Nuročnina mesečno 25 L)iu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <M> Din, za inozemstvo 1201 Ji d
Uredništvo Je t Kopitarjevi ui.6/111
Telefon) ■redništva: dnevna slniba 2090 — nočna 2996, 2994 in 205«
Ček. račun: Ljubljana S t. 10.65(1 in I0.544 za itiserate; Sarajevo štv 75<>3 Zagreb štv. 59.011, Prago-l )unnj 24.7't'
U p r n v u : Kopitarjeva b, telefon 2V9»
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
V radikalizem
Gledano s stališča svetovne zgodovine ni nobenega dvorna, da je marksizem v nazadovanju. Socializem ni več moda. Tega se voditelji socialističnega marksizma menda tudi sami zavedajo. Čutijo, da njihova stara teorija,
Driti s pomočjo evolucije mirnim potoni do ci-
' čaju ji"
zatekla dobro premišljena ponudba lil. k(
Dva slovanska brata, ki se ne ljubita
lja, ne vodi nikamor. V takem slučaju jih je ""J	... - .omu_
nistične internacionale, naj se vsi marksisti združijo v enotno fronto. Socialističnim voditeljem je preostala trojna izbira, ne da bi se od katerekoli za 6ebe mogli kaj prida obetati: Ako se združijo s komunisti, jih bo njihov radikalizem v kratkem času odplavil na — suho. Ako zveze ne sklenejo in ostanejo tam, kjer so, bodo vsahnili med fronito radikalnega marksizma in antimarksisti. Tretja pot, za katero kažejo mnogo smisla zlasti socialistični voditelji v severnih deželah, je pa napadalna in brambna zveza z liberalizmom, da bi z njim združeni ohranili, kar se še ohraniti da. V tem oklevanju se vodstvo II. socialistične internacionale dolgo ni moglo odločiti, da bi sprejelo iz Moskve p on ud eno roko. Po dolgih in burnih posvetovanjih v Parizu pod vodstvom francoskega socialista Jouhauxa so te dni vendarle sestavili odgovor, v katerem med drugim beremo, da je meritoren odgovor II. internacionale pravzaprav posital brezpredmeten, ker se je itak ze več socialističnih sekcij, kakor v Franciji in v Avstriji, na lastno pest odločilo zu skupno fronto s komunisti, medtem ko so ponekod drugod, kakor na Angleškem, Nizozemskem, v severnih deželah in na Češkem, takšno sodelovanje žc v naprej odklonili. Iz odgovora je jasno razvidno, da se vodstvo II. internacionale ne čuti več kompetentno da se pogaja z Moskvo, ker nima več svojih organizacij v oblasti. Enotnost njenih vrst je razbita in tako bo končno vendarle III. internacionala, ki se bo s temi razbitinami okoristila in polagoma prevzela idejno in taktično vodstvo svetovnega marksizma.
V	vseli pomembnejših akcijah, ki jih je v zadnjem času kjerkoli podvzel marksizem, se že čuti prevladovanje vpliva in izrazito vodstvo komunistov. Omenimo nuj le februarski upor v Avstriji, poskus v istem mesecu jurišati vlado v Franciji, ponovni upori in začetki državljanske vojne v Španiji, vstaja v Amsterdamu, pa tudi v Mehiki, so v resnici drugi zmagovalci, Kot pa kaže videz. Nobena izmed naštetih marksističnih akcij, ki jih zaznamujemo vse že v letošnjem letu, nc kaže niti sledu več o socialističnem verovanju, da bi potom mirne evolucije upali kdaj priti na oblast. Vsi ti upori so bile prave revolucije, ki so stale mnogo krvi, zamišljene in izvedene popolnoma po boljše-viškeni vzorcu. Komunisti, ki so se dolga leta izogibali socialistov kot »izdajalcev proletaria-ta«, so svojo taktiko obrnili. Prenehali so jili napadati frontalno, pač pa so se zarili v njihove organizacije, jih polagoma toda sistematično odtujili socialističnim voditeljem ter pre-kvasili z revolucionarno miselnostjo. Velik del v socialističnih vrstah organiziranega proleta-riata se je pri tetn procesu oddaljil od marksizma in se pridružil drugim pokretom, revolu-cionarnejše levičarsko krilo pa išče opore in zaslombe v Moskvi.
V	tem procesu moramo iskati enega izmed glavnih vzrokov, da eo se politična in socialna uasprotstva zlasti pri nas v Evropi v zadnji dobi tako zelo zaostrila in ziradikalizirala.
Drug vzrok poostritve evropskega političnega življenja pa je nastoj fašizmov. To tembolj, ker se fašizmi po sredstvih in politični taktiki ne ločijo bistveno od komunizma. Že davno je bilo rečeno, da bi se fašistične in narodno socialistične mase pod komunističnim vodstvom nič slabše ne počutile, zlasti, če se ve, da so se zelo številni med njimi »spreobrnili« k nacionalizmu direktno iz marksizma. Fašisti kakor komunisti ne priznavajo poleg sebe nobenega drugega socialnega ali političnega pokreta, oboji zahtevajo za sebe izključno in popolno oblast v državi. Enim in drugim je državna oblast in justica le orodje in izvršilni organ strankine volje. Oboji so enako zaikleti sovražniki demokracije in slehernih, celo naravnih človečanskih in državljanskih svoboščin. Stranka, ali še bolje, vodilna klika v stranki je absoluten gospodar nad življenjem in smrtjo državljanov, kdor se slepo in popolnoma ne pokori, je proglašen za sovražnika »razreda« ali »nacije«, oziroma države. Oba sistema sta v jedru brezbožna, ker obožujeta ali razred ali narod. Odtod tudi njuno absolutno nespoštovanje človeka poedinca. Masa je vse, je bog, človek ni nič. Zato tolikšna trdota in neusmiljenost s človekom. Fašizem in komunizem pijeta človeško kri kakor vodo. Po tolikih in tolikih stoletjih kulture, civilizacije, napredka itd. nam svetost človeškega življenja pomenja manj kot v dobah popolnega barbarstvu. Kje je »temni« srednji vek poznal toliko umorov in ubojev iz političnega sovraštva kakor prosvitljena Evropa XX. stoletja! Kaj je bila španska sredn jeveška inkvizicija, nad katero se še danes neki »prosvitljenci« vedno znova zgražajo,, prof duhovnemu suženjstvu, ki ga mota v mnogih državah trpeti sodobni človek, kaj proti neprestanim masnim procesom, ki so tako značilni za komunistične in fašistične diktature!
Prav zato je pa tudi borba med obema tekmecema tako brezobzirna in kruta. Oba obožujeta edinole silo in se zato zatekata predvsem k sili in nasilju. Nihče ne izbira v siedstvih. Drug drugega zasledujeta lokavo, krvoločno, kdor prevlada, ugonobi nasprotnika z ognjeni in mečem. Ta nečloveškost totalnih režimov je zanesla v naše evropske politične od noša je lako divje tnanire, kakor jih že davno ni poznal svet. Ljudje se nič več med seboj ne razumejo in se niti nočejo več razumeti. Mesto duše in razuma govori zaslepljena strast in ultiinu rutio jc postalo bodalo in revolver. Politični umori in atentati so nam postali že tedenska senzacija!
Vsakdo uvidi, da je sredi tolikšne politične ruzrvanosti položaj krščanstva zelo težak. Saj se radikalizem novodobnih totalističnih pokretov v prvi vrati ohr»*n proti Cerkvi, ker vidi
Beneš ponuja Poljski roko • • •
Pogodba tramega prijateljstva Cudna razkritja „Narodne Polififee«
» » "	o nerazumliivi potiski trmi -
Praga, 26. nov. »Narodni Politika« je zaporedoma priobčila dva članka o odnosih Češkoslovaške do Poljske. Vprašanje češkoslovaških odnosov do Poljske je postalo zopet aktualno v dnevih Gombosovega obiska v Varšavi in prav članki »Narodne Politike« dokazujejo, da je zopet aktualno danes. Drugi članek se namreč zaključuje s ponudbo Češkoslovaške Poljski, da bi se med obema slovanskima državama sklenila pogodba trajnega prijateljstva. Člankar poudarja, da češkoslovaška ne stavi te ponudbe morda iz strahu, ampak zato, ker je prepričana, da imata obe državi skupne interese. »Češkoslovaška ima čisto vest in hoče končno vedeti, ali in kdaj pojde vsaka država svojo pot, ali hoče Poljska današnje in nezaželjeno stanje medsebojnih odnosov še podaljšati?« Pr' pogajanjih ne bo Češkoslovaška stavila vprašanj prestižnega značaja.
Češkoslovaška hoče jasnost
Članki »Narodne Politike« so vredni torej vse pozornosti prav radi te ponudbe, naj bi namreč obe državi sklenili pogodbo trajnega prijateljstva. Pozornost vzbuja tudi dejstvo, da je oba članka ponatisnila »Prager Presse«. ki velja v političnih krogih za glasilo češkoslovaškega zunanjega ministrstva. Očividno torej stojimo pred novo pobudo češkoslovaške diplomacije, ki ima za svoj smoter, tla končno razčisti odnose do poljske republike. Čehoslovaki so pripravljeni pogajati se, seveda pod določenimi pogoji.
Beneš je že v svojem znanem ekspozeju dne 5. novembra 1934 pozval Poljsko k jasnosti. Poudaril je, da so tudi Poljaki naglasili, da je bila poljska časopisna kampanja radi tešinskega vprašanja sicer krajevnega značaja; toda prav tako jo dodal, da jc v takšnih pojavili treba videti znamenja določne linije v poljski zunanji politiki. S to linijo bo treba v bodočnosti računati. Mirno je dr. Beneš dejal: »Iz tega nastajajo za nas zgube, toda na drugi strani nastajajo za nas vsaj tako velike koristi, ki jih bo treba izkoristit:. Mi bomo pazili na prve in druge in bomo skušali vnesti podobne dogodke v politični račun.« Beneš je še omenil, da Čehoslovaki Poljski te politike ne zamerijo. Če pa Poljska gleda na svoje interese, mora prav tako tudi Češkoslovaška.
Beneš je že lani ponujat prijateljski pakt
Članki »Narodne Politike« vsebujejo nekatera prav senzacionalna odkritja. Tako na primer piše »Narodni Politika«, da sla se dr. Beneš :n poljski zunanji minister Beck februarja 1933 v Ženevi raz-govarjala o mednarodnem položaju in o medsebojnem sodelovanju. Dr. Beneš je takrat ponudil Becku sklenitev posebne prijateljske pogodbe. »Narodni Politika« trdi, da je dr. Beneš celo pred kratkim ponovno stavil to ponudbo v Varšavi. Češkoslova-vaška je imela za to ponudbo posebne vzroke; k temu jo je nagibal razvoj v Nemčiji, a tudi približanje sovjetske Rusije k zapadni Evropi.
Medtem je prišlo na razorožit ven i konferenci tlo spora med Francijo in Poljsko. Pakt šMrih jc to nasprotje šc povečal, a obenem je nastala napetost med R'mom in Varšavo. Med Parizom in Varšavo je bilo razmerje tako. da bi ga lahko imenovali spor. Če danes Poljaki očitajo Češkoslovaški, (lft
jih jc ona takrat v boju zoper pakt štirih pustila na cedilu, odgovarja »Narodni Politika« na to, da Poljska sploh ui od njih zahtevala pomoči. Dejstvo je, du je tedaj ona nastopila samostojno, torej brez Češkoslovaške in brez Malo zveze. Tedaj je nastal popoln prevrat v poljski zunanji politiki. Morda so v Varšavi računali, da bo Zveza narodov po izstopu Nemčije prišla ob vso veljav«, ali da bo lx>j na Daljnem vzhodu okrepil položaj Poljske, ali da bo Francija radi notranjega razkroja zgubila vpliv na Evropo.
Poljsko-nemški sporazum
Tako je prišlo 20. januarja 1934 do poljsko-	. „
nemškega dogovora. »Narodni Politika« omenja,	! lagal, naj bi se tešineki spor predložil Ženevi, ali
da je Češkoslovaška podobno nemško ponudbo za-	j pa naj bi ee razsodil na podlagi arbitražne pogod-
_____; i _ ........... M_ ____ („! „„,!,..,; ..rt ...rti-rt	l,o 'ti lolo 1 nll n f> i Ki n cnrtHI cndil nnrilolni
ko so se Poljaki pogajali z Nemčijo, niso o teh ]>o-gajanjih obvestili Češkoslovaške. Iz nerazumljivih razlogov so je začela v poljskem tisku že nekaj dni pred podpisom poljsko-nemškega sporazuma gonja proti češkoslovaški. »Narodni Politika« trdi, da so je zgodilo na pobudo poljskega zunanjega ministrstva.
Radi Tešina .. .
Temu so sledili incident! na Tešinekem; tudi za te meče list krivdo »na poljske oficielne kroge«. Češkoslovaška vlada jo takoj nastopila proti ljudem, ki so s svojim nekorektnim postopanjem vznemirili ljudstvo; kljub temu je Poljska izgnala 21 češkoslovaških družin. Dr. Beneš je Varšavi pred-
vrtiila in omenila, da se v tej zadevi ne more po gajati brez svojih prijateljev in Poljske. Nasprotno,
be iz lela 1925, ali naj bi o sporu sodil paritetni odbor. Varšava je vse te tri predloge odbila.
Poljska noče jamčiti za čsl. meje
Češkoslovaška je pristala na pobudo francoskih in sovjetskih državnikov glede vzhodnega pakta. Poljska je pakt zavrnila. V pismenem odgovoru francoski vladi jc poljsko zunanje ministrstvo postavilo pogoj, da se sme vzhodni pakt nanašati samo na vzhodno Evropo, ker no more Poljska jamčiti za češkoslovaške meje proti Madjarski. »Narodni Politika« nadalje očita Poljakom netaktnost, da so Gombosa sprejeli v Varšavi v istem času, ko so v Belgradu pokopavali kralja Aleksandra. Tedaj se je v Varšavi začela zopet časopisna gonja proti Češkoslovaški. Čehoslovaki so dobili vtis, kakor bi hoteli v Varšavi s to gonjo prevpiti svetovni tisk, ki je napadal Madjareko zaradi sokrivde pri marsejskem atentatu.
Orožje proti boliševikom
V svojih nadaljnjih izvajanjih podaja >Narod-iii Politika* ves povojni razvoj češkoslovaško-polj-skih odnosov. Vzroki tega Irenja so globoki, Poljaki so sodelovali z Avstrijo in Nemčijo — tako se je Pilsudski boril na njuni strani — medtem ko so bili Čehoslovaki rusofili. Prvo trenje je nastalo zaradi tešinskega ozemlja. Čehoslovaki so bili proti vojaški zasedbi in sporazumno je bilo določeno, da
velesile razdelijo ozemlje med obe državi. Poljaki očitajo Češkoslovaški, da ni pustila prevažati orožje čez svoje ozemlje, namenjeno Poljski, ki se je bojevala proti boljševikom. »Narodni Politika« odgovarja: »Prevoz orožja so ustavili v ostravskeui ozemlju, kjer so tedaj dejansko vladal: komunisti in centralna vlada v Pragi ni mogla izvajati svoje oblasti nad temi pokrajinami. Dejstvo je, da je pozneje vlada nastopila proti tem komunističnim organizacijam. Dejstvo je tudi, da sta sc dr. Beneš in maršal Fooh dogovorila glede prevoza orožja čez Češkoslovaško in (la so češkoslovaška oblastva v smislu tega dogovora usmerila prevoz če« Slovaško, da hi komunisti v Ostravi ne mogli zaustaviti vlakov. List na dolgo popisuje dobo uspešnega sodelovanja češkoslovaškega in poljskega zunanjega ministrstva po podpisu prijateljske pogodbe v letu 1922. Poljska in Češkoslovaška sta se v Ženevi stalno podpirali ob najrazličnejših priložnostih. Dr. Beneš se je celo odpovedal sedežu v Svetu Zveze narodov v prid Poljske. Dokler sta sedela v poljskem zunanjem ministrstvu Skirniunt in Zaloški, je bilo sodelovanje med obema državama prav pri srčno. Preobrat je nastal, ko se je pojavil na po-zorišču polkovnik g. Beck.
V kalnem...
Nemčija se pridno pripravlja, da zasede Posaarje in da znova udari po Avstriji, češ da je prilika ugodna
Pariz, 26. novembra, b. »Echo de Pariš« objavlja dve originalni vesti glede delovanja nemških narodnih socialistov na obronkih države in sicer na posaarski in avstrijski mej:.
Gled Posaarja pravi list, da je nemška vlada f sicer prepovedala napadalnim četam, da se ne , smejo prikazati v uniformi do 40 km daljave do ' po-saarske meje. To se je tudi zgodilo. Toda fran- | coskc vojaške oblasti so opazile neprestana premikanja manjših skupin civilistov vzdolž posaarske meje. Končno je bilo dognano, da so to enostavno vojaki nemške redne vojske, preoblečeni v rivtl, pod poveljstvom oficirjev, tudi v civilu, ki so so naselili v skupinah po deset mož vse okrog Po-
Češbs!ot;aš!ia izključena iz vzhodnega pakta, ker tako zahteva Potiska?
Ženeva, 26. nov. Tu pri akuiejo povratek francoskega zunanjega ministra Lavala. ki se je mudil v Parizu. Laval se je udeležil ministrske seje v soboto zvečer. Na seji je v prvi vrsti poročal o svojem delu za osnovanje vzhodnega pakta na novi podlagi. Francija je poslala Poljski noto, s katero odgovarja na njeno spomenico od 27. septembra v zadevi vzhodnega pakta. Ta nota ni bila objavljena in ostane tajna, kakor tudi ni bilo objavljeno besedilo polske note. Kljub temu je znano, da je Francija v nekaterih vprašanjih popustila nasproti Poljski. Francija je iz svojega načrta za
v njej največjo oviro za razmah svojih zmotnih teorij. Toda ravno v teli viharnih časih katolicizem ne sme odpovedati in tudi ne bo odpovedal! Bolj kot kdtij-koli se je treba bojevati za duše in jih družiti v isti ljube/tli in v istih žrtvah. Mislimo, dn bo prišlo in da žc prihaja spoznanje, da razmere, v kakršne je novodobno paganstvo puhnilo Evropo, niso več vredne človeku in njegovega človeškega dostojanstva. Siij smo končno le vsi ljudje in mora biti v naših srcih prostor še za kaj drugega, kot za sovraštvo. Mislimo, da si ljudje ne žele ničesar bolj, kot pravice in miru in du se mimo te neprestane gonje strasti v človeških srcih še tem bol j budi želja po i z mir jen ju, kakor ga oztianju krščanstvo r naukom o bratstvu med ljudmi in skupnim Očetom v nebesih. Mase so največkrat nahiijsknne in /aipeljnne, toda težko bo najti človeka, ki nc l>i bil v dnu s\uje duše vendarle bolj dostopen /.n krščanski evangelij ljubezni kakor za evangelij sovraštva, ki veje i/, novodobnih poganskih pekretov.
