Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 71 totanoviteljl: obi. konference SZDL **enlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka m Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič •* Odgovorni urednik Albin Učakar gi. ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 15. 9. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik ln sicer ob sredah in sobotah. ZA GORENJSKO KR 140 — 30 ■ zaklel sem, ko se mi S, Posvetilo za kaj gre. .akole sredi dopoldneva se Popeljejo v modernem avtomobilu, vpričo ljudi naberejo nekaj gajbic jabolk in se »ebi nič menj nj£ odpeljejo. Nič ne bi rekel, če bi jih ne- JaJ nabral nekdo, ki niti j bolk ko moderen avto... će je imel toliko in toliko milijonov zanj, bo pa že našel še tistih 25 starih tisočakov za 100 kilogramov jabolk ...« 10. STRAN ne more kupiti, kaj da bi »I privoščil še avto. Da pa krasti takšen, ki ima ta- Škofjeloški odborniki bodo obiskali Medicino v dneh od 17. do 20. septembra bo italijansko mesto *fcdicina, ki je pobrateno s Sk°fJo Loko, proslavljalo Francoske gostje na Ljubelju v Petek je obiskalo nekda nfc ljubeljsko taborišče 50 *k»n1c ženske sekcije franco-»kega združenja bivših tabornikov L'amdcale. Sprejeli •o Jih predstavniki občinske »kupsčlne ln družbenopolitičen organizacij, dobrodošlico pa »ta Jim izrekla predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak in predsednik ob-*lnskega odbora 7./.B Andrej *»-'harc. — ok praznik pobratenja. Ker si Medicina in fikof ja Loka že od dneva pobratenja navezujeta tesne prijateljske stike, so se ob obisku delegaciji iz pobratenega italijanskega mesta v škol ji Loki v začetku julija dogovorili, da bo r dneh praznovanja obiskala Medicino tudi delegacija Škofje Loke. Predsedstvo in komisija za prijateljske mednarodne odnose pri skupščini občine Škofja Loka je v začetku srp tembra sklenila, da poleg uradne delegacije obiščejo Medicino tudi odborniki občinske skupščine in nekateri predstavniki občinskih etru/ benopolitičnih organizacij, društev in gospodarskih organizacij. Poleg sodelovanja ob manifestaciji praznika pobratenja si bodo obiskovalci Medicine ogledali še razstavo kmetijskih pridelkov ln kmetijske mehanizacije, nekatere obrate kmetijske proizvodnje in nekatere gospodarske organizacije ter kulturnozgodo vinske znamenitosti Medicine in Bologne. Med udeleženci, ki bodo iz Škofje Loke odpotovali v petek v zgodnjih popoldanskih urah in se vr nili v nedeljo zvečer, bo tudi znani pevski k\ mirt ■ I ■. 1111 je s Praprotna«, ki bo sodilo val na proslavi praznika po bratenja. -jg Ob servirnem traku v preurejeni šivalnici konfekcije Triglav v Kranju je delo steklo hitreje in bolj organizirano. — Foto: F. Perdan Konfekcija Triglav -največji Tekstilindusov kupec Medtem ko je še pred tremi leti kazalo, da za konfekcijo Triglav v Kranju bodočnost ne bo kaj prida svetla, pa je sedaj v letu 1971 optimizem pri vodilnih v pod-jetju nekaj povsem utemeljenega. Zasnova podjetja, ki je bilo ustanovljeno kot obrat Tek stilindusa, je kolektivu pustila precej dediščine. Šivalnica, v kateri so sprva šivali le enostavne izdelke, kot so vuče, je bila primerno mesto za delavke, katerih delovna sposobnost se je zmanjšala. Starost 40 do 45 let, pri kateri tekstilna delavka navadno opeša, pa ni ravno primerna za priučevanja za Industrij- sko šiviljo. Tudi v konfekciji Triglav so v zadnjem času postali bolj kritični pri sprejemanju delavnv / /manjša nimi delovnimi sposobnostmi, saj |e razumljivo, da je lahko le mlajša industrijska šivilja kos zahtevnemu delu kot je šivanji- Kako pomembni so kadri za napre- dek podjetja so v podjetju že spoznali: leto dni že dela pri njih pet deklet s konfek-cionarsko šolo. V avgustu \i-tos pa se je začelo priučevati za industrijske šivilje 20 mladih deklet. Razen kadrovskih problemov, so bili tesni prostori in pa s tem povezana slaba organizacija in obrtniški način proizvodnje, vzroki, ki so pred tremi leti skoraj ogrozili obstoj podjetja. »Treba je bilo precej vztrajnega prepričevanja,« je pripovedoval sedanji direktor Janez Vraničar, »da ima 240-članski kolektiv še prihodnost. Vedeli smo, da moramo izboljšati organizacijo dela, povečati storilnost in dobiti prostore za širjenje. Del nalog je že za nami. Letošnje poletje smo preuredili šivalnico, v kateri sedaj za boljšo razdelitev dela skrbi servirni Irak. Preureditev šivalnice, nekaj strojev in ostala oprema je veljalo okoli 60 starih milijonov din. V šival- nico pa bi radi še letos postavili še drugi servirni trak. Trenutno še ne kaže, da bomo lahko že kmalu rešili naš drugi problem — prostore, že sedaj se nam dogaja, da moramo naročila odklanjati. (Nadali, na 16. str.). IVIL.A IV. SEJEM OBRTI IN OPREME OD 9. DO 18. X. 1971 JESENICE # V okviru osnovne organizacije sindikata železarne Jesenice deluje več komisij kot prejšnja leta. Letos so poleg komisij: za inventar in arhiv, za oddihe in izlete, za kulturo in izobraževanje, za športno rekreacijo, za prošnje, pritožbe in socialna vprašanja, za kadrovska vprašanja, ustanovili tudi komisijo za delo s sindikalnimi odbori in komisijo za samoupravljanje. Člane vseh teh komisij vsako leto izvolijo med člani tovarniškega odbora osnovne organizacije sindikata železarne. D. Sedej KRANJ ■ Kranj, 14. septembra — Regionalni klub poslancev za Gorenjsko in občinske konference socialistične zveze Kranj, Skofja Loka in Tržič so popoldne pripravile v Kranju v dvorani občinske skupščine uvodno razpravo o tezah za starostno zavarovanje kmetov. Razprave so se udeležili poslanci, kmetje-odborniki občinskih skupščin, člani kmečkih sekcij pri občinskih konferencah socialistične zveze in drugi. Uvodoma je o tezah govoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner. A. 2. RADOVLJICA ■ V ponedeljek popoldne se je sestal ožji politični aktiv radovljiške občine in razpravljal o dolgoročnem programu razvoja Slovenije. ■ Izvršni organi družbenopolitičnih organizacij radovljiške občine bodo danes popoldne razpravljali o akcijskem programu evidentiranja možnih kandidatov za predstavniška telesa. Pogovorili se bodo tudi o javni razpravi o ustavnih dopolnilih SRS in o evidentiranju možnih kandidatov za nadomestne volitve poslancev zbora narodov. A. 2. moc -.sama ne zadostuje......................... novi mixal te dni '...................._.......... pri vasem trgovcu »zlatorog« maribo; ŠKOFJA LOKA ■ Jutri popoldne bo imela sekcija za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski konferenci SZDL v Skofji Loki svojo peto sejo \ letošnjem letu. Na seji bodo razpravljali o akcijskem programu za delo sekcije v bodoče, o predlogu izhl\.I1rt ske programe, ki pa d0<\ morali tc smernice zirati glede na domače l*** mcie — ok za vas posluje hrani • posoja : ™ .' ■ -....i .. . _-vr*'*Vs vJ(| |l hl ,L'*ko na" ni*ki občini 30 gostincev, 31 potrebovali krojača, čevljar- «o p^, ''oljše čase in bolj- avtopivvoznikov in 109 osta- ja, pa kaj, ko med mladimi • 'MHlnvo. lih rednih obrtnikov,« pravi za ročno delo ni /animania. ni V'U ! 1 "h ni Pri tem referent za upravne zadeve Ne samo Kranjska gora, tudi Uefc 2r?k v davčni politiki tovarišica Beata Cučnik. Jesenice občutno pomanjka- le y ,°reino- ampak verjetno »Število obrtnikov sicer stal- nje tega kadra. Vzrok pa ni- Prei,,•,''," " t>"«()i|h (k'la in v "«» narašča, največ je avto kakor ni v visokih davkih, te8a J »aalužku. Razen prevoznikov in gostincev. ker se tako kot v ostalih ob- »Ual0 K. St(" "u'na obr1 yrU* opada pa število obrt m kov v činah tudi pri nas trudimo, akumulativna, v nobe- storitvenih dejavnostih. Ved- da bi bili davki zmerni.« dm p"lll,|n ne toliko kot i-r t.i# » t% Spodnja. Obrtniki več- TT^LlljjCji^^iVJL v '."'"-lin, sv..... storitve * cl|| M>l "Vernih prostorih, krc-d(>";!"h' /al 5e vedno ni /a- . slivo. Posebno vprašanje .......................................................... ..*v*rki»oriiin ^SS r" T £ ,N> aktivna moč premaga vso umazanijo..... laseh ...... problem .........■•.............................................. li,.,1. "'"'i Se nekoliko -........................................... . , . fti.lh;nn mOC 35 p;-, ke, imajo o,,,,. m0 novi mixal ima aktivno mot.............. »Jitv vw'ke možnosti zapo ...................................-.....................■ r> 0 v družbenem sektorju. *". • ■ j • I incttn r>li obisk poslanca na terenu. Posamezniki in drugi lahko poslancem zastavljajo tudi vprašanja, jih poprosijo za pomoč pri reševanju posameznih problemov in podobno. Naslov poslanske pisarne je Regionalni klub poslancev za Gorenjsko, Kranj, Trg revolucije 1. Poslanci vabijo posameznike in skupine volivcev, predstavnike družbenopolitičnih organizacij, društev, krajevnih skupnosti In druge, da Izkoristijo to obliko neposrednega sodelovanja. Obiski ali pa pisma bodo dobrodošli še posebno pred razpravami ln odločanjem o posameznih vprašanjih v republiški skupščini. A. t. zijc iz Škofje Loke, oddelek škofjeloške garnizije pa je izstrelil častno salvo. Položitve venca so se udeležili tudi učenci osnovne šole iz Bukovice. Ob odhodu se je poljski veleposlanik vidno ganjen zahvalil vsem, ki so pripraviti komemoratlvno slovesnost. Pomočnik vojaškega ata eja mi je povedal, da se prav zdaj mudi v Sloveniji ekipa poljske televizije, ki snema pri nas film o poljskem junaku — Tadeuszu Sadow-ske-Tomu. Nato si je poljska delegacija v spremstvu predsednika skupščine občine Skofja Loka Zdravka Krvine ogledala v Železnikih še tovarno Alp-lcs, v Skofji Loki pa muzej na gradu. Po kosilu se Je poljski veleposlanik s spremstvom na posebno željo še sprehodil po mestu in si ogledal nekatere zanimivosti Škofje Loke, nato pa je delegacija odpotovala proti Ljubljani. J. G. Jutri bo minilo 30 let, ko je Tine Kokalj na pobudo Staneta Žagarja, Antona Ste-feta in Janeza Pipana sklical v Zormanovem mlinu na Visokem sestanek. Na tem sestanku so se zbrali nekateri vaščani in se dogovorili za organiziran odpor proti okupatorju. Zormanov mlin je bil odtlej vedno zavetišče partizanov kokrškega bataljona. V spomin na prvi sestanek in na boj proti okupatorju praznujejo prebivalci krajevne skupnosti Visoko vsako leto 15. septembra krajevni praznik. Tako bo danes ob 18. uri pred spomenikom 34 padlih borcev iz krajevne skupnosti komemoracija. Jutri ob 19. uri bodo gasilske vaje prostovoljnih gasilskih društev Visoko, Luže, Hotemaže in Olševek. V petek ob 18. uri bo na Visokem namiznote-niški