0 D  Lojze Grozde, prvi slovenski muèenec, raz- glašen za bla`enega, je bil rojen v Marijinem mesecu, 27. maja 1923. Umrl je na slovesni praznik Bo`je Matere Marije, 1. januarja 1943. V tistem šolskem letu je bil izvoljen predstoj- nika Marijine kongregacije, kakor poroèa nje- gov prvi in odloèilni `ivljenjepisec dr. An- ton Strle: “Ko so marijaniški kongreganisti za šolsko leto 1942/43 izvolili Grozdeta za prednika, so izbrali izmed sebe najveèjega Ma- rijinega èastilca.”1 Prof. dr. Anton Strle kar veliko go- vori o Grozdetovi pobo`nosti do Bo`je ma- tere Marije. Èeprav ne omenja Brezij, je ven- darle jasno, da je Grozde vdano molil tudi pred milostno podobo Marije Pomagaj z Bre- zij. To lepo razodeva njegova pesem Pomoè- nica - Vodnica: Srcu pošlji Pomoènico, da predrami ga iz spanja, daj mu pravega spoznanja. Daj do sebe mu Vodnico, da na potu kje ne zajde, da po njej do Tebe najde. Da bo k Tebi spet prispelo, da Te blizu bo èutilo, se pri Tebi pomirilo, novo pesem Ti zapelo. Ob prihodu v Ljubljano “so popoldne Lojzeta povedli na Stadion. Silen vtis je na- pravila nanj pobo`nost na evharistiènem kon- gresu. Bistro je opazoval in kar srkal vase vso lepoto prireditev in navdušenje, ki je kipe- lo iz mno`ice vernega slovenskega ljudstva.” (Strle, 113.) Najvišja “pokroviteljica” evha- ristiènega kongresa je bila Marija Pomagaj z Brezij. Prav gotovo se je Lojze z vso otroško vdanostjo izroèil in priporoèil nebeški ma- teri Mariji. Kongres je dosegel svoj vrhunec 29. junija 1935. Kot “mladec Kristusa Kra- lja” se je Lojze verjetno udele`il tudi kongresa Kristusa Kralja, štiri leta pozneje, od 25. do 30. junija 1939 na istem Pleènikovem Stadio- nu v Ljubljani. Takoj naslednji mesec, julija 1939, se Grozde udele`il mladèevskega štu- dijskega teèaja pri Svetem Duhu ob Bohinj- skem jezeru. Po pravici smemo misliti, da je tedaj in morda še kdaj poromal tudi na Brezje. Gotovo je pogosto kleèal pred milost- no podobo Marije Pomagaj v ljubljanski stol- nici in v Marijanišèu. V svojem prispevku o bla`enem muèencu Lojzetu Grozdetu kot predanem Marijinem èastilcu bom nanizal 12 vidikov.  (.   Mladi Lojze je ljubil svoj domaèi kraj. V pesmi Lepi mesec maj pravi: Spet v de`elo je prišel lepi mesec maj, s sabo ptièkov je privel in zelenja v gaj. Zopet so se razcvetele v gozdu za vasjo šmarnice prelepe, bele, ki dehte sladko. Rad bi zopet v gozd zahajal, kakor sem nekoè; rad bi tiho sanje sanjal cvetke trgajoè. '!"#$ / .  0 D   >    # 0 D  Šmarnic šopek bi nabral si in Mariji v dar, bi v kapelici na vasi ga polo`il na oltar. O ljubkosti te de`ele govori tudi prof. Str- le in pri tem omenja “dolino gradov”, ki jih zdaj, `al, ni veè. “Grozdetov rojstni kraj je eden izmed najlepših v naši domovini. Na zelenih holmih vidiš polno belih gradov — neme prièe davne preteklosti; toliko jih je, da se “prelepa Mirnska dolina” imenuje “do- lina gradov”. ... Lojzetov stari oèe je bil v Ameriki tovarniški delavec. Ko si je prihranil nekaj denarja, se je vrnil z enako trdno ver- nostjo, s kakršno je odšel na tuje, pa s še veèjo ljubeznijo do domaèije. Svoje pripovedovanje o tujini je navadno zakljuèil takole: “Povsod je lepo, a doma je najlepše.” Z njim je Loj- zek pozimi rad kramljal za peèjo in se uèil pri njem molitvic in kršèanskega nauka. Tri- letni fantiè je `e molil ro`ni venec naprej. Zbu- jal je `e takrat pozornost s svojo ljubeznijo do molitve. (Strle, 111.) Kot dijak v Marijanišèu je redno molil ro`ni venec: Veèkrat se je zgodilo, da se ni zadovoljil z enim delom ro`nega venca na dan, tako je cenil to molitev. Glede ro`ne- ga venca piše sošolec o Grozdetu: “Nekoè mi je poto`il, èeš da ne bo imel prave dru`be na sprehodu in kakor pol zase je spregovoril, da bo paè moral po poti moliti ro`ni venec. Go- tovo je tako veèkrat izpolnil svoja pota, ne da bi kdo slutil.” (Strle, 178.) Marsikatere- mu izmed sošolcev ni niti na misel prišlo, ko je Lojze tolikokrat med prostim èasom kar na lepem izginil, da je odšel v kapelo in molil ro`ni venec — za tovariša, ki ga je hotel pri- dobiti za dobro stvar, za sošolca, ki je bil v nevarnosti, da zaide, zase, da bi neomajno vztrajal na poti kreposti.” (Strle, 175.) Ro`ni venec je bil med njegovimi najljub- šimi molitvami. Lojze Grozde je to molitev tako vzljubil, da je v njej “vedno našel tola`- bo, moè in okrepèilo”, kakor je o sebi rekel pape` Janez Pavel II. Kraljica ro`nega venca ga je navdihova- la, da je tudi Lojze “vse besede ohranjal in premišljeval v svojem srcu” (Lk 2,19.51). Sku- paj z Marijo je zrl Jezusovo oblièje in se po- glabljal v njegove skrivnosti. Marija je bila za Lojzeta “mati in uèiteljica” (Mater et Ma- gistra). Pri njej se je uèil zvestobe v malem, doslednosti v naèelih in temeljitosti v deja- njih. 5 >  % Na Marijanišèe, kjer je stanoval, se je Loj- ze zelo navezal. Tu se je dobro poèutil in na- šel nekak drugi dom — saj pravega doma pravzaprav ni poznal — èeprav je jasno, da paè noben zavod ne more docela nadomestiti to- ple in prisrène domaènosti dru`inskega `iv- ljenja. S hišo se je bil tako zrastel, da ga tudi veèkratno prigovarjanje nekaterih zunanjih sošolcev, naj zapusti Marijanišèe, èeš da bo zunaj za delo pri apostolatu Katoliške akcije podroèje veèje, ni moglo omajati. “Ostal bom v Marijanišèu vso gimnazijo; saj tudi v za- vodu lahko veliko napravim,” je pripovedo- val. (Strle, 156.) “Marijanišèe” - Marijin vzgojni zavod. V tej hiši je - podobno kakor Jezus v Nazare- tu “rastel in se krepil, vedno bolj poln mo- drosti, in bo`ja milost je bil z njim” (Lk 2,40). Sošolec marijanišènik, ki je z Lojzetom `e osmo leto `ivel skupaj, je to na kratko izrazil: “Gotovo `e deset let Marijanišèe ni imelo tako odliènega gojenca in ga tudi ne bo. To je bil paè povsem izreden fant ...” (Strle, 157). : >     Razen pri Katoliški akciji je Lojze veli- ko delal tudi pri Marijini kongregaciji. Vesel je v tretji šoli pripovedoval, kako se je z na- stopom novega voditelja v Marijanišèu raz- mahnilo kongregacijsko `ivljenje. Bog ve, ali mu ni prav Marija, ki se ji je posvetil in       jo vsak dan èastil, izprosila milost, da je pri- šel v Katoliško akcijo in v njej našel za svoje duševno `ivljenje veè podroèij in se vzgo- jil za vzornega Kristusovega borca. V èetrti šoli je bil pri kongregacijskem svetu sveto- valec za ni`ješolce, v sedmi šoli pa prvi po- moènik prednika in obenem vodnik ni`je- šolske skupine. Mnogo se je pri kongregaciji trudil zla- sti kot osmošolec, ko je bil izvoljen za pred- nika. Ob vsej svoji vnemi za uèenje je ved- no našel èas za seje, ki jih je znal `ivahno, stvarno in spretno voditi. Program za seje je vedno prej natanèno pripravil in se posve- toval z voditeljem. Vedno je imel kake pred- loge in pobude. Hodil je na sestanke tudi k ni`ješolcem in navduševal fante za kongre- gacijske vzore, pa ob prilo`nosti opozarjal tudi na Katoliško akcijo, s katero naj kon- greganist sodeluje pri pokristjanjenju razkrist- janjenega okolja. Razmerje med kongrega- cijo in Katoliško akcijo mu ni delalo nika- kršnih preglavic. Kongregacija mu je bila po- mo`na sila Katoliške akcije. Kdor je pri Ka- toliški akciji najboljši èlan, je lahko tudi naj- boljši kongreganist in enako more biti naj- boljši kongreganist obenem najvzornejši èlan Katoliške akcije (Strle, 149-150). ? /.  Marijina brezmejna pripravljenost za iz- polnjevanje bo`je volje je docela pre`emala tudi Lojzetovo odprtost za Boga. Marijin “zgôdi se mi po tvoji besedi” je bil tudi njegov “fiat -zgôdi se!” Rad je govoril: “Èe je taka bo`ja volja”. Izrek “Èe je bo`ja volja” mu je prišel `e tako v navado, da ga je ob vsaki pri- lo`nosti uporabljal (Strle, 149). “Èe je bo`ja volja,” to je bil znaèilen Loj- zetov izrek. “Tako pogosto ga je imel na je- ziku, da me je dolgo èasa s tem pošteno od- bijal,” je pripovedoval prijatelj. (Strle, 190.) Lojze je hotel vedno delati za bo`jo, ne pa za svojo èast: V meni gori! ... Naj raz`ari se kot kres vrh gore, da bo vsa srca zajelo, zate jih vnelo, da vse bo slavilo Tvoje ime. (Str. 153.) Zvelièar je odrešil svet z molitvijo, z zgle- dom, a predvsem z `rtvijo, s kri`em. Njegovi uèenci zato ne bodo mogli iti po drugi poti ali delati po drugaèni metodi, pa naj bodo kjer koli in kadar koli. Vedno bodo mora- li postaviti kri` na vrh vseh drugih sredstev apostolata. “Z `rtvami se osvajajo duše za Kristusa,” si je zapisal Lojze. Pri svojih zadnjih duhovnih vajah v juliju po sedmi šoli je sklenil: “Vsak dan vsaj ena `rtvica za uspeh pri pridobivanju za Kristusa. Zveèer si izprašam vest.” Pa ni ostalo samo zapisano v dnevniku (Strle, 152). “Mladec mora biti pripravljen na `rtve, na muèeništvo in smrt!” To opozorilo je Loj- ze stalno nosil v svojem koledarèku (Strle, 154). B #      % Sem mislil, da sem sam na sredi teh valov, na sredi teh vetrov in nisem vedel kam. In vendar Ti si bil, mogoèni moj Gospod, z menoj prav vsepovsod, kjer jaz sem boje bil. Podal si mi roko, me dvignil iz nizkosti, pokazal pot h kreposti, pokazal pot v nebo. S to pesmijo nam Lojze sam iskreno iz- pove, kako si je prizadeval za èistost, kako je zanjo boje bil: 0 D   # Podal si mi roko, me dvignil iz nizkosti, pokazal pot h kreposti, pokazal pot v nebo. Marsikdo je mislil, da ima Grozde paè tako naravo, da mu krepostno `ivljenje ni de- lalo nikakršnih te`av. — “Grozde je nekaj dru- gega, on lahko, jaz nisem take narave,” je kdo dejal, èe si ga opozoril na Lojzetov zgled. Pa ni res, da bi bil Lojze med tistimi red- kimi izvoljenci, ki so jim po izredni bo`ji mi- losti hudi boji mladih let prihranjeni in ki jim je krepost padla tako rekoè kot zrel sad v naroèje. Kakor paè domala vsem ljudem, tako je bila tudi zanj ohranitev posveèujo- èe milosti bo`je in rast v njej de`ela, ki jo je bilo treba osvojiti in braniti. In še s kakšnim naporom! Dejal bi lahko, da je bil Grozde med ti- stimi, ki se morajo boriti celo mnogo bolj kakor veèina drugih ljudi! A molil je ter zve- sto in vztrajno sodeloval z milostjo bo`jo in tako zmagoval. “Ad astra! Deficiendo disca- mus. K zvezdam! Iz padcev se uèimo,” si je zapisal v dnevnik. (Strle, 163.) Kot šestošolec je Grozde pod vtisom re- snobnih duhovnih vaj, ozirajoè se nazaj, za- pisal v dnevnik: “Kakšno je bilo vse moje do- sedanje `ivljenje? Koliko lepih dni je bilo? Ali ni bilo mnogo dni le na videz krepostnih? Ali ni bila veèkrat lahka vest le napuh? — Moj Bog! Naj spoznam sebe, naj spoznam Tebe, naj uni- èim sebe, naj s Tvojo roko ustvarim iz sebe Tebe ... Moja èistost? Koliko sklepov, koli- ko bojev, koliko porazov, kako malo zmag! Koliko `elja, koliko naporov! Kako moèan je satan! Koliko nedol`nih src in oèi mu veèkrat nevede in proti volji slu`i! Skoraj bi obupal. Toda ne! Znova grem v boj, da si dobim nazaj lilijo èistosti!” (26. januar 1941). V hudih viharjih mladih let se je še bolj oklepal Boga in pri njem iskal moèi za zma- go. V peti šoli pravi: Jaz sem kot mlado drevo: sokovi `ivljenja kipijo in hrepenenja bolijo. Jaz sem neskonèno drevo, sam bi pred sabo se skril, strašne cvetove razvil v svojih pomladnih sem dneh. Strah me sadov je iz teh, o, `e sedaj me te`ijo; kaj èe njih te`a me zmore, išèem in išèem opore. Jaz sem nemirno drevo, k soncu navzgor hrepeneèe k Njemu, ki vir je vse sreèe. “Kdor ga je poznal, ve, kakšna èista du- ša je bil,” piše o njem tovariš. A še posebno v tem pogledu velja za Lojzeta beseda sv. Pa- vla: “Boj sem bojeval.” To zanj nikakor ni bilo nekaj lahkega. V Majskih sonetih poje: Daj, Mati, lilijo mi zdaj v levico! Kako je lep ta Tvoje grede cvet; ponesem èistega ga zdaj med svet! Zato mi, Mati, daj še meè v desnico, da branil bom cvetlico belo z njim, da je v sveta vrvenju ne izgubim. (5. razred.) Molil je in se stanovitno boril. “Vsak dan, ‘‘O Gospa moja’’ za èistost. Bog mi poma- gaj!” si je zapisal med sklepe na duhovnih va- jah (9. december 1941). Koliko goreèih pro- šenj za stanovitnost se je dvigalo k Mariji tam v marijaniški kapeli. Nedvomno pa se je Lojze zatekal tudi k svojemu nebeškemu zavetni- ku sv. Alojziju. Izogibal se je nevarnostim, ki tako rade spravijo mladega èloveka v mre`e, iz katerih se morda nikoli veè ne izkoplje. Vsaj od pete 0 D       šole dalje ni niti enkrat napravil kakšne ne- previdnosti ali izrekel kakšne dvoumnosti v tem pogledu. Kako natanèen je bil v tem. (Strle, 163-165.) Neprecenljivo pomoè za to, da mlad fant v mladostnem kipenju vzdr`i, daje tudi delo. Kolikih porazov se je Lojze obvaroval prav zaradi marljivega študija. Ni sanjaril, mar- veè je bil vedno s èim zaposlen … Delo in zau- panje v bo`jo pomoè mu je dajalo neko po- sebno zavest moèi, ki je bila zanj znaèilna; kljub temu, da je bil skromen in bolj tih, si v njem vedno èutil ponos in tiho samozavest, ki sta na mladem èloveku tako ljubi, èe sta zdru`eni s pravo poni`nostjo. Ta ponos je Grozde izrazil tudi v pesmi: Naš dom so peèine, naš dom so višine, naš dom so sinjine neba; naj strele se v`igajo, bliski naj švigajo, orel strahu ne pozna. Oblaki se gnetejo, snujejo, pletejo, da nas potisnejo s skal; a mi stojimo, višine dr`imo, pod tabo, o sonce, naš kralj. Naš dom so peèine, naš dom so višine, naš dom so sinjine neba; mi hoèemo sonca, obnebij brez konca, le to — ali smrt zdaj velja. (Strle, 168.) A 8       / V teh bojih za èistost in ob mnogih drugih te`avah se ga je sem in tja lotevala neka mo- reèa zavest osamljenosti. Vèasih mu je `e upa- dal pogum: Otoèek sredi reke tam samuje, nebogljen, majhen se z vodo bori, ki krog njegá se peni in rohni in buta vanj in ga izpodkopuje. Zdaj ga odnese, èlovek prièakuje ... A glej, otoèek vztrajno se dr`i, na trdnih skalnih temeljih stoji, zato ne gane se, vodám kljubuje, je pel v peti šoli v sonetu @ivljenja boj. Moè za vztrajnost je našel v veri, da Bog z ljubeèo skrbjo misli na vsakega èloveka in mu ne pošilja preizkušenj preko njegovih moèi. To je tista trdna skala: Okoli mene strašni boj divja in jaz sem v tem vrtincu majhen, sam ... Me bo odnesla s sabo sila ta? Divjaj, `ivljenje, jaz se ne podam, ne klone mi pred tabo moè duha, za temelj samega Boga imam. V sonetu Maj, ki ga je napisal v peti šo- li, lepo pravi: O zdaj si spet pri nas, ti lepi maj, ti sonèna pesem, en sam cvet brezmejen, sladkosti vseh prepoln, na zemlji raj, a jaz sem v tebi sam in `ejen, `ejen ... Èe pa za mene tu ljubezni ni, daj luèi mi, da Te, o Bog, spoznam; te`ko, tako te`ko je biti sam! Kadar se je èutil tako osamljenega in se mu je zaèel megliti pogled ter upadati po- gum, je vselej iskal opore v Kristusu: Ne mudi se, Ljubezen — Jezus moj, te`ko Te èakam, sam sem v tej temi, naj èutim, da si vsaj Ti, Bog, z menoj! (Strle, 169-170.) 0 D   # F 6   >  Moè, da je Grozde zmogel vztrajati na pravi poti in priti skozi viharno dobo mla- dosti kot zmagovalec, mu je nedvomno dajala v prvi vrsti sveta evharistija. Sošolec marijanišènik je pripovedoval: “Odkar je bil pri Katoliški akciji, je preje- mal sv. obhajilo vsak dan. Vsaj za zadnji dve leti se ne spominjam, da bi sploh kdaj izo- stal od obhajila.” (Strle, 173.) Pri vseh marijaniških gojencih in tudi pri drugih stanovalcih v hiši so bili posebej znani Lojzetovi pogostni obiski sv. Rešnjega telesa. Èe je šel mimo kapele, je skoraj gotovo vstopil vsaj za trenutek, ako je le kolièkaj utegnil. Ko se po bo`iènih poèitnicah 1942/43 ni vrnil v Marijanišèe, je sestra zakristanka zaèela pov- praševati, kje je vendar tisti osmošolec, ki ga je prej tolikokrat èez dan videla v kapeli. Z ljubeznijo do presvetega Rešnjega te- lesa je bila pri Lojzetu kot nekaj samoumev- nega zvezana tudi iskrena pobo`nost do Ma- rije. “Marija, moja mati, jaz tvoj otrok!” je zapisal (19. XII. 1941). Saj je Kristus sad Ma- rijinega brezmade`nega telesa; saj je Lojze vsa gimnazijska leta ob Njenem oltarju prejemal sv. obhajilo. V peti šoli lepo pravi v Drob- nih pesmih: O Marija, maj prihaja, z njim na zemljo Ti prihajaš, svojo mi roko podajaš, da popelješ me do kraja, kjer tvoj Sin, moj Bog, kraljuje, s sreèo srca napolnjuje. Svet je ta kraj, draga Mati! Tvoje šmarnice dehtijo, bele sveèice gorijo, tu mi hoèeš Njega dati! Èe je šel ob nedeljah popoldne na obisk k teti, je z njo za sprehod velikokrat zavil k Mariji Pomoènici na Rakovnik. Vsak dan je k Brezmade`ni molil za èistost. (Strle, 177.) Za zadnji praznik Marijinega brezmade`- nega spoèetja se je pripravljal z branjem in razmišljanjem prelepe Grignonove knji`ice o pravi pobo`nosti do Matere bo`je. Ves je bil navdušen, ko je škof jeseni 1942 pozval slovensko ljudstvo k zadošèevanju Marijine- mu brezmade`nemu Srcu: “Biti moramo apostoli èešèenja Marijinega Srca, truditi se moramo, da se ji posveti vse slovensko dijaš- tvo in vse slovensko ljudstvo ... Hoèemo za- došèevati za grehe drugih in za svoje bo`jemu Srcu Jezusovemu in preèistemu Srcu Mari- jinemu, ki so ju tudi Slovenci tako hudo `alili in ju še `alijo. — Hoèemo reševati druge, ki so v nevarnosti, da se za vekomaj pogubijo ...” Tako je govoril na marijanski akademiji (Strle, 178). Ob presvetem Rešnjem telesu in ob po- bo`nosti do Marije je hitro napredoval v po- polnosti in se vedno bolj usposabljal za apo- stolat. K temu je na akademiji 8. decembra 1942 pozival tudi sobrate kongreganiste: “Bratje kongreganisti! Bodimo vredni nasled- niki velikanov, ki so ob Marijini roki izšli iz naše kongregacije ... Mi, ki predstavljamo pri- hodnost Cerkve in naroda, se moramo svoje naloge `e zdaj zavedati in moramo `e zdaj v mladosti po navodilih sv. Cerkve delati za to, da pride na svet nov, boljši red. Nov boljši red pa zahteva najprej novega, boljšega èlo- veka. Brez novega èloveka je nov red praz- na beseda. In tega novega èloveka moramo ustvariti predvsem mi. Izoblikovali ga bomo najprej sami iz sebe, in to po vzvišenem vzoru preèistega Srca naše Matere, po Srcu, ki je najpopolnejša podoba bo`jega Srca Jezuso- vega. Z Marijino pomoèjo hoèemo najprej posvetiti sami sebe. Današnji svet za svojo rešitev ne potrebuje veliko politikov, znans- tvenikov in umetnikov, ampak potrebuje predvsem delavnih svetnikov. Vsak kongre- ganist je torej najprej sam poklican k osebni svetosti. A biti svet sam zase ne zadostuje za tvorce novega rodu, ampak moramo hote- 0 D       ti pokristjaniti in posvetiti ves svet ... Današ- nji èas, naša Mati Marija, sv. oèe in naša ne- sreèna domovina prièakujejo od nas nena- vadno veliko. Ali bomo odrekli svojo priprav- ljenost, bratje? Ali se bomo ustrašili teh ve- likih nalog? Slabi smo, a mogoèno Mater imamo. Zato hoèemo. Hoèemo iz sebe iz- klesati svete katolièane, nepopustljive v na- èelih in delavne! ...” (Strle, 177-179.) G D  ;    .     Iz pravkar navedenih besed veje Grozde- tova apostolska goreènost. Razveseljivo je, da je `e dobri dve desetletji pred koncilom v marsièem uresnièeval koncilske smernice o laiškem apostolatu. Njegova duhovnost nika- kor ni bila predkoncilska. Nasprotno, Loj- ze je `e vnaprej `ivel in presenetljivo natanèno izpolnjeval koncilsko sporoèilo, ki je danes še kako sodobno in aktualno! Poglejmo samo tole koncilsko besedilo, ki govori o krstnem duhovništvu vseh krist- janov: “Verniki v moèi svojega kraljevega du- hovništva sodelujejo pri darovanju evharistije in to duhovništvo uveljavljajo v prejemanju zakramentov, v molitvi in zahvaljevanju, s prièevanjem svetega `ivljenja, z zatajevanjem samega sebe in z dejavno ljubeznijo” (C 10,2). V èem torej obstaja “kraljevo duhovniš- tvo” vseh kršèenih? Koncil našteva sedem “po- droèij” dele`nosti pri Kristusovem duhovniš- tvu, v katerih se more in mora razvijati. Na prvem mestu, kakor za slu`beno duhovništvo, je dele`nost pri obhajanju evharistije, ki je neloèljivo Kristusova daritev in daritev nje- gove Cerkve. Prejemanje zakramentov je dru- go “podroèje izvrševanja” kraljevega duhov- ništva. Koncil (C 11) razvija èudovito sintezo, kako verniki prejemajo vsak zakrament kot novo udejanjanje skupnega duhovništva krš- èenih. Kot tretje in èetrto podroèje sledita `ivljenje molitve in zahvaljevanja, po kate- rih more Kristus svoje `ivljenje podarjati na- šemu. Peto podroèje: “testimonio vitae sanc- tae”, s “prièevanjem svetega `ivljenja” vsi krš- èeni uresnièujejo svojo dele`nost pri Kristu- sovem duhovništvu. Šestiè, odpovedi, ki jih `ivimo v hoji za Kristusom, so kakor ozka vrata, skozi katera nam Kristus omogoèa, da prehajamo od starega èloveka k novemu `iv- ljenju Bo`jih otrok. In, sedmiè, prostrano po- droèje “dejavne ljubezni”, kjer preoblikujoèa moè Kristusove ljubezni lahko pre`ame vse razse`nosti èloveškega `ivljenja in naredi iz nas “ognjišèa ljubezni”.2 Grozde nam daje vsega obèudovanja in posnemanja vreden zgled laiškega apostolata! @ # / H ,  ,    % H" Lojze Grozde v Sonetu stvarno opisuje zgo- dovinski trenutek in hkrati izra`a slutnjo svo- je usode: Strašna je podoba naših dni; ljudje kot slepci te`ko hodijo, brez ciljev, cest v nejasnost blodijo, zavrgli prave, ravne so poti, zavrgli Sonce, to luè vseh luèi, so obsodili, se še sodijo in lastna sodba jih v propast drvi. Jaz bom pa stopil v sredo naših dni, potegnil jim obvezo raz oèi, pokazal prave, ravne jim poti, ki peljejo do vira vseh luèi. Zato planili bodo, vem, na mene, a vendar me zato ljubezen `ene. Kot urednik Izvira piše Lojze v èetrti šoli (1939) ob prazniku Kristusa Kralja: “Mi, slo- venska mladina, smo do sedaj veèinoma s pre- kri`animi rokami gledali, kako `e tudi po Slo- veniji divja brezboštvo, in se za to nismo me- nili. Èas je `e, da iz spanja in brezdelja vsta- 0 D   # nemo ... Ko zemeljski kralj klièe svoje pod- lo`nike, zapuste ti svoje domove in dru`ine in gredo zanj v boj, èeprav naravnost v smrt. In mi, slovenska mladina, se ne bi odzvali, ko nas klièe naš Kralj, naš najvišji Gospodar, naš Bog? ... Pojdimo na delo, na boj! Zmaga je naša, ker je z nami Bog. Ne skrivajmo se: smo slovenska katoliška mladina. Hoèemo po- vsod Boga, povsod, tudi v umetnosti, tudi v knji`evnosti! Fantje, mi hoèemo povsod Boga v naši lepi Sloveniji.” (Strle, 124.) Pesem Kristus Kralj: Najbr` navdušeni pevec Lojze nobene pesmi — poleg Povsod Boga — ni pel s takim zanosom kakor to. “Vla- daj, Kristus Kralj!” (Strle, 185). Znano je, da si je duhovnik Anton Strle za svoje novoma- šno in `ivljenjsko vodilo izbral iste besede: “Povsod Boga!” Po posveèenju je gospod Strle najprej deloval kot dijaški prefekt v Marija- nišèu (od 1941 do 1942), zatem kot semeniški duhovnik (1942-43) in nato spet kot prefekt v Marijanišèu. Tu je paè najbolje spoznal svo- jega odliènega gojenca Lojzeta in zvesto opisal njegovo `ivljenje. I J  >  Fatimsko sporoèilo: Pokora, pokora, po- kora ... To je Lojze vzel zelo zares. Na sveti veèer 1942 so lahko vsi gojenci odš- li na poèitnice. Tudi Lojze je šel. Bil je zelo resen, nekam zamišljen in malo je govoril. Ko se je poslavljal od gospoda ravnatelja, ga je ta opozoril: “Glej, da ne boš šel do- mov, èe bi bilo nevarno. Boš pazil na to?” — “Bom,” je kratko dejal. S seboj je vzel la- tinski misal, Hojo za Kristusom za vsakdanje duhovno berivo in nekaj knjig ter podobic o Materi bo`ji iz Fatime, da bi z njimi v svo- jem domaèem kraju širil pobo`nost prvih sobot (Strle, 190-191). Dejansko so muèitelji dobili pri njem samo latinski misal, veè knji`ic o fatimski Materi bo`ji in Hojo za Kristusom: to je bilo vse (Strle, 193). Ob dejstvu, da je Grozde kot goreè Ma- rijin èastilec vse do zadnjega širil fatimsko sporoèilo pokore in molitve za rešitev sve- ta, se mi zdi pomembno navesti kljuène misli, ki jih je zapisal kardinal Joseph Ratzinger v svojem teološkem komentarju fatimske skriv- nosti. Sedanji pape` najprej pojasni, kaj po- meni èešèenje Marijinega brezmade`nega srca. Za pravilno razumevanje mora tu za- došèati le kratko navodilo: v bibliènem je- ziku pomeni “srce” središèe èloveške eksisten- ce, sotoèje razuma, volje, duše in èutov, v ka- terem najde èlovek svojo enost in svojo no- tranjo smer. “Brezmade`no srce” je po Mt 5,8 srce, ki je povsem doseglo notranjo edi- nost z Bogom in zato “gleda Boga”. “Devo- zione” (èešèenje) Brezmade`nega Marijinega srca je zatorej pribli`anje tej naravnanosti srca, ki v “Fiat” - zgodi se tvoja volja - po- stane oblikujoèa sredina celotne eksistence. Èe bi kdo hotel ugovarjati, da ne smemo no- benega èloveka postavljati med nas in Kri- stusa, moramo spomniti na to, da se Pavel ne sramuje reèi svoji skupnosti: Posnemaj- te mene (1 Kor 4,16; Fil 3,17; 1 Tes 1,6; 2 Tes 3,7.9). Na apostolu morejo konkretno raz- brati, kaj pomeni hoja za Kristusom. Od koga pa bi se preko vseh èasov mogli tega bo- lje nauèiti kakor od Gospodove Matere?3  #  %  Bo`ji slu`abnik pape` Janez Pavel II. je bil ves Marijin (totus tuus). Prav na god fa- timske Matere Bo`je, 13. maja 1981, je do`ivel atentant. Kmalu zatem si je dal prebrati be- sedilo tretje fatimske skrivnosti, v kateri je spoznal svojo lastno usodo. Bil je zelo bli- zu smrti. Sam je svojo rešitev razlo`il z na- slednjimi besedami: “Materinska roka je vo- dila pot krogle in je pape`u, ki se je dvobo- jeval s smrtjo, dovolila, da obstane na pra- gu smrti” (13. maja 1994). Da je “mano ma- terna” (materinska roka) le drugaèe vodila smrtno kroglo, še enkrat poka`e, da ni no- 0 D       bene nespremenljive usode, da sta vera in mo- litev moèi, ki moreta poseèi v zgodovino in da je na koncu molitev moènejša kakor na- boji, in vera mogoènejša kakor razdeljeno- sti.” Kot romar se je v Fatimi zahvalil Ma- riji in v njeno krono polo`il izstrelek. Isti pape` je ob koncu dvajsetega stolet- ja izjavil, da so se v tem stoletju “vrnili mu- èenci”. Navajal je tudi koncilske misli, da “ima Cerkev muèeništvo, s katerim uèenec postane podoben Uèeniku, ki je prostovoljno sprejel smrt za zvelièanje sveta, za odlièen dar in za najvišji dokaz ljubezni. Èeprav je to dano le maloštevilnim, pa je vendar treba, da so vsi pripravljeni priznavati Kristusa pred ljudmi ter hoditi za njim po poti kri`a v pre- ganjanjih, ki Cerkvi nikdar ne manjkajo.” (CSS 42.) Kardinal Joseph Ratzinger v omenjenem komentarju fatimske skrivnosti lepo pojasni tudi pomen muèeništva. Najprej pove, da “konec fatimske skrivnosti spominja na slike, ki jih je Lucija videla v pobo`nih knjigah; nji- hova vsebina èrpa iz antiènega razumevanja vere. To je tola`ljiva slika, ki hoèe zgodovino krvi in solza napraviti prozorno za ozdrav- ljajoèo bo`jo moè. Pod preènicama kri`a an- gela zajemata kri muèencev in z njo zaliva- ta duše, ki se odpravijo na pot k Bogu. Kri- stusova kri in kri muèencev sta tu videni sku- paj: kri muèencev teèe iz preènic kri`a. Nji- hovo muèeništvo spada h Kristusovemu trp- ljenju, in je z njim postalo eno. Za Kristu- sovo telo dopolnjujejo, kar manjka njegovim bridkostim (Kol 1,24). Njihovo `ivljenje samo je postalo evharistija, vstopilo je v skrivnost umrlega pšeniènega zrna in je dele`no nje- gove rodovitnosti. Kri muèencev je seme krš- èanske eksistence, je rekel Tertulijan. Kakor je Cerkev izšla iz Kristusove smrti, iz njegove prebodene strani, tako je umiranje prièeval- cev rodovitno za nadaljnje `ivljenje Cerkve. Na zaèetku tako utesnjujoèe videnje tretje skrivnosti se torej konèa s podobo upanja: nobeno trpljenje ni zaman, in ravno trpeèa Cerkev, Cerkev muèencev, postane ka`ipot èlovekovemu iskanju Boga. V dobrih bo`- jih rokah ne poèivajo le trpeèi kakor Lazar, ki je našel najveèjo tola`bo in ki skrivnost- no predstavlja Kristusa, ki je hotel biti ubogi Lazar za nas; veè kot to: iz trpljenja prièeval- cev prihaja moè oèišèenja in prenove, ker je ponavzoèenje Kristusovega lastnega trplje- nja in podaja naprej njegovo zdravilno de- lovanje v sedanjost.” Kardinal Ratzinger sklene: “Ob koncu bi se rad lotil še po pravici slavne besede te skriv- nosti: ‘Moje brezmade`no srce bo zmagalo’. Kaj to pomeni? Za Boga odprto, po gledanju nanj oèišèeno srce je moènejše kot puške in oro`je vseh vrst. Marijin ‘fiat’, beseda njenega srca, je obrnil svetovno zgodovino, ker je do- pustila Odrešeniku priti na ta svet - ker je v prostoru te privolitve Bog mogel postati èlovek in zdaj veèno ostane. Zlo ima moè v svetu, to vedno znova vidimo in izkušamo; ima moè, ker se naša svoboda vedno znova pusti odtrgati od Boga. Toda odkar ima Bog sam èloveško srce, nima svoboda za zlo niè veè zadnje be- sede. Od tedaj velja: ‘Na svetu boste imeli sti- sko, toda zaupajte, jaz sem svet premagal’ (Jn 16,33). Fatimsko sporoèilo nas vabi, naj se zau- pamo tej obljubi.4 Tako kardinal Ratzinger, sedanji pape` Benedikt XVI. 5 $ 9 D    %      Kakšno sporoèilo ima Grozdetova pobo`- nost do Marije za nas in zlasti za našo mla- dino? Bla`eni Lojze Grozde je èudovit zgled plemenitega èloveka, vnetega za visoke ideale. Oèitne so njegove vrline: delavnost in po`r- tvovalnost, zvestoba v izpolnjevanju dol`no- sti, globoko molitveno in duhovno `ivljenje, prizadevanje za èistost, predanost za aposto- lat, vsestranska ustvarjalnost in zrela samo- stojnost. Poleg ljubezni do evharistije, ki jo je imenoval “sonce mojega `ivljenja”, je Lojze 0 D   # prisrèno èastil Marijo Pomagaj. Vedno se ji je priporoèal. V èasu strašnega muèenja je go- tovo do`ivljal Marijino pomoè in tola`bo. Kakor mladi muèenec sv. Štefan, katerega god obhajamo po bo`ièu, je tudi Lojze na praznik Marije Bo`je Matere, 1. januarja 1943, odpušèal svojim muèiteljem: “Gospod, ne prištevaj jim tega greha” (Apd 7,60). Videl je nebesa odprta in Sina èlovekovega, stoje- èega na bo`ji desnici (prim. Apd 7,56). Groz- detovo pobo`nost do Marije bi mogli na krat- ko oznaèiti takole: bila je prisrèna, osebna, iskrena, predana in zlasti apostolsko goreèa. Marijanska pobo`nost ga je vodila k posne- manju Marijinih kreposti, zlasti teologalnih ali bo`jih kreposti vere, upanja in ljubezni. Aktualnost bla`enega muèenca Lojzeta Grozdeta za naš èas in našo mladino je je- drnato prikazal pape` Benedikt XVI. V ne- deljo, 13. junija 2010, ko je bil muèenec Lojze Grozde `e razglašen za bla`enega, je pape` po molitvi angelovega èešèenja rekel: “Poln veselja bi rad prav posebej spomnil na bea- tifikacijo dveh bla`enih, ki sta `ivela v prejš- njem stoletju. /.../. Danes dopoldne je kar- dinal Bertone kot moj legat predsedoval v Sloveniji slavju, ki je sklenilo narodni evha- ristièni kongres, in v tem okviru razglasil za bla`enega mladega muèenca Lojzeta Groz- deta. Imel je posebno èešèenje do evharistije, ki je hranila njegovo neomajno vero, njegovo pripravljenost na `rtve za zvelièanje duš in njegov apostolat v Katoliški akciji, da bi dru- ge mlade ljudi vodil h Kristusu.” 1. Dr. Anton Strle, Lojze Grozde, v: Mednarodna katoliška revija Communio 20 (2010), 178. V nadaljevanju bodo strani navedene kar v besedilu. 2. Kardinal Christoph Schönborn, Duhovnikova sreèa. Po stopinjah arškega `upnika, Ljubljana 2009, 18 s. 3. Joseph Ratzinger, Teološki komentar k fatimski skrivnosti, v: Kongregacija za verski nauk, Fatimsko sporoèilo, Ljubljana 2000, 27-38. 4. Isti, prav tam. 0 D