Pri zadnji Komunistični revoluciji v Španiji sc je pripetil značilen dogodek V kraju Pem-bibre. province l.eon. so vstaši (»klicali sovj ''e. ra/jbili vse, kar inu ui ugajalo, in nuzudnje zu-
vzhodni pakt izločila češkoslovaško. Kakor znano, ni hotela Poljska jamčiti za češkoslovaške meje. Prav tako je zdaj izločena tudi Litva iz istega razloga. Novi francoski predlogi upoštevajo razmerje Poljske do Nemčije. Vzhodnemu paktu naj bi pristopila tudi Nemčija sama. Poljaki in Francozi se pogajajo tudi o zaposlitvi poljskih delavcev na Francoskem. Novi delovni zakon je namreč zelo strog nasproti inozemskim delavcem. Ako se Poljska pokaže spravljivo glede vzhodnega pakta, bo tudi Francija popustila glede zaposlitve poljskih delavcev na Francoskem.
žgal i še cerkev. Le eno je bilo rešeno: kip Srca Jezusovega. Predno so revolucionarji zažgali cerkev, so odnesli kip na trg. gu postavili na kup kamenja in nanj pritrdili desko z napisom: »Christo rojo. a te respetumos por ser de los nuestros — Rdeči Kristus. Tebe spoštujemo, ker Ti spud;n'- k nuni!« Komu se ne bi ob tem dogodku vzbudilo v srcu globoko usmiljenje / nevednimi, nalilijskaniini ljudskimi množicami. Kolika tragika človeških src! Kristus spada med nje! Prva naloga Cerkve v Španiji m po vsem svetu mora biti. da se tem ljudem približa, ki so v svojem jedru velikokrat' mnogo bližje krščanstvu, kukor zunanji videz da slutiti. S polnim razumevanjem /ii njihove potrebe in čustva se mora zanje zavzeti Katoliška ukciju in se njih miselnosti prilagoditi tako daleč, kolikor ji / načeli ki-čanstva še združljivo. I oda s silo zadušen kak komunističen upor ul i kom-plot še bore mulo pomenja. V/.roki nezadovoljstva ljudskih množic so globlji. Naj,preje jo treba te vzroke s pravičnim delom in ravnanjem odstraniti, potem šele bodo mase dovzetne tudi za besede ljube/ni. Radikali/eni sovraštvu in nasilju more ozdraviti samo radikalizem pravico in ljubezni.	Drin.
saarja. Vrhovni po voljnih teh »civilistov« je polkovnik Hauplinann, generalštabni oficir armadnega zbora v Kassclu. Islolako so so nenadoma pojavili v Posaarju številni bivši vojaki in podčastniki redne vojske, ki so nekdaj službovali v Posaarju, nadalje člani varnostne policije. Francoske vojaške oblasti so mnenja, da imajo ti civilni vojaki in oficirji nalogo, da organizirajo bojne edinice v primeru, da bi se Nemčija zavedala, da je treba plebiscit pospešiti s kakšnim nasilnim ljudskim gibanjem.
Glede Avstrije pa trdi list, da je dobil od verodostojne strani v Londonu zanesljive informacije, da hoče Nemčija izkoristiti sedanji zamotani mednarodni položaj, v katerega so zapletene domala vse evropske države, da poskusi z novim udarom proti Avstriji. General Goring da po vesteh angleških vojaških krogov razvija srdito propagando po Bavarskem, kjer so zbrani (rije, nemški ar-madni zbori. I<ist trdi, da Nemčija celo špekulira r možnostjo, da bi Jugoslavija, ee ji v Ženevi no dajo zadoščenja, zapustila Zvezo narodov, kar bi zopet povečalo možnost za uspešen udar proti Avstriji, »od koder jc Ireba enkrat za vselej iztrebiti italijanski vpliv«.
Kdaj sme ital. armada vkorakati v Avstrijo
Ustmena pogodba ali protektorat
Dunaj, 20. novembra 1934.
Izven vsakega dvoma je, da sta sklenili Avstrija in Italija ob priliki zadnjega uradnega bivanja zveznega kaclerja Schusclmigga v Rimu neke vrste pogodbo za zaščito avstrijske neodvisnosti. Pogodilo imenujejo v diplomatskem jeziku »accord verlial« (ustmena pogodba) ali kot se je napram meni izrazila vplivna politična osebnost v zveznem zunanjem ministrstvu »ein miimlliches Dberein-knmmcn« glede načina, kako naj Italija hrani avstrijsko neodvisnost in kdaj smejo italijanske čete vkorakati v Avstrijo v obrambo avstrijske neodvisnosti.
Ta »ustmena pogodba« jc kratka in našteva štiri primere, kdaj bo italijanska pomoč potrebni in sicer:
1.	Upor narodnih socialistov v Avstriji.
2.	Nemčija napove Avstriji vojno in jo napade.
3.	Vojna, v kateri hi Jugoslavija in Češkoslovaška nastopili skupno in prekoračili avstrijsko državno mejo,
4.	Upor socialistov in komunistov.
V vsakem naštetih primerov sinejo italijanski čete i» r i t i Avstriji na pomoč.
Potem takem bo le res. kar so namigavali po velikih svetovnih listih, da je Italija prevzela pro-| lektorat nad Avstrijo, kajti to, kar sem navadel zgoraj, ni nobena ustmena pogodba«, marveč oro-tektorat v polnem pomenu besede.
Po naši pritožbi v Ženevi
Priprave za bitko
Tabor miru in reda proti taboru revizionistov
Spomenica bo danes izročena
Pariz, 26. nov. AA. Jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtič se je dolgo razgovarjal z jugoslovanskim poslanikom v Parizu g. Spalajko-vičern. Pred svojim odhodom v domovino je dal
g. Jevtič še poslednja navodila glede izročitve in objave jugoslovanske spomenice, v kateri bodo obrazloženi rezultati preiskave in okoliščine, v katerih se je izvršil marsejski atentat. Ta atentat ie bil, kakor »Petit Parisien« izrečno pravi v zvezi s tem poročilom, naročen in smotreno izipeljan. Pa obtožba bo še dopolnjena z dokumenti, ki jih e preteklo noč prinesel poseben kurir. Spomenica bo izročena glavnemu tajništvu in izročcaa listom v torek zvečer.
jVarnem Italije
Kini, '26. nov. b. V tukajšnjih političnih krofih se trdi, da bo B. decembra, ko se sestane S\et Zveze narodov k rednemu zasedanju, če ne nastopijo nepredvidene težkoče, popolnoma končano ielo odbora treh za pripravo saarskega plebiscita. Pri tem »e poudarja, da se l»o diskusija o jugoslovanski spomenici pričela takoj, ko sc konča v Svetu Zveze narodov pretres saarskega vprašanja, -ev*da ee ne bi nepredvideni dogodki neprifake-vano poslabšali procedure, po kateri mora Zveza narodov razpravljati o vprašanju odgovornosti za marsejski atentat. Italijanska vlada ni samo izjavila. <la je pripravljena podpirati madjarski preil-og, temveč ludi zahteva, da se obtožba Jugoslavije ne vzame kot glavni temelj za diskusijo, temveč da Svet Zveze narodov prouči ves problem terorizma, v katerem so udeležene razne emigna-tijje. >-Giornale dTtalia« pravi, dn namerava italijanska vlada v Ženevi zahtevati, da se proučijo vsa teroristična dejanja, tndi ona, ki so bila naperjena proti fašistični Italiji od antifašistifnih emigrantskih organizacij, ki so poskusile ie večkrat z »tentati na šefa italijanske vlade Mussolinija.
Italija' ne bo izročila Paveliča
Tnrin. 26. nov. TG. Francosko zahtevo o izročitvi Paveliča in Kvaternika, ki sta osumljena. da stn soudeleženca pri Tnnvseilleskem umom. je danes tnkajšmje apelaeijsko sodišče zavrnilo Imenovana torej ne bosta izročena francoskim sodiščem. V tem smislu bo jutri italijanska vlada odgovorila francoski.
Francija naj pristopi k Balkanskemu sporazumu
Žeueva. 26. nov. c. Zanimanje za potek razprave o vlogi jugoslovanske note se je danes nekoliko preneslo iz Ženeve ua druga torišča. Kot dejstvo se je izvedelo samo to, da bo še danes popoldne ali jutri zjutraj jugoslovanski zunanji trii-uister Jevtič vložil pri tajništvu obsežen memorandum z dokazilnim materialom. Memorandum sani bo obsegal 46 strani, 16 strani pa bodo obsegali dokumenti.
Snoči pa sta iz Ženeve nenadoma odpotovala v Pariz Titulescu in Ruždi bej. Oba državnika sta odpotovala v Pariz zato, da se s francosko vlado oogajata o vseli okohtostih debate, ki se bo razvila v Ženevi o priliki obravnave jugoslovanske note. Oba državnika sta obiskala Lavala in Flandina. Turški zunanji minister Ruždi bej je predlagal ob tej priliki Lavalu, da naj Francija pristopi k balkanskemu sporazumu in sklene z vsemi balkanskimi državami obširno skupno zavezniško pogodbo, ti naj v Sredozemlju zasigura Franciji tisto premoč, cakor jo ima že v srednji Evropi. O tej turški de-marši v Parizu se splošno misli, da se hoče tudi
turška na vsak način zavarovati pred italijansko politiko v sredozemskem bazenu. Turčija namreč nikakor ne more dopustiti, da bi se Italiji dovolilo, da po svoje obravnava razne probleme v Egej-skein morju, ne da bi za to Turčiji zagotovila, da se ne bo dotikala ovnih pridobljenih pravic na sirski obali. Siccr je v tem oziru gotovo, da bo Grčija podpirala Turčijo, vendarle pa hoče Turčija ob času, ko se žc goveri o vzhodnem paktu, pokreniti vprašanje, da naj Francija garantira tudi mir v sredozemskem svetu, kakor g« že hoče garantirati na poljskoruski meji.
Tako je bil danes v Ženevi samo jugoslovanski zunanji minister, pa še 011 namerava v najkrajšem času odpotovati v Beigrad. Zjutraj je zapustil Ženevo tudi dr. Beneš, ki je odpotoval v Prago, pa se kmalu vrne v Ženevo.
Pariz, 26. nov. c. Nocojšnji »Teinps« potrjuje, d« sta se iWnes dolgo razgovarjal a Lavul in Tevfik Ruždi bej o zhližanju med Francijo in državami balkanskega sporazuma. List pa pravi, da se bodo razgovori te dni še nadaljevali in da ni izključeno, da bo kmalu podpisana zavezniška in prijateljska pogodba med Francijo in Turčijo.
Kolebanje Avstrije
Pariz, 26. nov. AA. Nenadni obisk g. Gombe-sa v Avstriji ni zbudil v pariških listih nikakih komentarjev. Listi so objavili edino Havasovo poročilo z Dunaja, ki hkratu tolmači omenjeni obisl; madjarskega predseefnika vlade. Novi Gombftsov prihod v Avstrijo, ki ga ni nobeno poročilo napovedalo za te dni, kakor tudi koincidenca z začetkom kočljive faze v razmerju med Jugoslavijo in Madjarsko, sta morala obrniti pozornost političnih krogov na zve>:o med tema dvema dejstvi-ma. Avstrijski uradni krogi skušajo zmanjšati pomen tega obiska, ker Avstrija, kakor vse kaže, ne želi s svoje strani povzročiti, da se dosedanja napetost v srednji Evropi še poveča.
Havas zaključuje svoje poročilo: Ali nima morda Gombos, ki je dobil v svoji zahtevi po nujnem postopka v Ženevi podporo Italije, upanje, da bo Avstrijo pripravil do sličnega stališča? Ali ne ustvarjajo določbe rimskega pakta za Avstr'jo nekih obveznosti te vrste? Ni dvoma, da določa rimski pakt med tremi podpisnicumi skupna posvetovanja, ki bi se imela izvršiti vselej, kadar bi se enemu izmed podpisnikov to zdelo potrebno. Toda tudi če dopustimo to možnost s strani tega ali onega podpisnika pakta, jc od posvetovanja pa do skupnega nastopa še zmerom velik korak.
Drzna zahteva Madjarske: Dr. Beneš naj odstopi
Ženeva, 26. nov. TG. Madjarski delegat Cekini rd t je nocoj poslal tajniku Zveze narodov, Ave-nolu, pismo, v katerem pravi, da bi bi'o pametno, če bi Beneš odstopil od predsedništva Sveta Zvezi uaredov, dokler se bo ta pečal z jugoslovansko pritožbo. Češkoslovaški zunanji minister je nruireč s tein. da sc je pridružil jugoslovanski pritožbi, postal stranka v nastalem sporu in torej ne more biti predsednik razsodišča.
Gombos še na Dunaju
Dunaj, 26. nov. b. Avstrijski zvezni kancler iu madjarski ministrski predsednik Gombčis sta imela včeraj dolgo konferenco v navzočnosti ministrov Slockingcrja iu Burescha. O tej konferenci ni bilo izdano nobeno poročilo. Zanimivo je tndi za današnji dunajski ■tisk, da daje o leni sestanku le zelo kratke informacije.
Kako ho Zveza narodov postopata?
Mednarodna pogodba proti terorizmu in teroristom
Ženeva. 26. nov. c. Večina delegatov je danes zapustila Ženevo. Nekateri so javno izražali svoje nezadovoljstvo nad tem, da tajništvo vsaj teden dni prej ne objavi, da jc zasedanje sveta odloženo. Sklenjeno je bilo, da mora v bodoče tajništvo vsaj pet dni prej objaviti vsako spremembo dnevnega reda.
Kakor poroča dopisnik pariškega večernika »Intransingenk svojemu listu, bo glavno delo zasedanja dne 3. decembra posvečeno pretežno po-sarskemu problemu. Nato bo glavni tajnik Zveze narodov zaprosil svel, da se sestane na tajno sejo, na katerii bo nato obravnaval zahtevo madjarske vlade, da takoj začne z obravnavo jugoslovanske vloge. Na tej seji bo nato svet sklenil, da na javni seji minister Jevtič in madjarski delegat obrazložita stališči svojih vlad. nakar bo svet izjavil, da je nemogoče, da zavzame takoj stališče spričo tolikega materiala, ki bo predložen, in ho odredil, la se podrobna razprava preloži na januarsko zasedanje Sveta Zveze narodov. Isti dopisnik spo-■oča tudi svojemu listu, da bo jugoslovanska delegacija predložila svoj memorandum tajništvu šele iitri zvečer v torek, ali pa v sredo zjutraj. Ves memorandum je treba še prestaviti v angleščino.
V krogih, ki so zelo blizu tajništva, se že go-
vori o sankcijah, ki jih bo morala izvajati Zveza narodov proti krivcem. Splošno se govori, da bo Zveza narodov predlagala, cla se med državami članicami Zveze narodov podpiše mednarodna konvencija proti terorizmu. Izvedelo sc je, da jc v lajuištvu že začel delovati poseben odbor pravnikov. ki naj v najkrajšem času izdela osnutek te konvencije. V to konvencijo bi se vnesla tako-zvana »belgijska klavzula«, ki pravi, da morilci vladarjev ne morejo uživati ugodnosti političnih zločincev in da jih mora zato vsaka, država predati državi, ki to zahteva. Poleg tega bi sc v konvencijo spravile obvezne določbe glede mednarodnega sodelovanja policije. Vsa tozadevna notranja zakonodaja posameznih članic bi sc naj izpopolnila tako, da l>i policije skupno nemoteno zasledovale teroriste.
Misli se, da bi Jugoslavija pristala na zadoščenje te vrste, madjarska vlada pn bi bila nekako oproščena, ko izjavlja da za sodelovanje madjarskih uradnikov in teroristov v Janka Pusti ni nič vedela in da se je vse to vršilo izrečno proti njeni volji. Po tej konvenciji bi zadela vsa teža odgovornosti in tudi posledic vso te uradnike, ki bi se morali zagovarjati po določbah konvencije proti terorizmu.
Gobbetsovi pokloni Franciji
V Parizu trdijo, da je vse skupaj le hinavščina
Pariz. 36. novembra. «. Vee Pariz je danes v dijaku odmevov, ki so jih izzvale včerajšnje drzne izjav« ministra dr. Goebelsa v berlinskem Sport-palastu. Dočim nekateri levičarski listi skušajo razumeti nemško zaskrbljenost, ki ne temelj: najbrž na iskreni želj: po miru, temveč najbrž na tež-<eni gospodarskem stanju Nemčije, zamerjajo desničarski listi nekoliko, tia je ravno nemški propagandni minister moral povzdigniti *vu.j glas. da izrazi veselo vest o nemški miroljubnosti vsemu svetu. To dejstvo pride še b«Ij do izraza, ker se je danes izvedelo, da je nemška cenzura prepovedala. da bi se pisalo « izjavah, ki jih pred enim 'ivliiiiin dal francoskim levičarskim bojevnikom Hitler sam. K11 je sobotni »Figaro« pisal o tej cen-»uri govorov kanclerja Hitlerja, je bil v Berlinu ■uplenjen,
Se tet! dan pn se je v francoskem parlamentu igodiln še nekaj, kar dobro osvetljuje razpoloženje, Iti vlarla v Franciji o nemških izjavah miroljubnosti. Znani poznavalec Nemčije in nemških oboroževalnih načrtov FranklimBouiHon se je v hodnikih r<born:ee dejansko spopadel s poslancem Onv-
Nerazumljivo ogorčen-e
jem, ki je v Berlinu obiskal Hitlerja in od njega dobil znano izjavo. Franklin-Bouillon očita Goyju in francoskim bojevnikom, ki jih vodi Goy, da g takimi izjavami samo begajo francoski narod, ko mu zakrivajo dejansko razpoloženje, ki vlada v Nemčiji. Franklui-Huiiilloii je namreč mnenja, da Nemčija s svojimi izjavami nikakor ne misli iskreno. marveč hoče le streti oklep izoliranosti, ki jn danes tišči inirno k tlom.
Papen je bolj odkrit
Dunaj. novembra, b. Nemški poslanik na Dunaju von Papen je govoril včeraj pred spomenikom padlih nemških vojakov. V tem govoru je povdaril, da so se Nemci olresli lažnjivega paci-fizma, katerega glavni cilj je. da še daljo ohrani sedanje stanje, ki lahko dovede ilo najhujših posledic. ker ne vodi računa o željah in upravčeuih zahtevali 10 milijonov Nemcev. Nemčija se mora zavedati svoje moči in zahtevati r svetu ono mesUi. ki jI pripada.
