 73 let, Alojzij Harič, delavec, v 21. letu starosti, ter poročnik 32. topniškega polka Branko Radovanovič, star 34 let. Žalujočim preostalim naše iskreno sočutje. Mesto venca umrlemu g. Ferdu Karisu višjemu pošt. upravitelju v pok., je darovala rodbina Špilarjeva društvu »Nanos« Din 50, in društvu »Jadran« 50 Din. Iz šolske službe. Šolski upravitelj g. Janko Belec je premeščen po službeni potrebi iz Križevcev pri Ljutomeru v Ša-farsko selo. V Mariboru 1520 volilcev. Pri volitvah v zbornico za TOI voli v Mariboru v obrtni odsek 791 volilcev, v trgovski odsek 590, v gostinski odsek 132. Razlika odpade na industrijce. Privatna plesna šola »Simončič«. Začetek vseh tečajev 1. oktobra. Plesne novosti: »Blues«, Cuban-Rumba« ter nove variacije standardiziranih plesov. Informacije dnevno Gosposka 20 I. Spremembe v limbuškem občinskem odboru. Po razsodbi upravnega sodišča v Celju je razrešen županskih dolžnosti župan občine Limbuš g. Jauk Anton. — Razrešen je tudi član uprave g. Lešnik Mihael iz Laznice. Kot predsednik obči-ne je bil zaprisežen g. Godec Anton, učitelj in posestnik v Limbušu. Njegov namestnik je Vrecelj Anton, posestnik v ^rastju. V občinski odbor so še poklicani Goznik Jožef, posestnik v Pekrah, in Robič Julij, ekonom v Limbušu. Ciganska nadlega. V Slovenskih gori-cah g*. delj časa straši ciganska tolpa, ki Nadleguje tamkajšnje prebivalstvo. Pri pV- Barbari so cigani ukradli posestniku Francu Brumenu kobilo, pri nekem so-•^edu pa konjsko opremo ter nato izginili, krožniki so aretirali in zaprli 6 ciganov, ki so tudi osumljeni, da so bili soudeleže-n Prv lomu v trgovni F. Šefa v Št. liju. „ELEKTROINSTAIACIJA“ nUko poSiet?«h" Pinterič Pavel, Maribor Vetrinjska ul. 22 na dvor. tel. 27-14 izvršuje vse v to stroko spadajoče instalacije, popravila, dobava elektroinstalacijskejfa materijala, žarnic, motorjev itd. po brezkonkurenčnih cenah. Plisoaiila II JIMr dvorani Narodnega doma. Poučuje dipl. plesti: učitelj g. Simončič. Vaje bodo vsak četrtek in soboto. K obilni udeležbi vab' ODBOR Zobozdravnik - specijalist Dr KAC zopet redno ordinira od Yi9.—13. in od lA 15.—17. ure. Rentgen. Narkoza. _____ Novi modni salon za damske klobuke „So£m Maribor, Kopališka ulica št. 2 se cenj. damam priporoča. V zalogi kaipe od 12, klobuki od 35 in popravila od 10 Din navzgor. Sprejme se učenka. Zobozdravnica dr. med. dent. et dr. phil. Bosiljka Kralnovič se je vrnila z dopusta ter zopet redno ordinira od 9. do 12. in od 15.—18. ure v Mariboru, Glavni trg 23/II, (hiša Oset) Sreča te čaka samo če kupiš srečko drž. razredne loterije, ki jo dobiš v upravi ,. Jutra in Ve-iarnika“ v Mariboru, Gosposka ulica 11. — Žrebanje 1. razreda bo že 13 in 14. oktobri 1936 Ne zamudi prilike Odeje—vatirane, flanelaste in iz velblodove dlake, dobavlja najceneje Fr. Novak, Vetrinjska 7 4718 Koroška 8 Skupščina Krajevnega stega skavtov v Mariboru bo jutri v nedeljo dne 20. tm. ob 10. v drž. realni gimnaziji. Obvezno za vse članstvo. Uprava. Rdeči križ na Pobrežju bo priredil v soboto dne 26. sept. 1936 dobrodelen koncert s sodelovanjem znanega septeta bra tov Živko. Na programu so slovenske u-metne in narodne pesmi, med temi tudi pesmi po zapiskih Stanka Vraza. Da bo koncert umetniški dogodek za Pobrežje jamči že ime bratov Živko, kakor tudi umetniško vodstvo septeta, ki ga ima g. Vasilij Mirk. Vabimo vse prijatelje lepe pesmi, da ne zamude te redke prilike. Pri reditev se vrši v dvorani »Renčelj« ob 8. uri zvečer. Izropana žaga. V žago Franca Hrastnika v Topolšici so vdrli neznani zlikovci ter odnesli gonilni jermen ter razno o-rodje v skupni vrednosti okoji 5000 Din. Za storilci se vršijo