turnir, na katerem se bodo pomerili tekmovalci iz sosednjih krajevnih skupnosti, v soboto ob 20. uri pa bo v dvorani zadružnega doma akademija, na kateri bodo proslavili 20-letnico vstaje. Prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku bodo končali v nedeljo, ko bo ob 9. uri slavnostna seja kraje\ ne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Na seji bodo podelili tudi priznanja najbolj aktivnim članom krajev- ne skupnosti. A. Ž. Kot partizani V okviru letošnjega dneva planincev je bila v nedeljo v Kamniški Bistrici osrednja proslava, ki se je je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko število pionirjev — mladih planincev iz vseh krajev Slovenije. Smeri dohoda so bile določene po poteh nekdanje 2. grupe odredov, s čimer so planinci dostojno počastili 30. obletnico vstaje našega naroda. Na spodnji postaji žičnice na Krvavec se je zjutraj zbralo več kot sto udeležencev tega pohoda, med katerimi je bilo največ pionirjev — mladih planincev i/, kranjskih osnovnih šol in i/. Škofje Loke. Pred odhodom je Franjo Klojčnik v imenu vseh planinskih društev Gorenjske pozdravil udeležence, v imenu družbenopolitičnih organizacij Kranja pa je o pomenu 2. grupe odredov in o današnji obrambni vzgoji govoril predsednik občinske konference SZDL Tone Volčič. Na Davovcu, pri spomeniku padlim borcem 2. grupe Odredov, so mladi planinci položili venec in v gozdno tišino so odjeknile žive Kaju-hovc recitacije. Predsednik planinskega društva Kranj Ciril Hudovernik pa je v kratkem pojasnil tamkajšnji boj partizanov z Nemci v avgustu 1942. leta. Vreme pa se je od jutra vse bolj kisalo, megla je zajela Krvavec in gosti dež je oznanil slab dan. Mladi planinci pa so bili razpoloženi. Celo taki iz prvih in drugih razredov se niso pustili ma-Iodušju. Po daljšem počitku v koči na Krvavcu je sledila še dolga pot na kamnišk° stran. Vojaki i/. Tolmina so nekaterim otrokom, zlasti onim z neprimerno obutvijo* pomagali in jih celo nasiii. Toda mladi so neprestana vpraševali o partizanih, o 2. grupi odredov in večkrat so med pogovori omenjali, »ne smemo biti cmer ■, partizani so celo lačni hodili po dežju in mrazu in še v strahu, kdaj jih Nemci napadejo.« V takem razpoloženju Ji potikal ves 5-urni pohod. Ko so se proti večeru mladi planinci vračali s zlatimi, srebrnimi in bronastimi značkami, podeljenimi slovesno v Kamniški Bistrici, je bilo razpoloženje še večje. K. Makuc Mladi planinci poslušajo T. Volčiča O partizanih In obrambi pred odhodom na pot K. Makuc — FotdT Za koruzo en dinar V ponedeljek je bil sestanek v Kmetijskem poslovnem združenju, kjer so razpravljali o organiziranem nakupu koruze za slovenske potrebe. Na sestanku so povedali, da slovenska živinoreja ne prenese tako hudega finančnega bremena, da bi kilogram koruze plačevala po 1,20 ali pa Celo po 1,30 dinarja. Največja meja, ki bi jo konkurenčnost na tujem trgu še dovoljevala, bi bila dinar ali naj-Vec 1,05 dinarja za kilogram. Predstavniki posebne sku-piQe. ki so se v Vojvodini Pogovarjali o organiziranem skupnem nakupu koruze, so Povedali, da prodajalci cene 28 letošnji pridelek koruze nocejo spustiti pod 1,35 dinarja. Te cene pa ni moč opravičevati s pridelovalnimi stroš-ki, §e manj pa z inozemskimi cenami. Na sestanku so opozarjali, d» bodo naši konkurenti na tropskem trgu pitali živino * dokaj cenejšo koruzo. Kako naJ bi bil torej naš izvoz mesa konkurenčen, če bi posegali po tako dragi domači koruzi? Tudi prodaja na domačem trgu ne bi rešila težav, živinorejci bi prav gotovo zabeležili velike izgube, saj dragih krmil ne bi mogli pokriti s povečanimi cenami mesa in drugih živil živalskega izvora. Razen tega pa to ne bi bilo v skladu s stabilizacij skinu* prizadevanji in napori, da bi zadržali naraščanje življenjskih stroškov. Zato so predstavniki živinorejskih organizacij na sestanku sklenili, da bodo pri vseh nakupih koruze nastopali enotno. Glede koruze, ki jo bo treba zaradi tržne intervencije nujno kupiti v inozemstvu, pa so zahtevali, naj jo dobijo tista območja, ki sama ne pridelajo dovolj koruze. Uvozne koruze ne bi smeli enakomerno razdeliti po vsej državi, ker bi tako tistim, ki imajo dovolj domače koruze, omogočili, da bi navijali cene tuđi uvoženi koruzi. A. Ž. Mlajši traktoristi med najboljšimi V nedeljo dopoldan je bilo v Cerkljah prvo tekmovanje traktoristov zasebnega sek- !0ria, ki ga je organizirala ln izvedla sekcija kmetijske Mehanizacije pri AMD Cerklje. Prireditev je bila dobro Pripravljena, žal je organiza-tQrjem in tekmovalcem na-8aialo slabo vreme. Slabo Vre»>e je bilo tudi vzrok, da J* paradne vožnje, ki je po-fckala od gostilne Balanl iz Uvorij v Cerklje, ni udeležilo y°Čic število traktoristov in ta^o tudi ni bila prikazana Cc)°tna kmetijska mehanizama kakor je bik) predvideno. Samega tekmovanja v iprefr "(>s'ai vožnji i dvooaoo pri- f°''Co pa se |e udeležilo 14 N:Mmanj kazenskih točk je 7hral Peter Bobnar iz Spod-n,c8a Brnika in tako s 4270 '^'kan-n osvojil prvo mesto. VI drugo in tretje mesto sla * "vrstila šestnajstletna Jo- že Koželj iz Ccrkolj in Alojz Erzar iz Pšenične police, ki sta dobila 4780 kazenskih točk, na naslednja mesta pa Jaka Koprivnik iz Pšate s 5050 točkami, Janez Ribnikar iz. Velesovcga s 5160 točkami itd. Najboljšim so po končanem tekmovanju podelili denarne nagrade in diplome. Pokuda za tovrstno tekmovanje je vsekakor bvale vredna. Zaželeti je, da bi bila prihodnja leta še bolj množična, in da bi se ga udeležilo še več tekmovalcev, predvsem mlajših, ki so tokrat pokazali odlično znanje in spretnost na svojih traktorjih. Za nadaljnji razvoj kmetijstva je kmeti jeka mehanizacija prvotnega pomena, velikega pomena pa je tudi upravljanje s temi stroji, saj prav neznanje in njihova slaba opremljenost terjajo preveč nesreč in s tem tudi materialne škode. -an TEIjEljrl-uuv* ...aktivna moč varuje vaše perilo ..........................-.................................................................-j............. Sanio novi mixal ima aktivno moč Jjovi mixal te dni fc Pri vašem trgovcu »zlatorog« maribor Boljši rezultati dela - večji osebni V železarni Jesenice so že skoraj vsi organi samoupravljanja razpravljali o predlogih za spremembo in dopolnitev sistema nagrajevanja. V drugi polovici septembra bodo o tem razpravljali na skupni delovni konferenci še člani tovarniškega odbora sindikata železarne, člani konference ZK in člani tovarniške konference ZM v žedc-zarni. Ta dolovna konferenca bo obenem tudi zadnja razprava o problemu nagrajevanja v železarni. 2e vse dosedanje razprave so pokazale, da so povsod pozdravili in podprli nov način nagrajevanja. V čem so torej novosti, spremembe in dopolnitve sedanjega načina nagrajevanja? Z analizo so ugotovili, da je bila do sedaj premalo poudarjena diferenciacija oseb na delovnem mestu, kar pomeni večjo fluktuacijo kvalificiranega kadra in slabše rezultate na delovnih mestih. Poleg tega je bil osebni dohodek posameznika vse preveč odvisen od splošnih rezultatov dela obrata in tovarne in ne od osebnih rezultatov dela, dosedanje oblike dodatkov niso bile učinkovite, poseganje v kategorizacijo delovnih mest je bilo nepravilno, v dosedanjem sistemu nagrajevanja je bilo negativno tudi zbiranje sredstev osebnega dohodka po posameznih obratih. Vsak mesec so morali namreč izravnavati in prilagajati sredstva za osebne dohodke po obratih in s tem negativno posegali v delovanje temeljnega instrumenta sedanjega sistema. V novem sistemu nagrajevanja naj bi delavce razporedili po delovnih mestih na osnovi objektivnih kriterijev kot: sposobnost delati na več agregatih, pazljivo ravnanje s proizvodnimi napravami, red na delovnem mestu in tehnološka disciplina, stalna pripravljenost za opravljanje nujnih del itd. Tako ocenjevanje naj bi zajelo vse zaposlene, opravljali pa naj bi ga vodje dela. Mesečni osebni dohodek naj bi bil po novem sistemu nagrajevanja odvisen predvsem od rezultatov dela posameznika. Osnove za obračun OD naj bi bile: kategorija rednega delovnega mesta, stonnja dosežene ocene in doseženi učinek dela. Obenem bi prekinili tudi z dosedanjo prakso, ko so sredstva za osebne dohodke prilagajali obračunu po posameznih obratih. V novem sistemu nagrajevanja naj bi ukinili tudi vse dodatke, ki niso odraz neposrednega uspeha dela posameznika in vsa dela po pogodbah, ki naj se odslej opravljajo v rednem ali nadurnem času. Nadurno delo ;e dovolj stimulirano tudi za te vrste opravil. Najnižjo osnovo osebnega dohodka naj bi zagotoviii tako, da bi ocenili vrednost najnižje obračunske osnove, ne pa odpravljali najnižje kategorije. Ce pa bi želeli uskladiti porast življenjskih stroškov z osebnimi dohodki, bi to ne opravili s povišanjem vrednosti obračunskih osnov v odstotkih, ampak bi dodali enake zneske vsaki kategoriji. Bistvo novega sistema nagrajevanja v železarni je torej v tem, da se delavcu-samoupravljavcu, odpirajo nove možnosti: ob večjem delovnem učinku in delovnem uspehu večji osebni dohodek. D. Sedej Modna konfekcija Krim Ljubljana Delovna enota Kranj sprejme 17 kvalificiranih šivilj - krojačev ali pa tudi priučene šivilje Možnost dobrega zaslužka od 900 do 1250 din mesečno. Povrnemo tudi stroške prevoza. Ponudbe je treba poslati na naslov: Krim, DE Kranj aH osebno v pisarni obrata od 6. do 14. ure. Delavci SGP Sava z Jesenic dokončujejo v Kranjski gori velik hotel, ki bo last gostinskega podjetja Hoteli Gorenjska I Jesenic. V njem b > prostora za 260 gostov. Za razvedrilo gostov bo v zgradbi avtomatsko kegljišče in pokrit bazen. Računajo, da bo hotel opremljen z vsem potrebnim do zime. — Foto: B. Blenkuš Rojstna hiša najbolj znanega gorenjskega ljudskega pesnika lz 19. stoletja Vojteha Kumika v Tržiču. V pritličju je etnografska in nogavičarska zbirka tržiškega muzeja, vendar zaradi slabega stanja hiše ni odprt. Zato bo moral biti eden prvih finančnih posegov temeljne kulturne skupnosti Tržič v to starinsko stavbo, ki je že sama zase kulturnozgodovinski spomenik. Nekoč že javnosti dostopna zbirka mora to postati spet čimprej. Nadaljnji načrti tržiškega muzeja predvidevajo Izpopolnitev te zbirke in ureditev literarne zapuščine tega ljudskega barda. Morda hi veljalo razmisliti se dlje: prirediti vsakoletno srečanje današnjih ljudskih pesnikov in njihove izbrane pesmi objaviti v posebni zbirki. — ok — Foto: F. Perdan Tisoč prvošolcev V letošnjem šolskem letu je v kranjski občini prvič prestopilo prag