G. Stanku Lebnu je v današnjih že itak ne posebno veselih dneh popolnoma in do.kraja zagrenil življenje »Slovenec«. V zadnji številki »Sodobnosti« nam popisuje, kako ga gnjev in stud prijemlje, če pomisli na hinavščino in licemerstvo »Slovenca«. Strašno, ki se je zgodilo, je v tem, da je »Slovenec« ob priliki debate o sprejetju boljševikov v Z. N. zavzel stališče proti sprejemu. G. S. L. vidi v tem »ogabno licemerstvo«, kajti, če bi se na moralno rešeto vzele ostale države članice Z. N„ bi, ženevska palača ostala malodane prazna. Konkretno omenja pisec protiboljševiško ofenzivo na samem ruskem ozemlju, ki so jo podpirale velesile, omenja fašistično Italijo, ki ni demokratična država, in Avstrijo, o kateri »Slovenec« piše »tako milo in dobrohotno prizanesljivo«.
Ako g. S. L. redno prebira »Slovenca«, bo poleg grehov, ki jih on pozna in navaja, lahko razbral še mnogo hujše očitke, ki jih je »Slovenec« naslovil na omenjene in tndi druge države članice Z. N. Kako malo so odločujoče sile skrupulozne in da res veliko ne dajo na pravne in moralne pomisleke, je najbolj viden dokaz v tem, da so
eroti duhu in besedilu pakta Z. N. sprejele v svoj rog sovjetsko Rusijo. To uvidi in nam bo gotovo pritrdil tudi sam g. S. L. Toda prav tako zopet ne bo mogel zanikati, da dosedaj še nobena država, ki se je potegovala za sprejem v Z. N., ne po vsem svojem ustroju, ne po svojem bistvu ni tako malo odgovarjala stavljenim pogojem, kakor boljševiška Rusija. Danes imamo že celo vrsto držav, ki so uvedle diktatorski režim v tej ali oni obliki in ki so še vseeno članice Z. N. Gotovo to nj v redu. Toda ob svojem sprejemu so vse te države bile demokratično vladane, tudi Italija, tudi Avstrija. Pozneje so nekatere svoj režim spremenile — ponekod se je to zgodilo tudi s svobodnim pristankom ljudstva —, druge so zapadle v fašizem in druge blodnje sisteme, — toda z nasilji in krvoprelilji sovjetskega komunizma se nobeden še tako krvav re?im„niti v zgodovini ne da primerjati. Boljševiška strahovlada s svojim večnim ubijanjem nedolžnih ljudi, kar gre v stotisoče in milijone, s ciničnim teptanjem najosnovnejših človeških pravic, da n. pr. ne smeš živeti po svoji veri, z brezobzirnim gazenjem narodnostnih pravic — vse to označuje političen režim, ki ni več človeški in zato tudi še v takšno Z. N„ kakor je 7. vsemi napakami in "pogreški, boljševizem ie spada. Naj mar sedaj oni tri e židje, ki so jih boljševiki poslali v Ženevo, razsojajo drugim narodom n. pr. o varstvu njihovih narodnih manjšin? Katero merilo bodo pri tem vzeli, svoje, boljševiško? Čudimo se le temu, zakaj ee razni simpatizerji z boljševizmom v polemiki z nasprotno stranko nikdar ne spuste v podrobnosti in ne skušajo ovreči tako silnih očitkov, ampak skušajo neprijetno zadevo kar mimogrede, če le mogoče molče preiti.
Nadalje nam g. S. L. odkriva, da je švicarski delegat zato nastopil proti sovjetom, ker stoji, za njim švicarska armada oziroma Nemčija, ki se je
s sovjeti skregala. Potemtakem j« »Slovenec, prav za prav tem tir cm nasedel, ko se je ijidi obrnil proti boljševikoni. — Da je v Švici -hu o^o germanofilov, ni nobeno odkritje, saj je skoraj tri četrtine Švicarjev Nemcev, kdo bi jim zameril? Toda naj nam pove potem g. S. L., komu so nasedle druge države, ki so tudi glasovale proti, kakor Irska, Portugalska, Nizozemska in druge, ki bi brez dvoma imele več trenutne koristi, ko bi sledile politiki ostalih velesil. Ali g. S. L. irkliu-čuje že prav sleherni moralni ali idejni nagib v javnem življenju?
Ostale pripombe, ki jih g. S. L. v zvezi s temi svojimi dognanji navezuje na svojo, polemiko, so tem bolj deplasirane, čim bolj razodevajo sposojeno Crocejevo miselnost. »Zbeganost, zadTes'0 in brezglavost« vidimo samo v Lebnovi polemiki, ki že dolgo očividno ne ve, kam bi se posadil s svojim svobodomisektvom: ali v radikalizem (da vabimo njegovo izrazoslovje), ki ga (zopet po njegovo) predstavlja marksizem, pa tudi fašizem, dodamo še mi, ali pa v demokracijo, ki danes la dan, če po njegovo merimo sile, dejansko predstavlja konservativno miselnost. Tu je, g. Leben, jedro problemov, toda ue za katolicizem, ki ima čisto svoje opredeljeno stališče med fašizmom in mod marksizmom, pač pa za svobodomiselstvo, ki jc obviselo v zraku in s svojo preživelo miselnostjo ne ve, ne kod, ne kam.
Pripovedovanje, da sc je »Slovenec« žele mednje čase nekako zatekel k demokraciji, je iz trte zvito. »Slovenec« je demokracijo zastopal mnogo prej, kakor daleč sega spomin g. S. L. Res je pa grajal tudi na demokraciji, kar je po svojih načelih mislil, da ni prida na njej. Dogmatične družabne oblike ni, vsaj cerkev je ne pozna. Pač pa. se katolicizem vedno odloča za takšen režimi ki daje največ jamstva za častni in posmrtni dobrobit državljanov. Cerkev res ni pozdravila nastopa demokracije, toda ne, ker bi bila nasprotna državljanskim svoboščinam, kakor bi nam rad dopovedal Croce in za njim g. Leben, ampak ker je bila demokracija takšna, kakor se je pojavila razredna doktrina buržuazije. Pozneje je svoje meje razširila, odprla vrata tudi drugim silan^ in je šele kot taka postala tucli za katoličane sprejemljiva, kakor kaže tudi bivanje katoliških demokratičnih političnih strank Radikalizma v dobri stvari ni Cerkev nikdar odklanjala, odklanja pa dosledno vsak radikalizem bodir/ na socialnem, gospodarskem ali političnem polju, ki eni skupini ali enemu razredu prisvaja vse pravice in vse dobrine, vsem drugim pa jemlje pravico do enakega življenja in enakih svoboščin. G. Leben, ki jc svo-bodomislec, naj se skuša brez tujih bergelj, samo z našo zdravo in bistro slovensko pametjo raz-gledati svobodno v svet, pa mu ne bo težko odkriti, da nimajo dandanes človečanske pravice in svoboščine ne v fašizmu, ne v boljševizmu in nikjer drugod tako močnih in doslednih zagovornikov, kakor v katolicizmu.
Dijaški pretepi v Pragi
Danes so bili sporni predmeti izročeni prosvetnemu ministru
Praga, 26. nov. b. Skoraj ves včerajšnji dan so bile v Pragi protinemške demonstracije - v zvezi z dogodki na nemški univerzi. Dijakom se je pridružilo tudii Stpvilno občinstvo, vsi«! česat je nn več krajih prišlo do. napadov na Nemce. Razburjene množice so napadle tudi izložbena okna trgovin in kavarne, v katerih se zbirajo Nemci. Zaradi tega je policija energično nastopila in raegnala demonstrante. Da prepreči nove demonstracije, je polici ja danes prepovedala vsako zborovanje in sprevode po ulicah.
Nemški narodni poslanec dr. Baker je izjavili, dia obžaluje včerajšnje in predvčerajšnje dogodke, ki so morali izzvali Nemce na odpor, kar sicer ne bi bilo potrebno. Izročitev uni-verzi-tetnili insignij bi se laliko izvršila na bolj časten način, ne pa, da se pooblasti navaden livar, da jih prevzame. Za nerede sta kriva Kramar i ti StrJberny, ki delata na to, da uničita blagodejno češko-nemško sodelovanje in želita, da na češkem zavlada popolnoma češki sistem.
Spor med dijaštvom nemške in češkoslovaške univerze v Pragi je bil danes popoldne rešen na
Predavanje univ. prot. dr. Ujma
Ljubljana, 25. novembra.
Bivši moskovski profesor dr. I. Iljin, učenec znanega pravnega filozofa P. I. Novgorotceva, spada v vrsto tistih uglednih ruskih intelektualcev, ki so morali radi svojega prepričanja zapustiti stolico svoje domače univerze in sedaj kot resnični profesorji — izpovedovala posredujejo zapadu bogato rusko kulturo. Kakor je tudi njih delo sedaj precej napornejše in združeno z neprimerno večjimi žrtvami, tako je prav tako izredno važno za ves za-pad, in zlasti za nas zapadne Slovane. Prof. Iljin se je ]X) svojem odhodu iz Moskve v letu 1022. nastanil v Berlinu, kjer že več let znanstveno deluje, in je izdal med drugim tudi več del o sedanjih razmerah v sovjetski Rusiji, tako zbornik »Svet pred prepadom«, poljudno znanstvene razprave »Proti brezbožnosti« in »Duhu in bistvu boljševizma«. Ugledni profesor, ki pa ne deluje le s peresom, ampak tudi neposredio z živo besedo, se je na svojem potovanju te dni ustavil tudi v Ljubljani in je imel minulo nedeljo v dvorani francoskega instituta predavanje.
V tri ure dolgem govoru, ki ga je številno občinstvo do konca z zanimanjem poslušalo, nam je gospod predavatelj v res lepi, dovršeni obliki podal nekaj svojih vsega uvaževanja vrednih misli in dognanj o ruskem narodnem značaju, ki si jih je pridobil z dolgoletnim študijem ruskega slovstva in človeka. Ni mu šlo za to, da morda svoje poslušalce navduši za veliko Rusijo, ampak kot resen ; znanstvenik se je z vso ljubeznijo uglobil. o jx>sa-mezne poteze v ruskem narodnem značaju in je podrobneje analiziral tudi nekatere slabe lastnosti, ki I s« površnemu opazovalcu kažejo večkrat kot vrline. ; Za vsemi temi zanimivimi izvajanji, ki jih je |x>na-zorjeval z mesti iz del ruskih j>esiiikov in pisate-i Ijev, pa tudi z geometričnimi liki (trikotnik — znak zrni sla za skupno stvar, nasprotje pravokotnik, v katerem obe stranici tečeta vzporedno in se medsebojno odbijata), pa se je razodevala glavna misel predavatelja, kako nujno je delo za oblikovanje resničnega, nravstveno in versko trdno osnovane-ga narodnega značaja, ki se more edini uspešno ustavljali vsem razkrojevalnim gibanjem v svetu.
Le škoda se nain zdi, da so ta izvajanja ostala omejena lc na razmeroma ozek krog poslušalcev, ki razumejo rusko, in dobro bi bilo misliti, kako bi ob sličnili prilikah pritegnili tudi drugo občinstvo," j ki se prav tako zanima za skujme naloge in cilje naše slovanske kulture.
Na predavanje samo pa, ki bo izšlo v tisku, se o priiiKi se vrnemo.	Dr, M. D,
ta način, da je nemška univerza izročila insignijc, ki so dali povod dvodnevnim pobojem med dijaki, zastopniku prosvetnega ministra, ki jili je odnesel v ministrstvo. Češkoslovaško dijaštvo je nato napravilo velikansko demonstracijo po praških ulicah in jc imelo na trgu sv. Venceslava velikansko zborovanje, kjer So mu uradno sporočili, da se insignijc nahajajo v rokah prosvetnega mini stra. Dijaki so se nato mirno razšli.
Demonstracije na Dunaju
Dunaj, 26. nov. TG. V odgovor na protinenv ske demonstracije v Pragi sc je danes zbralo okrog 600 akademikov pred dunajsko univerzo, kjer so zaceli vpiti in psovati češkoslovaške študente. Nato so dijaki odšli pred češkoslovaško poslaništvo, kjer so mislili demonstrirati. Toda policija. ki jc poslopje poslaništva zastražila, jih jc takoj ruzgnala. Dijaki so se ponovno zbrali prod uredništvi dnevnikov »Die Stunde« in »Der Ta g t ki sta znana, da sta od češkoslovaške vlade sprejemala denarne podpore, ter so poskušali ndreti v poslopje. Močni policijski oddelki so morali navaliti na dijak«, da so jih razguali.
Osebne vesti
Beigrad, 26. novembra. Premeščeni so: >za višjega davčnega kontrolorja 6. skup. k davčni upravi v Celju Fran Pirih, doslej v Šmarju pri Jelšah; zu višjega davčnega kontrolorja 6. skup. .pri davčni uprav: v Ptuju Josip Npruh, doslej na Prevaljah; za višjega davčnega kontrolorja 6. skuj), pri davčni upravi v Mariboru-okolica Josip Dovelak, doslej v Logatcu; za davčnega inšpektorja 6. skup. pri davčni upravi v Radovljici Alojzij Lazar, doslej v Murski Soboti; za davčnega inšpektorja 6. skup. pri davčni upravi v Prevaljah Vinko Piirnat. doslej v Radovljici: za višjega davčnega kontrolorja 6. skup. pri davčni upravi Ljubljana-mesto Fran Marine, doslej v Litiji; za davčnega kontrolorja 7. skup. pri davčni upravi v Logatcu Davorin It I a nn. doslej v Konjicah; za davčnega kontrolorja 7, skup. pri davčni upravi v Celju Alojzij Jagodic, doslej v Litiji in Matija Peoltaj, doslej v Kozjem.
Beigrad, 26. nov. m. S kraljevim ukazom je premeščen na poštnobrzojavni urad Maribor i. Franc Zehelj, poštni kontrolor VII. skupine v Meži, na poštnobrzo.javni urad v Mežo pa je prestavljen Ivan J a m n i k, višji poetnobrzojavni kontrolor na poštnem uradu Maribor 1.
Z ukazom kraljevskih namestnikov je postavljen za načelnika oddelka socialne politike in narodnega zdravja pri. banski upravi dravske banovine v Ljubljani dr. Ernest M a y e r, zdravstveni inšpektor istega oddelka.
Današnje »Službene Novinec objavljajo vest da se razveljavljata ukaza št. 109.030 z dne 7. novembra 1933, ki se nanašata na napredovanje iz VI. v V. skupino ravnnteljev jetnišnic Adolfa A r k a v Ljubljani in Antona Ilohnjeca v Mariboru.
Z odlokom finančnega ministra so imenovani: za davčnega uradnika VIII. skupine v Konjicah Stanko Vedi in, davčni uradnik v Kamniku, in za davčnega uradnika Vili. skupine v Murski So-boti Slavko Fajdiga iz Novega mesta, za pomožnega davčnega uradnika IX. skupine v Šmarju pri Jelšah Vladimir Beriot iz Brežic, za pomožnega arhivarja IX. skupine v Kranju Vinko Bežni.k, pomožni arhivar iz Radovljice.
Zagrebška vremenska napoved: Večinoma jasno in stalno vreme, noči hladne, podnevi toplo.
Dunajska vremenska napoved. Jasno vreme bo I rajalo še naprej. Iz severovzhoda se Dribli/uie zvečanje oblačnosti.
Kovaška slavnost v Kropi
40 letni jubilej kroparshe žebljarske zadruge
V soboto, 24. novembra so Kroparji in Kamno-goričani v Kropi praznovali velik, lep in pomemben praznik. Kropa in Kamna gorica sta v bratski vzajemnosti praznovali 40 letnico svoje zadruge. L. 1884 je bila v hi§i Valentina Klinarja ustanovljena »Prva žebljarska in železnoobrtna zadruga v Kropi in .Kamni gorici«. V teku 40 let je ta zadruga morala prebiti hude boje in prenesti mnogo žrtev, da je z uspehom in ponosom mogla v so boto praznovati svojo 40-letnico. Jubilejna slavnost kroparske zadruge pa se je vršila v ravno tistih prostorih, v katerih je pred 40 leti zadruga bila ustanovljena. Zadruga je namreč pred kratkim kupila bivšo Klinarjevo hišo ter v njej skupaj s konsumnim društvom napravila »Zadružni dom«.
Slavnosti se je udeležila vsa Kropa in Kamna gorica. Prišli pa so tudi prijatelji zadruge od drugod, tako da je ob pol 10 bila zbrana že velika množica ljudi pred prijazno cerkvico »pri kapelici«, v kateri je kroparski župnik g. K a n d u č zapel: »Tebe Boga hvalimo«. Po zahvalni pesmi je stopil na prižnico ravnatelj Zadružne zveze g. Gabrovšek, kateri je z njemu lastno jasnostjo razložil pomen dneva za krščanske zadružnike in
Savne delavce. Po sveti maši, katero je daroval upnik K a n d u č, se je ob 11 dopoldne v častitljivem Zadružnem domu začel
občni zbor zadruge
Obe dvorani sta bili polni članstva in delavstva kroparske zadruge. Nad vso množico je plavalo slavnostno razpoloženje in z velikim razumevanjem so poslušalci sledili poročilom svojih funkcionarjev.