poizvedbe. Avto v konia. Pri Dravogradu je neki tovorni avto zavozil v konja, ki je last posestnika Petra Sirnika. Pri karambolu je bil konz tako poškodovan, da ga je moral Sirnik zaklati. Konj je bil vreden 4000 dinarjev. Pomagajte nam vzgojiti 1000 pilotov! Vazd. p. polkovnik-pilot lovec g. Mato Švare piše: Jadranje: Samoletenje vpliva na mladino, da jekleni njene ka-raktere in da jo pripravlja za težje naloge, katere jo čakajo v bodočnosti, stop-njerna prehajajoč od enostavnega drsenja do komplikovanega termičnega letenja. Radi tega je treba stremeti, da se organizirajo, kjer je le mogoče, jadralne skupine in da se kar največje število mla dine usposobi za pilote-jadralce, kajti iz tega rezervnega kadra pilotov-jadralcev naj se v bodoče izppopolnjuje tudi kader motornih pilotov, civilnih in vojaških. — Zato je potrebno, da streme oblastni odbori, da organizujejo v .svojem sestavu jadralne skupine s potrebnimi delavnicami. Najmanj 5—10.000 pilotov jadralcev je treba izšolati tekom 5 let t. j. 2000 letno jih mora povečati vrste našega sport-skega (zrakoplovstva) letalstva. — Mariborski jadralci so si vzeli za svoj cilj vzgojiti 1000 pilotov, zato se pozivajo letalstvu naklonjeni Mariborčani, da pristo pajo k marib. agilni jadralni skupini kot aktivni in podporni člani. Skupina ima letalsko šolo na Pohorju pri Seniorjevem domu. Jutri je pri Seniorjevem domu revija naših jadralnih letalcev. Ornitološka opazovalnica v Radvanju. Ornitološki zavod v Ljubljani je osnovan v namenu, da zbira podatke iz življenja ptic, o njihovi gospodarski koristi o/,, škodljivosti in da daje vsa navodila v vseh vprašanjih ornitologije. Ornitološka postaja ali observatorij v Ljubljani se vzdržuje z votacijami iz državnega proračuna in ima določen delokrog s posebnim pravilnikom. Vodi ga v strokovnem, znanstvenem in administrativnem oziru poseben kuratorij, ki je sestavljen »z delegatov prosvetnega inšpektorja, zool. instituta univerze v Ljubljani, pri-rodopisnega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani, Slov. plan. in Ribarskega društva ter ostalih drugih strokovnjakov. Observatorij zasleduje smoter, da čim bolj razprede mrežo opazovalcev po vsej Sloveniji. Ljubljanski ornitološki observatorij je postavil za opazovalca mariborskega omrežja g. F. Žagovca, kar moramo iz stališča ugotavljanja gosp. koristi oz. škodljivosti posameznih ptičjih vrst samo toplo pozdraviti. V opazovalnici na Zg. Radvanjski cesti 105 se bodo ptiči pregledali, obročkali, počistili ter nato izpustili. Onesvestil se je. Na Kralja Petra trgu se je radi oslabelosti zgrudil včeraj popoldne 40letni trgovski potnik Peršolja Ivan, stanujoč na Koroški cesti 83. Poklicani reševalci so mu nudili prvo pomoč in ga odpremili v tukajšnjo bolnišnico. Med spanjem okraden. Posestnik Matija Lovrenčič iz Sv. Ruperta v Slov. g. je v četrtek nakupil v Mariboru več stvari ter se proti večeru podal na pot proti domu. Pred neko gostilno v Sv. Petru pa je zaspal in ko se je zbudil, je moral ugotoviti, da mu je neznan tat odnesel košaro, v kateri je imel tri pare čevljev ter nekatere druge predmete v vrednosti okoli 800 dinarjev. Po vrnitvi z Jadrana. »Milostiva, zakaj pa nosite vedno ruto na glavi, ko pride gospod k obedu in večerji?« — »Vendar se hočem izogniti domačim prepirom — radi mojih trajnih kodrčkov, radi katerih sem bila deležna toliko laskavih ljubeznivosti — drugih mož na morju!« Slavnostna akademija Rdečega križa. Sreski odbor društva Rdečega -križa v Mariboru priredi v »Tednu Rdečega križa« t. j. 20. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne, obenem ko slavi društvo 60 letnico svojega obstoja, v dvorani pivovarne »Union« slavnostno akademijo za mladino osnovnih, srednjih in strokovnih šol. Na akademiji nastopi govoreči zbor dekliške osnovne šole s kratkim komadom, nakar bo predsednik društva v krat kem nagovoru objasnil namen in cilje društva Rdečega križa. Glavni del programa izpolnijo gg. dr. Klasinc, Poljanec in Bajde, ki bodo izvajali za mladino primerne kratke in lahke skladbe. — Spored: Glazunov: Melodie arabe (Arab ske melodije); Popper: Gavotte op. 23, Brahms: Valček A dur op. 39. št. 15; Pa-ganini: XII. sonata e-mol; Schumann: Papillons op. 2 (Metuljčki); Beethoven: 10 arijacij na pesem: »Ich bin der Schnei der Kakadu« (Sem krojaček kakaduj). — Vstopnine ni. Tudi stariši učencev so va-, bljeni Ljubljanska opera gostuje menda že v prvi polovici oktobra s Puccinijevo o- oero »Madame Butterfly« ter bo naslovno partijo pela v Mariboru splošno priljubljena primadona Zlata Gjungjenčeva. Gledališki abonentje ter lastniki blokov imajo pri tem gostovanju 50% popusta, kar je precejšnja ugodnost ker bo vstopnina radi velikih stroškov nekaj povišana. Gledališki balet. Gospodične, ki so se javile v gledališki balet, imajo prvo skušnjo v ponedeljek, dne 21. tl. ob 16. uri v gledališču, kjer se naj javijo pri gosp. Harastoviču. Kino Union. Danes film prekrasne vsebine »Gospodarica iz Campina«. Gustav Frohlich Dorothea Wieck. Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Nadalnji porast temperature, na jugu oblačno. Ne bomo ubili z molkom lepega jubileja, ki smo ga obhajali pri majki Košto-majki v Mlinski ulici. Ako me vprašate kakšen jubilej, pa ne morem točno povedati, ali je bila 35 letnica mature ali 25 letnica, tako živahno je bilo namreč med damami, ki so jo obhajale. Ni nas bilo mnogo, vseh skupaj ravno 12, med temi 6 povabljenih gostov, a toliko prisrčnosti, ki nas je vezela in navduševala, srečaš dandanes redkokje. Žal. nam je bilo, ko je prehitro prišel čas slovesa. Niti nismo mogli zapeti himne »Slovenskim mladenkam«, ki so jo pele in si prisvojile jubi-lantke, ko so še bile kratkokrile učiteljišč-mice. Predlanskem smo jo peli, lani nismo obhajali, a sklenili smo, ako Bog da, da jo zapojemo drugo leto, kajti odslej se nameravamo shajati in obhajati vsako leto, dokler se ne izpolni petletje, a iz 30-letnice ne nastane 351etnica itd. Priporočamo ta istem tudi drugim letnikom o-bojega spola, ker je spomin eden iz najboljših prijateljev življenja v naših letih, obletnice so pa kakor nalašč ustvarjene za obujanje spominov. Upanje, da se drugo leto snidemo polnoštevilno, naj nas bodri, da ne omagamo pod križi in težavami. Križek pride, križek gre . . . Ne vdajmo se. Slovenske mladenke! Zahvala! Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob završitvi 47. glavne skupščine, ki se je vršila 8. septembra v Mariboru, potem, ko se je slovesno otvorila nova narodna šola v Gradišču pod Ostrim vrhom, najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da je skupščina tako lepo uspela. Posebna zahvala vsem. ki so pripomogli do tako lepega sprejema na kolodvoru ob prihodu delegatov. V dolžnost si štejemo, da se še prav posebno zahvalimo navzočim zastopnikom javnih oblastev, gg. narodnim poslancem, zastopniku občine Maribor, predstavnikom javnih korporacij in zastopnikom vitežkih, kulturnih, prosvetnih in narodno-obrambnih društev. Zahvaljujemo se tudi mnogoštevilnim delegatom podružnic, ki so prišli, da tudi s prisotnostjo dokažejo svoje zanimanje za obmejna in obče narodno-obrambna vprašanja. Vsem našim podružnicam, prijateljem in podpornikom pa za njih požrtvovalno delo v pretečenem letu najiskre-nejša zahvala in obenem prošnja, da zbujajo še nadalje pri svojem nesebičnem delu in razvijejo z nastopajočo jesenjo znova svoje napore za dosego še večjih uspehov. — Vodstvo Dražbe sv. Cirila in Metoda. VAŽNO OPOZORILO VSEM DRŽ. UPOKOJENCEM. V času od 1.