učenosti 1069 otrok. Večina prvošolcev ali točneje 848 je bilo pred vstopom v šolo testiranih. Testiranja je opravil Komunalni zavod za zaposlovanje. Teh tisoč prvošolcev je dobilo tudi zastonj nove učbeni- ke matematike, za katere je plačnik temeljna izobraževalna skupnost Kranj odštela okoli 3,7 milijona starih din. V vsoti so zajeti tudi logični bloki in ploščice, ki jih prvošolci uporabljajo pri pouku moderne matemati ke. Slovenski oktet na loškem gradu Jutri zvečer bodo prišli na svoj račun ljubitelji lepega petja v Skofji Loki. Ob 18. In 20. url bo namreč v galeriji na loškem gradu nastopil Slovenski oktet. Ker je od /.ulnjega gostovanja ambasadorjev slovenske pesmi v me- GLUHA LOZA stu pod Lubnikom preteklo že precej časa, je med Ikoi jeločani za koncerta veliko zanimanja, te predpi odaja vstopnic ka/e svoboihlne- ga boja Seveda, tudi ta pred log ni bil daleken k.ikc.M od me\ a. Spi i i.i/nil sem se že Z glllilO loZO . . . In še in ^e sem predlagal — seveda že z zavestjo, da je vse zaman — postavitev spomenika »Hvala srbskim majkain«, s katerim bi se vs.ii simboluno oddolžili Srbom, ki so tako gostoljubno in zares bratsko sprejeli gorenjske izgnance v letu 1941. Predlagal sem vzidavo ustreznih spominskih plošč (ne ol-tarčkov) v hiše v Kranju, kamor je češče zahajal naš Prešeren. Po vnanje bi bilo tako obeleženo Prešernovo mesto! (Duhovna podoba mesta, ki naj bi bila tudi prešernovsko žlahtna in vzporedna z mestnim licem — potrebuje posebno obravnavanje in ne sodi v ta skromen okvir, ki se omejuje bolj na vnanje stvari.) — potem sem hotel, da bi bil tlakovan prostor pred Prešernovim gledališčem lep. kulturen trg (ime naj bi dobil po arhitektu Plečniku!), a ne parkirišče! — Predlagal sem tudi obnovo mestnega vodnjaka, ki je bil nekoč v okras glavnemu trgu v Kranju.. Jezila me je zanemarjenost kanjona Kokre, ki postaja vedno bolj smetišče — ne pa negjvana naravna znamenitost — sredi mesta, tik hotela, v katerem bivajo tujci. Jezila me je vandalska »krasitev« vseh sten, stebrov" in ograj s kričečimi lepaki. In tako dalje. Le gluha loza, iz katere ni odmeva. Resda niso te stvari veliM in pomembne in tudi ne tako drage kot novi hoteli, trgovske hiše in prezidave lokalov. Denarja bi realizacija prej le naštetih in drugih predlogov ne zahtevala mnogo. Pač pa več uvidevnosti! razumevanje, dobre volje in« tudi kanec čuta odgovornosti pred bodočimi rodovi. Kranj bi pa le postal tudi po vnanjem nekoliko bolj kulturno mesto. Z realizacijo nekaterih predlaganih zamisli, s toplino prisrčnosti in z lepoto vedut in vrtov — D* Kranj dobil novo potrditev, da je najlepše slovensko mesto — po naravni legi in P° kulturnosti, ki jo izžareva * Prešernovim imenom! Črtomir Zoreč P. S.: Predlogi niso bili in tudi zdaj niso na nikogar določno uaslo\I leni. TO bodO prizadeti že sami vedeli. Sam pa nič ne morem, ker niniai'i v rokah ne sk.ini ne blag*« Le bole in motijo me nekatere stvari — le zato tako vztrajno, čeprav brez l,Pa zmage, kličem v gluho l0" zo... aktvina moč jo programirana moč samo novi mixal ima aktivno moč novi mixal te dni....................................................... pn vašem trgovcu zlatorog« maribof GLAS * 7. STRAN /ir Miha HO Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) O tem Chamberlainovem stališču in stališču britanske vlade do predloga Sovjetske zveze, je Churchill zapisal: »Sovjetski predlog, da bi sklicali konference »estih sil (proti Hitlerjevi agresivnosti), so sprejeli hladno in ga pustili vnemar.« Tudi o tem, kako so potekala pogajanja, je Churchill zapisal: »Namesto tega (resnih pogajanj — prip. M. ■*) je sledil dolgotrajen britansko-francoski) rnolk. Medtem so pripravljali polovične ukrepe ln dobro preudarjene kompromise. To zavlače vanje je bilo za Litvinova usodno. Njegov zadnji Poizkus, da bi spravil zadevo z zahodnimi silami do jasne odločitve, je bil (po zahodni krivdi) obsojen na neuspeh. Naš (britanski) kredit je bil zelo nizek. Varnost Rusije je terjala čisto drugačno zunanjo politiko.« Zahod je direktno ali indirektno podpiral sovraštvo vlad Romunije, Poljske, baltskih držav in Finske (ki je v tem času utrjevala Aalandskc otoke v sporazumu s Švedsko, da bi blokirala sovjetsko brodovje v Finskem zalivu) au pa bil 'indiferenten' do protiboljševiškega sovraštva teh dežel, ki so, kakor vemo. nastale tudi kot del belogardistične kont rarevolucionar-nc zarote in zahodne intervencijske vojne proti Sovjetski zvezi v prvih petih letih po oktobrski revoluciji. Rusija ni imela samo meje z Romunijo in Poljsko, marveč tudi z Litvo, Letonsko m Estonsko ter Finsko, vlade teh držav pa so bile avtoritativne in sovražne do Sovjetske zveze, čeprav so bile le 'UBOGI LAZARJI' IN GRANICARJI IMPERIALISTIČNIH KAPITALISTIČNIH VELESIL. Nemški vdor preko Litve in baltskih držav Jc bil Sovjetski zvezi prav tako, če ne še bolj ""■varen, kakor vdor preko Poljske ali preko Romunije čez Madžarsko. O tem pa zahodni ve-Jesili nista hoteli nič slišati, čeprav je tudi Dala-dier govoril (U.majaV <' 'i 'I S Sovjetsko /vezo zaželjeno'. Kakšno, so govorili francosko-britanski odgovori na sovjetske predloge ali točneje na sovjetske protipredloge prvotnim britanskim predlogom Na angleške protipredloge na sovjetske protipredloge je morala Rusija zaradi svetovne javnosti preko agencije Tass zavzeti svoja stališča in jih 9. maja tudi objaviti, ker so sovjetska stališča v zahodnem tisku že izkrivljali: TASS 9. MAJA 1939 »Po informacijah, ki smo jih prejeli iz Londona, je angleška agencija BBC preko radia sporočila angleški odgovor na sovjetske predloge: 1. Sovjetska zveza mora prevzeti garancijo za vsako posamezno sosednjo državo. 2. Anglija se obvezuje, da bo nudila Sovjetski zvezi pomoč, če bi zaradi izpolnjevanja s svoje strani danih garancij stopila v vojno. Na podlagi izjav pristojnih sovjetskih krogov agencija Tass sporoča, da V BRITANSKEM RADIU OBJAVLJENO SPOROČILO BBC NE ODGOVARJA STVARNIM DEJSTVOM (resničnim angl. predlogom). Sovjetska vlada je res prejela 8. maja 1939 'protipredloge' britanske vlade, s katerimi se strinja v celoti tudi francoska vlada. Ti predlogi ne povedo, da mora Sovjetska zveza garantirati za vsako sosednjo državo posebej. V britanskih predlogih je rečeno, da mora SOVJETSKA ZVEZA NEMUDOMA POHITETI NA POMOČ VELIKI BRITANIJI IN FRANCIJI V PRIMERU, CE BI SE TI DVE DR2AVI ZAPLETLI V VOJNO V SKLADU S SVOJIMI GARANCIJAMI, KI STA JIH DALI POLJSKI IN ROMUNIJI. BRITANSKI PROTIPREDLOGI PA NE VSEBUJEJO V NASPROTJU S PREJŠNJIM NIČESAR O KAKI POMOČI, KI BI JO MORALI NUDITI SOVJETSKI ZVEZI NA PODLAGI OBOJESTRANOSTI, CE BI SE NA PODOBEN NAC1N ZAPLETLA V VOJNE OPERACIJE, napadena od katerekoli vzhodnoevropske države.« To Tassovo sporočilo je zahtevalo enake obojestranske pravice m obojestranske obvezno sti in dolžnosti in je 10. maja 1939 sprožilo v Spodnjem domu britanskega parlamenta pojasnila s strani opozicije, vlada pa se je izgovarjala, da je sovjetska agencija Tass 'očitno naro bc razumela britanske protipredloge'. Tako je dejal CHAMBERLAIN in potem omenil, da je britanska vlada dala garancije za nekatere vzhodnoevropske države, ne da bi povabila sovjetsko vlado k direktni soudeležbi, ker bi 'se lahko iz tega razvile neizogibne težave'. »Britanska vlada je samo zato predlagala, da bi Sovjetska zveza sama podobno kakor britanska dala garancijsko izjavo in sicer v takem smislu, da bi Sovjetska zveza s svoje strani izrazila pripravljenost priskočiti na pomoč na zahtevo v primeru, če bi bili Velika Britanija in Francija pri izpolnjevanju svojih obveznosti že zapleteni v spopad s sovražnikom.« Tako se je izmikal Chamberlain, potem pa precej zvito citiral Stalinove besede, izrečene na XVIII. kongresu VKP (b), kakor se je pred vojno imenovala KP Sovjetske zveze, češ da je 'SZ zveza sleherni trenutek pripravljena pomagati napadenim narodom in žrtvam agresije'. »Sovjetska zveza je skoro istočasno (19. marca 1939) predlagala mnogo obsežnejši in precej trd predlog o sklenitvi trojne zveze mod Veliko Britanijo, Francijo in njo, ki bi NE GLEDE NA VSE MOREBITNE PREDNOSTI TAKEGA ZAVEZNIŠTVA PRAV LAHKO POVZROČIL PRAV TAKO VELIKE TEŽAVE, ki pa bi se jim VELIKA BRITANIJA RADA IZOGNILA.« Chamberlain je še govoril o tem. In tudi britanski zunanji minister lord Halifax, le da je ta svoja 'pojasnila' povedal sovjetskemu poslaniku. Halifax in Chamberlain, oba sta se izmikala jasnim odgovorom o 'obojestranskih obveznostih', o obojestranskih pravicah itd. ki so se zdele sovjetski strani (in so tudi bile, kar mora priznati tudi Churchill) dvomljive ali vsaj pomanjkljive, kakor so 11. maja 1939 pisala (AdG. str. 4064 A) »IZVESTJA« O POMANJKLJIVOSTI OBOJESTRANOSTI z naslednjimi utemeljitvami: »Anglija se v svojih predlogih ne meni za vprašanje sklenitve skupnega pakta o medsebojni pomoči med Anglijo, Francijo in Sovjetsko zvezo... V kombinaciji (kakršno predlaga Anglija) je Rusija v neenakem položaju. Njene obveznosti naj bi bile iste kakor francoske ali angleške, ne da bi angleški predlogi omenjali rešitev najbolj pomembnega vprašanja, namreč učinkovit odgovor na napad in čas začetka te protiakcije, ki po angleških predlogih odvisi od odločitve Anglije in Francije, Rusija pa naj bi o tem ne odločala in bi smela preiti v proti-akcijo šele po odločitvi Anglije in Francije, glavno breme pa bi — glede na geografsko lego — morala nositi Sovjetska zveza.« Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ sprejme v uk: 2 učenca za poklic natakar 1 učenca za poklic kuhar Učna mesta so v hotelu Bor v Preddvoru in sprejme v redno delovno razmerje: 1. več natakarjev 2. več kuharjev 3. prodajalca *a trgovino na Jezerskem. Prijave sprejema splosi lektor podjetja Kranj, ■*aj -nov tra ii LOVSKA DRUŽINA ŠENČUR — KRANJ prireja v prostorih Gorenjskega sejma Majdičev log — hala B veliki lovski ples pokrovitelj gostilna Blažim Kranj v soboto, 18. septembra od 19. do 1. ure in v nedeljo od 15. do 21. ure. Zabaval vas bo ansambel Bendžo 5 — Veseli lovci V nedeljo bo nagradno tekmovanje v streljanju z zračno puško NAGRADE: 1. odstrel srnjaka 2. odstrel srne 3. srna mladič Začetek tekmovanja ob 10. uri. Postre/eni boste z. lovskimi in domačimi specialitetami ter s kvalitetno pijačo. Prireditev bo v vsakem vremenu! Rezervacije sprejema gostilna Blažun — Franc Grašič, Kranj, Cesta talcev 7, ali po telefonu št. 22-001. Vsi lovci in občani vljudno vabljeni! — Kje si zvedel in za koga? Filip se je tesneje presedel k Alešu in počasi šepetaje našteval: — Za vse ne vem, v nevarnosti pa so Jurč, Marine, Pečar in Jesenovec! — No, in kje si to zvedel? — Koritnik v trgu ima poleg trgovine tudi gostilno, saj veš. Nekaj litrov vina je zaleglo, da je bil pogovor prepričljivejši. Ali pa je tudi med policisti kak sovražnik hitlerizma? Vrag si ga vedi? Aleš je tehtal vsako besedo. — Le kdaj in kako si to zvedel? * Filip je še enkrat ponovil, da mu je Koritnik povedal in dodal: — Saj veš koliko znancev ima, veš pa tudi kako so ti trgovci in gostilničarji zviti. Dajejo Nemcem in nam, čeprav jim ni drugega mar kakor zaslužek. — Nekaj bo že držalo ... Kaj pa ti? Si Ko-ritniku povedal kaj več? Filip ga je začudeno pogledal: — Si nor? Kaj še ne poznaš Filipa? Ne samo Koritnika, še koga drugega bi žejnega prenesel čez vodo! Aleš je na to raje molčal, kajti prav to je zdaj v njem nekaj premaknilo. Ni hotel več vrtati vanj, zato mu je pritrdil: — To vem, to o prenašanju žejnega prek vode ... Pa meniš, da je novica zanesljiva? — Ce se bo to zgodilo ali ne, ne morem biti — Zakaj mu pa potem nisi? ga je spodbudil Aleš. Tudi zdaj je bilo čutiti, da gre Filipu težko z jezika tisto, kar je že hotel povedati. — Raje sem tiho, morda bi bilo krivično. — Povej! Med nama bo ostalo! Filip je še malo počakal, potem pa negotovo šepnil: — Nekaj me je zadržalo, nekakšna nezaupljivost. Aleš je prisluhnil! Kaj tudi Filip že razmišlja o tem, kdo naj bi bil izdajalec. Ali pa že celo ve? — Na dan z besedo! Kaj je z Golobom? — Ne vem, kako naj rečem, čuden je. Se ti ne zdi sumljiv, da ga še niso prijeli, ko so manj pomembnih že več? In tudi zdaj, v tej skupini njegovo ime ni bilo omenjeno. Saj ne rečem, da bi ga morali aretirati in prav je, da gestapo ne ve poglavitnega, vendar vse to človeku le da misliti. Treba bi ga bilo preizkusiti. Aleš je skril presenečenje in rekel: — če je tako, bi o vseh naših, ki so še na avo-bodi, lahko pomislili enako. Posebno o tebi in tudi o meni. Filip je sunkovito pogledal Aleša in dejal: ■— Morda se motim. Bolje, če se, vendar ga preizkusi. Tudi njegova žena Roza je še tu, mlada, čedna in spogledljiva. Alešu je tedaj nekaj šinilo v glavo, vendar tega Filipu ni pokazal. Samo pokimal je in rekel: [ivanjan* mrtvi ne lažejo) 3 | prerok, povedal sem ti pač, kar sem zvedel. Bolje, da ne bi bilo res. Toda doslej se je tisto, kar je sporočil Filip, še vselej zgodilo. — Da, nekaj bo treba storiti. Si morda može že obvestil o nevarnosti? — Kdaj, ko sem komaj zvedel. Ti si prvi. — Tudi Gorski še ne ve? — Rekel sem ti, da nisem utegnil. Mar ni prav, da ti zveš prvi? — Prav, da si previden, vendar je take novice treba hitro sporočiti naprej. Morda Golobu, še najbolje pa Gorskemu. Filip se je skoraj začudil: — Tebe sem suval prvega. In tako občutljiva zadeva . . . Mar to ne zadošča' V besedah je bilo čutiti veliko zaupanje, česar pa Aleš namenoma ni hotel opaziti, raje je rekel: — Res je torej, da so v nevarnosti spet naši ljudje in da jih je treba obvestiti. Nič pa ni znanega, kdo jih je izdal. — Povej, Kaj naj storim! je hlastnil Filip, — Ti ničesar. Ostani v ozadju, ker boš tako še največ koristil! Vse drugo prepusti meni! Filip je bolj kot kdaj poprej zdaj hotel biti čim več z Alešem Ce ga je nemška varnostna služba tako cenila, da je nanj razpisala veliko nagrado, je gotovo vedela zakaj. Aleš je bil že tedaj živa legenda, ki so jo pomagali širiti domačini in Nemci. Hote ali m hote, to ni bilo pomembno. Ljudje, ki so sicer sovražili okupatorje, a SO še ostali doma, so zaradi nepoučenosti prisojali Alešu več, kot je v resnici iiioimI storiti. Hoteli so verjeti in upati, zalo so si umišljali, da Aleš v enein večeru lahko pri prvi vasi raz/ene nemško zasedo, kmalu zalem pa v drugem kraju kaznuje Izdajalca ali gestapovca. Kako bi to storil, ne bi znal povedati nihče Zato /daj njegovo Življenje ni bilo vredno le detel tisoč mark, temveč dosti več. Kakorkoli /e. skrita vera v neunič-ljivost uporniškega gibanja je tlela in se razraščala v ljudeh kot upanje, ki se je v hudih časih vedno Opiralo na junake, ki naj bi reševali ogroženo ljudstvo. Seveda pa večini ni prišlo na mi sel, da so tudi junaki le ljudje m da je resnična rešitev v pripravljenosti m njihovem sodelovanju. Filip je čutil nekaj obojega, zato se je spet vrnil k dolžnostim: — Oorskega nisem mogel dobiti, res pa je, da bi lahko ipoi oči] Golobu . . .! Hotel ic še nekaj reči, pa se mu je beseda zataknila. — Nemara si preveč črnogled. Golob je videti trden možak. Filipu Aleševa dobra sodba o Golobu ni bila všee, zato )e se v i tal: — Kakor veš. Ne pozabi, koliko je vredna tvoja glava. Pa tudi za naše gre. Na tvojem mestu bi okoli njega hodil bolj previdno. Aleš mu ni hotel kratiti vneme, temveč je Želel pogovor izkoristiti, da bi izvedel, kaj misli tudi o drugih — Kar si mi namignil, ne bom zavrgel, a nikomur besedice o tem. In ko še govoriva Kaj pa meniš o Martini? Ni imel namena govoriti o njej, saj jo je po znal bolj kot njen brat, Vendar je hotel slišati tudi njegovo sodbo. Ta se je začudil in neverno vprašal: — Saj ne misliš resno? Bolje jo poznaš kot jaz. — Ne, ne. Ljubezen in sorodstvo jc lahko eno, to pa je vse kaj druge i Filip se je se enkrat obrnil k Alešu in ko je videl, da ta pričakuje odgovor, premišljeno rekel: .— čeprav je mlada, je izredno samostojna, pametna in zanesljiva. Vendar preveč goreča. Zadnjič sem jo celo svaril, naj bo bolj pazljiva Pa me je premerila od nog do glave in mi vrgla v obraz, če se morda bojim bolj kot drugi. Da pa je za radi tebe v veliki nevarnosti, ne moreš /ani kali ludi zale bo bolje, če se boš manj oglašal pri njej — Saj si povedal več, kot bi bilo treba. |e ukel Aleš. Vendar je rekel iako tudi zato, ker je Filipu glede obiskov moral pritrditi. Prav to si je očital že sam. Kljub temu pa Filipu ni hotel povedati, da ravnokai prihaja od nje. Raje je vprašal: — Kaj pa bi ti storil, če bi imel dekle tako blizu? Filip se je zdaj rahlo nasmehnil in z drugačnim glasom, s kakršnim ga ji malo prej svaril, priznal: — Hodil bi k njej. Na skrivaj; vendat hodil bi! Čutiti jc bilo, da je hotel ni i le nekaj, a ludi tako ni bilo težko uganiti, kaj misli. Prav gotovo je bil Filip prepričan, da ni stvari, ki bi takega fanta, kot je Aleš, zadrževala pri uresničevanju njegovih načrtov. Bolj živo, kot kdaj poprej, se je Aleš zdaj spo minjal Martininih besed: »Naš Filip je čuden patron, še otrok sem bil3' ko so ga pokojni starši spodili od doma. Pri del ni imel obstanka, toliko še vem. In tudi to, da bl ga dali študirati, če bi imeli denar, ker ima gl3;0 na pravem koncu. Posestvo pa so prepisali n3' me ... « * Zaradi tega je bil zdaj vesel njegovega odi0, vora, čeravno je v njem čutil tudi ost. Vena31 je pred odhodom hotel to ublažiti. — Kako pa z otroki? Kdaj si jih videl zadnjega je vprašal mehkeje. — Pri teti so na kmetiji, ne daleč od Zagreh* Tri mesece je že, kar sem jih obiskal, je re* otožno. Aleš je hotel govoriti sproščeno, pa ga je nF gova obveščevalska žilica naganjala k sprasei nju. — Te na poti niso ovirali? Nisi imel težav. — Brez dovolilnice res ne bi prišel daleč. T* koj po okupaciji sem jih dobil kot vsi. Se vedD° veljajo . . . Ne, nobenih težav mi niso delali, s3 mo da ima človek denar. — Kakšno pa je tisto dovoljenje? Se niko" ga nisem videl? Filip se je potipal za žep, da bi segel pO P3 pirje, pa se je spomnil: — Ja! Tega raje ne nosim pri sebi. Lahko bilo kaj narobe. — Narobe? Kaj bi moglo biti narobe? Vsi mo, da imaš tam doH otroke? — Tako mislim* za vse, kar nam bi moglo sk<* diti. Če bi tisti papir res rad videl, ti ga prines^ drugič. Zdaj je tema! Filip je še otipaval ''stIll:5 m nazadnje potegnil iz nje sliko. Podi "žal jO J pred seboj in kot bi še v temi razločil obra strmel vanjo. .< — Sliko z otroki pa imam. škoda, da se v* ne vidi. Vendar jo je pomolil Alešu, ki je tam k0lT1!jj razločil tri nejasne postaviec, nato jo je vl lastniku. , — Ni ti lahko, pa bo minilo, ga je tolažil Ale • Medtem ko je zamišljeno spravljal sliko, vstala in Filip je Alešu pomagal naložiti nahr nik. Ja — Zdaj se mi že mudi. Paziti bo treba, nas Nemci ne prebite, je rekel Aleš. Filip je stopil k vratom in vprašal: — Velja /a prihodnjič kot dane ? Aleš je prikimal in šepnil: — Velja, če se boš pazil. Ne smejo te dob«*' Glede Goloba bom že jaz uredil, ti raje P0^ po vasi. Nič ti ne sme uiti! Ko se je / gradbišča odtrgala Aleševa sCl?^ je Filip poeta! Še toliko časa, tla bi Aleš la'1 . prišel do tovarišev, ki so ga najbrž čakali v g'aP^ Kmalu pa se je prav tam oglasilo strelja".'^ Potem je odjeknilo, kot bi vsekala ročna ,,OI!1,,|e Vse skupaj je bilo kratko, toda silovito. Regoa so najmanj dve, tri strojnice hkrati. j. Spet zaseda' je ugotovil Filip in se naglo 00 pravil v vas. u Aleš se je že med pogovorom s Filipom od' ločil, da ne bo poskrbel samo za opozorila ogf'T ženim ljudem, temveč bo skušal tudi UgOtOV* če je vse to res. Zato ne bo stopil samo h J lobu, marveč tudi h Koniniku, čeprav t9 m poznal. Daleč bo in nevarno, a se bo 'n°r splačalo! J Odšel pa ni v sniei, kot je nushl Filip, se je pod vasjo obrnil Prav ko je v mm sls|1'!'1| nahrbtnik, da bi laže hodil, je tudi on /;,s"' streljanje v grapi. To je že pričakoval: ni''"': zaseda se je najbrž srečala z nemško pat' Naglo |e obšel vas In se spel približal '' poveniu sianovan hi, se pravi Martinineinii /daj bo zaradi pokanja vse prcslra ,; bo tvegal najmanj, Tudi Martina bo z loraJ ~ zaklenjena. Pobrskal bo po Filipovih doki'"Kj' tih, če iib ima lam. Morda bo ludi tu kaka |tL Kai bi hodil posebej I Nekai ga je priganjalo, moral jc preiskati g govo bivališče. Najprej doma. vendai Mu "'^'jli tem ne sme zvedeti Delati mora naglo, elati mora nagi"- '. najnovejše Filipovo sporočilo je bilo v/'ieii"1 _ joče. Ce |e laž aH kakšna past, bo zvedel P0'^ je pri Koiitniku. Poslej se bo treba vedno I pričati o vsem. V Begunjah in okolici še vedno govorijo o jubilantki Heleni Pretnar, ki je ta mesec slavila stoletnico rojstva, časopisi *o precej vrstic posvetili jubilantki, tokrat pa bi rad opisal moje srečanje s Heleno pred dvema letoma. Tajnik društva upokojencev Begunje me je 1969. leta opozoril, da je Helena Pretnar najstarejša Begunjka. Nekega dne sem se pozno popoldne oglasil na njenem domu. Sedela je na vrtu za hišo in klicala ptice z dreves. Na dlani je imela strte orehe. Na moje veliko presenečenje so z dreves prileteli Ptiči in brez strahu jemali hrano z dlani. »Kaj se čudite?