Občni zbor je začel zadružni predsednik gosp. Joža Šo 1 a r, kateri je povdaril, da se je zadruga ustanovila 16. novembra 1894 prav v tej-le dvorani in da se je iz takrat usajenega malega drevesca v 40 letih razvilo močno drevo, katero je v blagor Kropi in Kamni gorici. Ob tem slovesnem trenotku je izrekel spoštovanje in hvaležnost sedaj živečega rodu vsem mrtvim in živini ustanoviteljem, prijateljem in podpornikom zadruge. H koncu svojega lepega govora je pozdravil došle goste: od Zadružne zveze ravnatelja Gabrovška in dr. Basaja, starosto Jožeta Gostinčarja, tajnika Zveze industrijcev g. Gorjupa, tajnika JNZ gosp. Rozmana, zastopnika »Slovenca« g. Majeršiča, ki Je prišel zastopat slično zadrugo tržiških usnjarjev, ter posebno dolgoletnega delavca v zadrugi gosp. župnika Oblaka. Nato je poročal, da ima zadruga sedaj 126 članov, in sicer 89 moških in 35 ženskih ter dve pravni osebi. Velika kriza je prizadela tudi zadrugo, toda zadružni odbor se je trudil, da ne bi članstvo preveč čutilo posledic povsod vladajoče brezposelnosti. Posrečilo se je članstvo obvarovati te nesreče tako, da noben član ni postal brezposeln. Zadruga je ustanovila svoje glasilo »Zadrugar«, ki izhaja vsak mesec ter skrbi za čim ožjo vez med članstvom in vodstvom. Važen dogodek zadnjega časa je tudi to, da se je tadrugi posrečilo kupiti nekdanjo Klinarjevo hišo, v kateri je bila pred 40 leti zadruga ustanovljena. Prvo in drugo nadstropje je last zadruge, drugo pa je last konzuma
Nato je v imenu nadzorstva poročal g. župnik K a n d u č, da je nadzorstvo vestno opravljalo * svojo nalogo in sodelovalo z načelstvoin. Delovanje načelstva je bilo vseskozi vzorno. Edino, kar bi želeli, je, da bi se povečal promet. V tem oziru je načelstvo storilo vse, kar je moglo, toda to ni odvisno samo od dobre volje in napornega dela, ampak tudi od splošnih gospodarskih razmer. Glavna skrb načelstva in nadzorstva je bila, da bi Midruga čimprej prišla do večjih sredstev, ki bi bila njena, da bi tako postala neodvisna od tujega kapitala. To se more zgoditi samo na ta način, da se povišajo zadružni deleži. V tem oziru je danes na dnevnem redu predlog načelstva, naj se zadružni deleži povišajo na 30.000 Din za moške, na 15.000 Din pa za ženske. S tem, da si načelstvo upa s takim predlogom priti pred svoje 51ane, kar bi pred nekaj leti bilo še čisto nemogoče, je načelstvo dokazalo, kako medsebojno zaupanje vlada med članstvom in vodstvom. To povišanje je potrebno že zaradi tega, da se zmanjšajo velike obresti, katere je morala doslej plačevati zadruga. Predlaga, da se načelstvu izreče .•azrešnica s pohvalo. Občni zbor, ki je bil polno-fitevilno obiskan, je ta predlog soglasno in z odobravanjem vzel na znanje.
Revizijsko poročilo Zadružne zveze je nato prebral ravnatelj g. Gašperšič, kateri je za tem tudi razlagal računski zaključek za 1. 1933 in 1934. Promet zadruge se je od lanskega leta znatno povečal, kar je načelstvu dalo upanje, da bo tudi denarni uspeh zadruge mnogo zboljšalo. Toda žal povečani promet ni prinesel tistih pričakovanih sadov, ker so medtem na eni strani precej padle cene zadruginih izdelkov, na drugi strani pa se je železo podražilo. Načelstvo si prizadeva Čimbolj zmanjšati stroške. Iz poročila, katero je bilo podano z nenavadno odkritostjo in jasnostjo ter ni zamolčalo niti ene senčne strani, pa raz-vidimo tudi mnogo solnčnih strani, izmed katerih
!e morda najlepša ta, da je kroparska zadruga v ieleznikih odprla nekako podružnico, hoteč s tem pomagati ondotnim svojim stanovskim tovarišem ter morda kdaj ustvariti pogoje, da bi se tudi tam
ustanovila podobna zadruga. Kroparska zadruga je postala Članica mednarodne zadružne zveze v Londonu. S svojimi skromnimi sredstvi zadruga pomaga svojim 60 upokojencem, nekdanjim delavnim članom, toda sredstva za te reveže so še premajhna. Edini izhod iz sedanjega položaja je, da se zvišajo deleži, katere bodo člani plačevali v obrokih. Za mlade delavce, ki niso še člani, je zadruga vpeljala prisilno varčevanje. Ravnateljevo poročilo je bilo nato s pohvalo sprejeto.
Pri volitvah namesto dveh odstopivših članov nadzorstva sta bila nato izvoljena Vari Jože iz Kamne gorice in Bertoncelj Jože iz Krope.
Šesta točka dnevnega reda je bila sprememba pravil. G. ravnatelj Gašperšič predlaga, naj se spremeni čl. 13 pravil v tem smislu, da v bodoče znašajo zadružni deleži za moške 30.000 Din, za ženske pa 15.000 Din. Dve tretjini deleža mora vsak član plačati v teku 10 let. Ta predlog je bil nato brez razgovora in ugovora soglasno sprejet.
Ravnatelj Gašperšič je nato poročal o predlogu načelstva, naj se osnuje Fond za prenovitev obrata v Kamni gorici. Tudi ta je bil soglasno sprejet. S tem je bil dopoldanski del obč. zbora in proslave končan.
Slavnostna akademija
Po skupnem kosilu, katerega so se poleg gostov in članov načelstva in nadzorstva udeležili tudi vsi delavci in člani iz Kamne gorice, so se vsi člani-delavci in delavke pred Zadružnim domom fotografirali. Ob pol 4 pa se je v isti dvorani vršila akademija, katero je začel s ^--ekovo pe smijo »Bratje tesno se združimo«, kroparski moški zbor pod vodstvom ravnatelja Gašpešiča. Sle-
dila je deklamacija dr. Lovrenčičeve pesmi, zlo-zene prav za to slovesno priliko. »Ob 40-letnici«. Prav lepo jo je deklamiral g. Ažman Justin. Nato je g župnik K a n d u č v lepem in zgoščenem predavanju posnel vse važne dogodke in vodiine ideje 40-letnega zadružnega dela v Kropi. Za njim je čestital Kropi in Kamni gorici zastopnik okrajnega glavarstva v Radovljici gosp. okrajni tajnik Bizjak, v imenu Zadružne zveze je pozdravil jubilantko g. dr. Basa j, kateri je prinesel pozdrav Glavne zadružne zveze. Povdarij je, da ima zadružništvo po naši zamisli v bodoče nalogo preosnovati gospodarski in družabni red. V ta namen je predvsem potrebna vzgoja zadružnega naraščaja. V imenu Zveze industrijcev je čestital zadrugi njen tajnik g. Gorup. Za njiiii je spregovoril veteran g. Jože G o s t i n č a r, kateri je povedal, kako je pred 40 leti bilo v Kropi in Kamni gorici. V imenu Slovenca« je pozdravil občni zbor in kroparske zadružnike urednik gosp. Krem ž a r. Nato je Leopold D e r in o l a z uspehom deklamiral Zupančičevo »Kovaško«. Po tem oficijelnem vzporedu se je v vseh prostorih Zadružnega doma razvila prav družinsko domača zabava vseli zadrugarjev iz Krope in Kamne gorice. Pri Itij zabavi je neumorno prepeval kroparski pevski zbor in so njegovo petje nalašč za to priliko nastavljeni zvočniki prenašali po vsem obširnem poslopju.
Tako sta Kropa in Kamna gorica ta veliki zgodovinski jubilej dela, žrtev iu uspehov v bratski slogi in ljubezni vseh zadružnikov dostojno proslavili. Bog daj, da bi. ideja, katera je za ta dva kraja že doslej rodila tako bogate sadove, čim prej prevzela vso Slovenijo, da bi duh iz Krope in Kamne gorice bil zmagovit po vsej slovenski zemlji.
Jezikovni pouk na naših šolah in narodna vzgoja
Dnevno slišimo tožbe, da naša srednješolska mladina ni dovolj podkovana niti v svojem jeziku, kaj šele v tujih jezikih. Kaj je teinu vzrok? In kako temu nedostatku odpomoči? Ni umestno, da bi tukaj razpravljali o vseh ovirah pri jezikovnem pouku, omenjamo le glavne:
Sam duh časa je tak, da ne dovoli po-edincu oddiha, da bi se poglobil vase in s tem tudi v način izražanja svojih misli; zato se izraža površno in jezikovno nepravilno. Prava podoba časa je časopis, ki vse v naglici spravi na papir in mu radi tega manjka vsebinske izčrpnosti in jezikovne točnosti. Ima vsakega nekaj, ali ničesar do dna. Tudi mladina hiti za vsem, kar ji po: nuja dnevno življenje, trenutek, in živi bolj s časopisom kakor s knjigo.
Druga težka neprilika je tvame narave, to je pomanjkanje priročnih knjig, ki bi bile poceni. Kam naj gre dijak z debelo knjigo; kdaj ima časa. da bi jo prečital, saj se ustraši že njenega obsega. Kje naj starši dobe denar za nakup knjig mladini, ki obiskuje srednjo šolo? Z izposojanjem iz šolskih in javnih knjižnic se tudi ne more zadostiti vsem potrebam.	. ,
Jezik se nauči samo na podlagi branja klasičnih del, ki dajejo s svojo vsebino in obliko pravo, splošno in jezikovno izobrazbo ter vzgojo. Zato mora biti naša prva skrb, da mladina dobi čim več dobrih knjig v roko in da jih tudi bere. Zelo se nam zdi posrečena misel odseka za izdavanje šolskih knjig pri profesorskem društvu v Ljubljani, da izda vsa slovenska klasična dela v priročnih šolskih izdajah, ki naj bi bile opremljene s komentarji, da jih vsak dijak s pridom samostojno čita. Žepna oblika knjig omogoča d rakom, dn berejo povsod, kjer se jim daje prilika, ker nosijo knjige lahko vedno s seboj. Čim boljša je knjiga, tem večkrat jo je treba čitati. ker šele s ponovnim branjem se moremo poglobiti v slednjo misel, ki jo je podal pisatelj, in prav tako doživeti vse lepote v načinu izražanja. Knjiga naj postane dijaku spremljevalka na vseh potih, v vseh položajih, da ž njo in po njej živi. Dijak naj
FLORIDA
je dodatek hrani, ki je zlata vreden!
Be'a pšenična moka nima vitaminov. Z dodatkom 5% Floride dobi moka vse vitamine, a beljakovina te moke se povšo za polnih 37%. količina metalmh soli za 50%.
Za ostale vsakdanje potrebe velja to še v večjem razmerju!
Prijateljem krščanske dobrodelnosti
Ljubljana, 26. novembra.
1.	Tudi v letošnji zimski sezoni priredi Karitativna zveza, kakor že zadnja leta običajno, ciklus predavanj v beli dvorani hotela »Union«. Predavanja so namenjena vsem brez razlike stanu in starosti, ki se zanimajo za krščansko dobrodelnost. V prvi vrsti pa bodo letošnja predavanja usmerjena tako, da pokažejo, kakšno veliko moč in oporo nudijo karitativnemu delu lahko krščanske žene. Te še prav posebno in prisrčno vabimo k tem predavanjem. Članstvo Vincencijevih in Elizabetnih konfercnc pa bi moralo smatrati ta predavanja za šolo svojega karitativnega dela. Prvo letošnje predavanje bo v torek, 4. decembra ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona. Prodava g. prof. dr. Alfonz Levičniik o temi: »Karitativna krožka sv. Hie-ronima in sv. Paulina«.
2.	Vse, ki umevajo bedo in siromaštvo človeka, ki se za zimo ne more zadostno obleči, pa bi imeli na razpolago kako ponošeno obleko in obuvalo, iskreno prasimo, da blagovolijo te predmete oddati v pisarni Karitativne zveze (Poljanska cest 28, Marijanišče). Lahko pa tudi po dopisnici naši pisarni sporoče, da pride pooblaščenec pisarne te predmete iskat na stanovanje. Potreba po obleki je že zadnje dni silno občutna in povpraševanje veliko. Pripomnimo, da postanejo te dobrote deležni samo reveži, pri katerih je jv>troba dokazana in zloraba iz-kliuč&oa-
3. Veliko dobro delo, o katerem bomo podali še letos natančno poročilo, skazujejo revežem dobrotna srca z nakaznicami Vincenci-jeve družbe. Težki tisočaki se po teh nakaznicah po rti zdele med ubožce. Nujno vabimo vse občinstvo, ki ima razumevanje za organizirano dobrodelnost in želi sodelovati pri omejevanju zlorabe miloščine od struni siromakov, du si nabavijo te nakaznice in dele doma in na cesti vso miloščino samo i>o teli nakaznicah. V prvi vrsti priporočamo za podporo potom nakaznic družine s številnimi otroci in stare ljudi, mlado samske osebe šele v drugi vrsti. Nakaznice niso podpora Karitativni zvezi. Naša Zveza stremi zn tem, da potom nakaznic pod-
Fiiranje siromaštva smotreno organizira in ko-, ikor mogoče zlorabo podpore prepreči. Načelno branimo stališče, da revež ne sme dobili denarja v roke, ker se mu po nakaznicah nudi lahko vise, kar resnično potrebuje, n. pr. živila, prehrana v kuhinjah in mlekarnah, obleka, obutev in plačevanje stanarine. Nakaznice dobivate pri vseh predstojništvih cerkva, v trafikah: Soukal (pred škofijo), Union (Miklošičeva cesta), Glavna trafika (Mestni trg), Modic (Kopitarjeva ulica), Pugelj (Miklošičeva cesta), Pezdir (Gradišče), Sernec (Poljanska cesta) in v Karitativni pisarni v Marijanišču.
Vse prijatelje prosimo, da podpirajo delo J iu prizadevanje Zveze ki jc posvečeno ubogim i in siromašnim. Karitativna zveza v Ljubljani.
si ustvari v času šolanja svojo knjižnico, da se nauči ljubiti in spoštovati knjigo. Tako bo naše slovstvo postalo res prava duševna last vseh izobražencev in po teh tndi drugih delov našega naroda, ki naj spozna svoje kulturno bogastvo, da se mu dvigne ponos in samozavest.
V naših srednjih šolah se poučuje prva štiri leta poleg slovenščine še dve uri tedensko v vsakem razredu srbo-hrvaščina, v višjih razredih se poučujeta skupno slovenščina in srbo-hrvaščina.
S poukom srbo-hrvaščine so neprilike, ker ima istočasno učenje dveh sorodnih književnih jezikov mnogo težkoč. Otrok se niti ne zaveda, kdaj rabi slovenski in kdaj srbo-hrvatski izraz, ker so mnogi izrazi enaki ali vsaj podobni. Da se poglobi mladina v duh jezika in pridobi čut za pravilno pismeno in ustno izražanje, bi bilo prav tako potrebno, da mnogo govori in bere v srbo-hrvaščini; slovnica naj se poučuje primerjajo s slovensko, zato naj bi učitelji srbo-hrvaščine dobro poznali oba jezika. Samo slovnični pouk pa nikdar ne uvede mladine v način mišljenja in v narodno prosveto, ki prihaja do izraza v glavnih slovstvenih delih. To bi dosegli v veliko večji meri z branjem vsaj najpomembnejših del slavnih srbo-hrvatskih pisateljev. Branje odlomkov, ki so v šolskih čitankah, nikakor ne zadostuje. Naša mladina najbrž bolj pozna vsaj v prevodih nemško, rusko, angleško in francosko slovstvo kakor s.rbo-hrvatsko, iz katerega ni prevodov, a cenik srbo-hrvatskih knjig tudi nimamo na razpolago. V šoli se sicer učijo dijaki življenjepisov poedinili pisateljev in karakteristike pomembnejših del, ali samih del ne berejo ali pa le malokateri. Zato bi bilo iz liarodno-prosvetnih ozirov potrebno, da bi naše šolske oblasti tudi denarno podpirale izdajanje srbo-hrvat.skih pisateljev v priročnih izdajah za šolsko mladino, ki Ivi imele potreben komentar in slovar, dn bi dijaštvo in tudi drugi izobraženci s haskotn vzeli srbo-hrvatsko knjigo v roke. Knjige bi morale biti poceni, da se res razširijo med
Sedaj v mrzlih dneh potrebuje človek izdatnejše in krepkejše hrane, du ostane lelo odporno proti prehladom in boleznim Zato je priporočljivo, mu zajtrkujete Mirim kakao, ki |e zelo hranljiv in okrepčuioč Zavitek Mirim kakaoa /.a št n osebe velja snmo llin 1'—
izobražence; zato ne moro izdajanje takih knjig služiti zasebnikom kot pridobitno sredstvo. S pravim medsebojnim spoznavanjem kulturnih del, bi se duhovno približevali ter s tem pričei se ceniti in spoštovati.
Poleg svojega narodnega jezika inora vsak izobraženec razumeti in govoriti vsaj en svetovni jezik. Naša prosvetna uprava se je odločila za to, da je uvedla v našo šole francoščino, ki je po svojem besednem bogastvu, po načinih izražanja, svo.ii razširjenosti in veljavi vez v javnem življenju izobražencev posameznih narodov.
Okolica v kateri smo živeli vse tisočletje, .je tako tuja dului francoskega naroda in jezika, da slišimo starše tožiti, kakšne neprilike dela francoščina otrokom v šoli in kako je bilo vse drugače, ko so se sami učili tujega jezika v ljudski in srednji šoli. Gotovo je res, da smo se mi lažje učili tujega jezika, ki jo obvladal vse naše javno življenje, ki ga je govorilo vse sorodstvo in vse izobraženstvo ter so bile knjižne police in omare polne knjig v tem jeziku. Francoščino slišimo v javnosti tako redko in je malo izobražencev, ki lii jo obvladali popolnoma v govoru in pisavi; zato je otrok ne sliši nikjer drugje kakor v šoli. Ker nima otrok prilike, da bi poslušal živo francosko govorico in jezik tudi govoril, se ga gotovo veliko težje nauči.
Tem razmeram lahko odpomore samo knjiga. Zato bi bilo priporočati vsem organizacijam, ki delujejo za ix>globitev prijateljskih vezi mod našim in francoskim narodom, da širijo pri nas francosko knjigo, ki naj oba naroda duhovno zbližuje. O velikem kulturnem bogastvu, ki je v francoskem slovstvu, bo duševno pridobil tudi naš narod. V francoščini izhaja mnogo del v malih žepnih oblikah, ki so poceni, ali so po svoji zunanji opremi, tisku in papirju neuporabne za šolo. Za naše razmere bi bile bolj primerne priročne izdaje klasičnih del iz francoske literature, ki bi bile opremljene s komentarji in navodili za branje, da bi jih brali mladi in odrasli brez tujih pomoči.
Ne gre za to, da francoske knjige mladina samo enkrat prebere in nato pozabi, temveč da postanejo tudi ti spisi del vsake domače,, priročne knjižnice in služijo izobraženemu poedincu kot. pomoč pri stalnem nabiranju duševnega bogastva. Ako bodo francoske knjige povsod na razpolago, dobi tudi naša mladina več prilike, da sliši govor, bore v tem jeziku ter se ga s tem nauči.
Da so gornja izvajanja izšla iz življenjsko potrebe našega naroda in sedanjih kulturnih prilik, so vidi po tem, da sta v tekočem letu začeli izdajati za šolske namene v priročnih izdajah dela iz slovenskega slovstva tiskarna »Merkur« in »Družba sv. Mohorja«; klasična dela iz srbo - hrvatskega, francoskega in nemškega slostva pa izdaja Zveza društev »Šola in dom« v Ljubljani. Knjige imajo lepo žepno obliko in so poceni, kar .ie zelo pomembno za sedanje razmere. Čeprav so te knjige namenjene v prvi vrsti šolski mladini, vendar so takšne, da jih morejo uporabljati tudi tisti, ki se uče teh jezikov privatno; slovenske pa lahko služijo (udi širokemu občinstvu.