—15. oktobra morajo vsi drž. upokojenci(-enke), ki prejemajo po čekovnih položnicah pokojninske prejemke (torej tudi vdove in hčerke-sirote) predložiti finančni direkciji »Prijavo za prejemanje osebne in rodbinske doklade.« Pred 1. oktobrom vložene prijave niso veljavne. Naj torej vsak upošteva stanje s 1. oktobrom. Do lani so se morale prijave vlagati dvakrat na leto, v aprilu in oktobru, odslej samo v oktobru — uspeh organizacij! Prejšnje tisko vine niso veljavne in tudi več uporabne, Zadnje tdefoMCM vesti ahaAI iiiž »auaAum UšjOii H05 VARŠAVA, 19. septembra. Po informacijah z ruske meje, sc tamkaj o-paža živahna vojaška delavnost. Iz mnogih severnih krajev so bili privedeni semkaj pregnanci, ki pomagajo pri gradnji poljskih trdnjav. Posadke ob meji so pojačene in prevladuje vtis, da se sovjetska Rusija hoče dobro zavarovati. Poročajo, da gradi sovjetska Rusija tudi trdnjave vzdolž baltskih držav. Dei&os Vaetu$a&ski: - ŽENEVA. 19. septembra. Francoski zunanji minister Delbos je sprejel danes portugiškega zunanjega ministra in od njega energično zahteval, da se jasno izjavi, ali hoče Portugalska biti napram Španiji nevtralna ali ne. Če ne bo Portugalska nehala podpirati vstašev, bo Francija odkrito podprla madridsko vlado. Odgovor Portugalske na energično Delbosovo intervencijo še ni znan. SOS U avtomobila, navodilr.e knjige in malo avtokarto. Ker so stvari za drugega brez vidnosti. prosim najditelja, da jih pošlje proti nagradi 'ia naslov; notar Jagodič, 'J-Lenart v Slov. gor. 467^ Ženitve . _ DRŽ. SAMOSTOJNI ŽELEZNIČAR ki poseduje pohištvo in tudi gospodarsko orodie, išče poznanstva s kmečkim dekletom, starim 28—40 let s posestvom radi ženitve. Dopise na upravo »Večernika« pod »Št. 100«. 4/01 kupi kakor vsako leto Urheiter Maribor, Dravska ulica 15 ODDAJA dve in trisobnih komfortnih stanovanj v novi, hiši, smetanova ulica* s 1. novembrom. Vprašati Gosposka ulica 50 pritličje, desno, dnevno med 12. in 15. uro. 4om POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t JEDILNE IN SPALNE SOBE, sperane, polltirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše I opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48. JOS. TICHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično podjetje. Maribor, Slovenska ul. 16, tel 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga 00 kon-Knrečnih cenah______. Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! NEGA NOG Din 10.—. Maribor. Aleksandrova c. 7. širnim. 2366 Če želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »VVANDERER - CONTINENTAL«. - C ene srno za 20% znižali. — Sa.-nopro-daja; Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor. Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana, Prešernova ul. 44.__________________2569 STROJEPISNA DELA, razmnoževanja. kopiranje načrtov, prevodi. Kovač. Go sposka 46. 4486 KRZNENE PLAŠČE, pabtoje. jopice ter kepe prekrojim po najnovejših pariških in dunajskih krojih. Za solidno in strokovno delo jamči P. Semko, krznar. Ma rihor. Gosposka 37._________4370 ŽE ZA DIN 25.— dobit.' aktovke za šolo pri Šterbalu, Meljska 2. 4625 IZJAVA. Izjavljam, da nisem plačnik v.a dolgove, katere je napravila in bo napravljala moja žena Ivanka Legat, trgovka v Mariboru na Meljski essti 57. Viko Legat, njen soprog. 4670 Sprejmem 4 gojence ŽELEZNIŠKE ŠOLE. Studenci, Kralja Petra cesta št. 12. 