« je dejala Marija Banovec, hčerka Helene Pretnar, ki živi v Ljubljani in je bila tedaj na počitnicah doma v Begunjah, »tudi jaz sem privadila siničke, da mi jedo 2 dlani.« Strla je oreh, iztegnila dlan in začela vabiti ptice, 'n res je kmalu priletela sinička in kljuvnla v oreh, ki ga jc Marija držala v roki. »Z mamo sva tako navadili siničke, da nama že zgodaj zjutraj trkajo na okno, če pa je okno odprto, priletijo celo °a posteljo,« je dejala Marija, medtem ko je sinička še kar naprej obirala oreh. — Foto: J. Vidic Včeraj in danes je Kranj v znamenju mehiškega cirkusa. Sloni so veličastno korakali po kranjskih cestah. »Cirkus« pa so imeli tudi delavci KŽK,' obrat klavnica, z bikom, ki ni hotel pod nož ... V ponedeljek dopoldne je namreč iz kranjske klavnice ušel okoli 600 kg težak bik in nekajkrat preplaval Savo. Mesarji so imeli kar celo uro opravka, preden so bika ujeli in ga čez kranjski most spet prignali nazaj v klavnico. Pred leti je za podobno atrakcijo poskrbel bik, ki pa si je privoščil predstavo ob 14. uri, ko je na savskem mostu največ ljudi — Foto: F. Perdan Življenje in delo na hribovskih kmetijah (15) Prideloval semena trav Dokler so bile še slamnate strehe, so za skope gojili jaro r*> ki |e imela finejšo slamo. Takih škopnikov so porabili *elo veliko. Slamnate strehe so se pri nas obdržale najdlje n:» kozolcih. Danes jih že težko kje najdemo. Stari ljudje 80 jih zelo »ohrajtall« In so se jezili, ko so mladi začeli kriti **i'el>c z opeko. Pod slamnato streho se ohrani bolj enakomerna toplota; v Angliji še danes tako pokrivajo modeme Počitniške hišice. Seveda pa ima taka streha tudi svoje slabe •'stnosti, posebno zaradi nevarnosti požara. Pozneje smo Ikopnike ( r,a|i samo še i/, pšenične J/a povezovanje 1 ižola "a njivi. * inlatihiieo smo pri nas 'snl||ili tudi proso. Le malo ^ 'pominjam, da so ga ne-K'H meli s konjem. Fižol pa s'"" otepali tako, da tmo lev polo/ilj ČCZ dva B 11 *ka stola m s 1 i/oio\ tmi '■""|)kl Udat j ali po lestvi, da , , odletelo ttra je m se tudi Pdprio, IntorS smo t*ru>*c* k°t i °" ,);> se ni preveč nulo, L, Vs;>k snop obležal tam Jllu',i ic bil zavezan. Tudi na , 'u'ali so Ka previdno in ta-n< 1 °dpe»jaU na pod Očiščc-jri> Proso smo /nosili na ispo Pa tam razgrnili v tanko plast, ki smo jo hodili vsak dan premešavati z grabljami. Ko je bilo suho, smo ga še enkrat /veh in nato spravili v kaščo. Tako smo sušili tudi ajdo, u ie bila slabo suha. V kašei. kjer se hrani žito, je moral biti /mera j prepih skozi dve zamicžcnfi okni, sicer so se radi zaredili rno Iji, ki lahko uničijo ves pri-delek, O moljih v gospodinjstvu pa se je govorilo tako, kot včasih o ščurkih in 1181 ii posebno, ker je bila nevarnost, da se zanese z žitom še k sosedom. Ko smo omlatili oves, smo težko čakali dežja, saj smo le ob dežju utegnili obnoviti naša ležišča s svežimi plevami. Najprej smo pleve ročno zretali (»zrejtali«), da je šlo ven čimveč prahu. Nato smo Sparall in spraznili vsak svojo plevnico in jo krepko stresli, da jc šel iz nje ves prah, potem pa jo napolnili s svežimi plevami in zašili odprtino s hodničnim sukancem, če je zmanjkalo ovsenih plev, je bila dobra tudi zre/ana ovsena slama. Vselej smo nabasali, kar se je najbolj dalo, zato smo potem prve tedne spali visoko kot grofje, dokler se niso pleve spet unesle, stisnile. Zimnice smo nabavili šele nekaj let pred zadnjo vojno, fantje pa so morali Še počakati, da so jih priženili. V začetku avgusta se že /nuje košnja prve otave. Otave je običajno dosti manj kol sena, zato smo jo takoj po košnji zgrabili na manjše zagrabke, da je bilo deia z obračanjem manj. Razen daljše trave, ki jo nakosijo po njivah, nakladajo vso otavo kar v visoke dvojne lojtrnice; ker se kratka trava ne da trdno naložiti na voz, jo samo zmečejo med lojtre in potlačijo. Zaradi močnejše rose in daljših noči jc treba otavo vsako popoldne dati v kupe, da se naslednji dan hitreje suši. Ota-va mora biti spravljena do malega šmarna (8. septembra). Kdor je ne spravi do tega dne, so rekli včasih, jo mora sušiti na peČJL Nekaj let pred drugo svetovno vojno so tod organizirali neki krožek za pridelovanje travnih semen. To je nadzorovala kmetijska zveza v Ljubljani. To seme se je dobro prodalo. Vsak kmet se je sam odločil, katere vrste trav bo prideloval. S tem so imeli veliko veselje in kmalu so poznali po imenih vse vrste trav. Drugače pa so bili naši kmetje precej samozavestni in niso preveč »obraj-tali« učenih strokovnjakov. Trdili so, da čim več bo štu-diranih ljudi, tem slabše bo za kmeta, ker samo plačo vlečejo, delajo pa nič. Nekoč je prišel k enemu od kmetov mlad strokovnjak, da bi pregledal semenske trave. Kun t ga je peljal h kozolcu, kjer so bile trave že v latah. Najbrž j - mladega strokov-' 1 laka gledal malo od vrha "i fant je dobil tako tremo, da niti za eno travo ni vedel imena Kmet pa: »Kaj, takile nas bodo učili, ki še trave ne poznajo!?« Tako je prišlo do nesporazuma, ki je imel svoj konec na sodišču — zaradi razžaljene časti, seveda ne kmetove. Marsikateri fi-nancar, ki je prišel pečatit žganjarske kotle, se je pohvalil s kmetijsko šolo. Aha, mi rekli kmetje, takile tički se ležejo po kmetijskih šolah, mi pa naj jih vzdržujemo! Niso in niso mogli razumeti, da bi znal kdo še bolje go spodariti kot oni sami, ki so s kmetovanjem gor rasli. Naj omenim še eno delo, ki je bilo važno zlasti za prašičerejo in je zaposlovalo največ gospodinjo in otroke. To je bilo obiranje zeljnih veh in pesnega zelišča, ki je viselo navzdol. Tega »zeljša« smo vsak dan veliko nabrali. Zrezali smo ga na ročni sla-moreznici in ga potem razgrnili v zidanici, kjer smo pripravljali krmo za prašiče. Vmes je bila tudi drobnejša pesa. Peso smo namreč redčila, da je lahko zrasla bolj debela. To obiranje je trajalo do srede julija pa vse do septembra, ko je pesa začela rumeneti. Marija Frlic (Prihodn j ič naprej ) Gorenjski kraji in ljudje KR 140 Ford z modro zeleno streho in jabolkami v prtljažniku. Posnetek, ki ga je France napravil med Radovljico in Lescami. ^^^^mlmoderii^........ pralnem sredstvu m........„................. 'samo novi mixal mixal te dni ....................................... novi pri vašem trgovcu..................................... — ..............-"zlatorogi roanbgr (Nadalj. s 1. strani) ZA NAS SO DOBRA KAR TISTA PO 140 Malo pozna sva že bila prejšnjo sredo, ko sva se odpravila v radovljiško občino. Pred Podvinom pa mi reče France: »Kaj, ko bi pogledala malo v nasad Resje, kakšna je kaj letos letina jabolk?« »Prav. Načrt se nama je že tako malo podrl, pa poglej-va,« sem se strinjal. železna vrata žične ograje na vrhu skakalnice so bila odprta. Ob 11.30 sva se pripeljala pred skladišče in po prašala delavce gradbenega podjetja Sava, kje bi lahko dobila vodjo. Zvedela sva, da je dopoldne odšel v Poljče. »Smola, nič ne bo s podatki, kako bo letos z letino,« sem razmišljal. »Malo poglej-va po nasadu, podatke pa bova skušala dobiti v kmetijski zadrugi,« sem predla" al. Dve starejši ženski sta naju ob belem fordu z modro zeleno streho zvedavo opazovali, ko sva se pogovarjala z delavci, ki so betonirali temelje za podaljšek skladišča. »Ali bi radi jabolka?« ju je poprašal France. »Ja. Po koliko pa so?« sta vprašali. »Od 140 do 450 starih dinarjev,« je v šali odgovoril France. »No, za nas so dobra kar tista po 140,« sta odgovorili. »/al vam midva ne bova mogla post reći.« sva povedala in pojasnila, da sva prišla le malo vprašat, kako bo letos s prodai<>. Za skladiščem sva potem opazila še tretjo, nekaj mlajšo predstavnico Bežnega spola. Čudno vznemirjena j> In tell nulati jabolka v m: / > poleni pa hitro stekla k onima dvema. Napotila sva se globlje v sadovnjak in nestrokovno ugotovila ter se čudila, kako polna so letos jabolka. Razmišljala sva, kako je strokovnjakom plantaže l\esje uspela takšna letina in France je napravil nekaj posnetkov, ko jc pri skladišču nekaj votlo zabobnelo. Kot bi nek- do stresel jabolka v prtljažnik avtomobila. Bila sva prepričana, da se je med tem vrnil vodja in dal ženskam jabolka. Da ga ne bi zgrešila, sva se hitro vrnila k skladišču. FORD JE NAGLO ODPELJAL šele ko sva ugotovila, da vodje še ni in opazila, kako ženske hitijo obirat jabolka, se nama je zazdelo, da s tem obiskom in nakupom jabolk nekaj ni v redu. Narejeno neprizadeto sva se sprehajala po sadovnjaku in iskala priložnost, kako bi jih ujela v skrito kamero. Bile so hitre in pridne pri obiranju. Prepozna sva bila. Nenadoma so se odločile za odhod. Ford je odpeljal. Tako sva imela le številko, ki sva si jo že pred tem zapisala. »Greva,« sva se strinjala. »Bova videla, kje se bodo ustavila ta na hitro nabrana jabolka.« »Tako, tako,« so godrnjali delavci gradbenega podjetja Sava. Tako se jc začela akcija. Če žensk ne bi še enkrat premamilo polno drevo ob cesti, kjer so se še za hip ustavile in nabrale za slovo še nekaj jabolk, bi se gotovo zmuznile. Tako pa sva iih v Radovljici dohitela. Peljale so proti Lescam. Medtem je France naredil leteči posnetek. Ford se je ustavil pri Murkini trgovini v Lescah Mlajša, ki je vozila jc najbrž nekaj nakupovala. PROTI JESENICAM Čez kakšnih deset minut je ford odpeljal Toda le do za pornic. Zaradi prihoda vlaka je bila cesta proii EMedu o/.i roma proti fesenteam zaprta. Tako smo čakali v koloni. Ženske pa so se naveličale ali pa ir'oiovile, da jim neznanca, ki sta jim v sadovnjaku za šalo pomiriti B jabol ka. sledila. Ford je zapeljal i/ kolone proti železniški postaji Dohitela sva jih pred križiščem, k |cr ic I ga« m tke ceste Odcep za Lesce Po glavni cesti je potem ford s prek 100 kilometri na uro drvel proti Jesenicam. Tako smo malo pred 13. uro prišli na Jesenice. Po nekaj ovinkih se je ford ustavil pred hišo s tablo Mencingerjeva 2. Tu so torej pristala na hitro in na črno nabrana jabolka s plantaže Resje pri Podvinu. DRAGA OZIMNICA Razmišljal sem, da so morda ženske hotele le nekaj jabolk poskusiti, da bi se potem laže odločile za nakup. Vendar sem takšne misli hitro zavrnil. Kdor namerava kupiti jabolka za ozimnico, bo poskusil enega ali dva, jih morda nekaj vzel domov, da jih bodo še domači poskusili, potem pa se bo odločil. Kdor pa naskrivaj nabere vsaj zvrhani gajbici in nekaj mrež jabolk, ta jih bo po malem lahko poskušal kar lep čas. Popoldne sva obiskala vodjo delovišča Resje Jožeta Avseneka in ga popraŠala o letošnji letini. (Zapis o njej je bil objavljen v Glasu V sobotni številki). Pojasnil nama je tudi, da v sredo dopoldne na plantaži niso prodajali jabolk in da ni nikomur dovolil, da si jih lahko po mili volji sam nabere nekaj deset kilogramov. Jabolka sploh še nismo začeli obiratL prodajali pa jih bomo šele po 20. septembru. Sicer pa je tako, da kupcem sploh ne dovolimo, da hI sami obirali jabolka. Ce bi to dovolili, bi bila plantaža v nekaj letih uničena. Vsako leto, ko obiramo jabolka, na takšne, ki bi si sami radi »nabrali« zalogo. Par' miličnik. Knpir zalotimo, mora plačati 3 kratno ceno, postopek za prekršek pa ie stvar sodnika. Tako bomo ukrepali tudi letos.« # Draga ozimnica, kapic? #> Sicer pa draga le za lakš- # ne. ki mislijo, da si jo lah- # ko sami »naberejo«, ker a> imajo dovolj velik avto. Novinar: A. /alar Fotoreporter: F. Perdan NEDELJA, E111971 OB 11 ORI KRAVJI BAL Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ sprejme za dvoizmensko obratovanje za različna dela v proizvodnji večje število delavk in delavcev za priučitev Kandidati naj oddajo pismene ponudbe ali se osebno zglasijo v kadrovskem sektor ju podjetj •;> dela je možen takoj. V Kranju, 15. septembra 197i URADNI VESTNIK .21/71 GLAS * 11. STRAN Uradni vestnik Gorenjske LETO: VIII. Številka 21 VSEBINA PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN OBČINA KRANJ: 204. Odlok o obveznem rentgenskem slikanju (fluorografiranju) prebivalstva v občini Kranj v letu 1971 205. Odlok o premijah za kravje mleko za čas od 1. januaija do 30. septembra 1C71 Občina Kranj 204. Na podlagi 70. člena statuta občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 24-224/67, 23-229,68, 3-18/69 in 27-246/69), 3. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70) ter 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469,65 in 15-224/67) je skupščina občine Kranj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. 9. 1971 sprejela ODLOK © obveznem rentgenskem slikanju (fluorografiranju) prebivalstva v občini Kranj v letu 1971 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze Sc izvede obvezno fluorogral iranje vseh prebivalcev v obi ini Kranj, ki so rojeni leta 1947 ali Pred tem časom. 2. člen Muorografiranje je brezplačno. Stroški fluo-r°grafiranja gredo v breme skupnosti zdravstve 111 i zavarovanja Kranj. 3. člen . Cas fluoi ografiranja določi svet za zdravstvo 111 socialno varstvo skupščine občine Kranj. 4. člen Po izvršenem fluorografiranju se morajo pozvane osebe odzvati individualnemu pozivu na kontrolni pregled pristojnega upravnega organa za zdravstvo ali pooblaščenega-zdravstvenega zavoda. 5. člen Svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Kranj je pooblaščen, da izda za izvajanje tega odloka natančnejše predpise in druge ukrepe. 6. člen Z denarno kazni'o do 300 din se kaznuje za prekršek, kdor se ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda, ali kdor sicer ovira izvršitev tega odloka in na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov. 7. člen Ta odlok stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 510-01/71-02 D Kranj, dne 9. 9. 1971 Predsednik Slavko Zalokar, 1. r. Občine: Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič 205. Na podlagi 70. člena statuta občine Kranj in v zvezi s I. točko odloka o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 30. septembra 1971 (Uradni list SRS, št. 28-206/71) ter III. točko odloka o premijah za kravje mleko v letu 1970 (Uradni list SRS. št. 16-91/70) je skupščina občine Kranj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. 9. l^l sprejela ODLOK o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 30. septembra 1971 1. člen Iz sredstev proračuna občine Kranj se bo za čas od 1. januarja do 3C. septembra 1971 izplačevala premija 0,10 din za liter na območju občine Kranj prodanega-potrošenega mleka in sicer: 1 predelovalnim delovnim organizacijam, ki prodajajo mleko premijskih upravičencev in sicer delovnih organizacij, ki same ali v kooperaciji z individualnimi proizvajalci pridelujejo kravje mleko in so upravičeni do premiie po 1. točki odloka o premijah za kravje in ov< |3 mleko v prvem polletju 1971 fUradni list S17RJ, št. 25-284/71); 2. delovnim organizacijam — kmetijskim zadrugam, ki mleko same prodajajo in so premijski upravičenec po zveznem odloku 2. člen Premija za potrošeno mleko se bo izplačevala delovnim organizacijam po pogojih, načinu in postopku, kot je določen v odloku o premijah za kravje mleko v letu 1970 (Uradni vestnik Gorenjske št. 12/70). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 320-06,71-04 Kranj, dne 9. 9. 1971 Predsednik Slavko Zalokar, 1. r. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Tržič razpisuje prosto delovno mesto načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Tržič Pogoji: visoka strokovna Izobrazba pravne ali uprav-"e smeri ter 8 let delovnih izkušenj. Ponudbe, skupaj z dokazili o strokovnosti, sprejema Komisija za volitve In imenovanja 15 dn! po objavi razpisa. Osnovna šola CVETKO GOLAR Skofja Loka razpisuje prosti delovni mesti: 1. BIOLOGA (P aH PU) za nedoločen čas 2. KURJAČA HIŠNIKA za določen čas od 15. 10. 1971 do 30. 4. 1972 Stanovanj ni. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Podjetje Gorenjska oblačila Kranj ponovno objavlja prosto delovno mesto skladiščnika gotovih izdelIrov Pogoji: L: ekonomski ali komercialni tehnik z dvoletno prakso na ustreznem delovnem mestu, dvomesečno poskusno delo; 2.: kvalificiran trgovec konfekcijske stroke s triletno prakso na ustreznem delovnem mestu, trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na upravo podjetja Gorenjskih oblačil Kranj do 27. septembra 1971. K o 20.000 60.000 EMOTERM DO KCAL/H tipov Z vgrajenim bojlerjem ali brez Qa vsako hišo Planika industrijski kombinat Kranj razpisuje licitacijo za prodajo TOVORNEGA AVTOMOBILA TAM 4500, letnik 1958 za izklicno ceno 10.000 din Licitacija bo v ponedeljek, 20. septembra, od 10. ure dalje v prostorih avto gara/, podjetja Planika Kranj. OSREDNJA KNJIŽNICA občine Kranj razpisuje prosto delovno mesto VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA Pogoji: pedagoška akade-mija — knjižničarstvo, veselje za delo z mladino. Rok za prijavo jc 15 dni po objavi. Založba Mladinska knjiga NOVO na knjižnem trgu MOJI SPOMINI revolucionarja in politika MIHE MARINKA Knjiga ni le popis enega izmed mnogih knapovskih življenj, ki so se začela nekaj pred prvo svetovno vojno, marveč so ti tako preprosto, neposredno in človeško napisani spomini predvsem živo pričevanje o vseh rcviiskih knapih, o njihovem životarjenju, o njihovih upih in njihovih bojih za di-m-.aeen. pravičnejši in boljši svet. To je posebna in prav dragocena vrednota avtorjevega pričevanja 0 MDi, čustveno najlepše strani v knjigi pa so tiste, ki jih je Miha Marinko posvetil spominom na svojo mater. Knjiga stane 69 din. Kupite Jo lahko v vseh knjigarnah, naročite pa pri akvizltcrjih, zastopnikih na šolah ali neposredno na naslov: Mladinska knjiga, Direktna prodaja, Ljubljana, Titova 3/III s priloženo naročilnico. NAROČILNICA Podpisani(a) natančen naslov zaposlen(a) pri nepreklicno naročam knjigo Mihe Marinka MOJI SPOMINI Vsoto 69 din bom poravnal(a) takoj po prejemu računa m položnice na tekoči račun založbe N'.'jdinska knjiga, Ljubljana, 501 1 30/1 Datum: Podpi .■ AVTO MOTO DRUŠTVO Kranj obvešča vse ljubitelje moto športa, da bo zadnja finalna speedvvav dirka z mopedi za ODPRTO PRVENSTVO KRANJA v soboto, 18. septembra, ob 16. uri na dirkališču v Stražišču pri Kranju. Vabimo vas, da si ogledate zadnjo prireditev v tej sezoni. Vstop je prost. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI VPISUJE V DOPISNE ŠOLE — osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred) — administrativno šolo (dveletna) — ekonomsko srednjo šolo (dopisno, kombinirano) — tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) — delovodsko šolo (za strojno stroko) — poklicno šolo kovinarske stroke VPISUJE TUDI V DOPISNE TEČAJE — nemškega in italijanskega jezika — tehniškega risanja — za sklatli . nike — za kontrolorje in preddela\ce v kovinarski stroki — za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih ori' mi/ai i jah) VPISUJEJO VSAK DAN od 7. do 14.30, ob torkih do 18. ure ter drugo soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobi aževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za šoi. leto L>71/72, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. S takojšnjim vpisom pridobite na času! SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 3,00 dinar je na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, Ljubljana, Par-mova 39, telefon 312-133, poštni predal 106. f mali oglasi Prodam PEC NA OLJE pre-£°r°d. Hain, VaJjavčeva 7, *>-ranj Prodani kombinirano OMA-KAVČ, MIZICO in dva *. TElJA«. Vprašati pri Vi-UlCu. Begunjska 8, Kranj L 4520 NjA°^am zIožlJiv C£BEL-' neokovan vprežni LES za kolarstvo in .