RUSTl/ ■^OSČV ^--- DOmOLJUBOVA PRILOGA posvečena izobrazbi : in nASim društvom : Stev. 11. V Ljubljani, dne 16. novembra 1911. Leto III. Noše drusivo. (Dalje.) 4. Po igri. Kmalu po igri so imeli vsi člani v društvu pogovor o društvenih zadevah. Nabralo se je več stvari, o katerih so imeli posamezni člani različna mnenja, zato je predlagal Poljančev Tone pri odborovi seji, naj sc v nedeljo namesto predavanja o kaki drugi stvari napravi pogovor o društvenih zadevah. »V nekaterih društvih,« je dejal, »ne napravijo nikoli pogovora o društvu in o važnih zadevah. Ko društvo ustanove, si naroče govornika iz Ljubljane, ki dostikrat krajevnih razmer ne pozna in ta jim razloži pomen in namen društva, potem pa prepuste vso skrb za društvene potrebe odbornikom, in ti se dostikrat zanašajo samo na predsednika; zato pa potem dobite navadno člane takih društev, ki vam nc vodo prav nič povedati, čc jih vprašalo: Kaj pa že kaj vaše društvo? Prav čisto nič sc ne zanima nihče za d/ušivo. Da se je le vpisal, pa misli vsak, da je storil več kot dovolj. Če se pa kdo za društvo sicer zanima, pa ni v vsem s predsednikom isto misli, ga zopet predsednik razglasi za društvu nevarnega človeka, morda celo za prikritega liberalca in se trudi toliko časa, da ga spravi iz društva. Tako pride društvo lahko ravno ob najbistroum-nejše člane. Mi odborniki moramo res pri odborovi seji izvršiti vse, kar je nujnega, toda o važnih stvareh je najboljše, če napravimo večkrat razgovor vseh članov. Tako sc bo društveno življenje, ki nam je sedaj nekaj novega, res popolnoma udomačilo med Dolinci. Tako bomo dosegli počasi, da naši Dolinci ravno tako tie bodo mogli živeti brez izobraževalnega društva, kakor ne bi mogli shajati brez cerkve in šole. In če ima kdo v kaki stvari drugačno mne- nje kot drugi, to še ni znamenje, da je pokvarjen človek ali da ni za društvo. Zato sem jaz zato, da kar prihodnjo nedeljo napravimo tak razgovor.« Drugi odborniki so mu z veseljem pritrdili in so mu dali nalogo, naj on vodi ta razgovor, ker je on prišel na to pametno misel. Da jc Tone prav uganil, je pokazala udeležba. Prav skoro vsi člani so prišli in za ves pogovor so se bolj zanimali kot za vsako predavanje. Najprej se je oglasil k besedi novi dolinski župan in je govoril tako-le: »Pogovoriti se moramo o reči, ki zadeva mene kot župana, občinski odbor, pa tudi vas, fantje in možje, ki ste se toliko potrudili, da ste vrgli stari odbor in starega župana. Vsi veste kaj mislim. Matiček je dobil koncesijo za gostilno in zato je nastal po Dolini velikanski vrišč, češ, da je bila sama nesramna hinavščina, ko smo pravili pri občinskih volitvah, da sc borimo proti leži naših gostilen. Še celo nekatere pametne može so tako premolili z zabavljanjem in lažmi, da pripovedujejo okrog, da jim je žal, da niso volili starega župana. Koncesije nisem jaz dal Matičku, tudi ne sedanji občinski odbor. Matiček je iskal koncesije že pod prejšnjim županom in da je ni dobil, je bil vzrok ta, ker so se vsi gostilničarji v občini, ki so bili obenem občinski odborniki, bali konkurence. Sicer se jih pa ni nič bal, ker je vedel, da se naše glavarstvo nc ozira dosti na občinske odbore in da koncesijo vsakemu. Pri volitvah so mu pa žc obetali prijatelji prejšnjega župana, da mu bodo preskrbeli koncesijo, če bo volil z njimi. Seveda se jim ni vsedel na ta lim in je volil z nami. Koncesijo je dobil takoj prvi dan po volitvah, ko naš odbor še ni mogel storiti v tej zadevi popolnoma ničesar. Povem vam pa, da jaz za svojo osebo ne bi imel prav nič drugega proti njegovi gostilni kot k večjemu to, da je gostilen pri nas že pol preveč in rad tudi priznam, da je Ma- tiček vzoren gostilničar, da je v njegovi gostilni red; pri njeni se ne pleše, on nc trpi grdih govor.c iii tudi pijače ne da toliko nikomur, da bi se opijanil. Policijske ure še ni nikoli prekoračil. Zato vas prosim, povejte ljudem resnico, naj se nikar brez vzroka ne vznemirjajo.« Potem se jc oglasil Ilribov Joža: »Mislim, da bi odbor ne bil napravil nobenega greha, če bi bil tudi šel na roko Matičku, ko je iskal koncesijo. Kes smo se borili p.oti gospodstvu gostilen in se bomo šc. Nikjer. ni zapisano, da bi nam morale krčme piti našo kri, zastrupljati našo mladino in zraven vladati občino. Naši krčmarji so bili naši najhujši nasprotniki, nasprotniki reda, nasprotniki društva, nasprotniki vsega napredka in vsake dobre stvari, in proti takim kičmarjem smo se borili. Nikjer pa tudi ni zapisano, da bi morali biti vsi krčmarji taki in hvala Bogu, tudi niso vsi taki in, če je Matiček pošten gostilničar, vsa čast mu, mi smo ga veseli, saj je naš pristaš. Tudi v društvo je zapisan. Jaz sem ga še posebno vesel. Ravno zadnje volitve so nas naučile, kakšne trdnjave, kaka moč so gostilne. Kako neizmerno nam gostilna lahko škoduje ali koristi. Kako silno težko smo mi čutili to, da nismo imeli svoje gostilne. Dober gostilničar je učitelj in voditelj svojih gostov. Tehtna beseda veljavnega krčmarja ima veliko težo. In v krčmarjevo šolo pridejo tako vsakovrstni ljudje, pridejo tudi taki, ki jih sicer ne spraviš v nobeno šolo. V ] krčmo gredo tudi tisti, ki jih ni ne v naše društvo, ne v cerkcv. In kaj gostilničar naredi iz svojih gostov, vidite lahko pri nas. Kakor krčmar, tako j gotovo tucli vsi njegovi stalni gostje. Gostilničarski stan je nevaren it se dostikrat izvršuje ljudstvu v škodo, Bogu v žalost, kdo.- ga pa vrši, kot je prav, je največjega spoštovanja vreden. Proti takemu se tucli nikdar ne bomo g' vojskovali, ampak podpirali pa bomo >ri delu za dobro stvar.« S to razlago so bili vsi člani zado-.oljni. Potem so se pogovorili o drugi stvari. Par društvenih članov je bilo namreč izbrisanih zadnji čas iz Marijine družbe in nekateri so zahtevali, naj se izključijo tudi iz društva, češ. la bi delali društvu sramoto, drugi so bili pa mnenja, da Marijina družba in društvo nimata tako ozke zveze, da bi tisti, kdor ni več za Marijino družbo, udi v društvu no mogel več biti. Ilekli il tudi gospod župnik: Prepričan sem. da bo društvo vedlo podpiralo mojo dolo na to. da bi po-•tali enkrat vsi fantje in dekleta naše :'aro tudi Marijini družabniki, če so ne »o kdaj to posrečilo, no vem. Prav so okli tisti, ki so dejali, da jo Marijina lružba večja stopinja popolnosti, ki so ne more od vsakega zahtevati in so udi nc zahteva. Če kdo ni tako dober, lit bi so mogel držati pravil Marijine lružbe, ga zato šo ni treba kar zavreči. In pomisliti moramo tudi na to. če ga tli popolnoma izrinemo iz našo druščine, bo šol pač mod liberalce, ker brez lruščine posebno mlad človek težko Izhaja. Zato sem jaz za to. naj se o tem •sploh no govori daljo, o kaki izključitvi teh članov hiti misliti ni. Kakor vitim, jih danes ni tukaj, ker vodo. da nekateri nvslijo. da no gre, da bi še »stali društveni člani. Če jim boste pokazali, da na njihovo kršenje določil Marijine družbe no mislite, bodo goto-.o ostali v društvu. Toliko tudi lahko očem, dit niso pokvarjeni fantje, samo bolj lahkomiselni in ravno takim je najbolj potreba dobre druščine.« Tudi temu ni nihče ugovarjal. šo ena stvar je bila, ki je delala nekaterim članom težavo. Nekaj mož, i;i so pri občinskih volitvah volili z nasprotniki, je pozneje vstopilo v društvo in enkrat se jc v društvu vnel hud prepir, ali je sploh liberalec, kdor samo ori občinskih volitvah voli z nasprotniki ali ne. Krojač Peter je trdil, da so >ri občinskih volitvah nikakor ne gre predsednik zopet priredil tak pogo\ Nazadnje se jo predsednik v im< i vseh članov poslovil od dveh fantov sta imela v tednu oditi k vojak" pevci so zapeli par po mi in člani zadovoljni odšli. Ca 8®0i8 St. T. Ob robu gozda so se prikazali pr\: zvončki. Mi zla in pusta zima se je uii: kala prihajajoči pomladi. Po -od je > velo novo življenje, v naravi in me l ljudmi. Otresle so se smreke težk.h sneženih kep, gozd je začel zeleneti i v vejah mogočnih dreves se je razi -galo vo.-elu žvrgolonjo ptičev. Polja iu travniki so izgubili belo sneženo odei . mlada trava je zelenela in ob gor-i i solnčnih žarkih skoro vidno ras" Največ veselja je bilo med otroii. ! njihovih lic je žarelo življenje, saj - > smeli zapustiti sobe in se svobodno gibati v naravi. Po poljih je kmetič oral in sojal s tiho željo, da bi Bog blagohotno varoval setev, njegovo edino nad o. Pred Vrtunčovo hišo lik gozda o se na mali livadici igrali olroci in se prekucavali po mehki mladi travi. Na klopici pa je sedela stara Vrtunka Tudi njo jo privabilo gorko pomladansko solnce, da je zapustila ko; pri peči in šla ven kaj na prosto, v oživljajočo se naravo. Zadovoljno jo sedela tam ra starodavni klopici in njeno oko ie počivalo na tropiri vnukov. Mala Anica jo pritekla k njej z objokanimi očmi in se oklenila njeno roko. »Zakaj nisi tam ostala?« »Mamica, nočejo me.« »I.e počakajo naj, vso bova nabili. Kajne, boš pa pri meni ostala? Anica si je obrisala solzo, sklonila se k stari mate i in ji tiho rekla na uho. »Mamica!« »Kaj je?« »Ali boste?« Kaj bom?« »Nekaj.« »Kaj nekaj?? > Kno povest povedali?« in oklenila se je jo s svojimi malimi ročicami. »Katero pa?« »Katero hočete.« Anica je sedla na klopico, prijela so staro mamice za roko in so verno zagledala v njene oči in nepotrpožljivo čakala, kdaj začne stara mati pripovedovati. Tako-sta sedeli Vrtunka in Anica. Mati jc pripovedovala, Anica pa poslušala, pa saj so bile to tudi povesticc, da so se Anici ježili lasje ali pa jc začutila mokroto v očescih. Za oglom hiše so sc začuli koraki, Vrtunka je prenehala s pripovedovanjem in izza hiše je prišel počasnih ume jenih korakov stari pismonoša. »Dober dan, mati!« »Mog daj!« * »Pismo sle dobili.« »Jej, jej. kdo pa je pisal?« »Mislim, da so gospod iz mesta.« »Ho že tako moralo biti,« in stara mati je spravila v nedrijc sinovo pismo. Pismonoša je oddrsal naprej, Anica je zopet uprla svoje oči v mamico, toda ta ni bolela več pripovedovati. »Mamica, kako pa je bilo poteln z jagenjčkom?« »I, volk ga je požrl.« »O ti grdoba!« Anica jo jc še izpraševala, toda stara Vrtunka jc zgubila veselje do pripovedovanja, njeno oko je bilo obrnjeno tja daleč na cesto in gledalo, kdaj pridi ja z iskrim konjičem sin s polja, da ji prebere pismo, njene misli so se pa mudile v mestu pri drugem sinu - gospodu. Za gozdom, kjer jc peljala cesta, se jc zaslišalo drdranje voza in peket konjskih kopit. Vedno bliže se jc slišalo ropotanje voza in končno sc je prikazal na cesti mladi Vrtunc z ženo, ki sta se peljala s polja, kjer sta orala. Stari Vrtunki sc je zdelo, da konj dirja prepočasi, potegnila je večkrat pismo iz nedrij, a ona ni znala b ati, čakati jc morala mladega gospodarja, da pride domov in ji prebere pismo sinovo. Pripeljal se je domov Vrtunc z mlado ženo, otroci so hiteli k njima in ju izpraševali, kje sta bila tako dolgo, veselega lica se je približala starka in molila sinu z velo roko pismo. -Kdo pa je pisal?« »Janez.« »Počakajte, da izprežejn, potem bom prebral pismo, saj se tukaj že ne vidi« Odšla je starka z lahko nogo v sobo in prižgala luč. Sin gospodar je prišel kmalu za njo trdih korakov, samozavestno sedel k mizi in odprl pismo. Počasi je bral sam zase, čelo se mu je nekoliko nagubančilo, mati ga je pa gledala z radovednimi očmi. »Kaj piše Janez?« »Počakajte malo, da preberem.« Utihnila je starka in gledala sedaj sina, sedaj beli papir. Vrtunc, ki je bil bolj vajen motike, kakor branja, je s težavo prebral pismo in povedal materi, da jo sin vabi v mesto k sebi, da vsaj za nekaj časa pri njemu prebije večer življenja. »Ali bodete šli?« »Bom.« Sin ni ugovarjal, a videlo sc mu je, da mu ni prav po volji, da bi mati odšla sedaj, ko jo tako rabi doma. Prišla jc tudi gospodinja in vprašala, kaj je. »Mati bodo šli v mesto k Janezu.«" »Kaj pa bodo tam?« »I nič, tako.« Odšla je. Stara Vrtunka je videla nevoljne obraze, toda njen sklep je bil trden. * * * Stara Vrtunka sedaj ni drugega mislila kakor na svoj odhod v mesto. Štela je ure do dneva, ko napoči čas, da zapusti deželo in se odpelje daleč tja k sinu — gospodu. Vnuki, posebno Anica, so jo prosili, naj vendar ostane, da jim ne bo dolgčas, toda vse zaman, ona jc bila trdna v svojem sklepu. Prišel je končno oni srečni dan, toda ni sijalo solnce. Težke megle so sc vlačile po gorah, včasih so sc priplazile skoro do tal, sc zopet leno dvignile in sedle na vrhove gora. Vrtunka je stala s culico v roki v veži. Podajala je vsem roko, mladima gospodarjema in vnukom. Njeno veliko veselje se je pri ločitvi zmanjšalo, saj je prvič zapuščala dom in drage svojce. Ko sc je je Anica oklenila, jc malo manjkalo, da ni zajokala, v srcu pa je čutila grenko tesnobo. »Z Bogom!« je še rekla in odrinila jc proti eno uro oddaljenem kolodvoru. Čudila se jc sama sebi, da jc tako težko šla od doma, saj se kmalu vrne nazaj in mesto navsezadnje tudi ne more biti koncem sveta. Trudila se je, da bi bila vesela, toda čemerni dan jo je delal otožno in z nikakim veseljem ni prišla na kolodvor. Toda v železniškem vozu je pozabila na to, da je zapustila dom in svojce. Nekaj časa ni mogla razločiti, kdo se pomika tako naglo naprej, ali vlak ali travniki, polja in gozdi, ki so kar švigali pred njenimi očmi. Sama ni vedela, kdaj je pridrdral vlak v mesto. Gledala je skozi okno, ozirala sc po ljudeh in Vrtunka je skoro zavriskala, ko je zagledala med množico sina, močnega, velikega in lepega. Brzo jc zapustila voz, stari ženici sc leta niso kar nič poznala, tako z lahno nogo je hitela k svojemu sinu, ki jo je čakal. Prisrčno sta si stisnila roke in stari materi so prišle solzo veselja v oči, saj je bila pri sinu, ki ji je bil ponos in veselje. Počasi sta šla skozi mesto. Stara mati od začudenja kar ni mogla govoriti. Saj tudi ni karsibodi toliko hiš skupaj in vse tako lepe in nekatere skoro večje kakor domača cerkvica tam na robu. Prišla sta na glavni trg. Starka si je mislila, da na sodni dan v dolini Jozafat ne more biti več ljudi kot tukaj. In kakšno bogastvo je bilo v oknih! Vse samo zlato in srebro in tako krasne obleke. Največje začudenje so vzbujali stari Vrtunki električni vozovi. Sin ji je dopovedoval na vse načine in razlagal, toda ona ni mogla razumeti, kako more voz sam od sebe drdrati naprej. Starka je vsa srečna šla s sinom na njegovo stanovanje in nekaj časa niti mislila ni na dom. (Daljo.) 1 ZATO PA DALJE JAZ VESLAM . . . Ljubezen, — saj jo ne poznam, radost ni moja znanka, zato pa daljo jaz veslam in dalje brez prestanka. še lipa tolažeče mi v pozdrav sc jc sklonila, kapelica tožeče mi v slovo jo pozvonila. Saj še potoček jc ihtel: počakaj, drug, me mili, tako bi rad te dohitel, bi skupaj sc vozili! A mati zajokala ni ko sem mladost pokropil, in sestra roke dala ni ko v barčico som stopil. Zato pa dalje bom veslal, veslal do modre meje in svojih padlih zvezd iskal, ki rosna noč jih seje . . . V TUJINI. Samota mila, razprostri peroti nad nami med zidovi hladnimi! Ah, duše drage, kje ste srca bratska, kaj z žarki ste zašla pomladnimi? Nikdar žalili nismo vas poljane, ne dedov in ne doma belega, pa nas izobčili ste solnčni klanci pahnili v noč nas parka velega! O, mesto trdo, čarov grad ledeni, saj komaj vzdih te tujčev preleti, —? in vendar tak so tvoja pota prazna ko v žejah mlade vgašajo oči. Samota mila, ii sestrica nema, nas tujcev med zidovi hladnimi, samota tiha, razprostri peroti nad nami golobiči. jadnimi! OB ZATONU. Kakor utva plaha zrla v megle morja, ko tonilo trudno solnce je z obzorja. Solnce, zlato solnce, toneš v temne dalje, v belo jutro vračaš, se iz modre halje. Tudi on odšel je, vtonil v črne dalje, »rož za najin dvorec si nabrat«, dejal je. Pa ga čakam dolgo, čakam, nema tožna, ne pripelješ ti ga in nc zora rožna. U' r''"| 'mT solnce, za mor f nonilo, in s krvjo oblake hladne napodilo... RADOVEDNOST. Dedek modri. dobri dedek ko tak rad fe§ prašal vas: kdaj sejati žlahne upe DedeK dobri. oprostite, ko ti ve:, i&r zvedel to: kdaj kij>eče. mlade misli io nek vzrasto? Ka; :.-.- d- iek. ni-'e hudi: kaj nikdar nič ne zori !ia zelenih teh cipresah f ' - i! — :ij te >:n:. Dedek so oči BUfbii : a t .glavo zmaali so: k- ' >mo mi. menda seial b v ali so . . . Hlač je k .-.'.•;] .••: .. josukrat. da je ve- i teri se celo -arni lotijo dela, drugi z -! :.. : • •.::.•• " sa;. ?.a 'ranj--: •. pet p-eu.-jo po d«'ž': strani; j preiskovali in začel dvomiti, da M bilo I nasprotno je pa popivanje in veselja č -j tac ' -■ dobro in pravično urejeno in I nje priflo zadnji čas popolnoma >>!j : :'.-. 1". •in ono i j.- i modo. J-- lro 1 Minule so počitnice. Med počiuii-cat i -o skoraj pri vsaki večji prire-di-vi j naših društvih pomagali tudi dijaki. Skoraj v vsakem večjem kraju Imamo enega ali 0'i>h -uidentj«' nazaj v šole, tudi v Di iku jinninio nanjo. Kazim! • ii r l lijaštvom in ljudstvom ie i r n s: v »d precej drugačno kakor pri i ; - Drugod pri večjih narodih imajo p<>\- t že staro izohraženstvo ali inteliir- . Kakor pravimo, to -e pravi. imajo uradnike, profesorje, advokate. zdravnike in učitelje, katerih očetje. dedje in na ledje so bili ravno tako zdt avinki. radniki. advokatte in pri>-fesorji. Tam tvorijo ve je za če Jo po eeii Evropi soeialnv gibanje. ko so začeli delavci in obrni ki v e-:n iai večji zahtevati pravic, bi l ili -i tako imenovani učeni s-anovj morali najboij razumeti položaj, najprej znati pomagati, izka-2 .' pa rav.'.o na/obe. Ravno ti stanovi pokazali najmanj -raisia za celo socialno vprašanje. Pr etrov, i rokodelci in delavci so imeli navadno .e-lekos*žr.e.-i pogled v tem ozlru k > mučeni stanovi. Celo 'ako 12l _ :iei v teh časih niso im- !i n::i pojma. kako živi ob: -kmet. Mislili so. da če se r.jim dobro godi. se godi dobro cekinu svetu. Uradnik se je brigal za svojo uradniško karijero za povišanje v službi . za večjo plačo, zdravnik za dok r z.-.s.užck in dobro ime. profesor za - do in za: avo. vsi skupaj pa -o živeli v veselem prepričanju, da so sol zemlje. Da medtem, ko si oni lahko privoščijo vsakovrstne zabave. Motne, kmet in oi r . ik komaj dobe za m »ko in - A. tega dostikrat niso vedeli, dostikrat so pa celo mislili, da oni ko: sol zemlje in družbe. zaslužijo boljše življenje, neizobraženo ljudstvo pa trde skorje. In ko so čuli o delov-kih zahtevah, o delovskem gibanju, so bili prepričani, da so to samo prenaj • i. nahujskani. hudobni prekucuhi. nevarni in zlobni ljudje ki li jih bilo najboljše kar po-streliti. Da je dobila pri večjih narodih so- j cijalno demokratična stranka toliko pristašev in tako moč, so zakrivili i predvsem izobraženi stanovi, ker so v tako važnem trenutku tako slabo razumeli položaj. Ko je -oci alno gibanje doseglo mnogo uspehov, ko so si tudi nižji sloji ; priborili različnih pravic, so tudi izobraženci začeli uvidevati. da jim je poleg drugega znanja za poklic potreba tudi umevanja družbe, da mota na pri- ' mer dober zdravnik znati ne samo ka- Tako drugod in k'- o j o pri > •> Slovencih! Pri nas starega od v .se h -.anot če?. - -a izobraženstva/ sploh niman . Ko -mo se pred dobrimi -Vj leti zač t zavedati je bilo naš* izobražen.- \ , nein-'ko. Imeli »mo nemške uradni' , profesorje, zdravnike iu advokate. ( pra so bili nekateri sloven-k ga ... lenja, po misli in duhu so bili t-• i > Nemci kot SI >.• ::< i. Naslednji rod naše InteUgeoce je bil liberalen Cu ili -o r z-t S - vcnce, še celo jako odločno so povdar-jali. da so Slovenci in v boju za pra\. našega naroda s..- jih je mnogo odlikovalo. Vendar s o se |*> v zgled o n . - t ui s.l Študijem po nemških visokih šolal žali l>olj sami za—-. M d lju -" o ; samo takrat, kadar so ljudstvo t> -bovali. tako pri volitvah. Značih-- z,- • liberalno doto so čitainice. nekaj lak -ga ko: naša •braževalna »r-. - •• samo da se v njih ni zbiralo lju ampak samo inteligenca ali izobraži -stvo. ali kakor pri nas navadno pr*1- -mo gosj>oda. Nekaj takih čitalnic se dosedaj ohranilo }»o mestih Tudi nekaj takih naro in.akov iz te lil»*!ttb-.e dobe «e živi, večinoma so že pomrli. Ni čuda torej, da neko rotovo >n . 'iti ničevanje do -k:«o sedaj ni min .: š- dam-ljudstvu neka inriaja in neza ; . sije • gospode. K »in? r h vnik je v " j d-vzdržal tesno zvzo z le tu li o i •! .h- kako delavec živi, kako si jo bolezen nakopal, kako bi se dalo v rudokopu in v tovarni poskrbeti za to. da si kar najmanj delavcev nakoplje bolezen; da se mora dober učitelj ali profesor zanimali ne samo za to. kako se njegov učenec uči, ampak tudi zato. kako živi Kdor mora cel dan skrbeti za živež, bo težko skrbel dovolj za šolo. Tudi sodnik in uradnik je spoznal, da ne bo mogel prav vršiti svojega poklica, če ne i o dobro poznal ljudstva in njegovih razni "r. To spoznanje so začeli uvaievati tudi študent je. Oni. ki so svoja mladostna leta preživeli brezskrbno pri premožnih -'ari-iii. so se med svojim učenjem oprijeli misli, ki so prišle vedno 1-olj v veljavo in so uvideli, da jim bo v življenju sicer koristilo poznanje družbe iJECinraieneev. zado~-jvalo pa jim ne bo, da morajo poznati vso družbo, ne -arno takoirne: o-, a.'-: boljše »toje. . ra . iln^j-še fci se reklo morda premožnejše in j uče:.- -[-oje. ampak tudi dsrav• •. ■-.ske misli, ki -e • h je ;,a z :< ■■><■■ škega izobraženstva. Katoliško narodno izo • šele nastaja. Dosedaj ga iman!<> š'- jako malo, toda vsako leto doštu.iira precej našjh študentov in pridejo na raj v domovino in pomnože vrste katoUiko na-rodne inteligence. In naše di.aš vo je po večini s kmetov, naši lijaki so sinovi kni'1 <»v, delavcev, obrtnikov. L«- r-o hu ieni kun za obs-anek morejo doš:udirati n pi''i do svojih služb. Zato tudi dobro znajo. kak > rr} -? kmei. delavec in obrtnik za svoj kruh. Med našimi uradni V. profesorji, zdravniki, advokati kat< ;-škega prepričanja ga ni skoro. k. no i i bil trdno zvezan z drugimi stanovi. Navadno e oče in brat njegov kmet, drugi fcra* obraiik, tretji delavec, zato našim študentom ni treba hoditi nalašč študirat življenjskih razmer drugih stanov, tudi jim nI treba iskati umetnih zvez z njimi, saj so zvezani z njimi po r- j-rv. Zato se n?š- mu ljudstvo, ni ■cbati. la ne bo našlo umevau.it »vo.ih r.->tr b pri izobraženstvu. No -.--rr.o imevanje. tudi o važnejših namenili, ki jih ima, in seveda tucli po og; omnih sredstvih, ki jih rabi v dosego svojih namenov. Tudi se ni treba v državo šele vpisovati, kakor sc vpisujemo v društvo. Takoj po rojstvu po-slanc vsak, kdor se rodi na ozemlju našo države, od naših državljanov, postane vsak žo član ali ud naše države. Tudi ni vsakemu na prosto dano, ali naj postane ud ali nc, kakor jo lo pri društvih. Hočeš nočeš, moraš biti državljan, ali pa sc izseliti. Tudi po namenih sc zelo razlikuje država od različnih društev, naimcn društev je skrbeti za izobrazbo, za knjige, za zabavo ali za telovadbo, petje, pri gospodarskih za kredit, za skupno prodajo in nakupovanje itd. Namen države jc silno važen in težek. Skrbeti mora za varnost na zunaj, da smo tako močni, ila se nas boji Lah, Nemec, Francoz, potem tudi za varnost znotraj, to je, pred roparji, rokovnjači, plašarji, pred tatovi. Zato mora imeti država močno vojsko, dobro mornarico, orožnike, pa tudi sodnike, uradnike, socl-nije in ječe. Dalje mora skrbeti država za vse take stvari, za kar vsak sam ne more ali noče dovolj in dobro poskrbeti, za šole, cerkve, za ceste, železnice, vodovode, pošto itd. Za vse te stvari je pa treba denarja, ogromno denarja. In kje ga država dobi? Nekaj dobi država iz državnih gozdov, polj, tovarn, podjetij, nekaj lahko dobi dobička pri pošti, pri železnicah. Pri nas sc je žalibog z železnicami tako slabo gospodarilo in naredilo toliko dolga, da imalno ocl železnic še veliko izgubo. Pristojnine tudi nekaj vržejo. To so tista izplačila, ki se plačajo pri tožbah ali sploh, kadar ima kdo pri gosposki op. avke. Največ dobi država pri davkih. Vseh davkov dobi država za okoli 1250 milijonov kron letno. Davki so več vrst. Najprej so direktni in indirektni davki. Direktni so tisti, ki so določeni naravnost na dohodke. Država skuša vse, kar donaša kake dohodke, obdavčiti. Taki direktni davki so: zemljiški, hišni, ki je z ozirom na različne dohodke, ki jih prinašajo hiše, razdeljen v Iri različne vi ste: hišni, liišnorazredni in I petodstotni davek; obrtni, ki se plaču-| je pri nas kol pridobninski davek in kot davek podjetij z javnim računskim zaključkom, temu je pri nas podvržena vsaka obrt, rokodelstvo in vsako podjetje, ki donaša kake dohodke; renlni davek, plačuje se od rent (vsot), ki jih nese posojeni kapital; dalje davek od plač delavskih in uradniških, plačuje so v Avstriji ocl vseh plač nad 6400 K in osebnodohodiiinski davek, ki je bil žo natančneje popisan v predzadnji številki »Društvcnika«. Indirektni davki so tisti davki, ki se plačujejo brez ozira na kake dohodke ob lakih prilikah, ko so chžava zanaša, da jih bodo ljudje najlažje ali pa najrajši plačevali. Zelo rad in lahko na primer plača nekaj davkov, kdor je nepričakovano kaj podedoval, če jc podedoval po daljnih sorodnikih. Še nekako lahko se plača tucli, kadar človek kupuje, par krajcarjev več, se ne pozna dosti. Primeroma težko sc plača, kadar človek najame posojilo, vendar si država misli, lažje bo plačal sedaj, ko si jo izposodil kol takrat, ko niti izposojenega denarja no bo imel, in naložila je tudi na vknjižene dolgove davek. Indirektni davki so dvoje vrste: L colnina, to so davki, ki se plačajo, da sme iti blago čez državno me- jo v državo, iz nje ali pa skozi našo državo v kako drugo; II. davki na živila. Ti sc plačujejo ob nakupu različnih živil. V naši državi imamo davek na žganje, pivo, sladkor, petrolej, vino, meso, loterijski davek, na sol in na tobak. Potem se plačujejo davki pri nakupu zemljišč in tucli pri nakupu premakljivega blaga, kadar more država blizo, pri ded.šči-nah in darilih in vojaška taksa. Torej ccla vrsta različnih davkov, da se je nemogoče izmuzniti. Nekaj davkov pri nas gotovo vsak plača. In kakor v vsakem društvu mora odbor podati ob koncu lota račun za celo leto, tako tudi država napravi vsako leto račun, samo da ga država ne naredi za eno leto nazaj, ampak za eno leto naprej. Temu računu se pravi državni proračun ali budget (izgovori: bidže). Ena izmed najvažnejših nalog našega državnega zbora je ravno obravnavanje in potrjenje vsakoletnega državnega proračuna. V tem je natančno proračunjeno, koliko bo država potrebovala za različne izdatke, in koliko bodo znašali dohodki. Ta proračun mora biti vedno tako narejen, da so dohodki enaki izdatkom. Pri razpravah o proračunu jc najživahneje mešetar-jenje. Vsak poslanec si želi za svoje volilcc najbolj primernega proračuna. Vsem ustreči je pa nemogoče. Tudi letos sc bo kmalu začela razprava o proračunu. Zato se bomo ba-vili v naslednjih številkah obširneje s posameznimi deli državnega gospodarstva. da ga bo vsak lažje in boljše razumel. Državno gospodarstvo ni važno samo za poslance, tu je vsak. prizadet, vsak plačuje, da se dobe sredstva, ki jih država potrebuje; vsak je pa tudi kolikortoliko deležen državnih dobrot. Msisve i ol ®riefe& v štorom vek!!. a P—a. Začetek grške igre se jc naslanjal na življenje vinskega boga. Ni pa pri tem ostalo, kajti igralci so jeli jemati prizore tudi od drugod, na primer iz vojske, kak umor itd. Naloga igralcev je bila, da so že prej odbrali tvarino ter se pripravili, kakor so vedli in znali. Povedali so tucli pevskemu zboru, da se jo vedel pripraviti. Da večkrat vse skupaj, kar so talii igralci zložili, ni bilo dosti vredno, jc razumljivo. Vse drugačne so postale igre, ko so jih vzeli v roke duhoviti skladatelji. Kdor bero kako igro Sofokleja ali Eshila (Ashylus), se mora čuditi globokemu umu, ki jo z njim igra zložena. Mi moderni ljudje bi se kajpada dolgočasili pri teh igrah, ker z»iamo pač gledati, ne pa misliti. Mikavnega za oči ni skorajda nič ter nastopita samo dva, kvečjemu trije igralci, ampak misli in nazori so, ki delajo težo igre. Takratni 122 ljudje pa, čeravno revni in raztrgani, pa so se znali bolj zamisliti. Odtod naval k tem igram in ljudje so kar noreli veselja, kadar se je čulo. da se pripravlja kaka teb iger. Kmalu ni več zadostoval prostor pred svetiščem za take množice ljudi, ki so prišle na dan predstave iz vseh krajev skupaj. Jeli so misliti, kje bi dobili pripraven prostor, da bi bilo mogoče tisočerim gledalcem dati dovolj prostora. Pod streho prirediti niso marali, ker so preveč ljubili naravo, da bi se dali zapreti med zidovje. Prišli so na srečno misel. Poiskali so na znotraj izbočeno pobočje kakega griča. V podnožju tega griča so prostor izravnali ter ogradili in notri postavili svetišče kakega boga, najrajše Dioniza, in lesen šotor za igralce, ki pa je bil obenem namestek za kulise in je imel troje vrat. Po griču navzgor so izpeljali naokrog naravne sedeže. Da ni prstenih sedežev dež izpral, so najrajše izbrali kamenit grič, da so sedeže vsekali v živo skalo. Na vrhu sedežev so potegnili naokrog zid. Idilično, na drugi strani pa veli-častno je bilo zreti iz nasprotne strani na mnogobrojno, valujočo množico, ki jc zasedla kamenite sedeže. Spodnje prostore, odkoder se je lepše videlo na oder, so zasedli imenitni ljudje, nad temi proti zidu pa so sedeli drugi ljudje. Oni. ki so bili na vrhu pri zidu, so seveda težko že tako daleč videli in slišali vse, kar se je godilo zdolaj na igrišču. Da so bili igralci večji, so si navezali na noge lesene podnožnike, tako da so jih tudi najoddaijenejši gledalci videli. Da se je pa glas igralcev bolj razlegal, so si privezali pred usta dolgo, lijaku podobno cev, skozi katero so govorili, oziroma trobili. Igralci so bili oblečeni tu v dolge, do tal segajoče Ako bi ne bile igre pri Grkih tako vdoniiičenc ali bi ne bili ljudje tako zavzeti zanje, gotovo ne bi napravljali takih velikanskih prostorov. Toda ljudstvo je bilo navdušeno zanje, dokaz za to, da so včasih zahtevali, naj se kaka igra ponavlja in so potem ostali po več ilni v »gledališču« ter se hranili s kruhom in vodo. Tako so se razvile pri Grkih igre. Dolgo časa so bile igre tesno združene z bogoslužjem in prav v tem je tudi vzrok, da je ljudstvo v tako obilnem številu in rado prihajalo k igrani. Mimogrede naj omenim šc Rimljane, nekdanje vladarje sveta. Rimljani niso bili umetniki, temveč bojevniki. Takih iger, ki so jili imeli Grki, niso imeli skoraj nič. Če so hoteli kakšno uprizoriti, so si jo izposodili od Grkov in jo prestavili na svoj jezik. Sicer pa za take miroljubne igre niso imeli veselja, ne dosti smisla. Imeli so gledališča, kjer niso posnemali dogodkov, ampak so se dejanja, grozna in krvava, v resnici pred njihovimi očmi vršila. Kdo še ni slišal o strašnih prizorih, ko so se v rimskih gledališčih izurjeni bojevniki toliko časa na ljubo in v za-il2 bavo rimskim mogotcem klali med seboj, da so so vsi poklali? Kdo še ni sli-Sai, kako so ujeti kristjani padali v gledališčih rimskih pod kremplji in zobmi sestradane zverine? To so bile najbolj priljubljene predstave pri Rim-ljanih. Po vseh mestih so zidali velikanska zidana gledališča, kamor so zahajali ne samo gospoda, ampak tudi kmetje iz dežele in vsa mestna poulična druhal. Največja gledališka poslopja so bila kajpada v mestu Rimu. Rila so to okrogla, visoka poslopja, brez strehe. Na sredi poslopja so nastopili igralci, oziroma žrtve, odtod pa so se dvigale proti stenam krog in krog vrsto sedežev za občinstvo, šlo je vanje ljudi na tisoče. N' razvalinah je še ohranjeno velikansko gledališče koloseum ali amfi-teater, sezidano od cesarja Tita leta SO po Kristu. Široko je povprečno 170 metrov, visoko i8 in pol metra ter razdeljeno v štiri nadstropja. Imelo je prostora v njem 40 do 50 tisoč gledalcev, ki so bili priča bajno krasnim predstavam in divjim krvavim bojem. Gledališče Emilija je zavzemalo celo 80.000 glodalcev. Kolo časa se je zavrtelo in poganski Rimljani so odšli iz svetovnega po-zorišča, da so dali prostor pokristjanje-nim narodom". Igre in gledališča pa niso izginila. Zavzela se je zanje katoliška Cerkev, ki je prevzela težko nalogo, da vzgaja narode. Toda kje naj začne? Kaj hoče začeti s poganskimi igrami? Če hi jih bilo le mogoče zboljšati in združiti s krščansko vero. Cerkev bi jih ne bila zavrgla. Ker pa so bile zasnovane popolno v poganskem duhu, jih je Cerkev zavrgla. Koliko in kakšne igre so imeli drugi poganski narodi, nam ni znano, ker t»-i n »v* A r« < I »«!ili I1II1UII1U UU I I j I I I •porodi ] J $ Gotovo pa je, da so poleg bojnih iger hodili gledat tudi miroljubne predstave, ki so se razvile iz češčenja njihovih bogov, kakor pri Grkih. Predstave so se zelo zgodaj pričele in bodo tudi vedno ostalg, dokler bo kaj ljudi na svetu. Kajti predstave imajo svoje korenine v človeški naravi. Iz Gerkeli na Dolenjskem, Dan 1. oktobra je bil žalosten dan, ker je neprenehoma deževalo, a to vseeno ni kalilo veselja naše cerkljanske farc. Naše izobraževalno društvo nam jc namreč zopet napravilo tako veselje, da ga skoraj še ni bilo v našem društvu. Zato sc mora izreči javna zahvala društvu in njegovim delavcem, ki so se trudili ponoči in podnevu, da jc bil uspeh res tako lep. Samo udeležba bi bila lahko nekoliko boljša. Koliko navdušenje je zavladalo po dvorani, ko je izzveni mili glas naše tamburice med glasnim pritrkavanjem basa - horde in donečih bugarij! Le doni dalje slovansko glasbilo, in vabi ljudi k lepi in p0-šteni zabavi. Res je bilo dosti truda toda uspeli vam je plačal trud, kajne, g. Omerza? Naš moški zbor je nastopil tako izborno, da je zadovoljil vsakega. Kako izvrstno se je drža' v igri »Kmet Herod« naš Gašper v svoji kraljevi obleki, kako dobro jo izganjal hudiča branjevec! Iz srca smo se tudi smejali pri kupletu, ki sta ga pela žnidar l'lck (Zidar) in šuštar Rlek (Butara). Hes, izvrstno! Le tako dalje in naše društvo ne ho zadnje. Sv. Helena. Dne 24. septembra se je pri nas vršila slovesno in v naj1.ti-š( m redu otvoritev in blagoslovlj- o,o »Društvenega doma«. Bil je lep d u slavlja za celo faro. Dasiravno je lilo dva dni prej skrajno neugodno vreme, vendar to ni nič plašilo naših pridnih deklet; napletle so na stotine metrov vencev in nastopile v pestri nar< ni noši. Mladeniči Orli in možje izobr; •-valnega društva pa so »novi d > i( okrasili z obilnimi mlaji. V lepem c-vilu so nas počastili sosedni orlo\>'i odseki in izobraževalna društva: iz K M. v I'olju/, lastno orlovsko godb >. /, Sostroga, llrušice, Most, št. .1 akol/ i > Savi, Dola, Moravč, Ihana, Domžal, Viča, Kamnika; posebno so se obne.-li vrli Vačani, ki so se pripeljali na okrašenih vozovih in celo oddaljeni L potok je poslal svoje zastopnike: i "i čvrstih Orlov korenjakov. Bodi izrecna na tem mestu vsem slavnim druš -vom naša prav posebna zahvala! — V cerkvi je imel prelep govor naš deželni poslanec g. dekan Ivan Lavrenčič <> pravi izobrazbi, pred hlagoslovljenjein pa je v jedrnatih besedah razložil ] -men »Doma«. Potem se je razvil sla -nostni obhod orlovskih čet, na čelu Vojieh Jcločnik, skozi Dolsko v Kalilnico, kjer je bil obed in po popoldan.- :i službi božji javna telovadba, potem j a jako živahna, neprisiljena prosta z ibava oh veselem petju, godbi, zažiranju unietalnega ognja itd. Za smeh iu zabavo omenjamo še to, da so maloštevilni nasprotniki pričakovali »znamenja iz neba«. Rekli so namreč: ako ta dan ne bo dežja, borno videli, da . e izobraževalno društvo potrebno. Zgodilo se je: dež slavnosti ni oviral. Torej tudi nasprotniki ste sami sebi dali dokaz, da je naše društvo potrebno. Naš dom stoji, naj služi izobrazbi in zabavi! se v ineduno trgovino ml u do ta let stara, pofilenh st:u.;- > in h primerno P»,1h'9-l. Obisk inženirja brezplačno. S2 ■/a obi«k-' z scijnili p odajaiccv s »ukncnlm blagom za coipode in d.nu s • sim-jmo pioti visoki proviziji ('.tnt. p znejc stalno pri prvi rn/poš. bl.itfi. Ponudbe pod: „Weltflrma 9 6" na unončno pisarno M. Dukcs NaJif. Dimni II. :i:wi. Na iiv. nnlup LdaifAlj. IHTO. Itrasua darila za veliko in in malo. Zahtevajte ilu-strevsni cenik zaslon). — I. KO IG, Dunaj III. Lo- urengsssc SI. P. 3304 5 'i zaslužek ev ntueluo trajna vedno \ K j a stalna plača s priporočanjem edine .a. solidnega, p:eizknscneep, vporabnega predmeta. 1'oja. inla ped „8031 In rentabel ct. 71" 11.1 anončno ; is:mu lioiur. Schueli, Dunaj I., Wollzeile II. M i Kdor je kupec za hrastje, ima sedaj najlepšo priliko, kakoršne menda že ni bilo. — Velika dolžina in debelina na šestih oralih. Možje, zglasito se, dokler ni prepozno. Prijavo sprejema Ignacij Robida, Lopata 8 pri Hinjah, p. Žužemberk, Dolenjsko. 3337 § G!] Sliši lo gogieiiMi voije so sa lastnike vodnih sil % fv> $ se je tisočkrat preizkusil pri pljučnem kat aru zgodnjem in zastarelem kašlju, oslovskem kašiju /« po Ig^fe^ vnetju pljuč. Prost omamljivih sredstev Sirolin.' Ee!o lep zaslužek pri nabiranju gozdnega praprota (spod-iosnicc. steljce, mala praprotca). Cena tisoč peres SO v do '2 K. Več pismeno. Vzorci na razpolago. M. Jacobi in A. Maček, Ribnica (Dolenjsko). 2949 Krnim in posteljne garniture v nejsoltdnejjl in iK|nodert(9it izpeljavi Št. 2081. Bourette garnitura (i postelj, odeji) ca. 140 ■ 190 in namizna preproga ca. t:iet 13t< cm. r lepo vtkanim cvetličnim tobom i.a bordo-rdečem ali olivnem temelju, prav cena, konkurenčna kakovost K 11*50. IVs.iniezne posteljne odeje K 4*20. posamezne namizne pre-bolišl kakovosti K 13-—, po- • odeje K 475, |