Prisrčen sprejem naših pevcev
Sohft S koncertne turneje Glasbene Matice
Sofija, 22. novembra
V	Nišu se nam je nebo popolnoma zasolzilo. Po dolini reke Nišave hiiimo proti bolgarski meji. Carinski pregledi, vidiranje potnih listin in slične dobrote, katerim se na meji ni mogoče izogniti, so potekle popolnoma v redu. Naši obmejni organi so kavalirji. Že v Caribrodu so vstopili tudi bolgarski cariniki in zastopniki policijskih oblasti, Takoj na meji na postajici Kalotina stopi v prvi naš voz bolgarski obmejni policijski komisar in nas pozdravi: »Dobrodošli na bolgarskih tleh!« Šel je nato od oddelka do oddelka ter povsodi pozdravljal z dobrodošlico. Pri razgovoru se mu je jezik še nekoliko zaobrnil na nekaj ruskih besed in že se pogovarjamo po rusko. »Moja mati«, pravi, »je bila Rusinja, oče pa Bolgar, zato sta mi oba jezika domača«. Ker je med tem pričelo že tudi pošteno snežniti in smo se vzpeli na zasnežene visoke planote proti Dragomanu, sem dobil prvi vtis pri vstopu na bolgarska tla, kakor da sem prestopil na ruska tla. Prijetna čustva pomešana s prijetnimi spomini.
V	Dragomanu na prvi bolgarski postaji so nas pozdravili zastopniki štirih bolgarskih pevskih zborov iz Sofije, ki so nam prišli naproti. Zadonela je na peronu bolgarska himna, katero so navzoči Bolgari z občudovanjem poslušali. Brzimo proti Sofiji. Po oddelkih pripenja brhka Bolgarka vsakemu našemu članu na prsa bolgarsko Iroboj-nico (bela-zelena-črna), za njo deli gospod listke, s katerimi se bomo brezplačno vozili v vseh tramvajskih vozovih v Sofiji, za njim obdarja vse naše članice in člane zopet tretji gospod s sladkarijami. Preveč je bilo pozornosti, ki je nismo toliko pričakovali. Lepi vzgledi tudi za nas, kako bi morali sprejemati drage nam goste.
V	eni uri smo v Sofiji. To je ravno za tisto uro, ki smo jo izgubili, ker smo morali pri prestopu meje pomakniti naše ure za eno uro naprej, vzhodno-evropski čas. Mesto ob desetih ponoči, smo prišli na postajo v Sofiji zaradi tega šele ob enajstih. Vsa postaja v bolgarskih in jugoslovanskih zastavah, kakor ie to bilo tudi že v Dragomanu. Nepregledne množice so nas kljub Dozni
uri pozdravile z nepopisnim navdušenjem. Bilo je zlasti mnogo mladine, akademikov v rdečih čepicah. Bolgarski pevci so v veličastnem moškem zboru zapeli našo tridelno himno, mi pa bolgarsko. Pozdravil nas je z dobrodošlico podpredsednik Zveze bolgarskih pevskih zborov g. Teofilov, poleg njega je sta! slepi skladatelj, g. Stajnov, predsednik omenjene zveze bolgarskih zborov. Zahvalil se mu je dr. VI. Ravnihar. Zagrmeli so navdušeni »Živio« in »Ura« klici, ki so pretresali ozračje v temno, pozno noč.
Pomestili smo se vsi v dveh hotelih sredi mesta in hiteli počival. 27 urna vožnja nas je utrudila. Popolnoma sveži smo drugo jutro pohiteli, da pregledamo najvažnejše znamenitosti lepega, ne preveč šumnega, snažnega mesta. Pa kar naprej sneži. Jesen se prepira z zimo. Okalošeni hodimo od znamenitosti do druge in se čudimo, da smo do sedaj tako malo poznali to našo lepo sosedo. Pred spomenikom carja Osvoboditelja, ki je Bolgare osvobodil izpod turškega jarma, gledamo zamaknjeni v umotvor, ki ga je izklesala velika hvaležnost bolgarskega naroda do tega velikega rus kega carja. Še bolj smo se čudili, da se tako malo ali nič ne piše pri nas o veličastni cerkvi Aleksandra Nevskega, ki je zunaj in znotraj ena sama nepopisna krasota. V tem silno akustičnem pro štoru smo zapeli Galusovo Ave Marijo. Ogledali smo se nato cerkev Svete Nedelje, v kateri počivajo ostanki srbskega kralja Šlefana Miljulina Skočil smo še v Etnografski muzej, v opero, ki je tudi po požaru pred leti vsa nanovo zgrajena in opremljena z najmodernejšimi iznajdbami, ki so mogoče na tem polju. Zavrteli so nam tam ogromen, premakljivi oder, ga dvigali in zopet spuščali v pozemlje z nami vred, nam pokazali svetlobne efekte, da so se nam pri umetni nevihti ježili lasje na glavi. Saj ni čudno, da zunaj tako lepo sneži, ko pa tu v gledališču razsaja tak viharl
Še skušnja v Vojenem klubu z izvrstno akustiko, pa zopet malo počitka, da bo zvečer tein lepši in popolnejši uspeh, za katerega smo se podali na lo dolgo pot. — Pa jutri kaj več o tem. Pozdravljeni!
Ljubljanske vesti:
Družinski večer
v Rokodelskem domu
Tridesetletni jubilej predsedstva g. stolnega kanonika Alojzija Stroja v Katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov je Kolpingova družina v Rokodelskem domu v nedeljo zvečer prav lepo praznovala. V prenovljeni, slavnostno okrašeni dvorani so se zbrali odlična gospoda in predstavniki in zastopniki raznih ustanov in poklicev, da pokažejo svojo naklonjenost društvu in njegovemu požrtvovalnemu predsedniku. Tako smo videli stolnega prošta g. Ign. Nadraha, ki je zastopal prevzvišenega knezoškofa, kateri je bil nujno zadržan, in gg. kanonika Sušnika in dr. Klinarja, predsednika TOI g. 1. Jelačina, univ. prof. msgr. dr. Ujčiča in dr. Fabjana, ki je zastopal »Leonovo družbo«, senatorja dr. Rožiča z gospo, predsednika KTD dr. Gr. Pečjaka, g. priorja Valerijana Učaka, g. rektorja D. J. p. V. Kopatina in p. L. Lederhasa, g. provinciala p. dr. Regalata Čebulja, p. dr. Ang. Toininca, župnika p. Kazimirja Zakrajška, zastopnika trg. gremija gg. Fr. Štupico z gospo in Ant. Verbiča, predsedstv. ravnatelja Vz. zavarovalnice g. Elsnerja in njenega ravnatelja g. Berganta, g. dr. Fr. Logarja z. gospo, ki jc zastopal »Ljubljano« in Unionsko družbo, predsednika Vz. posojilnice g. Ign. Zaplotnika, bivša dolgoletna podpredsednika društva gg. dr. Alf. Levičnika in dr. Al. Zupana, g. Danila, predstavnika gledaliških igralcev, ki so izšli iz rokodelskega društva, tajnika »Ljudske posojilnice« g. .leločnika z gospo, ravnatelja »Slovenčeve« uprave g. Iv. Rakovca z gospo, g. duh. svetnika Andr. Ažmana, g. msgr. V. Stesko, mestnega svetovalca g. Olupa in še lepo število uglednih mojstrov in obrtnikov, med katerimi sta bila tudi zvesta prijatelja društvu industrijalca gg. Avgust Alartinčič z gospo in Anton Rojina, urarski uiojster g. Vilhar in še in še drugih.
Po slavnostni overturi salonskega orkestra je nastopil slavnostni govornik g. stolni vikar katehet Al. Košmerlj, sedanji podpredsednik društva, ki je, čestitajoč jubilantu, pokazal, kako je delo v naših društvih nadaljevanje Kristusovega dela. • Množica se mi smili« so Njegove besede, po katerih se ie ravnala Cerkev v vseli časih, iz duha teh besed je zajemal tudi Kolping, ko je ustanavljal katoliška društva rokodelskih pomočnikov. Nato je razvil govornik zgodovino ljubljanskega rokodelskega društva, ob zibelki katerega je bil oče Kolping osebno navzočen, ter poudaril, kaj )e vse storilo društvo dobrega za posameznike in domovino. To pa je moglo, ker je vse predsednike in tako tudi jubilanta vodila pri vsem delu ljubezen Kristusova. Dokler bo treba vzgajati človeka v veri in poštenju, dotlej bodo potrebna tudi ro-
Miklavžev večer v Unionu
čine 5. decembra ob 7 zvečer
no bo nudil /.tibave in razvedrilu samo otročičeui, temveč bodo tudi odrasli očarani nad prekrasno režijo te Prireditve. — Lahko se pn tudi njtodi, konnir lii namenil darila Miklavž, dn na v tem primeru doleti sreča in bi; ga spomni 1. a k e t - b r a d u , ki je šo vsako leto uspešno tekmovat /. Miklavževimi darili. Zato pridite na prireditev vsi, otroci in odrasli, ker bo imel v«ak velik užitek.
0 Na letošnjem novinarskem koncertu nastopijo Orkestralno društvo Glasbene Matice in godalni orkester državnega konservatorija pod vodstvom skladatelja L. M. Škerjanca, ravnatelj drž. konservatorija operni pevec g. Julij Betelto, operna pevka gdč. Zvonimira Zupevčeva, Akademski pevski zbor, znani trio prof. Marijan Lipovšek, Bogomir Leskovic in Karlo Rupel, operni pevec g. Josip Gostič in Ljubljanski Zvon. Obeta se nam torej zopet koncertna prireditev tako velikega obsega in bogatega, pestrega sporeda, da bo gotovo privabila tako velike množice prijateljev že tradicionalnega novinarskega koncerta, da bo union-ska dvorana zopel premajhna. Vstopnice za novinarski koncert bodo v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu danes. Opozarjamo občinstvo, naj si jih pravočasno rezervira, ker so bile še vsako leto razprodane že v predprodaji.
0 Seznami » davčnih osnovah in o dnevih razprav davčnih zavezancev so na vpogled pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani, Mestni trg 2-1., soba št. 22 (mestna posvetovalnica) od 2ti. novembra do 3. decembra t. 1. mod navadnimi uradnimi urami. Hkrati se
kodelska društva, ki ostanejo potemtakem vedno sodobna in nikdar ne zastarijo.
Za slavnostnim govornikom je nastopil tenorist g. Leopold Kovač, ki je ob spremljevanju g. H. Svetela odpel Adamičevi -Nocoj je pa lep večer« in » Planinca, ter arijo iz Foersterjevega »Gorenjskega slavčka« in iz Puccinijeve opere »Tosca«, nakar je dodal, gromko aplavdiran, še Leoncaval-lovo »Matinatto«.
Nato je nastopil sedanji starosta Jože Briški, ki se je hvaležno spomnil, kako so vajenci in pomočniki v društvenem domu kakor doma, uživajoč očetovsko skrb in ljubezen, za kar se zahvaljujejo g. predsedniku, kateremu poklanjajo v spomin na njegovo 30 letno delo skromen dar —- lepo svetilko, Bog pa naj mu bo za vse delo in dobrote nekoč pravi plačnik. Nato je Briški prebral še prisrčno pismo, v katerem čestita jubilantu ravnatelj zagrebške drame g. Nučič, hvaležno so spo-minjajoč onih let, ko je kot član društva začel služiti Taliji na rokodelskem odru.
Viharno pozdravljen se je zahvalil potem g. jubilant, vidno ginjen, za dokaze tolike pozornosti, kar pa naj ne velja njemu, temveč društvu, katerega priporoča tudi vnaprej blagohotni naklonjenosti odličnih gostov.
Priznavajoč veliko vzgojno delo, ki ga vrši društvo za rokodelski in obrtniški stan, je čestital nato predsednik TOI g. Jelačin. Izvajal je, da v času, ko svet pozablja v praktičnem življenju na potrebo morale in poštenja, veseli človeka, ko vidi, da je še takih deluvcev, ki se trudijo za te temeljne vrednote človeške družbe in slehernega stanu in poklica. Eden najpomembnejših takih delavcev je predsednik rokodelskega društva g. kanonik Stroj, kar je pokazal s svojim tridesetletnim uspešnim vzgojnim delom med rokodelskim naraščajem. Dokler bomo imeli takih vzgojiteljev, se nam ni treba bati za bodočnost!
Društveni pevski zbor je nato prav prijetno zapel Foersterjev »Večerni ave« in - Večerno« po Beethovnu, nakar so društveni igralci pokazali s simbolično enodejanko »Animo« svojo spretnost. Igra je bila prav primerna, saj kaže nevarnosti, v katerih se izgubi v mestu toliko in toliko mladih ljudi, ako jih dobra sreča ne privede pod varno streho, kot jo dobijo n. pr. v Rokodelskem domu.
Tako je minil lepi, prisrčni, intimni družinski večer v dvorani Rokodelskega doma ob 30 letnem jubileju predsedništva g. kanonika Alojzija Stroja. Prepričani smo, da bo ostal v lepem spominu vsem udeležencem, za društvo pa pomeni novo vzpodbudo ob prehodu v osemdeseto leto njegovega obstoja. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!
davčni zavezanci opozorjajo na določbe t!., 7., X. in !). zakona o neposrednih davkih.
0 Viktor Juhant izročen sodišču. Vodja ljubljanskega kriminalnega urada, nadzornik Žajdela, je že v nedeljo zaključil preiskavo proti morilcu krošnjarja Hacina, njegovemu rojaku 32 letnemu Viktorju Juhantu iz Mlake pri Komendi. (Glej nedeljskega »Slovenca«), Juhant je bil ves čas med policijsko preiskavo popolnoma miren ter je tudi podpisal zapisnik policijske preiskave. V nedeljo, ga je policija izročila okrožnemu sodišču v Ljubljani, ki ga bo najbrže odpremilo v nekaj dneh okrožnemu sodišču v Maribor. Juhanta je zasledovalo tudi tukajšnje okrajno sodišče zaradi nekih tatvin v Dravljah in prav zaradi teh tatvin ga je najprej aretirala tukajšnja policija.
0 Pticam-pevkam gro trda za hrano. Burja brije krog oglov, v gozdovih ni več kaj najti, pa beži vse I; hišam, na dvorišča in vrtove. Mali str-žek se oglaša po grmovju in išče za lačni želodček živeža. Treba bo postaviti po drevoredih in vrtovih že zdaj krmilne hišice in jih s primerno zrnato brano napolnjevati. Ptic-pevk je pri nas od leta do leta manj, pa skrbimo vsaj za te, da se ohrani njih zarod!
O Ljubljanski ciparji, nekdaj tako slavni, so zdaj že prav redke vrane, pa tudi — cipe! Ej, kakšno piskanje in direndaj je bilo vsako leto v mesecu novembru na Ljubljanskem barju in pa v Mestnem logu! In potem pa kupčija oskubljenih in očiščenih cip na trgu (po 2—3 krajcarje kom.). Ljubljančani so jih uživali kot nekako delikateso. Danes našteješ cipe, kar jih prileti k nam s Hrvaškega, lahko na prste . . .
Tel 31-62 KINO KOPELJ EVO Tel 31-62 - Danes in jutri ob 8
GROFICA MONTE CHRISTO
Mariborske vesti:
Erar prevzame maribor. vojašnice
Sporazum med občino in vojaško upravo
Brigita Helra, Ludovik Forster.
Cen
e znizane.
Maribor, 20. novembra.
S sklepom današnje seje mestnega sveta se jo končno rešilo vprašanje mariborskih vojašnic, ki je delalo toliko preglavic vsem občinskim upravam od prevrata do danes. Mestna občina odstopa vojaškemu erarju v last tri vojašnice s skupno IG objekti in sicer vojašnico kralja Aleksandra na Meljski cesti, vojašnico vojvode Putnika v Stritarjevi, vojašnico vojvode Mišica na Tržaški cesti iu smodnišnico. Te vojašnice izvirajo iz predvojne dobe ter jih je vse pozidala mariborska občina z znatnimi stroški. Vojašnica kralja Aleksandra je bila zgrajena leta 18(57, vojvode Mišiča 1894 in vojvode Putnika 1903. V sedanjem obsegu so bile vojašnice dograjene šele leta 1010. Zr pred vojno je imela občina z vojašnicami izgubo, ker ni erar nikoli plačeval toliko najemnine, da bi se krila amortizacija. Doplačila občine pred vojno sicer niso bila lako velika, zvišala so se znalno med vojno, še bolj pa po vojni. Sedaj je namreč erar plačeval staro najemnino v relaciji 1:4. Prej je znašala najemnina 120.000 zlatih kron, po vojni pa 30.000 Din. Izdatki za vzdrževanje so silno na-rastli. Prišlo je celo tako daleč, da občina ni mogla več vojašnic vzdrževati ter je investirala za vzdrževanje samo vsoto, ki jo je prejemala na račun najemnine. Vojašnice so začele radi tega propadati. Vsa leta po prevratu je skušala občina-
□	Umrla je na Pobrežju na Aleksandrovi cesti 37 v starosti 67 let Ivana Pfeifer, soproga lončarskega pomočnika.
□	Na dan 1. decembra. Združenje trgovcev /m okraja Maribor levi in desni breg objavlja, da morajo biti trgovine na dan ujedinjenja dno 1. decembra ves dan zaprte, na kar opozarja združen je svoje člane.	(13441)
□	Tržni dnevi. Ker jc I. decembra državni praznik, bo tržni dan žc 30. novembra. Name-
i sto 8. decembra bo tržni dnu že 7. decembra. Ker bodo trgovine na dan 1. decembra ves dan zaprte, bodo odprte ves dan dne 2. decembra.
□	Tlakovanje državnega dravskega mosta, ki je bilo včeraj končano, je bilo izvršeno v kratkem času vsled lepega sončnega vremena.
□	V gramozno jamo padel. V gramoznicah v Koroškem predmestju s« je ponesrečil 73 letni delavec Alojzij Kebrič. Ko jo kopal gramoz na strmini, sc nrn je pesek pod nogami udri tor jo strmoglavil v znatno globino, nanj pa se je vsul a plast gramoza. Tovariši so ga izkopali še živega iz nevarnega položaja ter pozvali reševalce, ki so Kebriča prepeljali v bolnišnico. Zudobil je hude notranje poškodbe ter odrti lic po obrazu in glavi.