^no ORODJE za kolarsko ^'zarsko obrt. Ferlan Vi-64224 Gorenja vas 22 Prodam njivsko GRAŠICO in KRAVO, ki bo tretjič tele-tila. Srednja vas 41, Šenčur 4587 Prodam CEMENT in 100-li-trski SOD. Naslov v oglasnem oddelku 4588 Prodam 10 let starega KONJA, težkega 560 kg. Srednja vas 45, Šenčur 4539 Prodam plemenskega VOLA, težkega 400 kg. Senično 27 pri Golniku 4590 Prodam večjo količino suhih macesnovih PLOHOV. Ogled v soboto popoldne in v nedeljo. Megušar Anton, Stirpnik 4, Selca nad Škofjo Loko 4591 Prodam rabljeno dvodelno OMARO, KAVČ in »KOMODO«. Ogled po 15. uri pri Lašiču, Partizanska 23, Kranj 4592 VALILNICA NAKLO razprodaja do 20. septembra KOKOŠI za zakol po 15 din 4606 Prodam šest novih vezanih OKEN 180 x 150 z roletniki in z dvojno zapiro. Nasovče 25, Komenda 4607 Prodam ve*čjo količino HRUŠK tepk. Tiringer — Smarjetna gora 2 4593 sfc meni loško kavo lanove pražarne llTAd;"n 3000 kosov POR°-tw 5 cm- Šenčur, Pipa-n<*a 19 4581 /''odam 1000 kg ŽELEZA, P^ier-a 6 rovmca mm. Selo 22, #i-4582 nja'0tiain kamenje ali / ],;;*' 'a črno prst. Krišci j ZK- Bela 2, Preddvor Pr < 4m nico n Ml KROMPlR za očim p Podbrezje 75 45S4 10 k'^lain ELEKTROMOTOR itrski gnojnični hi{ ln leseno HRANO. Mar- p'^rahiiij 70, Naklo 4585 Ai,|, 111 «X» kg CEMENTA /oda clv0r~*'u 45°- Nova vas 4, r l 4586 **t>«Ja In tiska CP »Go-S sk« tisk- Kranj, Ulica K , P'Jade _ Naslov Kr. , ,va ln »Piave Usta: »tavK Trg evolucij« 1, Oe a občinske skupščl-v k- ck- račun pri SDK Klasna ln naročniška J*1* 22-152. _ Naročni-Kl l',n;i B, Polletna 16 50 ' t0l,a za eno številko •eu'i'n Ma,i °«,i,s,: bc 1| Z t,,n' »aročnlkl Imajo Or'° Popusta. Neplačanih °V ne objavljamo. redakcija 21-835, "Prava lista, ma Kupim ELEKTRIČNI MOTOR 1 KM. Lahovče 26, Cerklje 4594 MOTO Ugodno prodam I TAT 750, letnik 1970. Telefon 23-292 Kranj v popoldanskem času 4595 Prodam TAUNUS M 12, letnik 1964 in NSU 1000. Ogled v popoldanskih urah v AMD Železniki 4596 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1968 za 12.000 din. Kobi, Cesta 1. maja 53, Kranj, telefon 21-682 4597 STANOVANJA Družina z enim otrokom nujno išče ENOSOBNO STANOVANJE v bližini Bleda. Da nekaj predplačila. Naslov v oglasnem oddelku 4598 Iščem večjo SOBO ali sobo s kuhinjo v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4509 Moškemu oddam opremljeno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 4MV) Kot SOSTANOVALKO sprejmemo lentko, Vprašati v gostilni Benedik v StraŽiščn 4601 Oddam SOBO m KUHINJO proti predplačilu. Naslov v oglasnem oddelku 4602 Sprejmem MIZARSKEGA VAJENCA in DELAVCA za priučitev. Ogris Andrej, Tro-jarjeva 9, Kranj, Kalvarija 4554 OSTALO V najem oddam GARAŽO na Kokrici, Cesta na Belo 9 4603 BALETNA ŠOLA KRANJ, delavski dom, vhod 4 ima BALETNI POUK vsak ponedeljek in torek od 17. ure dalje. Vpis je še mogoč. PIONIRSKA PLESNA ŠOLA začne s poukom v soboto, 18. septembra ob 16. uri 4604 Opozarjam eventualne kupce pred nakupom parcele na Cegelnici od Kern Kati iz Kranja, Partizanska ulica, ker je sporna lastnina. Drak-sler Alojz, Ljubljana, Raz-potna 2b 4605 FRANCETOVI MAMI iz Dupelj iskrene čestitke ob 60-letnici in še na mnoga leta — domači Kranj CENTER 15. septembra amer. barvni CS film SKRIVNOSTNA JUSTINA ob 16., 18. in 20. uri 16. septembra amer. barvni CS film SKRIVNOSTNA JUSTINA ob 16., 18. in 20. uri 17. septembra amer. barvni film BULLITT ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 15. septembra italij. barvni CS film ZA DOLAR VEC ob 16., 18. in 20. uri 16. septembra amer. barvni CS film OAZA SMRTI ob 17.30 in 20. uri Tržič 15. septembra angl. barvni film BAGDADSKI TAT ob 18. in 20. uri 16. septembra angl. barvni CS film ORLI NAD LONDONOM ob 18. in 20. uri 17. septembra angl. barvni C S film ORLI NAD LONDONOM ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 15. septembra franc.-italij. barvni film DIABOLIK ob 17.30 16. septembra franc.-italij. barvni film DIABOLIK ob 18. in 20. uri 17. septembra franc.-italij. barvni film DIABOLIK ob 18. in 20. uri Radovljica 15. septembra italij. barvni film ODISEJEVE PUSTOLOVŠČINE ob 18. uri, franc. barvni film CAS VOLKOV ob 20. uri 16. septembra amer. barvni film DOBER VEČER, GOSPA CAMBELL ob 20. uri 17. septembra amer. barvni film VVILLIE BOY ob 20. uri Jesenice RADIO 17. septembra amer. barvni frlm ALARM — SATELIT 02 Kranjska gora 16. septembra amer. barvni film ČLOVEK, IMENOVAN JUNAK Skofja Loka SORA 15. septembra amer. barvni film SESTANEK S SMRTJO ob 18. in 20. uri 16. septembra amer. barvni film EDINA IGRA ob 18. in 20. uri 17. septembra amer. barvni film TARZANOVO IZZIVANJE ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 15. septembra amer. barvni film EDINA IGRA ob 20. uri 17. septembra angl. barvni tilm KAPETAN NEMO IN PODVODNO MESTO ob 17. in 20. uri TOVARNA OBUTVE TRŽIČ NOVOSTI ZAJESEN Kranjčani se še niso navadili, da bo treba nekaj časa, vsaj dokler ne bodo podrli nekdanje stavbe Gorenjskega tiska, hoditi po nasprotni strani ceste, kjer je dovolj širok pločnik — Foto: F. Perdan nesreče NEPREVIDNI OTROCI V petek, 10. septembra, popoldne so na Golniški cesti na Kokriei izstopali iz avtobusa otroci. Stekli so čez cesto, ne da bi se prepričali, če je prosta. V tem je pripeljal mopedist in podrl 7 letnega Vida Zupančiča z Mlake. Mopedist je ustavil, ko pa je videl, da otrok nima zunanjih poškodb je odpeljal naprej. Otrok je sam odšel domov, starši pa so ga odpeljali k zdravniku, ki je ugotovil, da ima pretres možganov. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. UTRUJENI VOZNIK V petek, 10. septembra, ob tretji zjutraj se je med Polico in Kranjem pripetila nezgoda vozniku osebnega avtomobila nemške registracije Erdoganu Karaalpu. Voznik je zaradi utrujenosti zapeljal v levo s ceste. Avtomobil se je prevrnil in obstal na kolesih. Ranjeni so bili voznik, njegova žena in oba otroka. Škode je za 8000 din. ZBIL PEŠCA IN ODPELJAL V soboto, 11. septembra, zvečer Je na cesti 1. maja v Kranju neznani voznik mopeda zadel Marijo Kamenšek, ki jc šla peš po desni strani ceste. Po nesreči je voznik odpeljal naprej. Ranjeno Kamenškovo so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. NEZGODA NA MOKRI CESTI Na cesti drugega reda v Grencu je v nedeljo, 12. seplem bra, opoldne voznica osebnega avtomobila Anica bamprehl i/ Kranja prevozila blagi desni ovinek. Zaradi neprimerne hitrosti pa jo je na mokri cesti zaneslo, tako da je avtomobil zletel s ceste v drevo. Huje ranjeno voznico so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilu je za 4000 din. UMRL V BOLNIŠNICI V ljubljanski bolnišnici je za posledicami prometne nesreče umrl Martin Krek, roj. 1921, s Cešnjiee. NENADOMA STOPIL S PLOČNIKA V ponedeljek, 13. septembra, dopoldne je na Cesti maršala Tita na Jesenicah voznik mopeda Roman Crv z Jesenic zadel Marjana Campo, ki je nenadoma s pločnika stopil pred moped. Mopedist jc pešca zadel z ramenom ln sprednjim delom mopeda. Ranjenega pešca so prepeljali v bolnišnico. L. M. Dopolnilo k nesreči Uprava javne varnosti Kranj nam je poslala dopolnilo k prometni nesreči, ki se je pripetila 6. septembra na Rečiški cesti na Bledu. Voznik osebnega avtomobila inž. Žumer iz Sp. Gorij je potem, ko je prehitel tovornjak, zapeljal na sredo vozišča in močno zmamjšal hitrost, da ne bi zadel 8-lel-nega dečka, ki je stal na cesti. Zaradi tega je moral voznik tovornjaka močno zavreti In zaviti v desno, kjer je trčil v ograjo. Opozorilo pešcem! V ponedeljek so v Kranju začeli rušiti zgradbo bivšega Gorenjskega tiska ob Koroški cesti, nasproti hotela Creina. Zaradi varnega izvajanja del je potrebna delna zapora pločnika za pešce ob Koroški cesti, v nočnem času pa tudi delna zapora v .Išea na Koroški cesti. Z zaporo pločnika pa je nastal problem, kam preusmeriti pešce in kako zagotoviti njihovo varnost. Vzporedno pa je treba poskrbeti tudi za varno in normalno odvijanje prometa z motornimi vozili. Ker je pločnik neprehoden, bi pešci morali prečkati Koroško cesto na prehodih za pešce pri Gimnaziji in na prehodu za pešce nasproti hotela Creina. To pa pešci ne upoštevajo, temveč hodijo kar po vozišču ob ograji oz. pločniku, kar je izredno nevarno in s stališča varnosti prometa nevzdržno. Kolikor pa bi pešci upoštevali zaporo pločnika in prepoved prehoda po vozišču vzdolž neprehodnega plo- čnika ter prečkali cesto na navedenih prehodih, pa s tem nastanejo nevzdržni zastoji v prometu z motornimi vozili, ker ima pešec na prehodu za pešce prednost pred vozili. Prehod za pešce po Gregorčičevi ulici. Da bi zagotovili varnost pešcev in nemoteno ter varno odvijanje prometa na tem delu Koroške ceste, so se odgovorni odločili, da bodo pešce preusmerili na Gregorčičevo ulico, to je iz smeri starega dela mesta oz. Maistrovega trga mimo »Stare pošte« proti tovarni Sava — obrat I. iz smeri Trga revolucije pa mimo Delavskega doma v Gregorčičevo ulico. To je potrebno še predvsem ob prometnih konicah, to je ob 6. uri zjutraj in ob 14. uri popoldan. Pešci! V prid vaše osebne vai".K>sti in varnosti drugih udeležencev v prometu je, da to obvestilo in opozorilo upoštevate. M. Mažgon Zahvala Ob izgubi našega dragega Vinka Udoviča iskrena hvala vsem prijateljem in znameni, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožaljc, se poslovili od pokojnika in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala članom kolektiva Iskre ter vsem za ganljiv govor ob grobu. Prav lepa hvala lovski družini Storžič, njegovim najožjim sodelavcem in prijateljem. Zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za izkazano pomoč. Hvala vsem bližnjim sorodnikom, ki so ob tej težki izgubi našega dragega očka priskočili na pomoč. Žalujoči: žena s hčerko in sinom Kranj, 13. septembra 1971 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi ljubljeni- /ene, mame, stare mame, sestre in tete Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Rokomet v Preddvoru - DA ali NE Mladi Preddvorčani so se že od nekdaj radi udej-stvovali v raznih športih, še največ pa v nogometu. Zelja po rokometni organizaciji se je pojavila pred tremi leti, ko so dobili asfaltirano igrišče pri novi šoli. Pri TVD Partizan so zaprosili za ustanovitev rokometne sekcije, žal pa so naleteli na nerazumevanje. Začeli so trenirati, toda dobili niso niti najnujnejših finančnih sredstev in so morali prenehati. Tako je bilo dve leti. Pred začetkom minule sezone so sklicali občni zbor. Povabili so tudi predstavnike TVD Partizana Preddvor-Bcla, ki pa se niso odzvali. Začeli so igrati v II. gorenjski ligi kot čisti amaterji — sodniške honorarje so plačevali s članarino! 