Pred volitvami! Denešnji list je poslednji, ki ga dobijo čč. bfalci pred volitvami v roke. Pojasnil je ,,Gospodar" v dolgi vrsti listov vse, za kaj da bo v prihodnjem državnem zboru šlo, in zakaj torej katoliški Slovenci liberalcev voliti nemorejo in ne smejo, ako si nečejo velike odgovornoati na svoji vesti nakopati. nGospodar" torej kriv ne bo, ako se bo kljubu vsestranskemu poduku volilcev našlo, ki bodo krivo volili. Krivo pa bodo volili vsi tisti, ki bodo svoj glas drugirn mož6m in ne onim dali, katere jim je priporočil oaredni odbor v Mariboru in v njegovem imenu tudi ,,Gospodar." In kateri so ti drugi možje? V Mariborskem okraji stotnik Seidl, nemakutar in liberalec od pet do glave, ki se še balia s tem, da je za to, naj se — dubovniki ženijo! — V Ptnjskein okraji je slovenaki liberalec, dr. Ploj, ki je po dubu Seidlnov brat, le da tudi slovenski govori in torej se več pohujšanja zatrositi zamore kakor Seidl. — V Celjskem in Breškem okraji imamo pa cel6 d?a liberalna ponudnika: nemčurja Šnidržiča in dra. Vošnjaka z Ljubljane. Volilci, ki bodo tem stirim možiim svoj glaa dali, bodo krivo volili, ker bodo glasovali za liberalca! Kaj da so liberalci in kaj bočejo, vemo že zdavno, je povedal tudi prav odkritosrčno dr. Ploj na volilnem sbodu pri Kapeli, kakor že zdavno pred njim nemčurski kandidat Reuter v Mariboru. nJaz sem za to", — rekel je PIoj — rda se kat. cerkev popolnem podvrže sv6tni oblasti." Častni kmet, ki ma je v besedo segel, rekoč: ,,Taka cerkev ne bi bila več katoliška, postala biministersk a", — je pravo zadel. Na to res delajo framasoni po vsem svetu, in v njih družbo stopili^so slovenski liberalci Vošnjak — Plojeve baže s Snidržičem in SeidFnom vred. Poglejmo nekoliko to ,,ministersko cerkev" in blagre, ki jih vernikom donaša! Po nauku Gospodovem in sv. katoliake cerkve nima nihčer pravice, opravljati veljavno duhovske službe kakor edino le tiati, katerim cerkevsama po svojih oblastnikih službo in vernike v skrb izroči. To je sveto poslanstvo kat. cerkve, biser njene svobode, največa tolažba vernikom, ki bi sicer v nevarnosti bili, da imajo namesto postavnega pastirja — ničvrednega najemnika in sleparja! Vsled tega poslanstva mora vsacega škofa potrditi in vernikom dati najviaji pastir in poglavav vesoljne cerkve. Brez tega potrjenja in poslanja bil bi akof najemnik, ne pravi pastir, nja služba bila bi neveljavna. Vsled cerkvenega poslanstva zamore vsak duhovnik v skofiji le veljavno služiti in svete opravila opravljati, ako dobi za to oblast od škofa, sicer je najemnik in razkolnik, nja služba neveljavna. Tako je bilo od začetka do denešnjega dne in ne more nikdar v kat. cerkvi drugače biti! In zdaj poglejte, kako se — vsled vladne prevzetnosti — na Pruskem in Švajcarskem v ,,ministerski cerkvi" godi. Posvetna vlada si je tukaj po Plojevem programu popolnem podvrgla kat. cerkev, t. j. osvojila si je pravico, dubovnike po svojem liberalnem kopitu vzrejevati, ter jih postavljati za pastirje, kakor postavlja posvetne uradnike. To pa izvira iz krivega nauka, češ, da poleg posvžtne oblasti ni nobene druge v državi, torej tudi cerkvene ne. Ta nauk je skoz in skoz luteransk, kajti luteranom je od nekdaj glava deželni vladar, katerega imajo za svojega papeža in škofa ob enem. Ce torej naši slovenski liberalci tudi tirjajo, da se kat. cerkev popolnem podvrže posvetni oblasti, so zabredli, čeravno tega morda nc vedo — kajti so se ti ljudje o najvažnejaih rečeb nbogo malo naučili — v luteranske zmotnjave, in toliko bolj je potreba svariti verne Slovence pred takimi zbeganirai kričači. Pomislite zdaj žalostni stan vernikov ua Pruskeni in Svajcarskem! Vlada preganja vsakega duhovnika, kterega š k o f na kako mesto postavi, ker ga boče le ona sama nainestiti, čeravuo škof v to ne privoli. Verniki pridejo tako v najbujše zadrege: ali brez dubovuika biti, ali pa od vlade posiljenega, uepostavnega imeti! Na Svicarskem pa naravnoč odpravljajo postavue, od škofov poslane duhovnike, in vrivajo ubogiin srenjam krivoverce, tako imenovans novo pečeue starokatolike, ki pa imajo od katoličanstva ravno toliko, kakor lesjak od jagujeta. Pri nas že komaj čakajo liberalci, da bi po npostavnej poti" v državnem zboru liemško Prusijo v nasilstvu proti kat. cerkvi posneruali, duhovnike, ki jim toliko uapotkov delajo, popolnem posvetni oblasti podvrgli, kakor uči silno plitvi dr. Ploj iz Ptuja. Progiam sedanjih liberalcev, naj so že Nemci, Slovenci alj Cebi, je: Sovraštvo zoper kat. ceikev, zatiranje vseb njenib pravic, njene svobode; brezverska odgoja šolske mladeži po Sletnem, posilnem drsauji šolskih klopi, in v dosego vsega tega: krute postave zoper duhovnike, magari da postanejo vladui uradniki, katcriin se v naroduo - političnih rečeb jezik zaveže, alj pa — služba vzame. To je liberalcev program, in zatorej že zdaj ,,Narod" in ,,Tednik" bujskata, da le dubovnikov zuuej cerkve ne poslušati; zatorej se veseli ,,Nar." iu reče: prav je; če se kje duhovnik obsodi, ker je ljudem oči odpiral zastran nekrščanske šole; zatoiej so se zakleli liberalci: Le duhovuika ue za poslanca, naj je še tako sposobea, skoz in skoz pošteu 10doljub! To vse uam jamo spričuje, da je res sovraštvo proti katoliški cerkvi, kakor tudi Šuzelka (,,Ref." štev. 41., str. 1300) piše, program avstrijskib liberalcev. Volilci! Poslušajte naš poslednji opomin, dokler še ni prepozno. Na vsakem volišči bodo frčali okoli vas sloveuski in nernčurski liberalci ter vas bodo nadlegovali za nasprotne kaudidate, da vam bo po ušesih šumelo. Bodite možje in ne verujte sleparjem! Rekli vam bodo: Duhovniki (slišali boste tudi besedo ,,farje", ki je zdaj v uavadi pri onih, ki ,,omiko" na jezikih imajo) delajo le za svojo korist, so sebičniki! — To je prav bedasto! Ko bi duhovniki le na svojo korist gledali, bi morali volitvene zadeve in splok pogaujanje za uaroduost celo v neniar pnstiti, kajti si s takim domoljubuim delovaujetn pri gosposkah le črne pike zaslužijo iu to je že marsikomu v časui kvar bilo. Da je to grda liberalna laž, vidi se prav jasuo iz tega, da n. pr. nNar." — in od ujega izvirajo vsc te puble fraze — koroškim dubovnikom, ki tudi v smislu pravne strauke pri volitvab — in to prav vspešuo — delajo, sebičnosti ne očita. Ce je sebičuost, kan- didate pravne stranke podpirati, kaj pa v a s vodi, ki delate zaliberalne kandidate? — Hujskali vas bodo libeialci: Pravna stranka boče zopet tlako, desetino in sredoveeno mvačnjaštvo vpeljati. Gole sleparije! Zastran vobote in desetiue piše kaudidat pravue stranke, preč. g. Kosar to-le v svojem oklicu: ,,Kako bi zamogla kaj takega pravna stranka? Njena zvezda je: pravica!Bi li pa bila to pravica, ako bi vas botel kdo v tlako iu desetino zopet vpreči, katere ste se s poštenim plačilom rešili? Zastavim vam svojo možato besedo, da je to suimiičeuje gida laž!" — Kar pa zadeva otročji bav bav z mračnjaštvom, ki senam oeita; tirjamo mi pravico iu svobodo za kat. cerkev, in pa krščansko šolo. Če je to mračDjaštvo, potem je prvi mračnjak naš Zveličar sam, ki vse to boče. Hujskali vas bodo morebiti tudi nekteri učitelji, češ, da bočejo f— šolo proč spraviti. Ta je še le prav neumna ! Šole inia zdaj država v oblasti, in torej jib dubovniki zatreti ne niovejo, kakor tudi uikjer ljudein ne branijo, če imajo ob čim nova šolska poslopja zidati, ali stara predelovati, Dnbovniki bili so tedaj že, ko še sedanji liberalci blač uiso nosili, največi piijatelji šole, to veste vi stareji možje, katere so raviio dubtft'niki priganjali, da ste otroke v šolo posiljali, za šolo potrebuib reči oskrbljevali. Dubovniki so edino le proti b r e z v e r s k i šoli, ki pači in pobujša nedolžno niladež, in v tem se tadi vi, krščanski možje, z duhovniki popoluem striujate. Torej volilci, možaki krščanski! držite se krepko pribodnji pouedeljek 20. oktbra. gospodov, ki smo vam jib za kaudidate priporocili. Ne poslušajte nikoga, ki vas bo proti tem možeru hujskal, marveč bodite trdno prepiičaui, da boete ediuo prav zadeli, ako tem možem svoj glas daste. Bog vas vodi in osrčuj! Vse za Boga in domovino drago! Kako se je volilnim možem pri volitvah obnašati? III. Da kmetskiIjudje volijo— volilne može, in da še le ti potem volijo poslanca, to je ena tistib čudnib reči, katerih je postava o neposrednib volitvab polna. Kajti mestjani, veliki obrtniki in grajšaki volijo vsak sam — poslanca; pri kmetskih ljudeh pa voli izmed 500 posestuikov le eden (volilni mož) sam ali neposredno poslanca. Tedaj velja eden tržanov ali mestjanov toliko, kakor 500 kmetskih ljudi! Druga uapaka tndi pri s e d a nj i b volitvah je ta, da mora vsak volilen mož glasno, ustni e u o voliti, v tem ko mestjani t a j n o , tibo ua listek zapišejo ime poslanca. Listki oddani se potem pregledajo, in kdor ima večino glasov za se, je izvoljen za poslanca. Vendar vse to ne pomaga libevalcem nič. ^ Skoro povsod bodo na deželi tepeni. Nemci, Cebi in Slovenci jim dajajo slovo. Tudi pri nas bodo propadli, ako Bog da in junaška sreča volilcev. Zmaga se nagiblje našej strani: gospodom Hermanu, Kosarju in — česar se nebi bili nadjali — tudi g. Pajku. Treba le, da volitveno vojsko srečno sklenemo na den volitve, pondeljek 20. oktobra. In v ta namen se naj na sledeče pazko ima: 1. Gledati je na to, da nobeden naših volilcev ne izostane; da se nobeden ne da preptašiti, zmotiti ali — kar bi bilo najbolj gido — podkupiti. Tak clovek bi bil grd izdajalec svoje domoviae! 2. Volilni možje naj vzamejo seboj vsak svoj Legitimations-Certifikat. Brez tega ne sme nobeden še v hiao ne, kder se bode volilo, še nienj pa sme voliti. Vsak mož, preden glasuje, mora svoj certificat položiti na mizo pred volilno komisijo alj volilni odbor. 3. Voliini možje naj pridejo zarano na volišče iu naj stopijo v volilno hišo o določeni uri. To je silno imenitno, kajti možje, ki so prvi tam, volijo volilui odbor (Wablkommission), t. j. tiste gospode, ki vodijo vso volitev. Ta odbor šteje 7 mož. Izmed teb voli 3 cesarski komisar, drage 3 pa volijo nazoči volilni možje in sicer — po volilnih listkih. To poprej ni bilo. Zato nasvetujeaio, da se gospodje naše stranske z volilnimi možmi d o m a ali pa na rnestu, kder se bo volilo, poprej dogovorijo, listke napisane z ioieni 3 volilcev za volilni komisijon razdelijo med naše volilne može. Kder so pa okrajni vo 1 \1 ni odbori, ki morajo že zdaj veljavne volilne može pozuati, naj ti izberejo tri zanesljive volilce za komisijon in skibč, da enaki listki vsem volilcem o pravem času v roke pridejo. Tako bodemo naj ležje svoje ljudi spravili v volilno komisijo. — Zdaj voli 6 že postavljenih odbornikov sedmega gospoda, kateri je predsednik. Teb 7 odbornikov vodi volitev. Ako se ima o kaki dvomljivi stvari razsoditi, glasujejo samo odborniki. Predsednik glasuje le tedaj, kedar je na vsaki strani enako število glasov. Iz tega se vidi, koliko da je na tem, kdo da je prvosednik komisijona. Volilni odbor razsodi o veljavnosti ali neveljavnosti glasa, alj volilca. Ako kdo drug voliti boče, ne pa tisti, čegar ime na Legitimations - certifikatu stoji, ako je kateri volilni mož od časa, ko je v to izvoljen bil, pravico voliti zgubil, ako gre za veljavnost ali neveljavnost že oddanili glasov — v vseh .eh slučajib razsodi volilni komisijon. 4. Volitev se pričnc in sklene o določeni uri. Naj poprej bere pvedsednik §§. 19 in 20. volilnega reda ter volilne može opomni, da vsak vestno in po svojem najboljšem prepričanji voli. Prvivolijo gg. odborniki; potem bere eden odbornikov po vrsti imena volilnih mož. Vsak pri- stopi, odda legitimations - ceitifikat in pove glasno in ne pogojno ime poslanca, katerega hoče voliti. Kdor prepozno pride, se mora oglasiti pri komisijonu in počakati, da na zadnjič voli. Dokler čas volitve ni dotekeh se ne sme nobenemu volilnib možev volilna pravica zabraniti. Brž ko so vsi nazoči volilni možje glasove oddali, se mora vsem uaznaniti, kdo da je zmagal.