□	Tatovom na sledu. Ponedeljski Slovenec« je že poročal včeraj obširno o tatvini pri
j tkalskem inoj.st.ru Stanislavu Koru/ujaku na | Meljski cesti, kjer so odnesli tatovi l)in 35.000 ' gotovine. Policija j(> v zvezi s to tatvino are-j tirala zakonca M. Tatovom so morale biti raz-' mere pri Koružnjaku dobro znane. Oba aireti-' rana poizkušata dokazati svoj alibi. Mož pravi, da je bil v kritičnem času v kinu, priče pa pravijo, da so ga videle v bližini Kom žnjako-vega stanovanja na Meljski cesti. Tudi žena oporeika vsako krivdo, vendar pa ne more dokazati. k je je bila v času, ko je bila izvršena tatvina. Voclja kriminalnega oddelka g. Canj-ko je zasliševal osumljenca vso noč od nedelje na ponedeljek, vendar pa še nj moged ugotoviti nič deluiitivnega.
□	Napadi. Franc Zgorčič iz Pacinj je napadel poljskega delavca Cirila Stuheea in ga brez besede začel tolči kar s pestmi po glavi. — V Brengovi je Konrad Kinu, sin posestnika, napadel /. nožem Franca Voka in ga težko ranil. — V Dupleku pa je napadel čevljarski pomočnik janež Kašma delavca Antona Jeriča iz Zg. Duplcka ter ga z nožem zabodel v levo roko. Vsi poškodovanci so prišli iskat pomoči v mariborsko bolnišnico.
□	Mariborske nezgode in nesreče. V noči od nedelje na'ponedeljek se je peljal s kolesom proti Limbušu, kjer je bil doma, iz Studencev 26 letni pomožni delavec Ivan Bezenšek. V temi je /uvozil na kup kamenju ob cesti in padel s kolesa. Pri tem si je prebil močno spodnjo ustnico. — V Slivnici pri Mariboru jo bila gostija. Na preža nje je prišlo več fantov in deklet, med njimi 28 letna liči viničarja Antonija Malajner iz Frama. Fantje so se sprli med seboj, prišlo je do obračunavanja z nožem. Pri tem je dobila ludi omenjena Antonija vbodi ju j v levo roko. — X vojašnici vojvode Putnika je vpregal .fevrem Subranič, 21 let star, konja. Pri tem je konj prehitro potegnil, Su-
napraviti aranžman z vojaško upravo za prevzem kasarn. Erar pa je vse predloge občin zavračal, dokler ni bil leta 15)33 sprejet zakon o ttaslano-vanju vojske. Po določbah tega zakona se je ustanovila mešana komisija iz zastopnikov vojaškega erarja, finančnega ministrstva in mestne občine, ki je začela poslovati minulo soboto. Po določbah zakona je ugotovila, koliko so znašale investicije za vojašnice ter za vsako leto posebej za nazaj izračunala dohodke in izdatke. Pokazalo se je, da je mestna občina doplačala ogromne vsolc. Na podlagi elaborata komisije je predložila vojaška oblast zamenjavo nekaterih svojih objektov za vojašnice. Mestna občina dobi nekdanjo Dravsko kasarno, 3 skladišča in zemljišče carinarnice ter skladišče, ki leži poleg tovornega kolodvora pri Franzovem mlinu. Poleg tega dobi občina še pol milijona v gotovini. Iz Dravske kasarne ima občina namero napraviti tržnico, iz carinskih skladišč novo carinarnico, iz starega skladišča poleg Franzovega mlina zasilna stanovanja in z gotovino pol milijona Din postaviti zasilno stanovanjsko zgradbo v Metelkovi ulici. Mestni svet je odobril sporazum na tajili seji. Sklep je razglasil mestni predsednik javno. Z vojnim erarjem se sklene prevzemna pogodba pod zgornjimi pogoji, občina pa si pridrži predkupno pravico za prodajno ceno v slučaju, če bi vojaški erar vojašnic ne rabil več,
braniču pa je med verigami zdrobilo prste desne roke. — Strni ga r državnih železnic, Kari čerič, 34 let star, se je peljal k Devici Mariji v Brezju. Padel je tako nesrečno s kolesa, da si je močno ranil desno roko v gležnju. — Vse ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
□ Nesrečna smrt. Na Prcvalje je prišel v lekarno Franc Kodrun iz Črne. Že dalje časa je imel Ijubavno razmerje z natakarico Marijo Šteharnik, ki je bila v službi v gostilni Ivane Črcšnik v Črni. V lekarni je kupil Kodrun solno kislino, nesel jo je v Črno in sta kislino popila skupaj s šteliarnikovo, ki jc bila stara šele 17 let. Vsled moč noga zastrupljenja so oba morali prepeljati v bolnišnico, kjer je šteharni-kova vsled zastrupljenja umrla, Kodrun pa se šc zdravi in je upanje, da bo ozdravel.
Celie
& Licitacija za oddajo del za regulacijo Savinje. Včeraj dopoldne je bila pri okrajnem načelstvu v Celju druga licitacija za oddajo del za regulacijo Savinje. Kot ponudnik se je prijavila tvrdka Gligo Taškovič, Bitolj-Skoplje, tehnična pisarna in podjetje, ki je delo dobila. Sedanji ponudnik je stavil ponudbo pol procenta izpod proračuna.
Ur Smrtna kosa. V celjski bolnišnici so umrli: Novak Hinko, cestni nadzornik, 35 let, Šmarje pri Jelšah; Kraupa Neža, prevžitkarica, 77 let, Kapljaj Kari Marija, žena dninarja, 58 let, Medlog; Šumijak Anton, pos. sin., 10 let, Rečica ob Savinji; v Komenskega ulici 8 je umrla Skrbinšek Helena, hči delavke, 22 dni. N. v m. p.!
0 Osebni avto zgorel. V nedejjo okrog pol 6 zjutraj je v garaži trgovca Stigerja Gustava v Oblakovi ulici 23 na nepojasnjen način nastal požar. Vžgal se je njegov osebni avto, znamke Tatra. Požar je prva opazila tamkajšnja stranka Baldasin Barbara, ki je o tem obvestila moža in lastnika. Baldasin je hitro obvestil gasilce, ki so požar hitro pogasili. Zgoreli so vsi gorljivi deli. Lastnik ima škode nad 50.000 Din, ki pa je krita z zavarovalnino. V garaži ni bilo ob času požara nikogar, ker je bila zaklenjena.
er Brivski lokali 1. decembra. Dne 1. decembra bodo brivski in frizerski saloni v Celju in okolici ves dan zaprti.
Obžalovanje in preklic
Podpisani Martin Zdenko, okr. tajnik v p. v Ptuju, sem težko žalil gospode graščake Her-berstei ne z raznimi lažnjivimi trditvami, katere preklicujem, obžalujem in se zahvaljujem gospodom IIerbersteiuom, da so odstopili od kazenskega pregona, ter pooblaščam gg. graščako Herbersteine, da oni objavijo v mojem imenu in na moje stroške gonijo izjavo v »Slovencu«. Obe nem se zavežem plačati vse stroške gornjo ! kazenske zadeve po sodni odmeri.
' _Martin Zelenko.
— Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množjne »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska.
J. Pavlin:
Slovenska stenogralska društva
Ta uspešno gojitev stenografije je potrebno stenografsko društvo. O tem je prepričan vsak, kdor se z njo bavi, tega nas uči tudi zgodovina.
Gabelsbergerjevi učenci so že nekaj dni po njegovi nenadni smrti I. IS49 ustanovili v Mitiichenu Osrednje ste nog ni Is,k o društvo. Deset let nato .so Čehi dobili lastno društvo, ki je naslednje leto i/bral o poseben odsek, ki naj bi preskrbel prenos Oabolsbergerjevega šesta-va na češčino. Prvi društveni predsednik je bil Henrik FUgner. Hrvatic so ustanovili društvo 1. IKkj. za predsednika so izvolili profesorja Magdieu. Društvo srbskih stenografov jc I. 1891 ustanovil začetnik srbske stenografije Jovan Milovanovič in ga jc nekaj časa tndi vodil, še pred njimi so dobili društvo Bolgari I. v.Sofiji. prvi predsednik jc bil Diko Jo\ ev.
Slovenci imamo odlične stenograle. Dveh smo se letos posebno spominjali: profesorja Franca Magdiča ol> 20letnici njegove smrti in profesor ja Antopa Bezenška za 80 letnico njegovega rojstva. Oba sta se havilu s slovensko stenografijo in izdala zanjo učne knjige. Poleg tega je Mngdič ustanovitelj hrvatske stenografije, Bezenšek pn bolgarske. Največ zaslug /» slovensko stenografijo pa ima ravnatelj Franc Novak, ki je prenesel Gabel.sbergerjev sestav na slovenščino in napisal izvrstne učne knjige.
Pri nas se stenografija precej goji, a zanimanje Miljo bi bilo gotovo še večje, ko bi imeli delavno društvo, ki hi to zanimanje budilo.
Društva
/daj nimamo, imel i j>a smo /e tri
društva, ki pa so delovala le malo <'-nsa. Njih delovan je naj na krntko opišem
Prvo s t o n o e r n fsk o društvo so
ustanovili v Ljubljani I. 1863. Predsednik je bil višji deželni sodni svetnik Ivan Kapret/. Društvo si. je postavilo nalogo, da bo gojilo nemško stenografijo. A že na občnem /boru It. februarja 1864 je dr. Costa poudarjal, da bo dru-švo imelo pomen le tedaj, če so poprime slovensko stenografije. Njegov predlog jc obveljal. Poročevalec v »Novicah; dostavlja: ker se kaže, da bo društvo ostalo domače, mu živo priporočamo slovensko stenografijo.«
Predsednik Kapret/ se je že nrei bavi! s slovensko stenografijo, I. 1863 j(. dobil naročilo /a pisanje slovenskih govorov v deželnem /boru. Dno T. aprila 1864 je na sestanku stenograf-ekega društva podal predlog za prenos Oabels-borgerjeve stenografije na slovenščino. Predavanje je /a društvene člane objavil v nemškem sten og ranili.
V	prvem dolu predavanja našteva razloge, zakaj na j poskrbe. da se kolikor mogoče liitro sestavi primerna in uporabna slovenska stenografija: slovenščina si pridobiva vedno več veljavo v znanstvenem in javnem življenju: slovenske razprave v deželnem zboru so vedno pogostnejše: toga pričakujejo od nas prijatelji stenografijo in tudi druga stenografska društva; zn razvoj nemške stenografije je /c tako dosti delavcev, v slovenščini pa jo treba orat i ledino. Delo je sicer težavno, a hvaležno, zalo naj društvo prevzame to nalogo.
V	drugem dolu predavanja predlaga Kapret/ tri stvari: Društvo naj si nabavi holikor mogoče vsa dela. ki so doslej izšla o prevodu (jnbolsberger jeve stenografijo na slovanske jezike. O svoji nameri naj obvesti društva in posamezno stoTioirrnfo. ki so bavijo s prevodi na
! slovanske jezike, in jih naprosi, naj 11111 spo-| ročo o svojih skušnjah in uspehih. Društvo naj | povabi in spodbudi svoie člane za to delo. Pri ( tem jo Kapretz obljubil, da bo društvu z veli-j kim veseljem predložil svoje i>r>skiiso. ki jih jo žc dolgo pripravljal. Omenil jc tudi člana Ivana TanUka. ki je priredil slov. stenografijo.
Tiiko je društvo dobilo važno nalogo, da sestavi slovensko stenografijo po zgledu drugih slovanskih narodov. Te naloge, sc je lotilo z veliko vnemo, a je ni izvršilo. Neka j časa jo lepo cvetelo. L. 1865 je imelo 15 izvršil jočih, 16 podpornih in 10 dopisujočih članov. Knjižnica jc štela nad 150 zvezkov. L. 1866 pa je društvo izgubilo večino članov, ker se je mnogo uradnikov in častnikov, ki so bili člani, izselilo iz Ljubljane. Opustili so mesečne sestanke. vodstvo so prepustili odboru. Društveni tajnik, rudniški komisar Viljem vitez Fritsch, je učil stenografije 50 učencev. Društvo jo živelo še neka j let, a si ni več opomoglo. L. 1868 je tudi izgubilo marl jivega člana pravnika Ivana šteuipiliarju, ki je umrl 14. oktobra. Šleni-pihar jo slenograliral slovenske govore v deželnem zboru.
D r u g o ste n o g r a f s k o društvo je ustanovil I. 1S64 profesor dr. Gustav Adolf Lindner v Celju. Društvo je imelo v začetku okoli 30 članov. »Novice« dostavljajo poročilu o ustanovitvi društva to-le: -.Ker ima ljubljansko stenografsko društvo kakor tudi tukajšnje mod svojimi člani večjidel Slovence in se stenografija uči na več gimnazijah, smo si v sve-sti, <la se bo ta neprecenljiva umetnost ruziširila kmalu tudi med Slovenci in da bomo z združeno močjo v kratkem priredili Gabclsberger-jovo stenografijo za naš slovenski jezik, kakor so to že srečno dovršili naši severni bratje Čehi in Poljaki.« \ celjsko društvo tega upanja ni s polnilo. Pač pa sta v tem času Frane Hafner in Anton Zupaji sestavila vsak svojo slovensko stenografijo.
Pobudo 7,0 tretje stenografsko društvo je dajal največ profesor Anton Bezenšek. L. |S<>5 in 1896 je zopet izdal dva letnika Jugoslovanskega stenografa«, ki je oživil stenografsko venčke. Prvega so ustanovili novomeški dijaki 1. 1895 po odhodu profesorja Franca Novaka v Kranj. Vodil ga je Rudolf 13 i n ter. ki je bil pozneje višji davčni iinruviteli
v Ljubljani, še istega leta so ustanovili venček mariborski dijaki pod vodstvom Vekoslava Po-trča. Pozneje so imeli kar tri venčke: na gimnaziji, v dijaškem semenišču in v bogoslovju. V Ljubljani je vodil venček sedanji profesor Josip Marn, v Celju pa Anton Benetek.
Profesor Bezenšek se jc za venčke zelo zanimal, jim večkrat pisal in jih vzpodbujal k vztrajnosti. V svojem listu je priporočal', naj se ustanovi slovensko stenografsko društvo. Ko so se venčki tako živahno razvijali, je mislil, da je prišla ugodna prilika za-ustanovitev društva.
V ta namen jc povabil slovenske stenogra-fe na prvo zborovanje 13. avgusta 1S99 v Žalec. Vabilu so sc odzvali profesorji Krušič iz Celja, Santel iz Gorice, Vambergar iz Karlovca, Dragic tz Zagreba in KI vari a iz Kraljevega Gradca na Češkem, daljo davčni uradnik Binter iz Novega mesta ter 25 visokošolcev in gimnazijcev. Predsednik je bil Knušič, tajnik pa Potrč.
Profesor Bezenšek jo predaval o razvoju slovanske in posebno slovenske stenografije. Nato so izvolili odbor, ki naj pripravi pravila in jih predloži vladi v odobrenje. Vlada je pravila potrdila šele 31. avgusta 1900. Ustanovni občili zbor jo bil v št. Juriju ob južui železnici 29. avgusta 1901. Prišlo jc okoli 40 slcno-grnfov, zbor je vodil prof. Santel. Zn društvenega predsednika so izvolili profesorja Krnši-oa, za odbornike pa Bintcrja, uradnika Bovliu, dr. Dečka, ter profesorje Bezenška, Josipa Kar-dinarja. Novaka in šantla. Po pravilih jo polovica odbornikov morala stanovati v Celju Skl enili so. izdati poljudno knjižico o pomenu stenografije in v raznih listih objaviti vabilo za vstop v društvo. Prihodnji občni zbor naj bi bil avgusta 190.' v Ljubljani, takrat naj bo razstava slovenskih steiiogrnfskili knjig in listov. Društvo je imelo takoj v začetku okol' 31) članov.
Društvo so ustanovili v Celju, ker je Bo zonšek nameraval tja prit! v pokr>!. A Celie
Proslava 40 letnice kršč. soc. gibanja med Slovenci v Celja
Celje, dne 26. nov.
Proslava 40 letnice krščansko socialnega gibanja v Sloveniji, ki je bila zaradi smrti viteške ga kralja Aleksandra I. Zedinitelja pred časom preložena na nedoločen čas, se je vršila včeraj. Ni bila to proslava, kakor smo jih navajeni ob vsaki priliki, temveč je bila ta prireditev dostojna manifestacija za ideje, ki jih je pred 40 leti začel sejati med slovenskim narodom Janez Evangelist Krek in ki so rodile obilo sadu. Program proslave in potek je bil tako skrbno izbran in naštudiran, da lahko prištevamo lo akademijo, če smerno pro slavo tako imenovati, po globokosti in izpeljavi med najlepše prireditve, kar jih je Celje videlo.
Kot uvod v proslavo so se zjutraj krščanski delavci in delavke ob 8 udeležili sv. maše v oj>a-tijski cerkvi.
Glavni del proslave je bil popoldne. Pod vod-stvod g. Jurača in g. Debeljaka, so Celjani in delavci iz Hude jame naštudirali lep program, ki nam jx> svoji globokosti kaže, kaj vse zmore tvor na delavska sila. Program je otvoril odlomek iz Hlapca Jerneja. »Oče naš«, ki ga je v zboru vestno in temeljito naštudiral g. Debeljak.
Pri drugi točki je nastopil kot slavnostni govornik g. Jože Langus iz Ljubljane. Imel je globoko zasnovan programatičen govor, v katerem je podal sliko našega gibanja od leta 1894 naprej, ko je začel med Slovenci orati. ledino Krek.
Sledila je nova točka Krekova knjižnica. Iz
Kaj pravite?
mmmmmmmmmmmmmmmmMm
Znameniti pisatelji vseh narodov so bili vedno ponosni, ie so mogli jezikovni zaklad svojega naroda bogatiti z novimi besedami, ki pa so kljub novosti vedno ustrezale duhu jezika in mišljenju naroda.
Pri nos Slovencih pa ni tako, vsaj čedno ne. Tudi pri nas žive pisatelji, ki so num znatno obogatili nak jezik; iivc pa žalibog med nami tudi pisatelji, ki ms osrečujejo z besedami, ki niso ne slovenske, ne nemške, ne srbske, ne laške, ampak samo — besede.
Taka beseda je »odplata«, ki jo rabi v novem mesečniku »Misel in delo-t pisec članka o minimalnih plačah v pomenu »plača«, .»mezda* ali ednina*. Pri nas smo doslej vedno brali in govorili, da prejemajo delavci svoje »plačilo«, nikdar pa nismo brali, da delajo naši delavci za ali na vodplalo«.
Vemo pač, da prodajajo trgovci na Hrvatskem in v Srbiji razno blagi) »na otplatu«, t. j. na obroke; nikdar pa niso delali *na obrokenaši delavci.
Kaj pravile, g. urednik, h takim pojavomi Navada je vendar, da pišejo ljudje v listem jeziku, ki 'ja govore oni, katerim je pisanje namenjeno. Za Slovence vendar nihče ne bo pisal — fran-rosko!
Taki pojavi so na las podobni mozolcem, ki se zde človeku čisto nedolžni, dokler s o majčkeni, toda zdravniki pravijo, da so tudi čisto majčkeni mozolčlri lahko jako nevarni, če jih pravočasno ne zatremo.
Huda nesreča pri slamoreznici
Ljubljana, 26. nov.
Danes ob 3 popoldne je bil ljubljanski reševalni avto telefonično klican tia Rudnik. Tamkajšnji posestnik, 33-letni Franc Znbjek, je rezal slamo na motorizirani slamoreznici. Ko jc tlačil slamo v slamoreznico, je porinil desno roko pregloboko do rezila, ki je roko zagrabilo ter jo v zapestju v trenutku odtrgalo. Slamoreznica pa je Žab.]eku razmesa-rila roko še naprej do lakti, obenem pa je ponesrečenca večkrat zasukala okolo osi. Ko so slamoreznico domači s težavo ustavili, se je Žabjak zgrudil ves krvav in napol nezavesten. Slamoreznica mu je strgala tudi vso obleko. Za silo so ranjencu obvezali krvavečo okrnjeno desnico že domačini. Ko je reševalni avto prišel, je Žabjek bil ze toliko pri zavesti, da je mogel sam iti peš v avto, nakar ga je avto odpeljal v bolnišnico.
Gospodinje! Brez
Aromafina
klobase ne morejo biti dobre in okusne.
vseh knjig, ki jih je dosedaj izdala Delavska založba, je g. Juruč izbral najbistvenejše odlomke, katere so nato člani in članice recitirali. Ta točka mogoče ni bila popolnoma tako izvedena, kakor je bila zamišljena, nam se zdi, da jo bila malo predolga in utrudljiva. Vsekakor je hotel g. Ju-rač s tem delom pokazati, kako misli in kaj hoče Pitati delavstvo.
Najlepši je bil pač zadnji del proslave. Gosp. J'i rač je v svoji tvorni umetniški sili hotel podati vso bedo in gorje današnjega delavstva, ki iz dneva v dan v jjotu in znoju dela za košček svojega kruha, ne vedoc, če bo jutri še lahko šlo na delo, da bo preskrbljena njegova družina. Sto pili so pred nas izsušeni obrazi rudarjev iz Ilude jame, jokajocih žena in nedolžnih otročičev, ki še ne vedo, kaj je življenje, pa že morajo občutiti vso silo gorja, kateremu je povrženo delavstvo. Pred našimi očmi so se odigrali na odru, lahko rečemo, naravnost mojstrsko podano, dogodki današnje dobe, o kateri vsak dan čitamo j»o časopisih. Svet pa gre mimo tega, kakor da se ne bi bilo ničesar zgodilo. Avtor lega dela, ki je tudi sam stvar re žiral, je znal v to delo vplesti toliko duha, da moramo reči. da kaj takega na celjskem odru šo nismo videli.
Tako je celjsko delavstvo svečano in dostojno proslavilo ta lepi jubilej. Proslava sama je bila na višku in je bila tudi vredna očela vsega kr-' ščansko socianega gibanja med Slovenci dr. Janeza Evangelista Kreka.
Trboveljski vodovod v nevarnosti
Trbovlje, 26. novembra. Po zadnjih jesenskih nalivih se je počasi začela premikati plast zemlje ob robu hriba od vasi Klek proti Klančišarju, koder je po cesti speljana glavna vodovodna cev. ki se malo niže pr; Žerku obrne v dolino proti Globošaku. Že lani so se pokazali znaki plazovja in so na nekaterih mestih že zabijali pilote. Sedaj pa je začelo znova. Pa tudi nižje doli, že skoraj v Globošaku, se kažejo znaki plazovja in je nevarnost, da lepega dne pritisk zemlje zlomi vodovodno cev in spravi s tem Trbovlje v zelo neprijeten položaj. Določena je že posebna komisija, ki bo celotno vodovodno progo pregledala in ukrenila najpotrebnejše, da se vodovod zavaruje in prepreči kaka večja nesreča.
Za bolnišnico za pljučno-bolne v Ljubljani
Misel in sklep lige zoper tuberkulozo, naj se kotv spomenik viteškemu kralju postavi bolnišnica za pl jtično-bolne, je povsod vzbudila živahen odmev in odobravali jo.
Tako-le na primer piše znan duhovnik z dežele:
»Da, velika bolnišnica zn tuberkulozne naj bi se gradila kot spomenik viteškemu kralju A'eksandru I. Zedinitelju. Sedaj je pravi moment!
v Ne odnehajte, vsi časopisi naj vam služijo, vse oblasti obredite, da se zato zavzamejo. Ko bo ta misel prodrla, bo gotovo vse rado prispevalo za te reveže, vlada, cerkve, do zadnjega kmeta.
To na.i bi bil spomenik vseh ljudi v Sloveniji. Vaša naj zmaga! Jaz boni molil zato! Le pogum, saj delate za našo narodno bodočnost.«
Koledar
Torek, 27. novembra: Virgilij, škof; Bernardin Foški.
Novi grobovi
+ V Ljnbljani je umrl g. Franc I e r i -
na, želez, nadsorevodnik' j. ž. v p. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne. — Na Hradeckeg« ""'iti 6 je umrl g. Jakob Zabukovec,
•sinil; in žel. uslužbenec v p. Pokopmli gn .hm J o v sredo ob pol 3 j*>poldne.
+ V Dol. Logatcu je umrl g. Franc Maček. Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne.
Nci i jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne ves ti
—	Nevarno je zbolel v Pe'rovcah pri Žalcu
g. Peter Natlačen, bivši župnik pri Sv. Rupertu na Dolenjskem. Svojim sobratom se priporoča v memento.
—	Poroku. V župni cerkvi v Trnovem se je včeraj poročil g. dr. Pe f e k Jože, zdravnik v Brežicah, z gdč. Bredo U š 1 a k a r j e v o, hčerko notarja v Liubljini. Čestitamo!
—	Poročila sta se včeraj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Mihael Jan, tajnik kmet. posojilnice in delaven član na prosv. in društvenem polju, in gospodična Francka Peško, oba iz Sv. Jurija ob Taboru. Obilo sreče!
—	lz finančne službe. Z ukazom kraljevskih namestnikov so premeščeni: Franc Pi-rili, viš. davč. kontrolor VI. poL skupine pri
Ali Vas moti
če kdo glasno sreba juho? Toni nikakor pr;je no poslušuti. No, tudi Vaš kaielj pti jedi ni prijeten.
bonbone'
Izjava
Tednik »Slovenija« zavzema čedalje bolj smer, ki ji katoliški časnikar in katoliški naročnik ne moreta slediti. Obramba slovenstva, ki boče resno obseči celoto, kakršna je, mora soupoštevati v njej tudi verski čut, ne pa ga tajiti ali malici ti z nekim umišljenim »klerikalizmom«. Verski čut je temeljni amalgam in zato tarča najhujšim napadom narodnih nasprotnikov. Zato mora veva biti deležna vsaj tiste nege, ki naj ju ima jezik. Početje, ki s temi dejstvi ne računa, je lahko nacionalistično, fašistično ali marksistično, slovensko pa ni, in je podobno tistim, ki tudi pri nas zamamljajo slovensko dušo v drugotne cilje. Ker tega svojega prepričanja nisem mogel spraViti v sklad z nazori lastnikov lista, setn odložil uredništvo in izdajateljstvo »Slovenije«.
Frau Radešček.
— Hranilni posojilnici »Moj dom«, r. z. z o. zč
v Ljubljani je kraljevska banska uprava z odredbo z dne 2. novembra 1934, VIII. No. 212-18, dopustila delovanje v vsem obsegu po pogojih, ki so označeni v sočasni številki službenega tisla.
ni bil za društvo primeren kraj. Tudi je Bezenšek ostal v Plovdivu in se ni mogel za društvo dosti brigati. Tako je društvo kmalu zaspalo.
Zdaj se ustanavlja v Ljubljani novo stenografsko društvo, za katero so pravila žc potrjena. Ustanovni občni zbor bo prve dni decembra. Naj bi novo društvo doseglo večje uspehe kakor prejšnja!
Ljubljanska drama: Waterloo
Preveč varujemo dobro umetnost, da bi se zadovoljili s povprečnim blagom, kadar poznamo žc boljšega te vrste, čeprav morda tisto blago ni povsem »sodobno«. Tako je tudi s poljsko satirično komedijo Wilhelma Raortn »Water-loo«. Zakni vse drugo, kar je v tej komediji, ra/.ven sodobnega »tempa« in satire proti sodobni umetnostni formi, poznamo v tej ali oni podobi, začenši od slabili, kakor je »Lepa Lida«, pri kateri so Ljubljančani gledali za odci in občudovali Verovška kot baletko, preko Shakcs-earea do »Ugrabljenih Sabink«, ne i/vzcniši irandellovih »Šest oseb«, pa tudi ne Milčin-skega »Ciganov« — to namreč, kar občinstvo posebej veseli: satira in analiza odra. Poudarjam zaradi tega, ker to sicer ni glavno v igri, pa se zdi glavno in ker s j>oudarkom odrskih dovtipov pisatelj »VVaterlooa« sam uporablja sredstva, proti katerim se bori. Tudi preobrat poštenega pn okornega značaja v gladkega in ciničnega tirana jc dobro znan. VV. Raort je sicer dal tem motivom precej mnogostransko satirično smer in nam v T. dejunju pokazal, kako se literat Jan Borowicz bori s tesnimi denarnimi razmerami in kako zaradi tega mora |>od pritiskom svoje družine, vzgojene v modernem tempu, stopiti v zvezo z neumetniškim podjetjem in dovoliti, dn se njegova igra »VVaterloo« igra v varietetneiM "ledališču Vesela papiga«; v II. deianiu gledamo, kako varietetni režiser
F
spremeni literarno delo v cirkuški komad, da avtor pri glavni vaji od razburjenju omedli, v III. dejanju pa se jc ponižani mož že dvignil nad vse druge, sam čuti v sebi novi tempo, piše kuplete, skeče, je šef časnikarskega koncema, it) kot nekakšen časnikarski Macbeth po vrsti ugonablja vse, ki so mu količkaj napoti — tudi sam živi novo življenje, zamenjal je namreč ludi staro ženo za mlajšo; nekdanji literat dobrega slovesa se je povsem moderniziral in šele sedaj je dobil literarno nagrado, toda za VVaterloo«, kakršna je bila uprizorjena v »Veseli jiapigic. Zabavna stvar, jrolna pušie proli sodobnemu družabnemu in umetnostnemu življenju, zlasti proti moderni duševni praznoti, vendar premalo organska in, knkor smo že omenili, preveč stopnjo v ospredje sredstva, proti katerim se avtor sum bori: hudiča preganja /. belcebubom.
Igro je pripravil g. Bratko Kreft. Boljši del .je podprl z resnobnim oblikovanjem, vendar ga je v značaju igre preveč premaknil v tea-tralično satiro; le glavni junak. Borovvic/. g. Gregor i ila je ostal v čisto umetniški umerje-tiusti. Prizori v gledališču imajo značaj popolne improvizacije in ne moreio v ničemer zadovoljevati, namenjeni so za krohot; tu je tudi avtor neresen. Prav zadovoljivo pa je v vsakem pomenu 3. dejanje. Temperamentni predstavniki ^sodobnega tempu« v igri so ga. Medvedova (Borovvic/.cva žena), g. Jan (sin Loto), ga. V. Juvnnova (hči Irma), g. Jerman (film. režiser), g. Kralj (ravn. Vesele papige), ga. M. Danilova (film. igralka), g. Drenovec (žurnalist). g. Že lezli i k (ravnatelj agenture za propagando umetnosti). Lipaliov Penche.rski je umerjen lik; omeniti pu je treba značilne like g. Sancinn, Skrbinška in Dnneša, ki igrajo v varietetni igri. zlasti Napoleon g. Dnneša je prav odlična |>odoba. O vsem večeru bi rekli — človek gre i/, gledališča s popolnoma zavestnim obe"1 kom, du jc bil v teatru.	F. K.
davčni upravi v Šmarju pri Jelšah, k davč. upravi v Celju; Josip Šprali, višji davčni kontrolor VI. pol. sk. pri davčni upravi v Prevaljnh, k davni upravi v Ptuju; Josip Devetak, višji davčni kontrolor VI. pol. sk. pri davčni upravi v Logatcu, k davčni upr. Maribor-okolica; Alojzij Lazar, višji davč. kontrolor VI. pol. sk. pri davčni upravi M. Sobota, za davčnega inšpektorja VI. pol. sk. k davčni upravi v Radovljici; Vinko Pirnat, davčni inšpektor VI. pol. sk. davčne uprave v Radovljici, k davčni upravi v Prevaljah; Marino Franc, davčni inšpektor VI. pol. sk. pri davčni upravi v Litiji, k davčni upravi Ljubljann-mesto; Blažon Davorin, davčni kontrolor VII. pol. sk. pri davčni upravi v Konjicah, k davčni upravi v Logatcu; Jagodic Alojzij, davčni kontrolor VII. pol. skup. pri davčni upravi v Litiji, k davčni upravi v Celju; Pečkaj Matija, davč. kontrolor VIL pol. sk. pri davčni upravi v Kozjem, k davč. upravi v Litiji, — Z rešenjem pomočnika miniftra fii anc so premeščeni: Vodliu Stanko, davkar VIII. pol. sk. pri davčni upravi v Kamniku, k davčni upravi v Konjicah; Fa,;d'iga Slavko, davkar VIII. pol- skup. pri davčni upravi v Novem mestu k davčni upr. v Murski Soboti; Berlot Vladimir, pomožni davkar IX. pol. sk. pri davčni upravi v Brežicah, k davčni upravi v Šmarju pri Jelšah; Bcznik Vinko, pomožni arhivar IX. pol. sk. pri davčni upravi v Radovljici, k davčni upravi v Kranju; Movrin Anton, davčni pripravnik pri davčni upravi v Slov. Bistrici, k davč. upravi v Metliki; Štular Ivan. davčni pripravnik pri davčni upravi v Ptuju, k davčni upravi v Kozjem.
O,stale vesti
—	Dom in svet. Ker sta se številki, ki bi izšli posebej, iz važnih vzrokov zakasnili in ker bi ne bilo pripravno, da bi se nekateri članki delili na več delov, izidejo vse tri številke Doma in sveta (8—lo) z b oijato vsebino začetkom decembra in se tako letnik ob pravem času sklene. Uredništvo.
—	Nerednosti na avtobusni projji Ljubljana— Ig. Občinstvo se upravičeno pritožu,e radi nerednosti na progi Ig—Ljubljana (podjetje Pečnikar). Najhujše je v tem oziru v nedeljo zvečer. Ča-aš na Igu pol ure, eno uro čez določeni čas, avtobusa od nikoder. Na Martinoro nedeljo je bilo zaradi »žegnanja« posebno mnogo potnikov na Igu. Avtobus pa je prišel ponje s triurno zamudo, šele na odločno zahtevo po telefonu. Tako ne gre naprejl
—	Nesreča in poškodba. V nedeljo*se je ponesrečil z motornim kolesom 29 letni posestnik Ivan Tome, doma iz Škofljice. Poškodoval ei je pri padcu obe nogi. — V Zalogu pri Komendi so fantje napadli v nedeljo zvečer 19 letnega posestni ko vegn sina, ga pretepli in mu med tepežem zlomili levo roko. Oba ponesrečenca se zdravita v ljubljanski bolnišnici.
—	Našli so grob »Zmaja el Bosne«. Knkor poroča nedeljsko »Vreme«, so našli nn starem pokopališču na Zlatem roga v Carigradu grob znanega Hn«eln-Knpotnna Gra-dnsčeviča, ki gn je. narod poznal pod Imenom •Zmaj od Borne«. Grnilaščevič jo bil vodja nezadovoljnih bosanskih vlastcMriov v borbi proti suHanu in ie Ho'go časa boril proti Kiilfnnovim vezirjem, ki so prihajali v Bosno oletiit.
pa ne boste kašljuli. Kaielj hujši ali laijl
ussešrio Dreorečuie
PROIZVOD »UNION« Z \ G K K B
—	Bilanca Parnika »Kraljica Marija«.
V letošnjem letu je največji jugoslovanski parnik »Kraljica Marija« priredil 12 potovanj in izletov jx> Sredozemskem morju in Levantu. Vseh potnikov je bilo okrog 3500, od teh 454 Jugoslovanov, drugi so bili pa tujih narodnosti. Na parniku so potniki prebili skupno 49.776 dni. Za prevoznino in hrano so plačaji skoraj 15 milijonov Din.
—	Hitlerjeve! zapuščajo Jugoslavijo. V soboto ob U so se zbrali varaždinski hitlerjevci v svojem taboru v jahalnici in priredili poslovilno prireditev. Ta teden namreč odpotujejo z dvema nemškima parnikoma s Sušaka v Nemčijo. Na tej prireditvi so podali več glasbenih točk. nakar sta se njihova voditelja Schatzmayer in dr. Fragner v lepih besedah zahvalila Varuadincem za gostoljubnost.
—	Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah.
—• Alfo ste pozabili vložiti: Prijavo dohodkov .od zgradb (zgradarina) za leto 1934, vložiti jo je treba do konca tega meseca pri pristojni davčni upravi — sicer so neprijetnosti. Vse potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Poleg te. tiskovine ima imenovana knjigarna tudi druge davčne tiskovine, tako za usluž-beuski davek, rentni davek, družabni davek, samski davek itd. Vsakemu hišnemu posestniku in upravitelju nujno priporočamo nabavo knjižice; ZgTadarina, katero je spisal višji davčni kontrolor L. Novak, iz kateri? bo dobil obilo dobrih nasvetov in navodil, kako je treba sestaviti napoved za pridobnino, kateri so dovoljeni in ne dovoljeni odbitki, kar je jako važno za. vsakogar. Priporočamo! Cena te knjižice .ie 15 Din.
—	Krajevni leksikon Dravsko banovine. Cenj. subskribentom in drugim interesentom sporočamo, dn je bilo zbiranje podatkov za vse vasi banovine, ki bodo v leksikonu podrobno opisane in ki jib je nad 7000 ovirano radi komasacije občin. Zato še je izdaja zakasnila .Uredništvo ima sedaj zbrano gradivo in zaključuje v glavnem svoje delo. Obenem prosimo občine, župne urade in sodelavce na deželi, da nam zaostale podatke nujno pošljejo.