16. decembra 1970 so na občnem zboru ustanovili samostojno športno društvo Preddvor. TVD Partizan Prcddvor-Bela je na občnem zboru 5. marca 1971 z 11 glasovi »za« in s 4 vzdržanimi izglasoval razdvojitev na TVD Partizan Bela in ŠD Pred dvor. Zapisnik pa kot vse kaže ni dosegel nobenega višjega organa, saj je do danes ostalo pri TVD Par tizanu Preddvor-Bela in še vedno na ObZTK Kranj nevčlanjenem SD Preddvor. Mislimo, da bi bilo potrebno pojasnilo, zakaj se sklepi občnega zbora ne upoštevajo in ne izvajajo. * Preteklo sezono so uspešno zaključili. Kot novinci SO s precejšnjo prednostjo zmagali v II. ligi. Za tak uspeh se morajo zahvaliti predvsem trenerju tov. Cu-dermanu, ki je svoje delo opravljal povsem prostovoljno in brezplačno, osnovna šola jim je dala brezplačno na razpolago telovadnico, garderobe in del inventarja, mnogo so prispevali tudi navijači, ki so jih brezplačno prevažali na gostovanja. S pravico nastopanja v I. ligi so dobili še večji polet. V LCRL bi radi vključili žensko ekipo, v II. ligo Pa drugo moško ekipo, toda pred finančnim proble-rnom so ostali nemočni. Vpisnine in sodniški honorarji so tolikšni, da sami v nobenem primeru ne bodo zrno 8"\ Sprašujejo se, katero društvo ali sekcija bi ob majhni pomoči družbenopolitičnih organizacij zmoglo vse stroške, ki so zvezani s tekmovanjem in treniranjem. Sprašujejo se tudi, kako morejo organi, ki naj W bili pristojni za reševanje finančnih in drugih pro hlemov, mirno stati ob strani brez. kakršnegakoli ukrepanja! Mar mora res športni duh mladih zamreti v hnančnem problemu? A. Krč Pred novo sezono na smučeh Vrsta pomembnih tekmovanj Kavčič niza dobre rezultate i'sti i/vrstnih rezultatov v 1 us"i< se/.mm jc talentirani ^•dnjeprogaš Kavčič dosegel c cn odličen rezultat. V te-na 4°0"> Je svoj osebni s piv)sii|,|1 49,0 izbolj- šal na 48,5, kar ga trenutno uvršča na drugo mesto v Sloveniji v članski konkurenci izza Kocuvana (KI). Med mladinci pa je ta rezultat daleč najboljši v Jugosla vi ji D. Zumer aktivna moč premaga vso umazanijo...... samo novi mixal fmaal^»»^..........j. novi mixal tc dni.............................. pri vašem trgovcu Smučarska zveza Slovenije je že objavila predlog koledarja smučarskih tekmovanj za sezono 1971/72. V novi zimi bo vrsta pomembnih tekmo- Otvoritev jesenske sezone Šahovski klub Borec iz Kranja je z brzoturnirjem odprl novo sezono. Nastopilo je dvanajst šahistov. Najboljši je bil Vojičič z 8 točkami pred Šmidom in Rabičem, ki sta jih zbrala po 7,5. F. stagar Atletika Osem kandidatov za reprezentanco Na kraju meseca septembra čaka atlete mladince ena zadnjih prireditev v letošnji sezoni. V tradicionalnem tekmovanju za pokal republik se bodo pomerile reprezentance posameznih republik, in to v moški in ženski konkurenci. Letošnja mladinska reprezentanca je sestavljena predvsem iz štirih klubov: Kladivar, Maribor, Ljubljana in Triglav. Iz vrst atletov Triglava so kandidati za reprezentanco: Iztok Kavčič (400 m, 800 m), Milan Rot (krogla, disk), Ciril Ravnikar (100 m, 200 m, 4 X 100 m), Marko Pre-zelj (višina), Lado Bitene (110 m ovire), Tone Vegnuti (1500 m zapreke), Zdravko Dvoržak (višina), Metka Pa-pler (disk, krogla) in Helena Miščevič (disk). D. Zumer ►zlatorog« maribe* vanj, med katerimi sta nedvomno najvažnejši olimpijske igre v Sapporu na Japonskem in I. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici. Olimpiada bo od 4. do 13. februarja, prvenstvo v poletih pa od 24. do 26. marca. Tradicionalno FIS-A tekmovanje v slalomu in veleslalomu bo v Kranjski gori 5. in 6. januarja, tekmovanje žensk za »Zlato lisico« na Pohorju pa bo 2. in 3. januar ja. Prvenstva v alpskih disciplinah bodo v naslednjih dneh: 7. in 8. januarja bo prvenstvo SRS za člane in članice, 22. in 23. januarja prvenstvo SRS za starejše mladince in mladinke, v istih dneh pa bo tudi prvenstvo SRS za mlajše mladince in mladinke. Pionirji bodo imeli svoje prvenstvo SRS 12. in 13. februarja, državno prvenstvo za mladince in mladinke bo 11., 12. in 13. februarja, prvenstvo srednjih šol SRS 24. februarja, prvenstvo osnovnih šol SRS pa 25. februarja. Državno prvenstvo za člane in članice bo po olimpijskih igrah, in sicer od 11. do 13. marca. Državno prvenstvo v skokih za člane bo v novi sezoni 23. januarja, republiško pa 29. januarja. Mladinci bodo imeli državno prvenstvo 30. januarja. Tekmovanje za pokal Kongsberg bo 20. februarja v Trbižu, v tem kraju pa bo tudi od 25. do 27. februarja evropsko mladinsko prvenstvo v klasičnih disciplinah. Tekači bodo začeli sezono v Bohinju z mednarodnim tekmovanjem 1-A 6. in 7. januarja. Tekmovanje za pokal Ku-rikkala bo od 2. do 6. februarja na avstrijskem Koroškem. Republiško prvenstvo za pionirje bo 6. februarja, prvenstvo SRS za člane in mladince bo od 11. do 13. februarja, državno prvenstvo pa od 1. do 5. marca. Balka-niada pa bo tokrat v Bolgariji, in sicer od 5. do 6. marca. J. J. letošnji balkanski mladinski prvak na 800 m Triglavan Iztok Kavčič je na sobotnem OD NEDELJE D0 NEDELJE NOGOMET V II. kolu ZCNL sta se v gorenjskem derbiju v Kranju srečali enajsterici Triglava in Jesenic. Po nezanimivi igri so favorizirani domačini z golom Kitica v 81. minuti komaj iztržili remi. Loški LTH pa je tokrat razočaral svoje navijače, saj jc oddal točki gostom iz Zagorja. Rezultati: LTH : Zagorje 0:2 (0:1), Triglav : Jesenice 1:1 (0:1). Pari prihodnjega kola: Jesenice : Usnjar, Piran : Tri glav. Primorje : LTH. KOŠARKA — V 17. kolu letošnjega prvenstva so košarkarji gorenjskih ekip osvojili samo dve točki. Tri glavani so z odlično igro že v prvem polčasu nadigrali solidne goste iz Ilirske Bistrice. Jeseničani so tokrat gostovali v Ljubljani in v igri z letošnjim republiškim prvakom Ilirijo ostali praznih rok. Košarkarji Kroja pa so se pomerili na vročem igrišču v Celju. Celjani so bili tudi tokrat premočan nasprotnik. V ženski ligi gredo JeseiJčanke ponovnemu uspehu nasproti. Kljub temu, da so gostovale v Ljubljani proti Iliriji, jim domačinke niso bile kos. Igralke Kroja pa so tokrat izgubile obe točki v igri z ljubljansko Oiim-pijo. Rezultati — moški: Triglav : Lesonit 86:64 (30:30), Ilirija : Jesenice 77:49 (38:17), Celje : Kroj 97:77 (50:42); ženske: Olimpija : Kroj 63:46 (37:19), Ilirija : Jesenice 46:69 (27:29). Pari prihodnjega kola — moški: Trnovo : Triglav (69:74), Kroj : Nanos (78:82), Jesenice : Radenci (90:105); ženske: Kroj : Maribor 66 (42:55), Jesenice : Litija (79:55). ROKOMET — Edini gorenjski predstavnik v SRL je gostoval v Radgoni. Po razburljivi igri so bili domačini boljši. Rezultat srečanja: Radgona : Kranj 25:21 (14:13). ODBOJKA — V moški SOL so Kamničani še vedno neporažena ekipa. Tokrat so na domačem terenu brez težav odpravili Gaberje. Jeseniški Kovinar pa jc po zanimivi igri pod Mežakljo z istim rezultatom odpravil Trebnje. V ženski ligi pa sta v Ljubljani Ljubljana in ln Jesenice zaradi premočnega naliva tekmo prekinili pri rezultatu 1:1. V Kamniku domačink ni bilo na Igrišče in tako jc zmaga brez borbe pripadla Novomcščan-kam. Rezultati — moški: Kamnik : Gaberje 3:1, Kovinar : Trebnje 3:0; ženske: Ljubljana : Jesenice 1:1 prekinjeno, Kamnik : Novo mesto 0:3 b. b. Pari prihodnjega kola — moški: Novo mesto : Kamnik, Kovinar : Elektrokovina; ženske: Jesenice : Kamnik. -dh Iv p r a sanje Q O o d g ovo r i V jeseniški železarni je precej delovnih mest, ki so fizično zelo težka in zahtevna, še posebno na teh delovnih mestih je eden izmed osnovnih pogojev za uspešnost in učinkovitost dela tudi izdatna, kvalitetna in pravilna prehrana. Kaj pravijo o toplih obrokih delavci, zaposleni v valjami bluming na Ja-vorniku? Ana Žitnik, prcbiralka: »Malice so včasih dobre, včasih pa zelo slabe. Lahko bi nam nudili vsaj topel čaj, tako pa je večkrat mrzel. Izbira ni kaj posebno bogata, nasprotno: zelo borna je. Slaščice, torte in krofi, skorajda niso užitni, tako zelo slabi so. Mislim pa, da je kvaliteta hrane, toplih obrokov, odvisna predvsem od sposobnosti kuharic po kantinah. Ce je kuharica dobra, zna tudi skromno in preprosto hrano pripraviti dovolj okusno. Malice pa so občutno predrage, obroki prema jb ni. Sama kupujem večkrat 5e dodatno brano k posameznemu obroku. Tako me velja malica 4 do 5 dinarjev na dan.« Marjan Klančnik, 1. re-zalec: »Malice so predia ge. Najmanj 5 dinarjev dnevno me velja, kvali teta ni najboljša, Izbira slaba. Vsak dan je hrana enaka: klobasa, solata, pa-sulj. Po deveti uri koma j da dobiš še topel obrok, zadovoljiti se moraš s konzervami. V primerjavi z malicami v drugih pod jeljib je hrana pri nas obupna. Za težkega fizičnega delavca je en sam obrok premalo, zato mo ramo kupovali več, dodatne obroke. Za malice nasploh porabimo preveč denarja.« Milan Pajk, žerjavovod- ja: »Kakšni so obroki.' Sam pravim, da dobim vsak dan le umazan krož nik in nič več. Zame je en obrok premalo, zato kupujem v kantini več hrane. Zanjo odštejem poprečno 5 dinarjev na dan, kar se mi zdi preveč. Ko bi bila brana vsaj dobra' Izbira je slaba, zelo pičla. Ce bi se hotel pa polteno najesti, bi bilo pet dinar jev premalo. Menda železarna prebrano delavcev kar precej iegrealra. a rezultati ostajajo le vnaprej slabi. Gostinsko podjetje Zelezar nam vsak dan po nuja tako đragO, tako bor no in nekvalitetno prehrano.« D. SedcJ V sobotni številki : Dan taric v dežju in mrazu BHHHB Za pletilstva, male obrti in gospodinjske pletilne stroje je pripravila Almira iz Radovljice Razprodajo volnenih in sintetičnih prej v modnih barvah Strokovno sortirane količine prej po barvah, kvaliteti in debelini, si lahko izberetet v tovarniškem skladišču vsak dan od 10. do 14. ure (telefon 75-217) Gostinsko ln trgovsko podjetje Central jc pred kratkim pri hotelih Grad hrib ln Bor v Pred* dvoru uredilo ploščad ob jezeru, namenjeno plesu, občasnim nastopom in sploh dobrem«* počutju gostov. V nedeljo so ploščad otvorili s prireditvijo, na kateri so sodelovali okte Iz Jelovice ln folklorna skupina Iz Preddvora ter otroška skupina osnovne šole Matija Valj»vC* Iz Preddvora z narodnimi plesi. Za dobro voljo so igrali tudi Bratje Arnold Iz Železnikov. (Nadalj. s 1. strani) Morda bomo v tesnih prostorih še nekaj časa zdržali. Obetajo se nam pa prostori, ki jih bo izpraznil Tekst Hindus zaradi preusmeritve proizvodnje.« Konfekcija Triglav izdeluje srednjo in lahko /ensko koil-lekeijo ter robi jene izdelke kot so robci, pi 11 in nekoliko tudi posteljno perilo Izdelki so le iz Tekstilindusovet'a blaga. Triglav te i milijon metri letne porabe največji kupec Tekst ilindusa. /e dur go leto pa nameravajo pn krojiti v obleke in peni" enkrat več metrov kot letos Proizvodnjo Imajo do kom i leta že razprodano, njena vrednost pa |e okoli 2 mili jarde starih din. Plan predvideva, da bo v prihodnjem letu vrednost proizvodnje na-i i tla na M milijarde starih din. Večino IVO jih i/delkov proda Triglav na domačem trgu, vrednost izvoza predstavlja nekako 20 odstotkov proizvodnje. Tuji kupci konfekcije pa prihajajo iz. Zali. Nemčije, Švedske in Norveške. in načrti? Direktor je o njili povedal: »Naša glavna naloga za sedaj je utrjevanje nove organizacije tlela. Svoje Izdelke bi tudi radi prodajali v lastnih trgovinah, kot je ta, ki jo imamo na Maistrovem trgu v Kranju. Proizvod«!0 bi radi popestrili tudi z DOW ml izdelki Tekstllindusa P umetnih vlaken — verjet"0 se bodo dobro prodajali- *e naprej bomo največji kuPcC TekstilindusovcKa blaga. ,n končno s kvalitetnimi Izdelki si moramo utrjevati ugh-' med enakovrednimi lzdek>VS» cl konfekcije pri nas.« L. Uredite si vaše denarne zadeve tako, da vam bo banka kar najbolj pri roki. 88 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit ln zanesljiv bančni servis! ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve!