Postava za uravnavo pravnih razmerij uciteljev na javnih Ijudskih šolah vojvodine Kranjske. S privolitvijo deželnega zbora Mojega vojvodstva Kranjskega ukazujem, kakor sledi: I. oddelek. 0 postavljanji učiteljev. §. 1. Vsako izpraznjeno učiteljsko službo na javni ljudski šoli naznani krajna šolska oblast precej -okrajni šolski oblasti, ktera razpiše službo. §. 2. V razpisu službe naj se zravcn verste in službenega kraja za vsako razpisano službo naznani njena najnižja letna plača in določba, kako se ta priboljšuje, kakor tudi pviloge, ki naj se prinesejo in prosilcetn naj se naroči, da svoje prošnjne oddajo pri dotični krajni šolski oblasti. §. 3. Službc se razpisujejo v uradnem deželnem listu in v enetn ali v več drugih zlasti strokovnih javnih listih, kakor okrajna šolska oblast po svojem previdenji to določi. §. 4. čas za vložbo prošenj naj se določi najmanj na šest tednov. Prošnje tistih učiteljev, ki so že v službi, naj se izročajo po predstavIjeni okrajni šolski oblasti, katera naj jim koj dostavlja svoje mnenje. §. 5. Krajaa šolska oblast nabira prošnje in v štirih tcdnih predlaga, korau naj se odda izpraznjena služba. §. 6. Kjer pri kaki šoli pravice, postavljati učitelja s kakim še veljavnim šolskim patronstvom združene — ni, ima pravico postavljati (imenovati) učitelja šolska občina in glede na meščanske šole pa šolski Okraj, in store to tisti, kterim je oskerbovati gospodarske zadeve ljudskih šol (§§. 34. in 35. deželne postave, kako naj se uravna napravljanje, zderževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol.) §. 7. Ako kako šolo ne zderžuje šolska občina ali šolski okraj, i ma pravico postavljati (imcnovati) učitelja tisti, ki šolo zderžuje. §. 8. Pravica postavljati učitelja, ktero ima kdo, ki ni zavezan opravljati patronovih dolžnosti, jenja, kedar pričujoča postava v moč pride. §. 9. Ako pravice postavljanja (iinenovanja) nima kaka taka oblast, od ktere je okrajni šolski nadzornik, mora okvajna šolska oblast temu, ki ima pravico postavljanja, o vsakcm prosilcu naznaniti svoje mnenje, ktero naj se doda postavljalncmn pismu (§. 10). §. 10. Tisti, ki ima pravico postavljati (imenovanja) učitelja, izvoli v štirili tednih izmed prosilcev tistega, ki se niu zdi najbolj pripraven, in ni navezan na predlog krajne šolske oblasti ia na versto, ki jo je ta pri prosilcih postavila (§. 5) in tudi ne oziroina na mnenje okrajne šolske oblasti (§. 9), ter ga, priloživši zadevna pisma nemudoma naznani deželni šolski oblasti. §. 11. Postavljanje (imenovanje) nc sme zvezano biti z nikakoršnira pogojem; vsaka tej določbi nasprotna zaveza, s ktero bi se bil zavezal kak prosilec, je neveljavna in brez pravne moči. §. 12. Ako deželna šolska oblast postavljanja (irnenovanja) ne odobri (§. 50 al. 4. deržavne postave od 14. maja 1869), naj se razprava z dostavkom postavnih vzrokov, ki postavljenju nasprotujejo, pošlje temu, ki ima pravico postavljanja (imenovanja); temu pa je na voljo dano, da v štirnajstih dneh druzega prosilca postavi (imenuje), ali pa se pritoži pri ministerstvu za bogočastje in uk. §. 13. Ako deželna šolska oblast odobri postavljenje (imenovanje), naredi sklicevaje se na postavljenje vslužbilno pisino (dckret), da imenovanemu njegove službene dohodke nakazati, ter okrajui šolski oblasti ukaže, da pooblasti kterega izmed sebe ali pa pervosednika krajue šolske oblasti, da imenovanega v prisego vzame, in ga v šolsko službo vpelje. §. 14. Tisti, ki ima pravico postavljanja (imenovanja), naj se povabi, da se pri prisegi in vpeljevanji imenovauega v šolsko službo da nadomestovati po kakem poslancu. §. 15. Ako ta, ki inia pravico postavljanja (inienovanja) v postavnem času (§§. 10 in 12), nikogar ne postavi (ne imenuje), deželna šolska oblast stopi za to pot v njegove pravice. §. 16. Vsak učitelj in podučitelj, ki ima spričevalo učiteljske pripravnosti, in ki je postavljen po §§. 1—15, je za terdno postavljen. Vendar raora se vsak postavljen učitelj podvreči prestavi, ki jo okrajna ali deželna šolska oblast ukaže iz službenega ozira, ako se mu pri tem ne krati njegova plača, (Konec nasleduje v prih. listu.) §. 17. Tudi pri takih prestavah se je ozirati na obstoječe pravice predlaganja in imenovanja. §.18. 0 pomikanju po sami službeni versti z nižje na višjo plačo ali o podeljeuju službene doklade po starosti sklepa okrajna šolska oblast brez razpisa službe. §. 19. Ako se pomikanje ne godi samo po službeni versti, temuč tako, da se stopi na stopnjo z višjo plačo, mora se ravnati tako, kakor pri postavljanji izpraznjenega službenega mesta (§. 1—15). §. 20. Imenovanje učiteljev za nezapovedane učne predmete kakor tudi imenovanje učiteljic za ženska ročna dela v primerljejih, zaznamovanib v §. 5 al. 2 in 3 deržavne postave od 14. maja 1869, naj dotične šolske oblasti upravljajo ravno tako, kakor imenovanja drugih učiteljev, vendar brez razpisa službe. II. oddelek. 0 službenih dohodkib učiteljskega osebja. §. 21. Letno plačo učileljev doloCujepo predlogu tistih, kteri imajo dolžnostšolonapravljatiinzderževati (§§. 33—35 deželne postave o uravnavi za napravljanje, zderževanje in obiskovanje javnih ljudskib šol) deželna šolska oblast. §. 22. Naj manjši znesek stanovitne letne plače, ktero imajo učitelji dobiti, je v deželnem glavnem mestu Ljubljani 600 gld., v drugih občinah 400 gld. §. 23. Za učiteljske službe na meščanskih šolah naj se določi najmanji znesek stanovitne letne plače 600 gld, §. 24. Vse stalne denarne prejemke, ktere ima učitelj po zavezi posanieznih oseb, iz zavodov i. dr., pobira (s prideržkora, da se varuje njih namen za kako posebno reč), občina na račun šole, ter jih dotični davkariji odrajtuje. §. 25. Premenljivi denarni doneski naj se po srednjem znesku zadnjih treh let nemudoma premene v stalni prejeinek na račun šole; bira pri posameznih prebivalcih in pobiranje denarja za novo leto ni več dopuščeno. §. 26. Dokler bira pridelkov ni odškodovana, naj se ona po srednji teržni ceni od let 1834—1863 (izločivii leto z najvišjo in z najnižjo ceno), ali kjer se teržna cena ne more ^(jločiti, po cenitvi izvedencov (z ozirom na zgoraj imenovano srednjo ce^a) v stalni denarni znesek na račun šole premeni. §. 27. Užitki od njiv, vertov (vinogradov), travnikov in gozdov, ki 2 so pri učiteljevi službi, se v denarjib štejejo tako, da se od katastralnega čistega zneska vsake parcele odštejejo dotični davki in priklade. §. 28. Kar po odštevi teh užitkov (§. 27) do stanovitne učiteljeve letne plače še manjka, mora mu v gotovem denarji in sicer v mesečnih obrokih naprej plačevati občinn oziroma šolski okraj, skozi dotično davkarijo. Ako ima sedanji čas kaka učiteljska služba večje dobodke, naj se sedanjemu uživalcu nekiačene puste. Deželni odbor mora, ako bo treba, za to poskerbeti, da se c. k. davkarijam zaloga, ktere za te naprejšne izplačila potrebujejo, o pravem času pripravi. §. 29. To kar si učitelj pridobi po dovoljenem stranskem opravku, kakor tudi vrednost uajemščine od službenega stanovanja, ali stanovnina, ki mu namesti tega gre, potem nagrade, pomoči, doklade i. dr. ne smejo odštevati se od stanovitne letne plače. §. 30. Učitelji, kteri so za terdno postavljeni pet let na javni ljudski šoli v kraljevinah in deželab v deržavnem zboru zastopanib nepretergano s primernim vspehora delovali, dobijo v mesečnih obrokih naprej plačljivo službeno letno doklado z 10 procenti od najmaujše letne plače (§§. 22 in 23). Na euaki način jim daje vsaka spolnjena daljna petletna službena doba do spolnjenega 30. leta te službe pravico do druge doklade, ktera se iraa odmeriti z 10 procenti od najmanjše letne plače. Znesek, za kterega zdajšnji dohodki kake učiteljske službe presegajo postavno najraanjšo letno plačo (§. 28), se ne srne vrajtovati v tako službeno letno doklado. §.31. Šolskitn občinatn ozirpma šolskiin okrajem, kteri učiteljem namesto službene letne doklade raji da, pravico, da se naprej pomikajo, ali povišajo na veče plače, je to dovoljeno pod tetn pogojein, da se plača po teh viših stopnjab tako razdeli, da se učitelju vsakih deset let do spolnjenega 30. leta zagotovi povišanje stanovitne letne plače za 20 procentov od najmanjšega zneska (§. 22). §. 32. Ravnateljem meščanskih šol gre opravilne doklade 200 gld., nadučiteljera drugih tri- ali več razrednih Ijudskih šol opravilne doklade 100 gld., nadučiteljem na dvorazrednih Ijudskih šolah 50 gld. opravilne doklade na leto, ktera se more prejemati v enakih obrokih s stanovitno letno plačo. Tam, kjer so za plačo više stopnje, se ravnatelj ali nadučitelj z imenovanjem ob enem postavi tudi na najvišo stopnjo plače. §. 33. Vsak šolski ravnatelj ima pravico do stanovanja iz dveh sob in potrebnih zravenskih prostorov, ktero naj se mu da, če je mogoče, v šolskem poslopji. Ako se mu stanovanje ne more dati, gre mu za to 20 procentov najmanjše letne plače odškodnine. §. 34. Drugi učitelji imajo pravico do prostega stanovanja le ta- krat, ako ga že imajo, ko se moč te postave začne. Ravno to velja tudi o odškodnini za stanovanje, ako jo že kdo uživa; ta se jim mora tudi pripoznati, ako bi se jim omenjeno stanovanje vzelo. §. 35. Učiteljska služba z zeraljiščem (§. 27) ima tudi pravico, da se ji dajo potrebni gospodarski prostori in njihova raba. §. 36. Plača podučiteljeva se ineri s 70 odstotki najmanjše učiteljeve plače. (§. 22.) §.37. Podučitelj ima pravico do prostega stanovanja le takrat, ako ima stanovanje že ob času, ko je pričujoča postava moč zadobila. Ravno to velja tudi o odškodnini za stanovanje, ako jo že ima; ta se mu mora tudi pripoznati, ako bi se mu omenjeno stanovanje vzelo. §. 38. Dokler podučitelji niso za terdno postavljeni, potrebujejo za ženitev privoljenja okrajne šolske oblasti. §. 39. Plača ženskega učiteljskega osebja se uravnava po pravilih, ki so postavljena za moške (§§. 22—38); vendar se ustanavljajo vsi prejemki z 80 odstotki tistega števila, ktero v enakih razmerah spada na moške. §. 40. Učitelji nezapovedanih učnih predmetov, kakor tudi učiteIjice za ženska ročna dela v vseli v §. 15 al. 2 in 3 v deržavni postavi od 14. maja 1869 zaznamovanih primerljejih dobe stanovitne nagrade, ktere po meri učilnih ur na teden določuje okrajna šolska oblast. §.41. Vse na kaki javni ljudski šoli začasno ali za terdno postavljene učeče osebe naj se zderžujejo vsakoršnili postranskih opravil, katera so spodobnosti in vnanji časti njihovega staau nasproti, ali katera bi jemala čas za natančno spolnovanje njihovega poklica, ali pri katerih bi se lahko mislila kaka pristranost pri spolnovanji učiteljske službe. §. 42. Učiteljska služba se od organistovske in mežaarske ločuje; dotični prihodki naj se razločijo in vsaki svojemu namenu izroče. Noben ud učiteljskega stana ne sme od časa, ko bodo po §§. 22 do 32 pričujoče postave njegovi prejemki uravnani, cerkvenikove službe opravljati. §. 43. Okrajna šolska oblast mora na prestopke prepovedi v §§. 41 in 42 izrečene ojstro čuvati, in ako zapazi prestopke te prepovedi, naj dotičnemu da največ šest tednov odloga, v katerem času se mora ali šolski službi, ali pa postranskemu opravilu odpovedati. Zoper ta opomin se more pritožiti deželni šolski oblasti, katera pritožba se mora v osmih dneh podati in nagloma rešiti. III. oddeleli. 0 strahovanji in odstavljanji učiteljskega osebja. §. 44. Vsako dolžnostiin nasprotno obnašanje za terdno ali začasno postavljenih učečih oseb kot pregrešek graja ali šolski ravnatelj, ali 2* šolska oblast ustmeno ali pismeno z ozirom na postavne nasledke, ako bi se zoper dolžnosti še pregreševalo, ali pa to tudi deželna šolska oblast pokori z ustrahovalno kaznijo. §. 45. Take ustrahovalne kazni so: a) posvarilo; b) vzetje pravice do višje stopnje, ali do doklade za službena leta; c) prestava iz ene v drugo učiteljsko službo. §. 46. Posvarilo se vselej daje pismeno in mora se ž njim zažugati, da se bode ojstrejše ravnalo, ako bi se zopet delalo zoper dolžnosti. Po triletnem negrajanem obnašanji dotičnega se ta kazen več ne šteje. §. 47. Pomaknjenje na kako določeno višjo stopinjo plače (§. 31) ali dovoljenje kake določene doklade po službenih letih (§. 30) more se za eno leto ali za več odložiti ali popolnoma odreči. §. 48. Ako se kdo kaznuje s tem, da se mu odvzame opravilo nadučiteljevo ali ravnateljevo in ako se zraven tega taka oseba nazaj postavi v versto učiteljev, se to lahko zgodi s spremembo ali brez premembe službenega kraja. §. 49. V tem primerljeji, kakor tudi o kaznovalni prestavi na kako drugo učiteljsko službo enega in istega okraja mora strahovalna razsodba določiti versto, v ktero dosihmal stopi dotični med učečo osebje svojega službenega kraja. §. 50. Preden se kakemu udu učiteljskega stana prisodi kaka strahovalna kazen, mora se djanje pismeno ustanoviti in obdolženemu naznaniti, da se opraviči. Ako se obdolženi ustmeno opraviči, mora se to v zapisnik zapisati. Če (ustmeno ali pismeno) opravičenje zadostuje, naj se to obdolženemu pismeno naznani. §. 51. Deželna šolska oblast pri prisojevanji v §. 45 zaznamovanih ustrahovalnih kazni ni vezana, da bi jih morala verstiti po stopnjah. §. 52. Odstaviti se sme učitelj navadno le takrat, ako je vnovič svoje službene dolžnosti v važnih rečeh zanemaril ali prelomil, dasiravno mu je že bila enkrat ustrahovalna kazen naložena. Precej odstaviti se sme le tisti, kteri je pravico kaznovati v zlo rabil, ali kdor se je hudo pregrešil zoper vero in nravnost. §. 53. Službe odstavi učitelja deželna šolska oblast brez ustrahovalne razsodbe takrat, kadar nastopi kazenska obsodba, po kteri zadevni izgubi volitevno pravico za srenjski zastop (odd. III. §. 48 deržavne postave 14. maja 1869). §. 54. Kedar je učitelj odstavljen, naznani se to ministru za bogočastje in uk, kteri to pov6 deželnim šolskim oblastim druzih dežel zastopanih v deržavnem zboru. §.55. Okrajna šolska oblast odstavi učitelja službe in mu tudi ustavi s službo sklenjene prihodke začasno, ko traja sodniška ali ustra- hovalna preiskava, ako tirja dostojnost učiteljskega stanu, da se preiskovanec za čas preiskovanja nemudoma službe odstavi. Pritožba zoper začasno odstavljenje uima odložilne moči. §. 56. Ako bi pa začasno odstavljeni ali njegova družina pomanjkanje terpela, izreka pa okrajna šolska oblast, koliko se mu more živežnine dati. Naj več, kar se more odstavljenemu učitelju dati, ste dve tretjini letne plače v tem času (§§. 22, 30, 31, 32), ko je bil začasno odstavljen. Ako je pozneje za nedolžnega spoznan, se mu poverne, kar je v tem času na plači premalo dobil. IV. oddelek Kako se učitelji v pokoj devljejo in njih zapuščeni preskerbljujejo. §. 57. V pokoj se postavi učitelj takrat, kedar se je po zvestem spolnovanju svoje službe v letih postaral ali kedar zavoljo težkih telesnih in dušnih slabosti ali zavoljo druzih obzira vrednih razmer svoje službe ne more dalje opravljati. To se izreče, ako učitelj sain prosi, ali kedar se to brez njegove prošnje uradno ukrene. §. 58. Kdor se pa prostovoljno službi odpove, ali samooblastno službo popusti, zgubi pravico postavljen biti v pokoj. Za tako prostovoljno odpoved se jemlje tudi, ako se nadučiteljica ali učiteljica omoži brez dovolitve okrajne šolske oblasti; ravno tako, ako se oženi učitelj, ki ni za terdno postavljen, brez privoljenja okrajne šolske oblasti. (§. 38.) §. 59. Kedar se učitelj prostovoljno odpoveduje službi ali kedar se stavlja v pokoj, ne sme vendar brez posebnega privoljenja deželne šolske oblasti pred koncem šolskega leta iz službe stopiti, takrat mora pa tudi izprazniti stanovanje in odstopiti zemljišča, sklenjena s službo; užitek od njih se preračuni po §. 78. §. 60. Koliko dobiva učitelj pokojnine (odpravnine ali penzije), ravna se po letni plači kakor tudi po službenih letih v pokoj postavIjenega. §. 61. Letna plača, ktera se tu šteje, je tista, ktero vživa učitelj tisti čas, ko se devlje v pokoj. Doklade za službena leta, ktera doraščajo pri naj manjši letni plači tam, kjer ni pomikanja po stopnjah na višjo letno plačo, kakor tudi opravilne doklade ravnateljev in nadučiteljev (§. 32), naj se imajo za dele te letne plače. §. 62. Šteje se tisti službeni čas, kterega je kdo opravivši preskušnje o učiteljski pripravnosti služil na kaki javni šoli (§. 56 deržavne postave 14. maja 1869). Tudi pretergana leta se službenim letom prištevajo, ako se izkaže, da učitelj ni bil kriv preterganja. §. 63. Kdor ta 6as, ko se devlje v pokoj, nima deset števnih let (§. 62), ta se odpravi s tem, da se mu izplača poldrugoletni znesek njegove števne (§. 61) letne plače. §. 64. Tisti, ki se devljejo od začetka enajstega do petnajstega pa števnega leta (§. 62) v pokoj, dobe tretjino števne letne plače kot penzijo. Z izpolnjenim petnajstim službenim letom dobivajo pravico do treh osmin, in ko zopet izpolnijo pet let, dobe daljno osmino, in ko spolnijo štirdeseto leto, dobe vso letno plačo od števnih let za penzijo (§• 61). §. 65. V pokoj se devljejo ali stanovitno ali začasno. V poslednjem primerljeji mora dotični, ko mine vzrok, zarad kterega je bil postavljen v pokoj, zopet po ukazu deželne šolske oblasti delovati pri šolstvu ali pa se odpovedati pokojnine. Tudi v pervem primerljeju jenja pokojnina, ako v stanovitni pokoj djani prevzame kako s stalno plačo ustanovljeno službo. §. 66. Vdove in sirote učiteljev imajo pravico do preskerbnine le takrat, če je umerli mož ali oče sam imel pravico do pokojnine. §. 67. Vdove in sirote podučiteljev, ki imajo spričevalo učiteljske pripravnosti, pa so se oženili brez potrebnega privoljenja (§. 38), nimajo pravice do preskerbaine. §. 68. Učiteljeva vdova, ktere umerli mož ni še spolnil desetega števnega leta (§. 62), odpravi se s četertino letne plače, ktero je ranjki dobival po števnih letih. (§. 61.) §.' 69. če je umerli mož spolnil že deseto leto (§. 62), dobi vdova penzijo, ktera se odmeri s tretino zadnje števne letne plače, ktero je ranjki dobival. (§. 61.) §. 70. Če je bil zakon z umerlim možem sklenjen že v pokoju, ali če je bila zakonska združba brez moževe krivde pred njegovo smertjo po sodnjisko ločena, vdova nima pravice do pokojnine. §. 71. Ako se vdova zopet omoži, more si penzijo prihraniti za mogoči vdovski stan, ali dveletni znesek tiste penzije vzeti za odpravilo. §. 72. Za vsakega otroka umerlega moža, kterega ima preskerbovati vdova, ki dobiva pokojnino, ji gre tudi donesek za odgojo, in ta se ji tako odmeri, da vsa njena penzija z vserai doneski za odgojo vred ne presega polovice tega. kar je umerli soprug ali oče poslednjič dobival števne letnine (§. 61). §. 73. Donesek za vsakega otroka neha, ko izspolni 20. leto ali z dnevom, kterega bil že poprej preskerbljen. §. 74. Ako umerli učitelj ne zapusti vdove, ali če ta nima pravice do pokojuine (§. 70), gre vsem nepreskerbljenim otrokom umerlega, ki še niso 20 let stari, v slučaju §. 68 skupaj toliko odpravila, kolikor bi ga imela dobiti vdova; v slučaju §. 69, pa jim gre skupna (konkretalna) penzija, ki pa znaša šestino plače, ktero je ranjki po števnih letih vžival. §. 75. Ta skupna (konkretalna) penzija neha z dnevom, kterega ni več nepreskerbljenega otroka ranjkega pod 20 leti. §. 76. Ako se učiteljeva vdova zopet omoži, nastopi namest odgojitvenih doneskov (§. 72) za otroke umerlega skupna penzija (§. 74), ako si pa ona priderži za primerljej, ko bi zopet vdova postala, pravico do penzije, obsega ta prideržek tudi odgojitvene doneske, tako da, ako nastopi oni primerljej, precej neha za otroke skupna penzija. §. 77. Vdova in otroci učitelja umerlega v djanski službi, stanujejo še četert leta v prostem stanovanji; ako je pa učitelj dobival denar za stanovanje, jim pa gre še za pribodnji izplačilni obrok denar za stanovanje. §. 78. Užitek od zemljišč, ki spadajo k šolam (§. 27), gre dedičem v djanski službi umerlega učitelja le takrat, ako je sraert bila raed 1. junijem in 31. oktobrom. Ako pa ni tako, imajo pa dediči le pravico, da se jim povernejo tisti stroški, ki so potrebni, da zemljišče užitek da. §. 79. Ako poslednja števua letna plača učiteljeva v djanski službi umevlega ni presegala 600 gld. in tudi zapuščina ne zuiore toliko, da bi se poplačali stroški za bolezen in za pogreb, gre dedičem umerlega četertina tiste letne plače, kakor četertletnina za pogreb. §. 80. Da bo iz kaj plačevali pokojnine za učitelje v službi onemogle, ravno tako, da se bo zadostovalo thjatvam za preskerbljevanje njib zapuščenih, naj se ustanovi pokojninska blagajaica, s ktero gospodari deželna šolska oblast (§. 57 derž. post. 14. maja 1869). §. 81. Vsi učitelji, kteri po preskušnji o učiteljski pripravnosti dobe službo, so zavezani, da vplačajo v pokojninsko blagajnico 10 odstotkov od svoje perve za pokojnino števne plače, potem ko bode uravnana, iu ravno toliko od zneska, za kterega se jirn pozneje plača zboljša in od doklade od službenih let ali od opravilne doklade. Verh tega plačujejo še vsako leto dva odstotka svojib letnih za pokojnino števnih prihodkov. §. 82. Izvanredni dohodki penzijskega zaklada so: 1. upravni prebitki iz prodaje šolskih bukev, kteri pridejo na deželo; 2. dohodki od izpraznjenib učiteljskih služeb, kolikor ne spadajo dedičem umerlega ravnatelja, nadučitelja ali učitelja (§. 78, 79), ali kolikor se ne plačuje z njimi podučitelj; 3. kazenski denarji, kteri se vplačujejo vsled kazenskih sodeb šolskih oblasti. §. 83. Kar se še potrebuje za letne izdajke pokojninske blagajnice, to se doda iz deželnega preraoženja. §. 84. Prebitki od letnih prihodkov pokojninske blagajnice (§. 81, 83) nalagajo se na obresti in le njih obresti jemljejo se v prihodnji letni račun. §. 85. Penzije, ktere učiteljem ali njih zapuščenim že sedaj grejo, morajo v to zavezani tudi zanaprej plačevati. PreJiodne določbe. §. 86. Deželna šolska oblast ustanovi precej, ko ta postava veljavo dobi, učiteljske plače, kakor je to v §. 21. rečeno. §. 87. Perva v §. 30. zaznamovana doklada od službenih let gre že postavljenim udom učiteljstva samo tedaj, če že petnajst let služijo na kaki javni ljudski šoli v kraljevinah in deželah v deržavnem zboru zastopanih nepretergoma in z vspehom. Sicer pa stopijo učitelji v užitek perve doklade od službenih let še le tedaj, ko so spolnili petnajsto službeno leto. §. 88. Na podlagi te ustanovitve naredi vsaka okrajna šolska oblast kataster vsih učiteljskih služeb v okraju. §. 89. Dohodki vseh učiteljev, katerih vredba se opira na imenovani kataster (§. 88), morajo naj kasneje eno leto potetn, ko ta postava dobi veljavo, popolnoma uravnani biti. §. 90. V tem obroku začne tudi pokojninska blagajnica svoje delovanje. Pri uredbi dohodkov vsacega učitelja se tudi znesek, kterega ima učitelj (§. 84) pri okrajni blagajnici vplačevati, predpisuje. Koneene določbe. §. 91. Pričujoča postava stopi v djanje tisto šolsko leto, ktero nastopi po nje razglašenji. §. 92. Ko v moč pride pričujoča postava, zgube veljavo vse ta predmet zadevajoče postave in ukazi. §. 93. Ministru za bogočastje in uk se naroča, da zverši to postavo in izda potrebpe napote. V Beču, 29. aprila 1873. Franc Jožef 1. r. Stremayr 1. r.