4676 Sprejmem dva KOTLARSKA POMOČNIKA za stalno. Franjo Urbas, kotlar. Jastrebarsko. Savska ba-novina._______________4684 Prispel je v Maribor ZNAMENIT GRAFOLOG psiholog in astrolog »Paradi-so.t v hotel »Zamorc«. soba št. 36. Obiske sprejema od -12 in od 14—19 ure. C85 Oglašujte! Sprejema Podružnica: CELJE nasproti pošte. P ret Južnoštajerska hranilnica V nedeljo, 20, t. m. pojedina vsakovrstnih DOMAČIH KLOBAS v gostini Tomše v Pekrah. 4689 VSA VRTNA DELA kakor tudi nova prevzame vifnar. Pobrežje. Lovska 23. _____________4690 GOSPODA sprejmem na stanovanje. — Cvetlična 35. vrata 6. 4703 1ZDELOV ALNIC A GAMAŠ IN KRAVAT ceneno na prodaj. (Stroj za gumbnice, velik krojaški stroj, velika mizn ?a krojenje. pisalna miza, železna blagajna, indeksi itd.) posamezno ali skupno. Naslov v upravi lista. 4695 IZDELUJE Al obleke od Din 25.—, plašče od Din 70.— naprej. Šivilja Klauž, Studenci, Gosposvetska. 4736 SOBO IN KUHINJO v Krčevini-Košaki iščem. Po nudbe pod »Točen plačnik« na upravo lista- 4728 GOSTILNA »TRIGLAV« GLAVNI TRG toči najboljša ljutomerska in svečinska vina in novi bizeljski vinski mošt. Do tira kuhinja. Vsak čas mrzla in topla jedila. Se priporoča sro-stilna Jarc. 4730 KAM GREMO DANES? V gostilno »Vis« v Mlinsko ulico 9, kjer se toči novi dal matinski mošt. Odojek pečen na ražnju. Priporoča se gostilničar Jovanovič. 4721 Prodam Na prodaj GROZDJE IN VINO od 5 lterov naprej, liter po Din 6.— in 7.—. Dernjač, Meljski hrib 33.__________4663 Lepa KUHINJSKA KREDENCA po ceni na prodaj. Smetanova 38a, vrata 3. 4682 Na prodaj NOVA MEHKA SPALNICA pobarvana, za Din 1600.— in kuhinja Din 700.—. M i klosi-čeva 6, mizarstvo. 4681 HIŠO prodam. potreben kapital Din 16.000.—. Gubčeva 46, Pobrežje pri Mariboru. 4683 PARNO LOKOMOBILO K K. S. za učenje prodam, ozroma zamsnjam za moško koo. Ogledati Streliška c. 1. 4691 ZA LASTNO CENO prodam novo zidano, podkleteno. visokopritlično hišo, 2 sobi jn kuhinja, veža, veranda, prevzem posojila Din 13.400.—. Viktor Parmova ul. 11, Tezno. Maribor, aviobus-na postaja Pulko. 4704 ENODRUŽINSKO HIŠO.~~ novo zgrajeno, takoj prodam. Cena Din 24.000. Pobrežje. Gubčeva ulica 68. 4731 GLASOVIR v dobrem stanju ugodno na prodaj. Vojašniška 13. Senekovič. 4724 POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 svojo davimo moijo Najnovejša jubilejna dvokolesa, otroški, športni in luksuzni vozički v n a j f i n e j £ i izdelavi, igračni vozički, triciklji, skire, holanderji, gugalnice, velika izbira šivalnih strojev, motorjev in delov. NAJNIŽJE CENE. Ceniki franko. „TRIBUNA“ F. BATJEL, podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26. 3525 Za mnogoštevilne izraze in dokaze sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega soproga in očeta gospoda Juga Franca poštnega služltelja v pokoju izrekamo najiskrenejso zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in šopkov in vsem znancem in prijateljem, ki so blagopokojnega spremljali na njegovi zadnji poti. Pragersko-Maribor, dne 18. septembra. 1936. 4679 Žalujoča rodbina. Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din R«zervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne yloge na knjižice in na teko«! račun ter jih obrestuje najkulantneje Centrala: MARIBOR Gosposke - slovenske ulite RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Najbolj varna aalalba denarja, ker farni! xa vloge pri tej hranilnici Dravska ban&vlna s celim svojim premoženjem in z vso Jf —• — Hranilni ca Iz v r S u I e vse v denarno stroko spadafole posle ioino In k u I a n t n o Zahvala Izdaja konzorcij s Jutra« V Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVjKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru