PHIHORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV . Cena 15 lir 10- jugolir - 2.50 din TRST nedelja 15. avgusta 1943 §pedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 975 PflHTIZflMI. PDZDHII Podonavske države Zahrbtnost in hinavščina, ki označujeta besede in dejanja Viaalijevih razbijačev borbene enotnosti demokratične proti-imperialistične fronte na Tržaškem ozemlju, ne pozna meje. Do sedaj je bila taka zahrbtnost in hinavščina nesporna Predpriprava imperialističnih hlapcev in ni bilo iskrenega in Poltenega demokrata, ki bi jim zavidal. A hrbtenica in moralna trdnost najnovejših likvidatorjev dosledne protiimpe-riaiistiCne borbenosti triaške-0a demokratičnega ljudstva je danes tako krhka, in njihova politična dezorientiranost tako velika, da padajo iz ekstrema v ekstrem■ Lanes se zaletijo in te obdelava j o z *ladri>, *spie», ‘‘‘banda di truffatori*, cdelin-duenti politici*, cfascistit, «traditorn, ctrozkisti», ttradi-tori del socialismo*, fspioni nazionalistn itd. itd-; jutri jim je le Zal, opustijo Žargon iz politične beznice in te označujejo s tpiccolissimo gruppo di ex dirigenti del movimento democratico triestino», apochi estranei al nostro movimento °peraio e popolare*; včeraj so te psovali, ti grozili, nate kričali, te zmerjali in tepli (tako, namreč, oni diskutirajo!), danes se le tu pa tam zglasi kakšna «delegacija». k( ima vsaj dar govora! A. kakor jim nismo verjeli, ko sc se v besedah izjavljali za enotnost, za bratstvo med Slovani in Italijani, dejansko pa 5 svojim nasiljem, terorjem in zarotnistvom razbijali i eno t drugo, tako jim ne verjamemo, 0 na eni strani slovesno izjavljajo, da espora* ne nameravajo zanašati v nase mno-Zične organizacije, hkrati pa, kjer le trenutno morejo, vrši-lo svoje razdiralno delo v iz-Ijulno korist našega razrednega, socialnega in nacionalnega sovražnika, opuščajoč P roti njemu vsakdanjo konkretno borbo, ki v tem trenutka — kakor vse kale — za-nje ni vazna. Zanje je valno, da se z izgovorom resolucije Informbiroja razbija enotnost OF, SIAU-ja, ASizz in drugih mnoličnih organizacij; valno je, da neka-eri, javnosti še nepoznani, sklicujejo za danes nelegalno sejo glavnega sveta Zveze par-1zanov Tržaškega ozemlja sa-rno zato, ker so nekateri sprejeli, objavljajo in ponatisku-leio najbolj prostaške klevete n Podlosti proti jugoslovanski Partiji in proti današnjim vo-ddeijem nove Jugoslavije (sa-raim partizanom, ki so se prvi °dzvali pozivu tov. Stalina na uPor proti nacijašistitnemu Okupatorju, in ki so pomagali rpaniz\rati partizansko gibale tudi v drugih delelah, kjer “a je kaj bilo in v kolikor ga e bilo!); klevete in podlosti, jih mora vsak partizan, reden tega imena, smatrati d osebno Žalitev• (Naj nave-em° nekaj primerov povzetih 2 bsta «/1 Lavoratore» od 10. av0usta t. b; J*—Tito, che ha completa- stv.^6 Perc*ut° testa, che ^Pt'cuia su sentimenti arretra-e fomenta lo spirito nazio-d ‘sta... Tito appare come im , col° analfabeta-.. Tito ha !ii° bisogno di guesto lag-°. militarrnente e politica-gfn.te dssurdo..- Tutti i čLiri-nti jvgoslavi attuali, preši J'erne danno la pielosa im-ssione di uomini, che non sm °SCono rABC del marxU ln ° Tito e 9li altri hanno n*Jarma*'° il partito e il po-voio j / j *n to naj mi verjamemo? In na ndj mi podpišemo? In *o i verjamejo in podpišejo nase ^ar^’"2an*> naše ljudstvo, si skn i S ^ttom, ramo ob rami, Stiri krvdva leta s tako nariUVOValnost^° borilo proti ky ogrizenemu sovrazni-Parr°VeStva? Kie boste našli 1Zana< ki bo pripravljen Pisati take podlosti? b0 ?e,bosie našli partizana, ki katt)0'rl v°dl°st, s katero ne-blatit1 brezvestneži skušajo tak > 1 ^drtlzansko preteklost Zvn°a borca kot je predsednik p.artizanov tov. Ukmar, svet Je skUcal sejo glavnega g a Zveze partizanov nele-c;/n° in *in istato di ubbrla- Zza*• kar se til Lavorato-ne Tov. Ukmar in tov. Laurenti sta polnopravna člana novoizvoljenega glavnega sveta Zveze partizanov Tržaškega ozemlja in sta v svojstvu prejšnjega predsednika odnosno tajnika popolnoma upravičeno in legalno sklicala sejo glavnega -sveta, na kateri je večina članov glavnega sveta izvolila nov odbor■ Tako stoji stvar s partizani in njihovo zvezo. Intriganti Vidalijevega kova so zmozni marsičesa, sodeč po tem, kar smo doliveli do sedaj; a dejstvo, da nekateri brezvestneži skušajo zanesti seme razdora celo med partizane, da sklicujejo dejansko nelegalno sejo glavnega sveta, da bi bila zmešnjava tem večja, to predstavlja višek hinavščine in zahrbtnosti, da sploh ne govorimo o zlorabi zaupanja partizanske poštenosti. Jasno je, da razbijaško početje nekaterih brezvestnežev ne more imeti nikake zakonite vrednosti. Partizani, vredni tega imena, nimajo in ne morejo imeti s podobnimi dejanji nobene zveze in jih obsojajo z vso odločnostjo resničnih in iskrenih borcev za svobodo zasužnjenega človeštva. proti imperialistični penetraciji BEOGRAD, 14. — Na današnjem zasedanju generalnega odbora mednarodne donavske konference so sprejeli 14 členov sovjetskega načrta konvencije. Nobena delegacija ni predložila lastnih predlogov. Delegacije podonavskih držav so glasovale za britanska in francoska delegacija se nista udeleževali glasovanja, delegacija ZDA pa je glasovala proti dvema členoma, pri enem členu je glasovala za, pri drugih členih pa se je glasovanja vzdržala. Nato so pričeli razpravljati o členu 38, h kateremu je ameriška delegacija predlagala svoj amandma. Ta člen določa, da se bodo ladje, ki bodo priplule v donavske luke, lahko posluževale naprav za nakladanje in razkladanje ter skladišč. tako kot bo določeno po pogodbah, in da bo plačilo za te usluge določeno brez vsakega razlikovanja. Ameriški amandma pa je takšen, da se lahko o njem reče, da zahteva za tuje ladje plovbo po Donavi brez vsake kontrole. Pq tem amandmanu bi lahko tuje paro. plovbe družbe ustanavljale v donavskih pristaniščih po svoji V(?lji agencije brez dovoljenja oblasti posameznih podonavskih držav. Britanski delegat, ki (je podpiral ameriški amandma, se je spustil v razpravljanje o dveh tipih demokracije, trudeč se pri tem, da bi dokazal, da je boljši «zapadni tip», čeprav vse to nima nikake zveze s konferenco. Predestavnik madžarske delegacije, poslanik Zoltan Szanto, je v odgovor ameriškemu in britanskemu predstavniku poudaril, da je ameriški amandma, ki ga postavljajo pod pretvezo zaščite svobodne plovbe, nasproten koristim podonavskih držav. Poslanik Szanto je opozoril, da ima ameriški amandma, ki zahteva, da bi ne bilo mogoče nobene tuje ladje ustaviti in pozvati, da pristane v kakem pristanišču, namen, omogočiti tem ladjam prevoz blaga, čigar uvoz je prepovedan. Sovjetski načrt, ki določa, da imajo podonavske države pravi, co zahtevati od kapitana ladje pismeno izjavo, če prevaža blago, katerega uvoz je prepovedan, ščiti podonavske države pred tihotapstvom in pa pred prevozi, ki bi lahko bili nevarni za varnost teh držav. Glede ustanavljanja agencij tujih paroplovnih družb v vseh pristaniščih, in brez dovoljenja, je poslanik Szanto dejal, da se boji, da bo v tem primeru v podonavskih pristaniščih več tujih agencij kot pa ladij. Nihče ne vidi ničesar neugodnega v ustanavljanju agencij, samo če dajo za to dovoljenje podonavske države. Madžarski poslanik je zaključil svoja izvajanja z izjavo, da je namen tega ameriške- Ustaši pri papežu I*aTelic je prosto živel v Avstriji, papež pa mu je obljubljal svojo pomoč v borbi proti Titovi Jugoslaviji sramuje priobčiti? ZAGREB, 14. — Na današnjem zasedanju procesa proti ustaškim vojnim zločincem se je začelo zaslišanje Božidarja Kavrana, ki je bil za časa okupacije poveljnik vseh ustašev na Hrvatskem. V emigraciji je bil Kavran eden izmed članov «Upravitelistva hrvatske državen, čigar načelnik je bil Pavelič. Naloga tega upraviteljstva je bila, pripravljati prehod terorističnih in vohunskih skupin v Jugoslavijo, kar bi se naj vršilo v korist tuiih obveščevalnih služb. Kavran je na današnjem zaslišanju izjavil, da je Pavelič nekaj časa popolnoma legalno živel v Avstriji; nosil je svoje pravo ime in bil je redno prijavljen pri avstrijskih oblasteh kakor kateri si bodi drugi državljan. Bil je v stikih z visokimi tujimi častniki. s katerimi se je razgovarjal o medvojnih dogodkih in pa a izgle-dih za bodočnost. Na vprašanje, če je vedel, da je bila skupina ustašev sprejeta pri papežu, je Kavran odgovoril, da ga je o tem obvestil Nino Rosanovič, organizator ustaškega terorističnega centra v taborišču v Fermu. Pri tem obisku so izročili papežu spomenico, v kateri ga prosijo, naj zastavi svoj vpliv, da prepreči izročitev ustašev Jugoslaviji. Papež Je tedaj izjavil, tda pozna borbo brvatskega ljudstva, da smatra to borbo za pravično in da bo zato podprl njibovo prošnjo*. Papež je tudi izrazil svoje prepričanje, da bo ta borba končno dosegla svoj cilj. Kavran Je dodal; »Smatram, da je pri tej priložnosti papež obljubi] svojo pomoč«. Govoreč o sporazumu med ustaši in drugimi hrvaškimi emigranti z Mačkom na čelu. je Kavran povedal, da je ustaški general Moškov, ki je spremljal Mačka iz Zagreba v Pariz, prinesel v Avstrijo neko sporočilo, kjer je med drugim rečeno: «Pavelič sporoča, da je treba postaviti Mačku na razpolago vse sile, kajti vodstvo vse borbe bo prevzel Maček. V tem smislu se je treba izogibati, da bi se mu delale kakršne koli težave, in treba ga je podpirati v vseh točkah«. «Sma- Manuilski podpira jugoslovanske zahteve LAKE SUCCESS, 14. iz včerajšnjega govora ukrajinskega delegata Manuilskega pred Varnostnim svetom priobčujemo glavne misli. Manuilski je najprej poudaril, da so kršitve mirovne pogodbe z Italijo važno načelno vprašanje, kajti spoštovanje sprejetih obveznosti Je glavno Jamstvo za ohranitev svetovnega miru. Manuilski je nato opomnil, da določbe mirovne pogcdbe z Italijo niso take, da bi lahko zadovoljile jugoslovanske narode, vendar Je Sovjetska zveze, da Je ta seja sklicana na ne-ohranitev mednarodnega sodelovanja. Z e dve leti sta potekli od zaključka mirovne konference in vendar njeni sklepi glede Trsta še zdaj niso izpolnjeni. ZDA in Anglija sta dosledno sabotirali imenovanje guvernerja in pričeli smatrati Trst za svoje vojaško področje. Manuilski je zaključi) z zatrdilom, da ukrajinska delegacija v celoti podpira Jugoslovansko zahtevo po razveljavljenju sporazumov glede Trsta, ki so v nasprotju z mirovno pogodbo, in Je postavil zahtevo, naj Varnostni svet čimprej prične razpravljati imenovanju tržaškega guvernerja. tram«, je izjavil Kavran, «da je bil to rezultat razgovorov med Mačkom in Paveličem v Zagrebu«. Glavni tožilec je tedaj vprašal, kakšnega značaja so bili odnosi agenta tujo obveščevalne službe Springta s Paveličem. Kavran je odgovoril: nPavelič mi je izjavil, da mu je Springt nudil svojo pomoč pri njegovem menjavanju bivališča. Springt je napravil vse potrebno, da je Paveličev položaj legaliziral. Pozneje, po odhodu Paveliča je bil ustaški minister Lovro Susič gost istega Springta«. Na to je Kavran poročal, na kak način je leta 1946 Pavelič prešel iz Avstrije v Italijo. Pri tej priložnosti se je Pavelič posluževal perujskega potne-gh lista. Tedaj je Kavran spremljal Paveliča skupaj z obtožencem Milošem, poveljnikom koncentracijskega taborišča v Jasenovcu, in polkovnikom Džalom. ga amandmana, pripraviti sredstvo za imperialistično penetracijo v podonavski bazen. V enakem smislu je govorila tudi Ana Pauker, načelnica romunske delegacije. Z ozirom na izjave predstavnikov Velike Britanije in ZDA je sovjetski delegat, poslanik Lavrentjev dejal, da so omenjeni delegati pokazali kaj malo diplomatske modrosti, ko so v teku konference postavljali razne neutemeljene trditve o «sovjetskem imperializmu«. Samo narodi in ne osebna mnenja so poklicani, da odgovore, katera demokracija ima večje prednosti. Britanski delegat bi pač dobil najboljši odgovor na to vprašanje, če bi ga postavil na kakem svobodnem zborovanju v britanskem imperiju. Generalni odbor je nato s sedmimi glasovi odbil ameriški amandma k čl. 38 sovjetskega načrta konvencije. Cl. 38 je bil torej sprejet kakor tudi naslednja dva člena. Glavni odbor bo svoje delo nadaljeval v ponedeljek. SPREJEM T čast Višinskemu BEOGRAD, 14. — Društvo za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je priredilo včeraj zvečer na čast načelniku sovjetske delegacije na podonavski konferenci Višinskemu. Na sprejemu je bil tudi šef ukrajinske delegacije Baranoyski, sovjetski poslanik v Beogradu in drugi člani sovjetske delegacije. Z jugoslovanske strani so se sprejema udeležili zunanji minister Simič ter drugi člani zvezne vlade. Navzoči so bili tudi predsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Srbije Stankovič, predsednik Vseslovanskega odbora Maslarič ter številni književniki, umetniki in znanstveniki iz Beograda. Na sprejemu so umetniki iz beograjske opere izvajali ruske in Jugoslovani ske pesmi. izjava tajništva Zveze partizanov Tržaškega Glede obvestila, objavljenega v listih (Primorski dnevnik« in sil La-voratore«, da je sklicana seja glavnega sveta Zveze partizanov Tržaškega ozemlja za nedeljo 15. t. m. ob 9 prostorih K. K. krožka Kraljič (Dom pristaniških delavcev), tajništvo Zveze partizanov STO-Ja Javlja vsem članom zveze, da se Je glavni svet sestal dne 1. avgusta t. I. Na tej seji so bili ob prisotnosti in pristanku sklepčnega števila članov redno izvoljeni izvršilni odbor zveze ter predsedstvo in tajništvo zveze. Ker ni tajništvo zveze od tedaj sklicalo druge seje glavnega sveta, je seja, sklicana od neznanih oseb za nedeljo 15. t. m. nelegalna. Tajništvo Zveze partizanov Tržaškega ozemlja sporoča vsem članom glavnega sveta in ostalim članom zveze, da je ta seja sklican na nezakonit način, ter so vsi sklepi in odločitve, ki bodo eventuelno sprejeti na tej seji, neveljavni in neobvezni za članstvo. Tajništvo Zveze partizanov STO-ja končno opozarja vse partizane in aktiviste, naj ne nasedajo provokacijam razbljaških elementov, ki bi hoteli špekulirati s čustvi borcev za svobodo. Smrt fašizmu • svoboda narodul .Tajništvo Zveze partizanov Tržaškega ozemlja Trst 14.VIII.194I. Načrt Zahodne Nemčije MUENCHEN, 14. — Strokovnjaki, ki se že od 11. avgusta razgovarja-jo o načrtu ustave zahodne Nemčije, so se sporazumeli o splošnih ob. likah bodočih nemških vladnih ustanov. Sprejeli so načelo zvezne vlade. niso pa še sporazumeli o mejah, v katerih nai se giblje neodvisnost posameznih dežel. 10.800 ton masti za sovjetsko področje Nemčije BERLIN, 14. — Sovjetski informacijski urad naznanja, da je za prebivalstvo sovjetskega področja Nemčije in sovjetskega sektorja v Berlinu, določenih 10.800 ton masti. Resolucija Milnega odbora Okrožnega nunskega odbora za isiro IZvršini odbor okrožnega ljudskega odbora za Istro smatra za umestno, da glede na obrekoval-no gonjo, ki so jo pričeli v Trstu nekateri Vidalijevi agenti, ugotovi neka dejstva in hkrati prikaže resnično stanje položaja. Pri tem bo odbor navedel izvor in prave namene te gonje. Ni samo naključje, da se razširjanje obrekovanj in laži o zatrjevanem terorju v coni B ne razlikuje prav nič od razširjevanja takih vesti, ki ga že tri leta vrši reakcionarni tisk. Poudarjamo, da vršijo to gonjo nekateri vidalijev-ci tako ustno od osebe do osebe, kakor tudi s svojim tiskom! Tako čitamo lahko zadnje tedne v listu «11 Lavoratore* fraze o «terorističnem delovanju», o «prega-njanjihv itd. V svoji številki z dne 27. julija je priobčil «11 La-voratore* v uvodniku sledeče: «V coni B se Laurenti, Ukmar. Stoka in Sorta ter Gino Gobbo in Sedmak, ki jih vodi Janko Beltram, trudijo, da bi izgnali, odpustili, vrgli na cesto vse one, ki glasujejo za resolucijo Informbiroja, prt čemer jim grozijo tudi z aretacijo.* Na kaj opirajo svoje sramotne napade ti obrekovalci, ki obtožujejo ne samo ljudsko oblast glede njene odgovornosti za vse primere, ki jih navajajo, marveč obtožujejo tudi najvidnejše predstavnike ljudske oblasti, češ da so oni vasnovatelji in voditelji tega »terorizma« z objavo izsledkov posebne preiskave, ki so jo izvršili trije člani izvršilnega odbora o-k.rožnega ljudskega odbora za Istro, bo odgovor lahek. Pri tej komisiji sta sodelovala dva člana, ki sta se izrekla za resolucijo Informbiroja, in tretji, ki se ni izjavil v tem smislu. Komisija je imela nalogo, da ugotovi resničnost o posameznih in najvažnejših napadih, ki so jih iznesli vidalijevci. Ona dva člana, ki sta se pridružila Vidalijevi akciji, sta potem ko sta čutila, da preiskava ne bo imela uspehov, kot sta jih pričakovala, skušala dvoumno zavleči njen zaključek, pri čemer sta hotela, da bi preiskava ugotovila. kar bi bilo zanje dobro, pa seveda ne bi odgovarjalo resnici. Dalje sta skušala, da bi končala komisija svoje delo predno bi razčistila vse primere. Pri tem sta skušala povleči za nos tretjega člana komisije in višjega javnega tožilca ,ki je prisostvoval delovanju komisije, s tem da sta stavila pogoj za odobritev poročila, da se bavi komisija z najnepomembnej- šimi primeri, in sta ukratka na I vse mogoče načine, p skladu z navodili, ki sta jih prejela iz Trsta, stremela za tem, da bi komisija ne končala svoje naloge. Kljub tem oviram, ki sta jih delala omenjena člana komisije, in ko ta dva le nista mogla zanikati resničnega stanja, je preiskovalna komisija sprejela soglasno in predložila izvršilnemu odboru 10, avgusta sledeče poročilo. Komisijo so sestavljali naslednji člani: J.) Felluga Emilio, 2.) Pustetta Eugenio, 3.) Kralj Franc (do 4.8.1948), 4.) Buič Ivan (od 4.8.1948). Na podlagi preiskave posameznih primerov je ugotovila komisija tele podatke: I.) Bertos Claudio. Iz zapisnikov In drugega gradiva je ugotovila komisija, da se je izvršil dogodek takole: Dne 20. julija 1948 ob dveh zjutraj, in sicer po zaključku neke prireditve, ki jo je organizirala pri postaji narodna zaščita v Novi-gradu, poveljnik postaje Sau Ernesta kljub ponovnim pozivom ni mogel pripraviti do poslušnosti Bertosa, ki se je obnašal nedisciplinirano. V nastalem prepiru je poveljnik v opravičenem razburjenju dal zaščitniku Bertosu klofuto. Ni potrjeno, da bi ta udarec povzročil zlom čeljusti pri Bertosu. Komisija se strinja z nepristranskimi ukrepi, ki jih je glede na ta dogodek podvzelo okrožno po- (Nadaljevanje na 2. strani) Časnikarji v Avstriji vojni zločinci iz Jugoslavije DUNAJ, 14 — Kakor poročajo demokratični časopisi, jg izdajatelj glasila avstrijske socialistične stranke v Salzburgu «Demokrati-sches Volksblatt« jugoslovanski vojni zločinec Botirotič, čigar izročitev so jugoslovanske oblasti zahtevale od ameriških okupacijskih oblasti. Jugoslovansko ljudsko sodišče je Botirotiča obsodilo na smrt zaradi sodelovanja z nacisti med vojno. Dunajski list «Der A-bend« pa piše, da je med člani uredništva nekega drugega časopi-sa v Salzburgu, in sicer glasila ameriške vojne uprave «Salzhurger Nachrichten«. večje število članov ustaških terorističnih organizacij. Tudi za te je Jugoslavija zahtevala izročitev. Risoluzione del com italo Eseculivo del com. pop. cm. deli’ istru 11 Comitato Esecutivo del Comi-tato Popolare Circondariale del-1’Istria. di fronte alla calunniosa campagna iniziata a Trieste da al-cuni agenti di Vidali, ha creduto opportuno di accertare aleuni fatti accaduti e quindi presentare lo sta-to reale della situazione, indicando nello stesso tempo 1’origine ed i veri fini della campagna stessa. Non e a caso che la diffusione di calunnie e menzogne su di un pre-sunto esistente terrore nella zona Ij. diffuse oralmente e per iseritto da aleuni Vidaliani tramite la loro stampa, non si differenzia per nul-la da quella che siamo abituati a sentire gia da tre anni, dalla stampa notoriamente reazionaria. Si possono c osi leggere sul «La-voratore« delle ultime settimane delle frasi «sull’attivitš terroristi-ca», sulle apersecuzioni« ecc. Nel numero del 27 luglio corr. a. il «Lavoratore» nel suo articolo di fondo porta quanto segue: «Nella zona B Laurenti ed Ukmar, Stoka e Sorta, Gino Gobbo e Sedmak di-retti da Janko Beltram si affanna-no di espellere, licenziare, sfratta-re, minacciare ed arrestare, coloro che votano per la risoluzione del-l’U. I.». Su cosa fondano i loro attacchi vergognosi questi calunniatori che non solo accusano il Potere Popo-iare della responsabilita sui casi che citano, ma accusano i rappre-sentanti piti eminenti del Potere Popolare di essere i propugnatori ed i dirigenti del «terrorismo». Sara facile la risposta con la pubbli-cazione dell’inchiesta condotta da tre membri dell’Esecutivo del Comitato Popolare Circondariale del-l’Istria incaricati dallo stesso di oc-cuparsi della realta dei fatti. Della Commissione facevano par-te due membri che si sono espressi per la risoluzione dell’U. I. ed uno che non si era espresso in tal sen-so. Essa aveva il compito di accertare la verita sui singoli e piu sa-lienti attacchi apportati da certi Vidaliani. I due membri aderenti alla azione di Vidali. avuto sentore che l’inchiesta non dava i risultati da essi sperati hanno cercato, ambi-guamente di ritardarne la conclu-sione, di far si che dalla stessa ri-sultasse quanto stava bene a loro e non la veritš. hanno cercato inol-tre di por fine ai lavori prima del-l’espletamento dei medesimi cer-cando di menare per il naso l’altro membro della Commissione ed il pubblico accusatore superiore che assisteva ai lavori condizionando inoltre 1’accettazione della relazio-ne definitiva a casi e casetti e cer- cando in tutti i modi. attenendosi alle direttive ricevute da Trieste di non arrivare alla conclusione dei lavori. Nonostante tutte queste dif-ficolta poste dai due citati membri, non potendo gli stessi piu oltre ne-gare la verita dei fatti, la commissione d'inchiesta ha accolto ad una-nimita e presentato all'Esecutivo il 10 agosto u. s., la seguente Relazione della Commissione d’inchiesta no-minata nella riunione del Comitato Esecutivo del Comitato Popolare Circondariale dellTstria in data 29 luglio 1948. La Commissione era composta dai seguenti membri: 1) Felluga Emilio 2) Pustetta Eugenio 3) Kralj Franc (fino al 4-8-1948) 4) Buič Ivan (dal 4-8-1948). DalFesame dei vari casi la Commissione, in base agli accertamen-ti, da i seguenti risultati: 1) BERTOS CLAUDIO - Dai ver-baii e dalTaltro materiale la Commissione ha accertato che i fatti si sono svolti nel modo seguente: II giorno 20 luglio 1948, alle ore 2 del mattino, al termine di una festic-ciola organizzata presso la stazione della Difesa Popolare di Cittanova, 11 comandante della stazione Sau Ernesto, malgrado i ripetuti richia-mi, non fu in grado di ridurre al-1’obbedienza il difensore Bertos che aveva un comportamento indi-sciplinato. Essendo sorto un diver-bio il comandante in un giustifica-to scatto d’ira schiaffeggio il difensore. Non risulta che in questa cir-costanza sia stata provocata la frat-tura della mascella al Bertos. La Commissione concorda con i provvedimenti imparziali preši in seguito alTaccaduto dal Comando Circondariale della Difesa Popolare che ha punito il comandante Sau con il trasferimento ed il difensore Bertos con 10 giomi di prigione di rigore e conseguente trasferimento. 2) TRUSNIAK GIUSEPPE - Ha mandato a Trieste la macchina da serivere senza aleun permesso. Non potendo dimostrare il perche del fatto e stato arrestato. Appena ap-purata la verita il Trušnjak e stato rilasciato. 3) ZILLI MIRIANO - Onde accertare il fatto secondo cui lo stesso sarebbe stato invitato da parte della Difesa Popolare di abbando-nare la Zona entro 48 ore, e stato invitato a deporre il sottotenente Tercion Lodovico. Egli ha esposto che da diversi giorni venivano te-nute delle riunioni sospette da par- Izjava ki so jo riale tovarišice na giavneiif sveto ASIIZ podpisane članice izvršilnega odbora ASIZZ ugotavljajo, da se je spor, ki je nastal v Komunistični partiji Tržaškega ozemlja po objavi resolucije Informbiroja, namerno vnesel tudi v organizacijo ASIZZ in da se tako ruši program, sprejet na ustanovnem kongresu ASIZZ. To svojo ugotovitev oslanjajo na sledeča dejstva: 1.) Brez vednosti večine izvršilnega odbora se je oficielno po tisku odobrila resolucija Informacijskega urada, čeravno ni Mednarodna demokratična ženska zveza kot naša nadrejena organizacija podala v tem pogledu še nobene Izjave. 2.) S tem da je del vodstva ASIZZ zavzel tako stališče, se je pričelo načrtno rušenje naše enotne ženske antifašistične fronte, ki je nastala že za časa narodno-osvobodiine vojne na osnovah naše skupne borbe, ki smo Jo vodili v interesu demokratičnih ženskih množic in v interesu celotnega demokratičnega prebivalstva Tržaškega ozemlja. 3.) Napadajo se naše najdcsledncjše revolucionarne borke, ki so k ustanovitvi in razširjenju naše ženske organizacije največ doprinesle. To delajo z namenom, da bi jih spravile ob ugled pred ljudskimi množicami. 4.) Načrtno vodijo gonjo proti delovanju ljudske oblasti v coni Tržaškega ozemlja, ki je pod jugoslovansko vojno upravo, z izmišljanjem najbolj fantastičnih vesti, ki nimajo nič skupnega z resnico in jim je edini cilj oblatiti ljudsko oblast, tamkajšnjo Vojno upravo in Jugoslavijo. 5.) Spremeniti hočejo dosedanjo dosledno borbeno linijo, čeravno te spremembe ne narekuje noben politični dogodek. Vsa ta dejanja očitno kažejo tendence revizionizma, ki so se pričele pojavljati na vse načine, in katerih končni cilj je priključitev Trsta k Italiji. 6.) Tako delovanje ne vodi k razširitvi naše ženske organizacije in pritegnitvi drugih žena, kar si je ustanovni kongres ASIZZ zadal za osnovno nalogo, temveč k razbijanju naše ženske organizacije, k razbijanju italljan-sko-slovanskega bratstva in naše enotne protiimperialistične fronte. 7.) Kot dosledne revolucionarne borke odločno obsojamo vse razbijaško delo Vidalijeve skupine, ki se očltuje tudi v vodstvu ASIZZ Tržaškega ozemlja, in ostajamo zveste programu, sprejetem na našem ustanovnem kongresu. (.) Vse resnično demokratične in antifašistične žene vseh treh narodnosti, ki prebivajo na Tržaškem ozemlju in ki jim je prt srcu mir in srečnejša bodočnost njihovih otrok, pozivamo, da se oklenejo še tesneje začrtanega programa, ker nam le on daje jamstvo, da bomo v naši trdi borbi proti imperializmu tudi uspeli. Samo tako bomo še nadalje dajale resnično pomoč Mednarodni demokratični ženski zvezi in Sovjetski zvezi, da nas bo lahko podprla v naših pravičnih zahtevah. Smrt fašizmu! — Svoboda narodul Trst dne 12. avgusta 1949. MAJDA RUPENA ZORKA KOSOVEL KOCJANCIC VALERIJA BOLE KATARINA - (JUCA) BUZDAKIN LUCIJA MARZARI OKTAVI JA IVANČIČ VERA RESCHITZ ALMA IHchlarazlone presentata rialle conipagne al Consiglio Generale Noi sottoseritte membre del Comitato Esecutivo delTUDAIS constatiamo che il dissidio ideologico sorto nel Partito Comunlsta del T.L.T. in seguito alla Risoluzione dell'Ufflclo d’lntormazloni e stato intenztonalmente portato anche in seno all'organizzazlone deirUDAIS e che viene In tal modo dlsgre-gato il programma accettato al Congresso Costltutivo dell'UDAIS. Basiamo questa nostra constatazlone sui seguenti fatti: 1) AlTinsaputa della maggioranza del Comitato Esecutivo č stata appro. vata attraverso la stampa, la Risoluzione delTUfflcio d’Informazlonl, sebbene il Fronte democratico mondiale delle donne, che sta a capo della nostra or-ganizzazione, non abbia sinora emesso aleuna diebiarazione. 2) Coirassunzione di questa posizione da parte di aleune membre della direzione si č iniziato programmatlcamente a disgregare il Fronte democra. tico delle donne, sorto gia al tempo della guerra dl iiberazione nazionale, sulle basi della lotta comune, che abbiamo condotto nellMnteresse delle masse democraticbe femminili e nelTinteresse comune della popolazione de. mocratlca del Territorio di Trieste. 3) Vengono attaccate le nostre combattenti piu conseguenti, che hanno dato II magglore contrlbuto alla fondazlone ed alPaliargamento deirorganlz-zazione femminile. Lo scopo degll attacchi nei riguardi delle suddette com-pagne č dl discreditarle in seno alle masse popolari. 4) Secondo un piano prestabilito viene condotta una campagna contro l’attivita del Potere popolare della zona del Territorio Libero ammiuistrata dalCArmata Jugoslava per mežzo di fantastlche notizie inventate dl sana pianta, non corrispondenti alla verita, con 1'unico scopo di denigrare il Potere Popolare, 1’Amministrazione militare e la Jugoslavia. 5) St vuole mutare la linea di condotta conseguente avuta finora, ben-che nessun avvenimento politlco nuovo detti un tale mutamento. Tutti que-sti fatti dimostrano chiaramente la teEdenza al revlsionlsmo attuata con tutti 1 mezzi, col fine ultimo di annessione di Trieste airitalia. 6) Queste azioni ton portano alPallargamento della nostra organizzazlo-ne femminile nč alla conquista di altre donne, compito principale che sl era preflsso il Congresso Costitutivo delTUDAIS, bensl porta alla rottura della nostra organizzazione femminile, alla rottura della fratellanza italo-slava e del nostro compatto fronte antlimperialista. 7) Come conseguenti e rivoluzionarie combattenti condanniamo l’azione disgregatrice del gruppo Vidali le cui conseguenze sono evidentl anche in seno della direzione delPUDAIS del T.L.T., e rimaniamo fedeli al programma accettato al nostro Congresso Costltutivo. 4) Invitiamo tutte le donne veram ente democratiche ed antlfasciste, ap-partenenti alle tre nazlonallta conviventi nel Territorio, che banno a cuore la pace e un avvenlre migliore del loro figli, a stringersi piu strettamente intorno al programma dl lotta, 1’unlca garanzia per rluscire in questa dura lotta contro rimperlalismo Soltanto in questo modo daremo anche in futuro un vero contributo al Fronte democratico mondiale delle donne ed airUnione Sovietica, affin-che cl possa appoggiare nelle nostre giuste rivendicazioni. Morte al fascismo! — Liberta ai popoli! Trieste, II 12 agosto 1949. MAJDA RUPENA ZORKA KOSOVEL KOCJANCIC VALERIA BOLE KATARINA - (JUCA) BU2DAKIN LUCIA MARZARI OTTAVIA IVANČIČ VERA RESCHITZ ALMA Spoznale smo iilt na razbijačem delo (S seje glavnega sVeta ASIŽZ) (Continua in 2. pagina) 12. t. m. je bila seja glavnega sveta ASIZZ za Tržaško ozemlje. Čeravno je bila ta seja določena že 14 dni poprej, ni tajništvo našlo časa, da obvesti o njej pravočasno tovarišice iz Istre, ki so tako prejele vabilo šele tisto popoldne pred sejo Najbrže bi bila enemu delu vodstva prisotnost teh tovarišic dokaj neprijetna in so se tako na lep način izognile neljubemu srečanju. Vsekakor bi potem morale na mestu priznati, kako so prikrojile in potvorile besede tovarišice Lucije iz Bujščine, ki jih je izrekla na seji izvršilnega odbora v prid ljudske oblasti. To bi bilo malce nerodno in bi jim močno pokvarilo ugled tudi med tovarišicami s terena. Te sicer nimajo po vseh pravilih, na katerih slom organizacija ASIZZ na seji glavnega sveta nobenega opravka, kajti čemu so potrebne potem volitve v glavni svet in izvršilni odbor, če ni rriti toliko zaupanja, da bosta dostojno predstavljala in branila koristi demokratičnih žena. Prišle so na posebno povabilo, ker jih je del glavnega sveta potrebi-,val. Slutil je že naprej svojo nemoč pred stvarnimi dokazi, ki bodo na seji iznešeni. Zgodilo bi se lahko, da bi mogel pod njihovo težo kapitulirati. In da to prepieči, mu izvrstno služijo tudi ljudje, v katerih slovarju se še vadno najdejo izrazi kot r cionalist, fašist, sporka in pode ni. lo pa po tolikih letih skup borbe in po vseb malo domač beseda>- o enotnosti in bratstvu, jih v poslednjem času tako poj sto rabijo, po zaklinjanju, da t do obsodili vsakogar, ki bo vna: nacionalistične težnje. Slika pa še ni popolna. Van spadajo tudi elegantne kretnje, r tanko take kot jih je delala i pločnikih reakcija na prvomajsk proslavah ko je hotela ž njimi n značiti, kam r.aj se pobere dem kratični tržaško prebivalstvo, takem okolju se torej vrši se glavnega sveta. Vse je storjeno, i bo diskusija vedi a, kakor so izr zile v poročilu predsedstva, da hočejo imeti. Za bilo njeno vedril je na koncu preskrbljeno tudi žvižgi s piščalko. Citanju zapisni) zadnje seje izvršilnega odbora sledilo poročilo predsedstva, ki i je podala tov Karleta. Iz tega p ročila, ki ne postavlja pred na ženske množice nikake perspeki ve za njihovo nadaljnjo borbo, hočem dotakniti le poziva, ki i je del vodstva ASIZZ poslal jug slovanskim tovarišicam. Rotil j je, naj posredujejo pri voditelj: njihove komunistične partfje. n: ne tirajo Jugoslavije izven dem> kratičnega bloka V svojem pori (Nadaljevanje na 2. strani) Vsi demokrati bodo dartes na manifestaciji v Izoli SPOZRALE smo JIH (Nadaljevanje s 1. strani) čTlu je samo priznala, da sa glavni odbor ASIZZ ni spuščal v diskusijo o posameznih točkah resolucije, ki jo je Informacijski urad poslal Komunistični partiji Jugoslavije. Xo kaže, da stvari ne poznajo dovolj in da bi ne smelo že zaradi tega delati nikakih zaključkov- Storilo pa se je ravno nasprotno, napravili so ge sklepi, na osnovi katerih odtegujejo zdaj na-ie demokratične množice od njihove navezanosti na Jugoslavijo. Vsako količkaj ugodno priliko izrabljajo zato, da pripovedujejo, kako je tam vse narobe. Svoje izdajalsko početje pa hočejo prikriti s ten), da naglašajo, kako so zdaj tesno ob strani jugoslovanskih tovarišic, kako zaskrbljeno gledajo n? njihov sedanji položaj. Toda, Se bi se del vodstva ASIZZ hotel le količkaj potruditi, da preuči dejansko stanje v Jugoslaviji, bi mu ne bilo treba pošiljati sličnih pisem jugoslovanskim tovarišicam. Solzavo blebetanje o ljubezni do jugoslovanskih narodov ni tem prav nič potrebno. Podonavska konferenca dokazuje zgovorno, da ^e Jugoslavija ri oddaljila niti ta korak od skupne protiimperiali-tične fronte fo bi moral vedeti tudi del vodstva ASIZZ, ako bi mu bilo kaj ne tem, da gradi naja ženska organizacija svoje delo na osnovah resnicoljubnosti, in ako bi hotel dati jugoslovanskim ženam -tvarno pomoč v njihovih naporih *a izgradnjo socializma. Tovarišice, ki takega zlaganega, papirnatega dokazovanja o ljubezni do Jugoslavije in do jugoslovanskih narodov niso hotele podpisati. so bile od tega dela vodstva 7~ naprej obsojene na odstranitev iz glavnega sveta in izvršilnega odbora. V organizaciji ASIZZ se morajo ustvariti čim prej vsi potrebni pogoji za ribarjenje v kalnem. V njej ne sme biti doglednih premočrtnih revclucionark, ki bi nikoli ne dopustile, da se naša ženska organizacija pretvori v ohromeli organizem, v koalicijo strank, ki bi se ji pridružile le pod po-gojem, da opusti dosedanjo bor. beno pot. tjvojo dotedanjo borbeno pot pa je naša jenska organizacija dejansko že opustila. Nikjer več ne omenja svoje revolucionarne preteklo^ iti. katere korenine segajo daleč v prvo Itto naie osvobodilne vojne, Vse »voje delovanje oslanja na po. dednja tri povojna leta in namerno molči o delu AFZ Slovenskega Primorja, iz katerega je črpala moč za svoj razvoj. Osrednja tematika vseh političnih referatov ni več protiimperia-listična borba. ki smo jo dolžne podpreti z vsemi silami, če hočemo, da bodo Izvedeni sklepi mirovne pogodbe. Vsi politični govori in vse diskusije se začenjajo in povračajo na eno točko — na resolucijo Informacijskega urada. S tega izhodišča se potem vršijo vsa natolcevanja o razmerah v tisti coni Tržaškega ozemlja, ki je pod jugoslovansko vojno upravo. Poleg drugega ae hoče prikazati tudi krivica, ki se je dogodila tnv. Loreti. ker ji tovarišice ne zaupajo več mesta organizacijske sekretarke. Tega, da je tov. Loreta sama dala ostavko na mesto, ki ga je imela v ljudski oblasti kot referentka za italijansko kulturo, iz česar izvira, da tudi iriesta okrožne -sekretarke ASIZZ ni mogla ohraniti pa nočejo slišati. Vzrok ie kaj enostaven, Nekateri ljudje v vodstvu ASIZZ nočejo, gnani od svojih skrivnih namenov, presojati t razumom razvoja dogodkov ter ga osvetliti v njegovi pravilni luči Samo če jih tako motrimo, potem lahko dojamemo, kaj jih žene, da pridejo do takih sklepov, do kakršnih »o prišle na seji glavnega odbora ASJ2Z. Brez ovinkov In ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PR'MORSKEGA DNEVNiKA V KOPRU - ULICA C. SAfFISTI 301/a Pi* ITI. . TEL. 70 Program današnje »luvuoKti J) »prejem gostov in zbiranje za povorko do 8.30. Mladinska godba v pristanišču. 2> Od 8.30 do 9 formiranje povorke. 3) Od Križišča do Ritrova Aro-pelea oficielni del povorke, ostali del povorke na prostoru proti postaji. 4) Ureditev povorke: 1) Skupina rdečih zastav; 2) skupina nacionalnih zastav; 3) vojaška godba; }) oddelek vojske; 5) oddelek NZ; d) mladinska godba: 7) partizani v uniformah; 8) skupina delnycev v tuteh; 9) Skupina ribičev; 10) skupina kniitov; 11) godba fz Buj; 12) športniki v dresih; 13) ostalo ljudstvo in med njim porazdelle-ne godbe iz Cežarjev. Smnrii in ostal c. Časopisu „IL UVORATORE" u vednost PRIMORSKEMU DNEVNIKU s prošnjo sa objuvo Podpisani «gospod» Srečko Viti-s pojasnjuje glede kltvetniške-na članku v listu b prireditvi ASIZZ v S a Ivoru 4.) Furlan Ivan. Imenovani je bil odpuščen iz službe pri komisiji za upravo imovine odsotnih oseb Na podlagi izpovedbe podporočnika Tarciona, je bilo ugotovljeno da ni bit izgnan iz cone Ni politični preganjanec, ker Jt vsak teden zahajal v Trst. 5.) Sfiligoj Marino. Ta jc bil od puščen kot stanovanjski referent pri mestnem ljudskem odboru v Kopru š« pred objavo resolucij« Resolucija i ztrSiincBS metra Okrožnega tudskega odbora za isiro Injormacijskega urada. Na vprašanje, s čem se namerava baviti, je ob raznih prilikah izjavil, da se hoče vrniti k dntllni, ki biva na Reki. Vzrok njegovega odhoda je neznan 6.) Jurana Anton. Po prečitanju dopisa, 4 katerim jt naznanil svoj odstop in ki ga je podpisal lastnoročno ter po zaslišanju tov. Ukmarja in Laurentija in prizadetega samega, komisija njegovega odstopa ne smatra za upravičenega-Tut? ni dokazano, da je bilo proti tov. Juragi izvršeno kakšno preganjanje ali drugi koraki, t.) Carini Italo. Pri zaslišanju je priznal, da mu tovariši od ljudskih oblasti ni#o določili roka, v Katerem bi moral zapustiti cono. O tem mu je nekaj pravila iena Dalje je še dejal, da je izrazil 4e-Ijo, da 61 čel v Romunijo, Češkoslovaško, Madžarsko ali kam drugam. Tov. Cariniju je bilo dano na prosto, da ostane; prav tako je bil pozvan, naj prekliče izjave, ki jih ie podal v prisotnosti njegove žene stanovanjski referent. Dognano jc, da so vse odgovorne osebe postopale t tov. Carinijem dobro. Pri ponovnem zaslišanju dne 5 avgusta je gleed na prejšnje izjave še dodal, da ga je tov, Ukmar izrecno vprašal: »Dobro. Si se odločil, da greš ali da boj ostal?n Na njegovo vprašanje mu je komisija potrdila da ne obstoji nobena odredba ali ukrep, ki bi političnim preganjancem zab ranila ostati v coni. S.J Della Picca Mirko, Olede na njegovo prejšnje življenje in na ij egov o obnašanje j» komisija smatrala, da se s njegovim primerom ■i treba baviti. Imenovani jt od-topil ie pred dvema mesecema Njegov odstop je bil sprejet in od tedaj je Detla Picca brez zapo ilitva. 9.) Dcgrasti Mario, Izola. Imenovani Jt bil odpuščen v smislu skle- pa okrožne skupščine £ notnih sindikatov. Kasneje ni sprejel mesta, ki mu je bilo ponudeno. 10.) Semilll Emilio. Ta je zapustil svoje delovno mesto n« lastno pobudo in ne da hi koga preje obvestil, Nihče mu tudi ni grozil, JU Petarin Marcello. Po odpustitvi pri tvrdki «Fructus» je prosil tov. Petka za posredovanje, da bi dobil zaposlitev v Pulju ali na Reki. Pri tem je prejel zagotovilo, da se bodo interesirali, da bo dobil potrebno potno dovoljenje. Glede zaposlitve je bilo Petarinv. rečeno, na) vloži prošnjo pri Enotnih sindikatih. Nihče ga ni pozval, naj zapusti cono. 12.) Jaksetich Giorgio. Kot frak-cionist je bil odstranjen iz nekega urada KP. ker enostavno ni imel lam opravka. O preganjanjih glede njegovega stanovanja jt aognano. da je imenovani edini funkcionar v okrožju, ki je izključno zase razpolagal z vilo in vrtom. 13.) Deponte Miranda. Pri zaslišanju je izjavila, da jo je dne IH julija zvečer, ko je prihajala z nekega mladinskega sestanka, prijel major Cahariia sa rokav rekoč, naj pride k njemu dingi dan, ker je udarila nekega mladinca. V stvari je odgovorila: *Jaz te nisem odevala*. Dne 4. avgusta, to je 11 dni po tem dogodku, jo je neki zaščitnik pozval, naj te zglasi pri majorju Cahariji. Na vprašanje, če je resnično, da ji je grozil z aretacijo, je podpisalo izjavo, s katero zanika to okolnost in potrjuje, da tozadevno obtoževanje ni resnično. Pred komisijo Je ponovno izjavila, da Je lažnivo vse to besedičenje Ni mogla navesti katerih koli po datkov, s katerimi bi mogli izslediti onega, ki je raznašal novico, češ da ji je major Caharije grozil Z aretacijo. 14.) Burllni Loredana. Ta je podala naslednjo izjavo: tDo tega. da sem odstopila kot refentka za prosveto, me je prisil lo dejstvo, ker jt med prebivalstvom istrskega okrožja nastalo mnenje, da tem Vi» dalijeva frakcionistka; smatrala sem. da kot takšna ne bi mogla nadzorovati šol v okrožju: »Tov. Ukmar me je vprašal: tCemu se boš posvetila sedajft «Jaksetich Giorgio mi je pravil, da mu je tov. Ukmar v ratgovoru uradno izjavil, da bodo oni, ki so imeli kakšno nalogo od KP in ki so se sedaj izjavili za Vldalijevo frakcijo, odstavljeni s svojih mestu. Tozadevno komisija ugotavlja, da ne zavzema tov- Ukmar nobenega položaja pri oblasteh in da zaradi tega ni mogel dati nobene izjave, ki bi imela urade nsnačaj. Nasprotno je 2nano. At je tov. Beltram Jankr,, podpredsednik ljudskega okrožnega odbora za Istro, «a nekem sestanku izvršilnega odbora kakor tudi pri aktivu KP izjavil, da zavzemanje stališča v korist tega alt onega mnenja glede resolucije In/ormbiroj« ne povzroči odstavitve od položajev pri ljudski oblasti. 15.) Pazzanin Albino. Imenovani Je izjavil, da so ga pred tem nekatere pijane osebe v kopališču Sv. Nikolaja izzivale, Imen ni hotel uavesli. Ob neki drugi priliki se je isven kopališča So, Nikolaja srečal s tremi neznanci. Najblitji mu je dal brco, ostala dva pa sta ga prijela za rame in ga poškodovala. Na enega od napadalcev je zalučal dva kamna, od katerih je zadel eden napadalca v hrbet. Pazzanin ie pripomnil, da mu razlog za ta napad ni man- Napadalcev ni pa. znal, sodeč po govorici pa domneva, da so bili Tržačani. Komisija je mogla upoštevati samo to, kar je izjavil Pazzanin, ki ni mogel nave. sti nikogar, fcj bi v stvari kaj vedel, ker se je izvršil dogodek brez prisotnosti pri t. Komisija zaradi odsotnosti ni mogla zaslišati sledečih tovarišev; Bertosa Claudia, Furlana Ivana, Sfiligoja Marina in Semillija Smilija. To porodilo je bilo odobreno na seji izvršilnega odbora v Kopru, ki se je sestal dne 10. avguzla, Za sprejem poročila je glasovalo deset tovarišev in eden proti. Zaradi pomanjkanja prostora bomo sklep izvršilnega odbora obja Vili v eni prihodnjih številk. tem prekinili mi. Kdor je in utrjevanje nam pridruži se vključi v pod geslom: NAPREDEK in spregovorili tudi za bratstvo, enotnost ljuds!:a obiasti, naj se pri nušem delu, naj naš dvomesečni načrt VSE ZA OBNOVO, IN BRATSTVO. Izle! iz Kopra v Jugoslavijo Od c or za prireditve in uieie pri. redi dvodnevni izlet v Postojnsko :amo, Ljubljano, na Bled in v Bohinj. Od.iod bo v soboto 31. t. m. ob 4 zjutraj, povratek pa v nedeljo ob 21 sveier. tiazaored všteta: UdiioJ iz Kopra ob 4 zjutraj; prihod v Postojnsko jamo ob S, ogled jame. Ob 12 odhod v Ljubljano, razgled pa Ljubi jam, ob IS odhod na Bled, tam večerja, ples, zabava, prenočišče, drugi dan zajtrk, ob S odhod v 3obinj, na slap Savice, prihod zopet na Bled ob U, kosilo, kovanje do odhoda v Koper, ki bo po dogovoru, tzlet ie družabnega značaja in ima namen nuditi tistim, ki teh krajev še niso videli, da spoznajo lepote alpskega sveta. Ostalim pa bo pestrost programa dala prijetno razvedrilo in oddih. Skupni stroški znaša jo okrog 2.000 lir, Pnjave sprejema do srede ]S. t. m. kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Kopru, ulica Bat-tisti. Število udeležencev je omejeno; zato pohitite s prijavami, da ne bo kasneje komu žal, če bo njegova prijava prekasna, oziroma če kot kasnejši prijavVenec ne bo prišel na vrsto. Na ta izlet vabimo predvsem one, ki navedenih krajev še niso videli. SPREJEM v gluhonemnico Ob pričetku šolskega leta 1948-49 se bodo na prošnjo staršev ali njih namestnikov sprejemali v gluhonemnico v Portorožu gluhonemi otroci - novinci. Pogoji za sprejem so siedeči: a) gluhonemost otroka ali tolika stopnja gluhote, da se ta ne more šolati v ljudski šoli in ne s sluhom naučiti govora; b) izpolnjeno 6 leto starosti; c) primerna telesna in duševna sposobnost in zmožnost za izobrazbo; č) od sprejema so izključeni neozdravljivo bolni in oni, ki imajo hude telesne hibe. Prošnje je treba nasloviti na ravnateljstvo gluhonemnice v Portorožu in lih dostaviti zavodu takoj. Prošnji je treba priložiti, rojstni list otroka, potrdilo o cepljenju koz, domovnico ter izkaz o imovinskem stanju staršev. Prošnja mora biti ltolkovana z 30 lirami, priloge pa z 10 lirami-Vse otroke, ki bodo javljeni za sprejem, bo vodstvo zavoda pozva. lo pred pričetkom šolskega leta k preizkušnji. Dan preizkušnje bo staršem javljen pozneje. Poleg gluhonemih otrok - novincev bo gluhonemnica sprejela v pouk tudi gojence z drugih zavodov. ki šele prestopiti v zavod v Portorožu, in sicer od drugega do petega razreda, Tudi vse te otroke naj starci prijavijo z dopisom, Pričetek prihodnjega šolskega le. ta bo ravnateljstvo zavoda javilo v dnevnem časopisju, starše pa ob. vestllo s pismenimi obvestili. Vsa nadaljnja navodila prejmejo starši lahko pri upravi zavoda osebno ali pismeno. Ravnateljstvo gluhonemnice Portorož SPOMINSKI DNEVI: 1771 se je rodil Walter Scott, veliki angleški romanopisec. Umrl je 21.IX.18$2. H31 se je rodil Uustav Ipavec, zborovski skladatelj. Poziv pionirjem, ki so bili v srbskih potniških kolonijah Pionirje, ki so bili na počitniških kolonijah v Brusu, Belem potoku, Beianovici, Vrnjački banji, ki niso Dijaški dom v Portorožu še dvignili rojstnega lista in denar vabimo, da se v prihodnjem tednu zglase v pisarni pionirskega vodstva na trgu ponterosso 2. tprsva Di.aškt:** i-iima v Kor.orJij cbveSča vse dijake, ki s« nameravajo prijaviti v Šolskem letu 1948— potem pa sestavljajo poročl-ha 1 ^a j® k*!3 oprema izgubi je-Nv °°rbah g partizani. *o na odru letnega gle-*^azis» varieietni igralci a*; tale Prizor: Na oder L ?9.9r*c 1 veliko vrečo na hrbtu »j ***& n# ves glas: «Vračam se ftavJr-Umanal)t ^es zasopel od kat začne pripovedovati, Zri ° Sa je sprejel sam prezident ruženih držav Amerike In kaj j ?.mu Je obljubil, Potem pa od-‘‘ vrečo in pravi; «Tu pa je <"Caujem, ki sem ga dobil od ga-• aa bistra Trumana«. Med kro- »ftio jOm m žvižganjem dvorane po. sne iz vreče raztrgane suknjiče, *UnjZan° peril° in neka3 Pestrih Orugi dan po prihodu v Atene " videli zelo zanimiv prizor, kta*'* Stno na S^vni trg mesta h »wmu poslopju hotela «Great jtP,„f.in’>' kjer so se vgnezdije toi.-- angleške in umeriike Tik hotela smo srečali Voi w n 3prevošm Pojav. Pripovedovali so si!™'. **a so med nemško okupa-. »postavljali na Trgu ustave s partizani. Zgrabile so nekaj domačinov in jim odsekale glave. V glavnem mestu kar mrgoli policajev, žandarjev in vohunov — grških, angleških in ameriških. Poveljnik atenske policije, neki Evert, zavzema ta položaj še iz časov hitlerjevsee oeupacije, »Angleške oblasti cenijo Everta zato, ker ima »bogate izkušnje« v pogledu obračunavanja s komunisti. Se daleč pa ne obračunavajo samo s komunisti. Navadni delovni ljudje, delavci, inteligenca — vsi sloji so zastopani v seznamih aretirancev. Uglednega znanstvenika pokličejo na policijo in ga pozovejo, naj podpiše izjavo, ki obsoja komuniste. Ce tega noče Storiti, ga doleti nečloveško obračunavanje. V Atenah smo se mudili tistega dne, ko so bili po mestu razširjeni letaki, ki so porpčali o imenovanju začasne ljudskO-de-mokratične - vladfe geaef&la Mar—f.. kosa. Mesto je vrvelo leakor vznemirjen ulj. Na vsakem vogalu so stale skupine ljudi, v vsaki kavarni in trgovini je šla od ust do ust vest o Markosu. Policija j« bila vsa iz sebe. Aretirali so/ mnogo ljudi. Vlada je imela posebno sejo, da bi obravnavala nujne uerepe: bali so se vstaje v mestu. Lanske jeseni se je pripetilo nekega dne nekaj, kar zelo zgovorno prikazuje negotovost atenskih ministrov. V majhnem naselju, kakih 30 km od Aten, je pet mladih patriotov napadlo žandarmerijsko postajo, ubilo enega žandarja, zaplenilo mitra- POKRAJINA V KIRGIZIJI. ,|',tlka'V,! vjc°v»ne patriote. Zdaj grškim patriotom okove ^fhnf - °blasti in njihovi mo-Sva!lstiini pomagači. «r> krvnik™_____si_____ 'la*tva 7"“*“* pomagači. Zve- ^ ^ornik°V ®rS*te®a nartula -‘Jjo v srednjem veku, plaču-v*. qj, nsRi,uclo za odsekane glu-?fcHij0 av° navadnega partizana 'nilijon drahem, glavo a*ko a n,J 10 milijonov. Za i «1Vo glavo so razpisaJi na-i®1*, jc Znesku 20 milijonov dre-^t^'v'ralj Pavel in kraljica Fri-y«jinr. s*a nekoč obiskala po-v sevcme Grčije, Ob priho-° mestece so vrgli do. | Spri°narhisli k njunim no-bju odsekanih glav, ki nuj partizanske. Pozneje se je sni’ ae *e monarhistične “Ploh tiiao poskušale boriti Ijez in začelo streljati. Prestrašeni žandarji so telefonirali v Atene, da jih je napadel velik partizanski odred, ki koraka proti Atenama. Nastala je panika. Ministrski svet Je imel posebno sejo in na področju glavnega mesta je razglasil obsedno stanje. Alarmirana jt bila vojska, mornarica in celo letalstvo. Špekulanti so navalili v pirejsko pristanišče, kjer so si brž priskrbeli vozne listke za parnike, ki so odhajali iz Grčije-Proti aprodirajočemu odredu« so poslali tanke in letala. Ko pa se je pokazalo, da okrog Aten nikogar ni, je objavilo vojno ministrstvo triumfalni komunike, v katerem je poročalo, da so razbili «velik odred« demokratične armade, Atenski oblastniki obračunavajo s tistimi ljudmi, ki »o se svojeas borili proti nemškim okupatorjem. Ustreljeni so bili patrioti, ki so med umikom nemških čet ubranili atensko elektrarno pred Nemci, da je niso razstrelili. 13 od njih jih je hrabro padlo pod nemškimi kroglami, 37, kolikor je ostalo živih, pa je dala zdaj ustreliti Sofulisova vlada. V črnih dneh nemške oku-cije se je splazil neki atenski patriot, težak, ponoči z aparatom za kisik do nemških tovornih ladij v pristanišču in položil podnje mine. Monarhofašisti so zdaj tega legendarnega heroja ustrelili. Vsak pošten Grk se ozira zdaj v upanju tja, kjer se bore herojski borci Markosove armade, da bi iztrgali iz rok tujjh in domačih zasužnjevalcev grško ozemlje ped za pedjo. proletariatu potrebna prava marksistična partija, ki bo neizprosna do oportunistov in revolucionarna v odnosu do buržoazlje, ki bo čvrsto strnjena in monolitna, ki bo partija socialistične revolucije, partija diktature proletariata. Samo taka partija je lahko vodilna sila delavskega razreda, njegovo osnovno orožje v borbi za oblast. Pri ustvarjanju marksistične delavske partije v Husiji, pri izdelovanju njenega programa in statuta, določanju njene borbene strategije in taktike je imel velikansko zgodovinsko vlogo drugi kongres partije, fci je bil pred 45 leti, od 30. julija do 28, avgusta 1903. Ta kongres zavzema zelo važno mesto v zgodovini ruskega in mednarodnega delavskega gibanja. 1. Boljševizem je vzniknil In sra-se! v dobi, ko je industrijski kapital dokončno stopil v svojo višjo in zadnjo razvojno fazo — imperializem, ko je gospostvo finančnega kapitala do kraja zaostrilo izkoriščanje delavskega razreda in kmetov, narodov kolonialnih in odvisnih dežel. Imperializem je, kakor je rekel pozneje V. I. Lenin, parazitski, gnijoči kapitalizem, »predvečer socialistične revolucije proletariata*. Napočilo je obdobje odkritih razrednih spopadov in revolucionarnih ofenziv proletariata, obdobje neposrednega pripravljanja sil za strmoglavljenje imperializma in osvojitev oblasti po delavskem razredu. V takšni situaciji so se pojavil« pred delavskim razredom Rusije revolucionarne naloge. iZgodovU nas, je pisal Vladimir lljii Lenin v svoji sloveči knjigi JCaf storiti?’, nje postavila zdaj pred nas neposredno nalogo, ki je najbolj revolucionarna izmed vseh neposrednih nalog proletariata katere koli druge dežele. Izpolnitev te naloge, zrušenje najmočnejšega stebra ne samo evropske, marveč tudi (zdaj to lahko rečemo; azijske reakcije, bi napravilo iz ruskega proletariata avantgardo mednarodnega revolucionarnega proletariata. Potrebna je bila močna vodilna sila, ki bo vzgajala delavski razred in vse delovne ljudi v duhu neizprosne razredne borbe proti izkoriščevalcem, ki bo združila gibanja delavskega razreda, kmetov in zatiranih narodov v en sam revolucionarni hudournik. Taktna sila je bila partija delavskega razreda — najbolj naprednega, najbolj zavestnega in najbolj organiziranega razreda, ki je sposoben voditi revolucionarno gibanje množic in najdosledneje uresničiti socialistično preobrazbo družbe v Rusiji. Boreč se za ustvaritev marksistične partije sta si bila Lenin in Stalin na jasnem, da mora biti to partija novega tipa, ki se bo temeljito razlikovala od zapadno-eiropskih strank Druge interni-cionale. Socialno demokratske stranke na zapadu so vzniknile t> pogojih mirnega razvoja predmo-nopolističnega kapitalizma. Stran- ice socialnih reform, zagazile so v blato oportunizma. Tolerantnost do revizionistov, izdajstva in oportunizma v svojih lastnih vrstah, zamenjava revolucionarnega ustvarjalnega marksizma z dogmatičnim bobnanjem, pomanjkanje čvrste discipline in partijske enotnost!, odmik od proletarskih množic in njihovih življenjskih interesov, strah pred kritiko in samokritiko — to so značilne poteze strank Druge internacionale. Ti neozdravljivi grehi ie zdaj ko rja razjedajo desničarske socialistične stranke za-padne Evrope. Naj desničarska laburista Atlee NA MOSKOVSKEM LETALIŠČU. ke Druge internacionale, ki »o se prilagodile parlamentarnim oblikam dejavnosti, so se odrekle iUeji neizprosne razredne borbe in pripravljanja množic na revolucionarno strmoglavljenje bur-ioazije. Spremenile so se v etran- in Bevin še toliko govorita in pišeta o »konstruktivnem* ali «demokratičnem socializmu«, v njuni teoriji in prakst ni ne socializma ne resnične demokracije. Vso njurut politika, je zaščita koristoljubnih ciljev monopolistične- ga kapitala, neusmiljeni udarci po življenjskih interesih delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, podložniška zvestoba in klečeplazenje pred mogotci Wall-Streta. . n. V nasprotju s prvim kongresom ruske socialne demokracije, ki je bil v marcu 18SS, je drugi kongres resnično predstavljal organizirani del delavskega razreda Rusije. Udeležili so se ga predstavniki socialnodemokratskih komitejev in zvez največjih industrijskih centrov Rusije — Petrograda, Moskve, Harkova, Kijeva, Odese, Nikolajeva, Rostova, Jekaterino-slava, Saratova, Tiflisa, Bakuja, Batuma in drugih. Vseh navzočih delegatov je bilo 43 in zastopali so 26 organizacij. Imeli so 51 odločujočih glasov. Kongres se je vršil V tujini, ilegalno. V začetku so bila njegora zasedanja v Bruslju, zaradi preganjanja po belgijski policiji pa so bili delegati primorani, da so se skrivaj preselili v London. Vse kongresne priprave so bile v znamenju idejnega in organiziranega zbiranja revolucionarnih elementov v ruski socialni demokraciji. To vlogo je, kakor vemo, uspešno odigral list vlskras, ki ga je ustanovil Lenin. Toda sestav kongresa ni bil monoliten. Čeprav so imeli pristaši «Iskre» na kongresu večino (33 glasov), vendar so bili med njegovimi delegati tudi oportunisti, odkriti in maskirani sovražniki partije. Stvar se je zamotala še s tem, da niti vsi «iskrovci* niso bili Leninovi pristaši, ker jih je devet med njimi sledilo Martovu. To so bili omahljivi «iskrovci», bodoči menj-ševiki. Zadostovalo bi, da se tiskrovci« razcepijo in sovražniki ulskre» bi dobili premoč. To se je najjasneje pokazalo med obravnavanjem statuta partije. Najvažnejša naloga drugega kongresa RSDRP je bil sprejem programa partije. Program marksistične partije je kratko rečeno znanstveno formulirana raelaga ciljev in borbe delavskega razreda. Pri izdelavi projekta programa partije je odigral velikansko vlogo list »Iskra*. Ze pred kongresom so se pojavila večja nesoglasja v samem uredništvu »Iskre* med Leninom na eni strani ter Plehanovom in njegovimi pristaši na drugi strani. Spori tped Leninom in Plehano-voiti o vprašanju programa so v marsičem opredelili nesoglasja LETAKTSKI Majhne luči, ki so se svetile v daljavi, so spomnile Carlosa na 30 km oddaljeno mesto Castiglon. Tisoče ljudi je mirno spalo, pozabilo na vse in morda sanjalo prelepe sanje. Spali so in niso vedeli, da v tem trenutku nekdo misli na njihovo bedo, nesrečo in na njihovo upanje. Morda bodo jutri zvedeli o tem, kar se bo zgodilo to noč in takrat bo njihovo srce močneje in bolj ve.?elo toklo vedoč, da se približuje dan zmage, dan slavja. £e bolj jasno je videl Carlos luži vasice Ajranet, ki je ležala v bližnji dolinici. O njej je Carlos premišljeval še z večjo nežnostjo. Ajranet je bila njegova rojstna vasica. Na njenih prašnih ulicah se je igral v svojih otroških letih, v njeni hladni šoli se je naučil pisati in čitati, na trgu se je spoznal s svojo ženo, ki jo je kasneje poročil v vaški cerkvi. 2e leto dni je preteklo, odkar je umrla njegova žena. Vsi njegovi sorodnik* so že počivali na vaškem pokopališču. Samo njegova mati je bila ie živa. Utrujena od dnevnega težkega dela je spala in ni vedela, da je v njeni bližini njen sin, komandant partizanske skupine v sestavu ar-mije levantskih partizanov — gospodarjev Maestrasga. Iz teme se je pojavil Ferdinand — eden njegovih partizanov. Bil je najmlajši v skupini ter šele dva meseca v partizanih. K partizanom je odšel po smrti svojega brata, ki so ga frankisti do smrti pretepli. — Ali še spijo? — ie vprašal Carlos. — Ne, Pripravljajo se. Ka je prišel komandant v lo-gor je bilo vseh dva in dvajset ljudi na nogah. Eni so kadili, drugi so imeli opraviti z zadnjimi pripravami. Kakor je običajno v takih primerih, ni nihče govoril. V skupini so bili ljudje iz štirih pokiajin: Huan, Vin- cente in Manuel iz sončne in dehteče Valenoije; brata Florez in še štirje iz Teruela; Ernesto Fuentes s sedmimi tovariši iz Saragosse ter petorica Luis, Antonio. Himeno, Fernando in Carlos iz Castiglie. Vsak izmed njih je imel s frankisti svoje osebne obračune, vendar pa ni nihče premišljeval o osveti, temveč o tem, kaj mora izvršiti to Jutro. Carlos si Je bil svest svojih dolžnosti. Vedel je, da se mora s svojimi tovariši porazgovoriti, vendar pa je bil preveč vznemirjen zaradi bližine Ajranete, spomina na ženo, na mater( na otroška leta. — Tovariši — je končno dejal — vem, da se moram poraz- PARTIZANI govoriti z vami, vem, da vam moram nekaj reči... Vendar ne zato, da bi vas opogumil, ne zato, da bi bolje razumeli naše borbene operacije. Ali je kdo izmed vas, tovariši, mislil na veličino naSe samote? Mnogo sem premišljeval o tem. Nam se zdi, da smo popolnoma sami, da nas obkroža praznina. da ni več drugih ljudi, da ni več meja, ker ni nikogar, ki bi jih prekoračil. Večkrat pa sem se vprašal: Kje pa so mesta, vasi, naselja in ljudje, ki v njih prebivajo? Kje so delavci, kje izobraženci? Kadar je gledal okrog sebe, sem doživljal občutek samote in zapuščenosti, ki mi je Šepetala: «Sam si. Kaj ne vidiš, da si popolnoma sam?« In ko sem še enkrat pogledal, sem videl samo zemljo in grmovje. Gledal sem naprej, na levo in na desno in sem videl samo boj-e. Gledal sem navzgor in videl samo oblake in zvezde, tudi tihe in zapuščene. Ko pa sem se zopet vrnil na svoja premišljevanja, sem si govoril samemu sebi: «Srce te vara, ni res, da smo osamljeni, ker ni res, da ni več mest, vasi, naselij in ljudi. Kakor prej živijo moški in Ženske, ki trpijo, mislijo na nas jn nas čakajo. Radi bi, da bi njihov glas prišel sem k nam in bi nam zaklical: *Mi smo z vanji!« Ker pa njihov klic ne more vedno k nam, zato moramo mi z njimi vzpostaviti zvezo in s tem potrditi. da nismo sami. Tam doli je moja rodna vas Ajraneta. Niti 2 tisoč prebivalcev ne šteje. V njej se začenja moj svet in iz nje bo poletela vest o našem podvigu v Lisjen del Sid, iz Llsjene v Alcoro, iz Alcore V Casteglion, iz Castegliona v Madrid, a Iz Madrida bodo ljudje po vsem svetu izvedeli, da je dva in dvajset partizanov zavzelo vas z 2 tisoč prebivalci. In ne bomo več sami, ker bo mnogo ljudi pomislilo: »Špansko vas Aj-raneto so zavzeli partizani, ki se borijo proti Francu*. Carlos je nadaljeval: — Tu leži moja rojstna vas. Vas, ki je podobna vašim vasem, z reko, s pšenico in ječmenom posejanimi polji. Na pokopališču moje vasi počivajo moji starši, kakor počivajo vaši na pokopdi ščih vaših vasi. In vse to, ljudje, ki živijo in ki so umrli, hiše in polja, voda in sonce in zvezde, ki sedaj migljajo na nebu — vse to je naia domovina, za katero se borimo in za katero bomo morda tudi umrli. . Carlos je po teh besedah ob-moknil, ker je bil preveč vznemirjen. Potem pa je nadaljeval z glasom, v katerem se je čulo povelje: — Torej, manjka deset minut do tretje ure. Ob štirih bomo dospeli do vasi. Ali veste, kakšne so naše naloge? Partizani so prišli na sredo vasi. Eden z« drugim so izginili pod slavolokom. Ravno pred njim so bili prostori «meščanske garde«. Temno noč je presekalo nekaj strelov. Zaspane gardiste so sprejeli partizani z rafalom. Trije so padli, dva pa sta stekla V poslopje in zaprla vrata. — Ne pustite, da se zberejo — je zaklical Carlos, povlekel ročno bombo izza pasa in stekel proti poslopju. Vrgel je bombo in se vrgel na stran. Vrata so bila prebita. Gardisti so brezciljno streljali skozi okna. — Fernandes — je poveljeval Carlos — vzemi strojnic« ubitih in čuvaj prvo nadstropje, mi gremo v drugo. Partizani so se povzpeli po stopnicah. Rosendo je vrgel bombo v ena vrata, Inocent v druga. V istem trenutku Je začutil Carlos udarec v hrbet. Zameglilo se mu je pred očmi in težko je padel na tla. Ko se je osvestil, je videl svoje tovariše, ki so se sklanjali nad njim. Bolečin ni čutil. — Tovariš Carlos, mi smo gospodarji v vasi. Uničili smo vso posadko »meščanskih gardistov«. Tistega, ki t« je ranil, sem ubil osebno. — Orožje? — Enajst šmajseric, sedem revolverjev, enajst pušk in devet zabojev municij«. — A Alkad? — Čakamo na povelje! — Ustrelite ga na trgu pred cerkvijo. A zastava? — Razobesili smo jo na balkon občine. — Kaj Je z menoj? — Nič. nosili te bomo na rokah, kmalu boš zdrav. — Hočem vedeti, kaj je zme-noj? — Dve rani imaš — je dejal Fernando — eno nad pluči, eno niže. — Tedaj, jasno, da ne bom preživel. — Nesite me na trg. .-ur,'. U. Hočem umreti v rodni vasi. Pustite mi ročno bombo. Štirje tovariši so ga oprezno dvignili in ga nesli na sredo trga. — Položite me z glavo proti zemlji. Partizani so ga vseeno hoteli odnesti s seboj. Carlos pa jim je zapovedal, da morajo oditi brez njega. Slovo je bilo kratko. Potem je Carlos s polzaprtimi očmi božal svojo rodno vasico. Nenadoma se je zagledal v črno oblečeno ženico, ki je šla proti njemu. — Da ni to moja mati? — Carlos jg pritisnil granato na obraz, pogledal svojo mater, zastavo, ki se je vila v rahlem vetru in potegnil na zaklopko. Na razmesarjenem obrazu so ostale cele samo oči. Modre '» jasne oči so 'še vedno z ljubeznijo gledale svet. — Videl sem, kako se je nasmehnil pred smrtjo — je rekel nekdo od vaščanov. Starka oblečena v črno pa je dodala: — Podoben je mojemu Carlosu. Samo na hitro sem mu pogledala obraz, vendar vam rečem, da je podoben mojemu Carlosu. V vsakem primeru je bil pogumen deček in naravno, moral je biti partizan. Gabriela Garcia Nareso STAR JtilBiC NA K1BOLOVU V JUŽNEM URALU, med buljševiki in menjševiki. Ko je kritiziral plehanovski projekt programa, je Lenin pisal, da to ni program partije, ki se v praksi bori... to je, prej bi lahko rekli, program za tiste, ki se uče... Lenin je vztrajal na tem, da te vnese v projekt programa partije najvažnejša točka o diktaturi proletariata in da se jasno pokaže na vodilno vlogo delavskega razreda v revoluciji. Vsa poznejša zgodovina ruskega in mednarodnega delavskega gibanja očividno kaže silo m vitalnost te osnovne teze riarksiz-ma-leninizma, da je lahko samo proletariat kot resnični in do kraja revolucionarni razred sedanje družbe voditelj, hegemon r borbi vsega ljudstva za popoln demokratični preobrat, v borbi vseh delovnih ljudi proti zatiralcem in izkoriščevalcem. Ce pozabimo na ta činitelj, lahko zabredemo v zelo velike napake. HI. t-rog ram je ustvaril osnovo za idejno strnitev partijskih vrst. Toda to še ne zadostuje. Da bi storili konec organizacijski razcepljenosti, cehovskemu in kroi-kovskemu ustroju, je bilo treba izdelati in sprejeti statut partije. Stat ut je neporušljiva osnova notranjega življenja in vsakodnevne dejavnosti partije. Statut določa načine praktičnega dela partijskih organizacij, oblike graditve partije in pravila njenega notranjega življenja. Vprašanje' statuta partije je povzročilo na drugem kongresu srdite spore in temeljita nesoglasja v taboru samih iskrovcev. Referat o statutu partije je imel V. I. Lenin. Projekt statuta, ki ga je predložil, je izražal organizacijska načela borbene, disciplinirane partije. Lenin je smatral partijo za ;ia-predni, marksistično organizirani odreci delavskega razreda. Partija je višja oblika organizacije delavskega razreda in mora voditi vse druge proletarske organizacije. Partija najsijajneje uresničuje v tebi povezanost avantgarde delavskega razreda z milijonskimi množicami delovnih ljudi. «Naša naloga*, je rekel Lenin na kongresu, »je v tem, da ohranimo čvrstost, odpornost in čistost naše partije. Mi moramo poskrbeti za to, da bomo znanje in pomen članov partije dvigali visoko, vedno više in više*. Proti Leninovi formulaciji I. dlena statuta partije so nastopili Martov, Trocki in ves odkrito oportunistični del kongresa. Marw tov, ki je gledal na partijo kot na netaj neorganiziranega, neizoblikovanega, je menil, da se lahko sleherni vpiše v partijo in da ni dolžan vstopiti v nobeno njenih organizacij in aktivno sodelovat i v njenem delu. Lenin je zahteval od članov partije, da osebno sodelujejo pri delu ene izmed njenih organizacij. Martov se je omejeval na redno, osebno pomaganje pod vodstvom kake partijske organizacije. Ta nesoglasja so imela globoke korenine. V bistvu je šlo za dve partiji: ali bo v Rusiji zares borbena, marksistična partija novega tipa, ali pa bodo vrata partije na steiaj odprta omahljivcem, neprolutarekim oportunističnim elementom. Stališče menjševikov v organizacij skem vprašanju je krilo v sc bi veliko nevarnost za partijo. Vsako podcenjevanje vloge in pomena partijske organizacije in članstva partije, vsako uveljavljenje organizacijske razdrapano-sti in razblinjenosti je vodilo R temu. da bi se lahko partija spremenila iz avantgarde delavskega razreda v privesek buržoazije. Omahljivi iskrovci in odkriti oportunisti so dobili premoč, ko se je odločalo o vprašanju 1. člena statuta partije. Z večino glasov je bila sprejeta formulacija Martova. Nesoglasja v organizacijskih vprašanjih so pomenila v bistvu razkol v taboru iskrovcev-Toda formalna razdelitev iskrov-cev na boljševike in menjševikc se je odigrala pozneje, ob volitvah vodilnih organov partije ~ uredništva vlskre* in Centralnega komiteja. Ob koncu kongresa se je njegov sestav nekoliko spremenil. Del oportunistov je demonstrativno zapustil zasedanje, skovci, Leninovi pristaši, so dobili pri volitvah vodilnih organov partije večino glasov. Martovci so ostali v manjšini. Od tod tudi naziv —• boljševiki in menjševiki. ooo Velikanski je pomen drugega kongresg. v zgodovini Komunistične partije Sovjetske zveze, Ta kongres je okrepil zmago marksizma nad odkritim oportunizmom. Sprejel je program in statut, ustanovil Socialnodemokratsko partijo in tako položil temelj enotnosti Boljševiške partije. Partija Lenina - Stalina je stala na čelu herojske borbe svojega ljudstva proti absolutizmu in buržoazno - veleposestniškemu redu ter izbojevala svetovnozgodovinsko zmago socializma v ZSSR. Boljševiška partija je bila organizator in inspirator poraza nemško fašističnih osvajalcev med veliko domovinsko vojno Sovjetske zveze. Boljševiška partija, močna in monolitna ko granit, pod vodstvom velikega Stahnn zanesljivo vodi sovjetsko ljudstvo k popolni zmagi komu nismo. S. LAN IN. 15. avgusta 1^ VREME IV PODIEBJE (Nadaljevanju in konec iz prejšnje dvojne številke «Primorskega dnevnika») Ko dospe veter do grebena, izloči vodno paro, ko se pa spusti na drugi strani navzdol, segreta vodna para izgine. Oblak torej ni stalen, ampak nastaja z novim dotokom zraka vedno znova in pri odhodu istega zopet izginja. Stalno j[e samo presnavljanje. Ce je izločanje vodne pare zelo močno, pada iz oblaka dež. Ker se oblaki stvarjajo predvsem na južnih pobočjih, pade tu največ dežja. V Bovcu pade na leto povprečno 2764 mm, na severni strani Alp v Kranju samo 1537 mm, v Kamniku pade 1367 mm, na severni strani Kamniških planin in Karavank, na primer v Celovcu pa samo 1014 mm. Ce je temperatura zraka pri izločeva nju vodne pare pod ničlo, nastane sneg. Sneg pade na pobočja in pozimi obleži. Ker pa je temperatura zraka v višjih legah poleti prenizka, da bi ga raztopila, ostaja tu prenizka, da bi ga raztopila, ostaja tu sneg vse leto. Kjer ostaja sneg vse leto, nastanejo ledeniki. Ledenike sestavlja čist, kristalni led, ki ga ustvarja ponovno zmrznjenje. Ker se ne more sneg nad snežno mejo staliti in ker tudi poleti sneži visoko y planinah, se nabira v kotlinah vedno več snega. Spodnji sloji snega so zaradi tega izpostavljeni ogromnemu pritisku gornjih slojev. Led prav za prav sneg pa se tali tudi samo zaradi pritiska, ne da bi se jima dovajalo kaj toplote. Kakor hitro pa pritisk gpje-nja, nastala voda takoj zmrzne. V večnih snežiščih se talijo spodnji sloji snega zaradi pritiska. Isti pritisk tudi pritiska ves kompleks snega proti dolini. Niže doli je pritisk manjši, zato spodnja voda zopet zmrzne. Tako naraščajo ledeniki, ki se počasi, toda stalno pomikajo v dolino. Ko doseže vadno nizki. Zrak je v splošnem miren. Ce pa piha, tedaj pihajo suhi in mrzli vetrovi s severnih strani neba. Barometer kaže visoko in se more povzpeti do 780 mm. Ker se megle kaj rade ustvarjajo pod anticiklonom, so te navadno dober znak za lepo vreme. Ce pa se Evropi bliža ciklon, opazimo najprej pooblačenje neba na zapadu s tankimi, belimi in visoko ležečimi oblaki. Vetrovi so južni ter zato topli in vlažni. Dnevno kolebanje temperature je majhno. Barometer stalno pada in more pasti do 730 mm. Južni topli vetrovi napravijo pozimi vtis prijetnega vremena, ker nadomestijo neprijetne severne mrzle vetrove v anticiklonu. Poleti pa prinesejo soparen zrak, ki je zelo neprijeten in ovira človeka pri težkem delu. Vlažen topli Polet nad mobhoabkim 1 SOVJETSKA ZVEZA RAZPOLAGA Z MOČNIM VOJNIM LETALSTVOM, KI JE V DOMOVINSKI VOJNI DOPRINESLO SVOJ OGROMEN DELEŽ ZA ZRUSENJE NACIFASIZMA. Tehnične mojstrovine V ČLOVEŠKEM TELESU Človeško telo je neizčrpno najdišče številnih genialnih rešitev, nanašajočih se na vsa področja tehnične vede snežno mejo, se začne zaradi višje temperature taliti in izpod ledenika teče neusahli potok, ki je navadno izvir vseh večjih alpskih rek. Tudi Soča ima svoj pravi izvir v majhnih ledenikih pod Mangartom in Triglavom. Vremenska napoved. Glavna tvorca vsakdanjega vremena v naših krajih sta ciklon in anticiklon. Karakteristika anticiklona je jasno nebo, pozimi sončno in mrzlo vreme, poleti pa sončno in zelo toplo. Dnevno temperaturno kolebanje je veliko. Najvišja in najnižja temperatura zraka v letu padata na čas anticiklona. Absolutna in relativna vlaga sta na- zrak ne dovoljuje, da izhlapeva pot iz našega telesa. Zato imamo pri takem vremenu občutek, kot da se močno potimo. Absolutna in relativna vlaga sta ob ciklonu obe visoko. To bi bili glavni predhodniki lepega in slabega vremena. Ce jih imamo v točni evidenci, nam je možno do neke gotove meje krajevno napovedati, kakšno bo vreme. Vendar pa je brez vremenske karte tako napovedovanje zelo nezanesljivo. Le vremenske karte nam točno v naprej pokažejo, ali se bliža ciklon odnosno anticiklon. Živimo v dobi tehnike. Z vseh strani nas obdajajo stroji, ki opravljajo namesto nag na tisoče, posloy vsakdanjega življenja. Toda narava se je zdavnaj pred nami posluževala vsakovrstnih tehniških pripomočkov, kadar je bilo treba kako stvar ustvariti v težjih okoliščinah. Ali ni n. pr. že človeško telo tehnična mojstrovina, pred katero se morajo skriti naši najduhovitejši strojni umotvori? Za te teme so se zmerom zanimali duhoviti ljudje. Umetnik je občudoval harmonijo vsakega posameznega organa. Naravoslovec je pa proniknil globlje in našel v človeškem organizmu nešteto genialnih rešitev, nanašajočih se na vsa področja tehnične vede. Res je, da je človeško telo samo eno izmed nešte-vilnih konstrukcij prirode, ali v tej je uresničenih nešteto idej, ki urejujejo nje delovanje od najtežjih in najzapletenejših pojavov, ki temelje na še neraziskanem materialu in za nas že nepojmljivih kakovostih in sposobnostih pa do najpreprostejših dejanj, ki jih je poznal že najprimitivnejši človek. Vzemimo za primer: Ta motor, ki vzdržuje po telesu obtok življenjsko važnega soka — krvi, bije neprestano in kar samo od sebe kakor avtomat. In vendar: sproži se neka misel in avtomat se požene v divjem tempu — strah: srce se ustavi kar za nekaj sekund, ki se zde prizadetemu cela večnost. In kako je narejeno tudi to, da se kri, ki jo je srce pognalo v žile odvodnice, ne povrne takoj nazaj, ko se srce spet razširi, da bi prejelo vase kri iz nasprotne smeri. Spet popolnoma preprost mehanizem: srce ima ventile ali zaklopnice, ki so deloma natanko tanke, kakor zaklopnice naših črpalk. To velja točno n. pr. za zaklopnico v iztoku aorte, to je glavne odvodne žile našega telesa. Ima pa srce še neko vrsto ventilov. Ti leže med preddvoroma, zbiralnima prostoroma za naslednji krvni val in med prekatoma, ki I bi ju lahko imenovali eksplozijski prostor našega srčnega motorja. Te zaklopnice so seveda spet drugače konstruirane, ker morajo biti ne le večje, marveč morajo vzdržati tudi večji pritisk. Premer ventilov je dokaj velik in lahko bi se pripetilo zlasti pri hudem naprezanju, da bi se rob zaklopk upognil, zavihal, kar bi seveda delovanje ventilov ustavilo. Tudi tukaj je našla narava preprosto sredstvo v odpomoč: imenuje se ostoženje ali okrepitev. Ni se pa poslužila narava kakšnih reber ali vezi. s kakršnimi napravljajo naši kon-strukterji svoje strojne konstrukcije toge, ampak je vdelala v yentil v istem smislu delujočo mišico, ki vzame manj prostora in je obremenjena samo takrat, kadar mora zaklopko res podpirati. Neizčrpno najdišče je dalje človeško telo za, vse preučevalce gradbenega materiala. Pomislimo samo. da sestavlja telo mimo tistih kristalov apnenca, s katerimi impregnira tkivo kosti zaradi večje trdote, ves gradbeni material samo iz beljakovinastih snovi. Nekaj veščih preureditev y sestavi molekulov pa doseže narava snovi docela novih svoj-stev (11). Na ta način se ji je n. pr posrečilo sestaviti trden in hkrati izredno prožen hrustanec, čigai skromno tkivo ne potrebuje nikakih posebnih prehranjevalnih žilic. Potem je tu omeniti tisto elastično tkivo v ožjem smislu besede, ki ustvarja prožne vezi v kosteh, ki drži trajno napeto kožo in žile, zmerom pripravljeno z veliko silo izravnati vsako nosilno deformacijo, ne da bi potrošilo za ta posel kaj energije. Tudi v tem tkivu so namreč žilice silno redko razpletene. In slednjič vidimo skrajno poudarjeno gospodarnost v nastajanju organov. Kako se n. pr. oko v nerazumljivi razvojni igri spremeni iz popolnoma enakega tkiva na nekaterih mestih v prozorno snov. Šah je prastara igra. Poznali so jo v Indiji že konec 7. stoletja. Kajpada je doživela dokaj sprememb, predno je dosegla današnjo popolnost. V Indiji so tudi igrali na 64 poljih, vendar z drugačnimi figurami. Igro so imeno- O kraljevski igri Šah so prinesli v Evropo Arabci v devetem stoletju. Medtem ko se s to igro v ostalih državah ukvarjajo le nekateri krogi, je v SZ razširjena med milijoni delavcev yaii «čatuiango», sanskritska beseda, ki pomeni — armada. Zanimivo igro so si kasneje privzeli tudi Perzijci. Imenovali so jo «čatrang», kralju pa so nadeli ime svojega vladarja: šah. Od te besede torej izvira današnje Ime igre. Arabci, ki so 642. preplavili Perzijo, so se tudi navdušili za «čatrang». In že v tej dobi so sc našli mojstri, ki so se igre lotili z zaprtimi očmi. V 8. in 9. stoletju pa so nekatere zanimive pozicije celo pisali. V' Evropi se je šahovska igra razširila v 9. stoletju, prinesli so jo Arabci preko Španije. V Kataloniji so našli kristalne šahovske figure iz teh časov, v Angliji so se igre lotili v 10. stoletju, v Italiji pa leta 1061. Šahovska igra je bila temeljito reformirana konec 15. stoletja. Zanimanje zanjo je občutno padlo, ker je bila prepočasna in 1. 1475. so jo pooplnoma spremenili. Iz «čatranga» je postal šah, katerega figure so dokaj pridobile na gibljivosti. Te spremembe so izvedli v Španiji in od tedaj se je igra vedno bolj širila in izpopolnjevala. V Španiji je šah dosegel velike uspehe. Iz te dobe poznamo slavne igralce: Ruy Lopez, Lu-cenu itd., prva pravila in prve izkušnje. Leta 1799 je Francoz Philidor spisal prvo knjigo o šahovski veščini. Toda za njim so se teoretične obdelave šahovske igre lotili še mnori drugi, zlasti Rusi. So- vjetska zveza ima največje zasluge pri širjenju kraljevske igre in, medtem ko se v ostalih državah pečajo z njo le določeni krogi, je v Sovjetski zvezi priljubljena med vsem ljudstvom. Milijoni delavcev se ukvarjajo z njo in danes je SZ najmočnejša šahovska sila na svetu. Pri razvoju in širjenju šahovske ideje ima velike zasluge ruski velemojster Cigorin iz 19. stoletja, nič manjše pa tudi današnji velemojstri SZ, ki so med prvimi na svetu. Igralci se ločijo v različne vi-ste, in sicer po sposobnosti. V SZ imajo na pr. sedem takih kategorij. Za vstop v te kategorije morajo igralci zadostiti določenim pravilom in zahtevam: mojstrski kandidat postane lahko finalist za državno prvenstvo; mojster je oni, ki v državnem prvenstvu spravi vsaj 50 točk, nekaj podobnega velja za mednarodnega mojstra, le s to razliko, da mora potrebnih 50 dobljenih partij izvojevati na mednarodnih turnirjih. Končno postane velemojster le oni, ki si na velikih mednarodnih turnirjih pribori prvo. po nekaterikrat tudi drugo ali tretje mesto. V šahovski igri je sicer določen čas za razmišljanje, ni pa omejeno število potez. Cas merijo posebne ure. V prvenstvenih in-mednarodnih šahovskih bitkah mora igralec napraviti Y petih urah 40 potez, v vsakih naslednjih dveh urah pa vsaj 20 potez. Cim igralec v določenem času ne uspe napraviti predpisano število potez, je igra zanj izgubljena ne glede na pozicijo. V zaprtih prostorih izvedenim turnirjem ne more prisostvovati večje število igralcev. V ta namen so izven igralnic postavljene demonstrativne deske, ki kažejo potek igre. V SZ sledijo na ta način tisoči gledalcev vsem zanimivejšim in pomembnejšim tekmam. S pomočjo takih desk gledalec kajpada lahko zasleduje tudi igre v odda- ski velemojster in dolgoletni svetovni prvak Aljehin je va ta r,a-čin igral hkrati z 32 igralci, oel-gijski mojster Koltanovski pa si jih je nekoč privoščil 34. Velemojster SZ M. BOTV1NNIK ljenih mestih. V srečanju USA-SZ lani so ameriški šahisti igrali v New Yorku, sovjetski pa v Moskvi. Poteze so prenašali radio-grafsko. Mojster si čestokrat privošči tu di igre z večjim številom igralcev hkrati. Igre te vrste imenujemo simultanke. Mojster igra istočasno z 20 ,30 in več šahisti. Nadalje imamo dvoboje z »zaprtimi očmi«, kjer mojster nima vpogleda na šahovsko desko, kjer igra njegov nasprotnik. Soyjet- Iz BENEČIJE ST. PETER OB NADIŽI Za organizacijo brezposelnih se je ustanovil pri nas poseben odbor, ki ima nalogo pomagati brezposelnim ter jih zaposlovati, upoštevajoč družinske razmere. Brezposelni so zelo demoralizirani; ker se zdi, da ne bo nobe-| hega dela v bližini,' a draginja vsak dan bolj raste.i V bližini je j cementarna Sv. Lea, ki sedaj ne I obratuje. Ako bi se ta objekt ! spravil v delo, bi dal možnost za-i poslitve mnogim ljudem pri kopo-! niu laporja, ki je po večini se-I stavni del naših beneških gričev. Očmentarna pa je zaprta in to je posledica sedanje politike. Tako se Benečani kljub širokogrudnim obljubam De Gasperija, Marshallovem planu in Fanfantjeve-mu načrtu vedno bolj pogrezajo v revščino. . Zupani pa delajo neodvisno in so nepravični v reševanju težkega problema brezposelnih. Tako tudi g. Costaperaria, župan Sv. Petra, nikoli ne vabi člane odbora za pomoč brezposelnim, da bi skupno obravnavali vprašanje zaposlitve. G. Costaperaria sam sklepa in pošilja na delo svoje ljubljence, kateri seveda niso člani naprednih organizacij. ki je že ob rojstvu kristalno čista, dasi obstoji iz navadne beljakovine kakor vsi okolišni deli. Kakoyost materiala zmerom točno odgovarja njega svrhi. Nikjer se ne potroši kaj preveč za tisti mehanični učinek, ki je baš potreben. Kako mlado je še dognanje, da polni železni drogovi niso najmočnejši, marveč da se dado iz istega materiala narediti dokaj trdnejši profilirani nosilci n. pr. traverze — in kako staro je dejstvo, da je ogrodje naših udov sestavljeno iz votlih. cevastih kosti. Posebno duhovita ie konstrukcija: Najmanj materiala pri največji trdnosti. Prsti na rokah so res zelo gibčni, pa vendar ne moremo niti vsakega posebej stegniti ali skrčiti niti ne končnih členkov na vsakem prstu vsakega posebej premikati. (Se na,d.aljuje) Baje se da človeku med spanjem marsikaj prišepe-tati, kar mu kasneje ostane v spominu, s tem pa še ni rečeno, da bi se mogli med sladkim smrčanjem naučiti kitajščine Učenjaki so že pred časom posvetili svoj trud študijem o funkciji, ki jo vrši spanje v organizmu z biološkega, kliničnega in psihološkega vidika. Potrpežljivi 25-letni študij je ovrgel razne zelo razširjene predsodke, kot na pr. predsodek, da škoduje gibanje v spanju nočnemu počitku. Dr. Kleitman je dokazal, da menja človek v spanju normalno položaj 20 do 45-krat v noči in da to odgovarja potrebi organizma samega, katerega deli vsi potrebujejo počitka. Nadalje je prav tako ugotovil, da se lahko spremeni štirindvajset - urni kolobar za spanje in bedenje. Z raznimi poizkusi, ki jih je izvršil sam v popolni temi, je Kleitman ugotovil, da se lahko organizem izvrstno privadi kolobarju 21 ali 28 ur in da torej kolobar 24 ur ne sioni na fiziološki potrebi počitka. Po Kleitmanovih ugotovitvah se razvoj uspavanja in zbuditve razvija v šestih fazah. Predno se zaspi, najprej popušča utrip, bitje srca in drugi fiziološki procesi, nato se umiri pet čutov do popolnega prenehanja delovanja in to v sledečem redu: vid. okus. vonj, sluh (le deloma), tip. Pri zbujanju ta proces poteka ravno obratno. Dejstvo, da sluh med spanjem nikdar ne izgine popolnoma, je že pred mnogimi leti dalo misliti na možnost zdravljenja in učenja med spanjem. Aldous je v romanu «Novi svet» izdelal pravcato fantastično, toda učinkovito teorijo o «ipnopediji». Sedaj so povzeli to načelo na znanstvenem polju; prof. Charles B. Elliot, docent psihologije na univerzi Severne Caroline, in Max Sherover, predsednik Lin-guaphone zavoda, sta v zadnjih dveh letih izvedla s pomočjo 40 študentov vrsto poizkusov in sta na podlagi tega izrekla prepričanje, da se med spanjem lahko poučujejo tuji jeziki, naštevan-ke, kemične formule. Morsovi znaki in druge snovi, ki zahtevajo mnemotehnični napor. Tako je na pr. en poizkus obstajal v tem, da so v bližini spečega postavili fonograf, ki je spečemu prišepetaval tuje besede na uho. Ko se je pa ta zbudil, so dali študentu seznam istih besed, da se jih nauči na pamet, nakar so Učenje med spanjem Podedovano zdravje in dolgo 'Z vprašanjem, da-li more človek ravnati svojo usodo, ki je bila nekoč eno najbolj spornih vprašanj filozofov, se bavijo danes biologi. Vprašanje se še danes glasi: ali so podedovana nagnjenja ali vnanji vzroki, ki imajo večji vpliv na življenjsko pot kakšnega človeka? Najnovejša raziskovanja kažejo, da je smatrati skoraj vse telesne lastnosti za podedovane lastnosti. Podedovane lastnosti se ustalijo v jajčecu, pod čemer razumemo oplojeno spolno klico. Te lastnosti so po kakovosti zelo različne, tako da lahko govorimo o biološko velikovrednih in manjvrednih jajčecih. Velikovred-na jajčeca se razvijajo v življenja sposobna krepka bitja, iz malovrednih jajčec nastajajo šib-kotna bitja, ki se jim v boju za obstanek nič dobrega ne obeta. Kakšnih 25% oplojenih spolnih klic je že po naravi tako slabotnih, da se že v maternih telesih ne razvijejo v živa bitja. Kakovostne razlike nimajo vpliva samo na potek razvoja v embrionalnem stanju. Da-li novorojenec preživi prvo leto svojega življenja, ko je umrljivost dojenčkov največja, zavisi v glavnem od prvotne vrednosti jajčeca. Življenjska doba povprečnega jajčeca znaša 50 do 60 let. Samo iz velevrednega jajčeca nastane človek ki je še v svojem osemdesetem letu, navzlic težkim življenjskim pogojem, krepak. Treba se je sprijazniti s tem da se zobje prekmalu pokvarijo, da postanejo oči v starejši dobi slabotnejše, da se lasje razredčijo in osivijo, čeprav je «srce» še mlado. Premnogokrat pa opazimo redčenje lasišča in osivitev. ki nimata nobenega opravita s starostjo in z načinom življenja. Takšne predčasne odpovedi so eden najbolj vidnih znakov za podedovane pomanjkljivosti tkiva. Po drugi strgni se držijo druga tkiva in . tkivna združenja celo življenje brez, vidne obrabe Tako so mišice okostja po vsem videzu ' določena za . dpijšo, življenjsko dobo nego je človeško življenje. So pa še neke izredne kakovostne razlike, ki- jih imenujemo bolna nagnjenja In ta so usodnega pomena. , Sem spadajo na pr. primeri podedovanega Vnetja, očesne mrežnice (retini-, tis).: pri katerem se mrežnica, po normalnem delovanju vr mladih letih hinoma izrodi, tako da postane človek še v mladosti starostno brli sv Poznamo tudi sorodno podedljivo nagjušnost, prav tako spadajo sem neki doslej neumljivi. primeri multiple skleroze z mrtvoudnimi znaki ali predčasni primeri poapnenja žil. Golšnvost nastopa, kakor znano. v krajih, kjer imajo tla in rastline, ki raseio v njih, zelo malo jodovih soli. Čeprav potre huje telo silno malo joda, vendar ga kot tako imenovanega katalizatorja (pospeševalca kemičnih procesov) ne more pogrešati. Jod se zbira, kakor vemo, v ščltni žlezi. Ako ga je v telesu premalo, tedaj ta žleza v stremljenju, da bi bolje opravila svoj posel, tako narase, da utegne spačiti kot brezoblična masa ves vrat. Ta pojav je tako očiten, da dobiš v kakšnem golšavem kraju, kakšni alpski vasi vtis, kakor da so vsi prebivalci bolni za to boleznijo. Ce pa pogledamo natančneje, bomo opazili, da so golšav-ci vendarle izjema in da so vrh tega večinoma v medsebojnem sorodstvu, to se pravi, v nekaterih rodovih so vsi člani družine že dolga pokolenja golšavi. V drugih rodovih pa popolnoma zdravi — in to navzlic istemu življenju in isti z jodom pomanjkljivi hrani. So torej ljudje, ki jim ščitne žleze tudi pri normalni velikosti naberejo dovolj joda celo iz hrane. ki ga vsebuje zelo malo, pri drugih ljudeh pa zmore to nalogo samo pretirano povečana ščit-na žleza. Velika verjetnost je v tem, da velja takšna različna sprejemljivost prav za prav odpornost tudi za druge bolezni, kakor jetiko, le-gar, ošpice, koze itd. in da je podedovana, se pravi, da temelji na posebni sestavi in zgradbi genov, nositeljev dednih lastnosti kro-mozomih oplojenih kličnih stanic. K drugimi besedami bi rekli, da niso bolezni same na sebi po-dedljive, marveč sprejemljivost odnosno odpornost zanje. S tem ni rečeno, da se mora nagnjenje do bolezni končati brezpogojno z boleznijo, kajti končno ima tudi okolica svojo, dasi pogojno besedo. Čeprav je nemogoče vplivati na dedne či-nitelje v ugodnem smislu (razen s trezno premišljeno vezjo dedno zdravih zakonskih drugov), vendar se da življenje podaljšati z zboljšanjem življenjskih pogojev. Vemo, da sta napredek medicine in izboljšanje zdravstvenih razmer v kakšnem poldrugem stoletju dvignila povprečno življenjsko dobo od 30 na 60 let. K temu je dalo samo naše stoletje (torej okroglo 40 let) svojih 10 let. Podaljšanje življenja z izboljšanjem življenjskih pogojev pa ne 'vpliva prav nič na elemente jajčec. Človek z neugodnimi dednimi pogoji doseže sicer lahko večjo starost z dobrim zdravjem, toda njegova klična živ se ne spremeni in ta živ se z majhno odpornostjo podeduje v njegovih potomcih. Izboljšanje klične živi in s tem podedovanih lastnosti je mogoče le s treznim nadziranjem zakonov. ' ZDRAVO IN ZABAVNO JE KOPANJE V MORJU, TODA V BISTRIH VODAH IN TIHIH KOTIČKIH NAŠIH JEZERC IN R®1 NI NIC MANJ PRIJETNO ugotovili, da mu je to uspelo v neverjetno krajšem času kot normalno. V bodočem letu bodo izvršili poizkuse v tem smislu v velikem obseku a študeati državnega College v Pensylvaniji. Sherover, ki je iznašel mnogo inštrumentov za ipnološke kon- trole, je pripravljen nadalje ^ vesti poizkuse z napravo svoj* lastne iznajdbe, ki se namesti, * blazino duševno bolnih in ki &" peče x uho spečih pomirjujoče b*! sede. Take poizkuse bodo izve$ tudi v nekaterih psihiatrih klinikah raznih držav. M ECCHI B D U šiva, veze, krpa, obšiva luknje, prišije gumbe in čipke brez okvira. PLETILNI STROJI DUBIED. Tullio IVI n ta In T H S T UL. C. BATT1STI 12, TEL. 6533 Podružnica v TRZICU — Korzo MIZARJI! In maicesnove, trde vrste vezane plošče raznih det*H U C A L E A — Viale Sonnino Telefon 90-441 muer sivaim popolnoma nov za 12.000 SP'' drugi pogrezljiv, prodam, jemam vsakovrstna popra' s popolnim jamstvom po 2 E UGODNI CENI. COSLOVICH - TRST, ul. ManZ' jzool =i OBJAVA Obveščamo vse naše cenjene odjemalce, da se prične velika razpreda ja VSAKOVRSTNEGA POLETNEGA BLAGA ZA KONEC SEZON® it i a i: e - j o p e P0 IZREDNO ZNIŽANIH CENA0 Prepričani smo, da boste v VELIKI IZBIRI, ki jo imam0’ dobili VSE PO VASE.vi OKUSU, KAKO . OST IN Or"’~ V vašem interesu je, da pri nakupovanju obiščete tvrdk0 Magazzini del Corso TRST - GALLERIA PROTTI - TRS? OGLEJTE SI novo pošiljko najmodernejših ženskili, moških in otroških u veliki izbiri TREVIS AN - Trst Id Vasarl 10 - TREVISAN IIIAIll DDIIS SEDLAR IZDELUJE KONJSKO OPREMO, AKTOVKE, TORBIC® SPREJME TUDI V POPRAVILO V TEJ STRO®1 (ENE ZELJ IGODNE TKST, ulica G. Gozzl, (vogal ul. Pauliana blizu postaje) PARADNI DEF1LE. 'OBMORSKO KOPALIŠČE: Sr. NIKOLAJ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU, (legal0;? ura); 7.30. 8.15, 9.00, 10.15, 11.00, 11.30, 12.30, 13 30, 14.15, l*-45 in 1500 ODHODI IZ SV. NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 9-1* 9.50, 12.00, 12.45. 13.15, 17.30, 1R.40, 19.00. 19 30. 19 40, 20.40, 2l-)5' 21.80, 21.40. Vozijo parniki «Itala», «Vettor Pisani», «Trieste», mot°rna jadrnica «Levante». Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopalU‘ in vožnja nazaj) ob NEDELJAH IN PRAZNIKIH za odrfl-180— lir, za otroke od 1 do 10 let 130— lir.. URNIK OB DELAVNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU, (legal08 ura): 8.30, 10.30, 11.15, 14.00, 14.45. Vozijo motorna jadrnica «Levante», parnik «Vettor Piša0*”’ Povratek s parnikom «Itata». ODHODI IZ SV NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 9-30, 12.35, 16.00, 19.20. 19.45, 21.30 po potrebi. Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, lcopal L in vožnja nazaj); z motorno jadrnico «Levante» 160.—, 1®®' lir, s parnikom 180.—, 130.— lir ^ Motorna jadrnica IZ KOPRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: vsake dve url. Ob praznikih avtobusna vožnja: PORTOROŽ -KOPER - SV. NIKOLAJ m obratno. Ce bo potrebno, bo promet s PARNIKI NEPRETRGAN