I Uprava.
—	Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznienje črevesa s tem, da popijete pol čase naravne »Fran* Joscfove« grenčice.
DRAMA (Začetek ob 20)
Torek, 27. novembra: Zaprto.
Sreda, 28. novembru: Žalujoči ostali. Premiera. Red 1). Četrtek, 'JO. novembra: Hlapci, Ited Četrtek.
OPERA (Začetek ob 20)
Torek, 27. novembra: Izgubljeni valček. Red A. Sreda, 28 novembra: Hnffiiiannove pripovedke. Srodu. Četrtek, 25. novembra: Sveti Anton, Vseh zaljubljenih patron. lted C.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 27. novembra ob 2(1: Gugahilca. Red 11.
Sreda, 28 novembra: Zaprlo.
Outrtok, 2a. novembra ob 20: Carjevič. Kod C.
Naznanila
Ustanovni občni zbor ^Slovenskega stenografske-ua društva* bo v Ljubljani dne 9. decembra ob 1(1 do-pol lne v slavnostni dvorani Trgovske akademije na Bleiweisovl cesli 8. Dnevni red: 1. Pozdrav častnega predsednika. 2. Slavnostno predavanje prof. J. Pavlina: Razvoj slovenske stenografije. Postdrav delogatov. 4. Predavanjo prof. t!. KnknSn iz Maribora: Ali je potrebno, dn so za s1euogra.rirnnje tujih jezikov učimo poseli ni), sistemov? 5 Citouje in sprejetje pravil, li. Spreje.. matije člnnov. 7. Volitev odbora. 8. Resolucije. — Po zborovanju bo skupen obc<l pri Mikliiu. — Priprav ljalul odbor.
Ijtthiiana
1 Občestveni večer dne 2. decembru ob 8 v veliki dvorani Duinmi bo nudil pole« uinetniSVoRa užitka t.udi dragoceno sliko občestvene misli, Izražene v malih /.rtv n h posameznikov za ubogo sealre in brate. Natančen HiK»red je raapolnžeu v mnogih trgovinah. 1'roilprodaja vstopnic: Porta oo. frnniH8!.nnov; A. Sfl-tigoj, Sv, Petrh eesla 2; A. Dlmlc, trafika'pri trumo« tj u.
1 Občni 'bor Vmetnostno-zgodovlnskegn društva r Ljubljani bo danes ob treh popoldne v Narodnem muzej u.
1 Kulturni odsek Kat. za l/ar. Ozn. Ima daiuv. 27. novembra ob 8 redno predavanje v samostanski dve rani. Govori dr. 1*. Romun Tomirieo fCe«n nas uči Metlika . flani in gostjo vabljeni!
t Kako strašansko vpliva demon X nn potomstvo bo predaval mwgr. V. Steskn v sredo, 28. t. m., oh 20 v Rokodelskem domu, KomensUegn ulica 12. Prt d I te vsi I
1 Predavanje SPI). Predavanje dr. II. Tulile <> italijanskem delu Julijskih Al n se vrši drevi v dvo rani Delavske zbornice. — Planinci in ljubitelji pri rodo, pridite vsi! — Vstopnice se dobo v predprodaji i v pisarni SPD, Aleksandrova centa 1 (nad DaJ-Oninoml 1 med uradnimi lirami od R—12 in od ,1—7 In od pol :'(l dalje pri blagajni v Delavski zbornici
1 Nočno sluiho imajo lekarne: mr. Suinik, Muri jin (rg .1: mr Knrnlt, Oosposveteka cesta 4. In mr. tlotiinc ded., Rimska ccNtn Al.
CoVe
<■ Studio vprtzori v petek ob 8 zvečer v Ljudski posojilnici Mollerovo komedijo »Proti volji zdravnik«. Reprlza ju v ueliljo popoldne ob 4. Roiirn novi rc žiser akad. g. fvo tlrndnr. S tem pride v lctoSnli »e zoni pr .B kitfnOuMa. Vrstlpf.nliuu v«lui>niit v knjiKartii Domovina.
Stoletnica vseučilišča v
Rekordi v poklicu
Proslave stoletnice bruseljskega vseučilišča, ki je združila voditelje Delgijskega duševnega življenja, se jc udeležil tudi mladi belgijski kralj Leopold III.
Maha, hi rešuje življenje
Črvi, ki zdravijo rane
Ameriški kirurg W. S. Bawer je leta 1918 kot vojni zdravnik prišel na belgijsko fronto in takoj dobil veliko dela. Njegov odsek fronte je bil posebno nemiren. Zdravnik je dnevno obvezoval po več sto ranjencev. Slednji eo večkrat postali žrtev tako zvane plinske gangrene (gnileža) — grozovite bolezni kot posledica onesnaženja ran. V tem primeru pokrijejo polt vedno številnejši zelen: gnilobni madeži. Ponovna operacija nima nobenih dobrih posledic. Staničevje se razkraja vedno naprej, in bolnik je zapisan žalostni smrti. Umira počas: kot živ mrlič, zavit v zopern 6mrad lastnega razpadajočega mesa.
Nekoč so v vojno bolnišnico prinesli ranjenca, ki je <iva dni ležal v težko dostopnem kraju v bližin: sovražnih strelskih jarkov brez vsake pomoči. Ko je dr. Bawer pregledal njegove rane, se je zgrozil, ker so bile polne črvov. Ko pa je premagal stud in se lotil podrobnega pregledovanja poškodb, je kmalu ugotovil zanimivo dejstvo. Izkazalo se je. da so bile gnileža proste one rane, kjer je gomazelo polno črvov. Druge rane brez črvov so pa kazale zlovešče pege. Kirurg je sklenil, da lii> bo odstranil črvov. Saj je bil bolnik itak zapisan smrt:. A dva dni pozneje so se pričele rane celiti. Črvi so jih tako dobro zlicali, da je bil ranjenec rešen. Zdaj je razumel dr. Bawer, da so v umazanih ranah črvički, ali prav za prav ličinke nekih žuželk, lako zvani »nekrofagic, to je poži-ravc: omrtvelega staničevja, ki torej niso »antro-pofagi« (ljudožeri, to je zajedavci, požiravci živega mesa). Samo to srečno naključje je ranjencu rešilo življenje.
Dr. Bavver se je vrnil v domovino in pričel vneto iskati ličinke, ki b: utegnile prevzeti vlogo razkuževalk gnojnih ran. Naposled se je odločil za južnoameriško drobno muho z imenom »Lucilia se-ricata«. Njene ličinke so izraziti nekrofag:, nikakor ne poškodujejo živega staničevja in se odlikujejo po izredno hitri rasti, oziroma teku. Vse omenjene lastnosti 60 jako priporočljive za poklicne »razkuževalce ran<. Leta 1982 je obiskal profesor parazitologije na pariški univerzi Bruntes Bavver-]ev laboratorij v Ameriki, ogledal si več čudežno rešenih bolnikov ter prinesel v Evropo več jajčec
muhe »Lucilia sericatac. V Parizu odgojene ličinke eo bile izročene kirurgom, strokovnjakom za gni-lež: prof. Lenormandu in zdravnikoma dr. Robertu Kaufinanu, oziroma dr. Mauriceu. Zdaj je predaval prof. Lenormand o doseženih uspehih v društvu francoskih kirurgov.
Mlad francoski zdravnik je dobil gnilež na nogi kot posledico zastrupljenja krvi. Na njem so napravili prvo preizkušnjo z ameriškimi ličinkami. Kirurgi so se odločili za to zadnje sredstvo, ker so petkrat zaporedoma vedno bolj visoko odrezali okuženo okončino brez vsakega uspeha: staničevje je razpadalo vedno naprej :n nobenega upanja ni bilo, da bi ozdravel. Toda dva tisoč v rano presajenih ličink je rano tako temeljito osnažilo, da se je šest dni pozneje že zacelila. Gnilež je izginil. Ozdravljeni bolnik je bil navzoč pri predavanju in je sam potrdil, da 60 mu rešile življenje samo ličinke neznatne ameriške muhe.
Kirurgi so se opogumili in uporabili zdravljenje s črvi tudi v nekem primeru obupnega pljučnega gnileža. Tokrat so morali odpreti pnsni koš in izrezati več reber. Na površino okuženih pljuč presajene ličinke so pričele hlastno požirati omrtvelo staničevje, a so se skrbno izogibale nepoškodovane vlaknovine in lasnic. V teku 96 ur so postale ličinke štirikrat večje in istočasno je izginil tudi gnilež brez sledu. Kirurgi so imeli največ težav s posameznimi predori razjedenih pljuč, kamor ličinke niso marale. Morali so jih tja napoditi s silo. V ta namen so se poslužili električne žarnice, s katero so obsevali ličinke. Črvi iz družine nekro-fagov so namreč tudi »fotofobic, sovražniki svetlobe. Živalice 60 se skrile pred lučjo v globino pljuč in temeljito zatrle zadnje ostanke gnileža v razjedenem staničevju. Drobnogled je po daljšem opazovanju ugotovil vzroke blagodejnega vpliva ličink na okužene rane. Ličinke 6e hranijo z bakterijami — povzročiteljicami gnileža. Izločijo v zvez: s prebavo poseben želodčni sok, ki razkuži in celo razkroji obolelo staničevje. Vendar nima ta sok nobenega vpliva na žive, zdrave 6tanice. Črvi kot sovražniki gnileža 60 rešili že marsikaterega izmed bolnikov, ki bi bili sicer zapisani smrti, ker jim doslej medicina ni znala pomagati.
Pisma naj bi jo umorila
Neki angleški detektiv je pred kratkim dognal, da eo tudi pisma lahko morita o orodje. Nanj 6e je obrnila stara gospa, katera je vsak dan dobivala razburljiva in proetaško pisana brezimna pisma. Detektiv je šel takoj na delo. Hišno osebje niti vedelo ni, da je mož detektiv. Vendar mu je bilo precej težko pod to ali ono pretvezo dobiti v roke pisavo vseh hišnih stanovalcev. Ko je imel v rokah pisavo vseh hišnih stanovalcev, je začel pisavo primerjati s pisavo na pismih, katera je prejemala stara gospa. Ugotovil je, da je pisava neke hišne stanovalke prav taka in da ima ravno take pravopisne napake, kakor pisava na onih pismih. Ta stanovalka pa ni bila nihče drugi, kakor tiha, skromna, pridna in lepa nečakinja stare gospe, katera je detektivu sama dala v roke dokaze, da je ona pisala tista proetaška piema. Detektiv jo je trdno prijel in mlado dekle je izjavilo ter to tudi pismeno potrdilo, da je s 6vojimi pismi staro gospo hotela — umoriti. Vedela je, da ima njena teta, k: je zelo bogata, slabo srce in da Ji vsako razburjenje lahko povzroči nenadno smrt. Zato ji je pisarila taka pisma, da bi stara gospa hitro umrla in da bi ona nato podedovala njeno veliko premoženje.
Zlato mesto
Leta 1900 je razsajala v Vzhodni Avstraliji zlata mrzlica. Tisoči pustolovcev eo hiteli v vasico Bandigoult, kjer so res našli bogata zlata polja. Naselbina se je kmalu razrasla v trg z več sto prebivalci. Pozneje pa je nastopilo razočaranje. Govorica je pretiravala izdatnost zlatih ležišč. Samo posamezni premožnejši podjetniki so naročili rudarske stroje in ei nakopičili premoženje. Pretežna večina pustolovcev se je razpršila po svetu. Bandigoult se je spremenil v zaspan kraj.
Pred kratkim pa so prišli iz Melbournea ljudje, ki so se jim domačini Čudili. Ves dan so pridno pobirali cestni prah, k: so ga potem preiskovali v laboratoriju mestnega kemika. Pozneje so pobirali celo kamenje, e katerim je tlakovano mesto. Ob- ] laeti eo se zsumil* ln zvedele, da vsebuje kamenje, I
6 katerim so tlakovane ulice, nekaj pravega zlata. Pred 30 leti 6e ni nihče zmenil za ta odstotek, ker so vsi hoteli postati takoj bogati. Toda zdaj, ko je napredovala kemija, je mogoče pridobiti zrnca zlata tudi iz cestnega prahu, ki ga ima zdrobljeno kamenje. Mestna uprava je prepovedala zasebno izkoriščanje svojih »zlatih polj« in naročila novo analizo. Ce bo dala ugodne zaključke, bo mesto nanovo tlakovalo ulice. Dosedanje kamenje pa bo zdrobilo v mlinu v prah, da bi 6e okoristilo z zanemarjenim bogastvom.
Navadno ne mislimo na to, kako ogromno veliko dela človek lahko opravi v svojem življenju.
Neki list omenja nekega londonskega zdravnika, ki je v svojem življenju izvršil deset tisoč operacij. Če si kdaj imel operacijo, se boš spomnil na priprave za operacijo in brez dvoma tudi na zdravnika, ki te je operiral in katerega inteligenci, mirni rok: in popolnemu orodju morda lahko zahvališ svoje življenje. A deset tisoč operaciji To je skoraj neverjetno.
Nekega lovca na podgane so vprašali, koliko podgan ulovi na leto. To je bil mož metode in zato 6i je vse zapisoval. Pogledal je v knjigo in dejal, da jih je preteklo leto ujel 5435. Star je petdeset do šestdeset let in se peča 6 tem lovom, odkar je nehal hoditi v šolo. V štiridesetih letih je moral uloviti najmanj 250.000 podgan. Če je res, da napravi vsaka podgana na leto za pet dolarjev škode, smo temu možu lahko hvaležni.
Neka ženska v Wood Greenu je dosegla čuden rekord v tem, da je vzgojila nič manj kakor osem
in šestdeset otrok, in sicer tri in dvajset svojih, sedemnajst svojega drugega moža, druge pa kot 6trežnica v sirotišču. Vsakdo se bo bal izračunati, koliko steklenic mleka je ta junakinja segrela in dala tem otrokom, kolikokrat jih je okopala, koliko plenic je oprala, kolikokrat je ponoči vstala.
V Peterheadu je pred nekaj leti umrl kapitan Robert Ogston, ki je skoraj šestdeset let prebil na morju na ladjah kitolovcih. Nihče njegovega poklica ni spravil toliko ribjega olja na trg kakor on.
Služiba londonskega redarja pomeni dvajset milj hoje vsak dan. Če to delaš skozi trideset let si prehodil 200.000 milj.
Neki pismonoša, ki je pred kratkim šel v pokoj po 39 letih službovanja, je prehodil 130.650 milj, a ne po londonskih cestah, temveč po gorskih potih, skoraj dva tisoč čevljev nad morsko gladino.
In: ali tipkarica kdaj misli na to, koliko besed stipka v enem letu? Često gre to v milijone.
Poroka angleškega princa s princezinjo Marino bo v tej cerkvi. To je notranjščina slovite
vvestminstrske katedrale v Londonu.
»Blazna" mravlja
Hamburški raziskovalec dr. Robert Stoger je opazil v mravljišču na svojem vrtu mravljo, ki je neprestano krožila po tleh. Ni se udeleževala skupnega dela. Druge mravlje so jo pustile kar 6amo in se niso zmenile zanjo. Znanstvenik je odnesel mravljo v laboratorij, kjer jo je opazoval več dni. Mravlja je tekala več dni, potem opešala, obstala in teden dni pozneje poginila. Stoger jo je poslal v Curih profesorju Brunsu, strokovnjaku za živčevje žuželk, in ga naprosil, naj preišče možgane nesrečne mravlje. To ni bila nobena lahka naloga, ker ima mravlja možgane, ki so manjši ko glava drobne bucike. A drobnogled je vendarle opravil svoj posel. Naposled so sporočili iz Curiha v Hamburg, da je pritiskala levo polovico možgan neka oteklina, ki je mravlji vzela »razume. Tako je mravlja dobesedno zblaznela in naposled postala žrtev mrtvouda.
¥
V knjigarni. »Rad bi kako kn;igo, precej glo-boko;imate morda kako v zalogi?« — »Kaj pa ta? Naslov ji je »Dvajsettisoč milj pod morsko gladino«. Ali bo dovolj globoka?«
Junak. »Vi ste bili priča strašnemu potresu? Si predstavljam, kakšen strah ste prestali.«
»Razumljivo, toda zemlja se je še bolj tresla kot jaz.«
Iz otroških ust. »Mamica, ali je ljubi Bog res vse ustvaril?« — »Da.« — »Tudi strica Maksa?« — »Tudi.« — »No, to se je moral ljubi Bog smejati, ko ga je dovršil.«
Ona: »Ideal moških je golobica z lastnostmi mravlje«.
On: In ideal žensk je lev z ovčjo potrpežljivostjo«,
Tudi vzrok. Nameščenca so odpustili in koj, hiti k šefu, da bi se pritožil. —- »Saj vendar nisem nič naredil, gospod šefi« — »No, raditega smo Vas odpustili.«
Radio - rešitelj
Ameriški režiser de Winnah je prezimil v Aljaski, kjer je za filme snemal prizore iz tečajne narave in živalstva. Naselil ee je v 6amotnem zalivu, kamor ne prihajajo kitolovci. Vzel pa je e seboj malo radio-postajico in se pogovarjal z mednarodnimi ljubitelji, če so mu dolgotrajni snežni viharji onemogočil: njegovo delo. Na ta način se je menil nekoč zvečer z ljubiteljem na Novi Zelandiji in nenadno obmolknil sredi stavka. Zelandija je zaman klicala Aljasko. Naposled je obvestila San Francisco, ki je obvestilo kot najbližja ameriška postaja reševalno postajo na Aljaski. Reševalci so napregli pse in odrinili na pot. Ob svitu so prišli do šotora. Režiser je ležal brez zavesti na tleh, ker ga je bil zastrupil čad od petrolejske pečice. Po dolgem prizadevanju 60 ga vendarle z umetnim dihanjem spravili k življenju. Rešil ga je samo prebivalec oddaljene Nove Zelandije 1
Pesnikov dom — narodni muzej. Hišo norveškega pisatelja Bjdrnsterna Bjornsona v Aulo stadu, v kateri je slavni Norvežan živel od lota 1874 do 1. 1910, je kupila norveška država in jo bo spremenila v muzej.
Nevaren lovski plen. Angleški ribiški parnik »Genestac je z mrežami lovil ribe. Mesto težkih rib je pa vlovjl v mreže pomorsko mino, katera je plavala po morju še i/ vojne dobe. Ko bi se bi'« mina količkaj preveč zadela ob kak trd predmet, bi bila eksplodkUla in z njo vred
bi bil šel v zrn k tudi »urnik.
»Nikar me ne ogovarjajte, dragi mož, ker eem gluh.c
»Soj vas uc ogovarjam, ampak čikain.c
Spoit
Gospodarstvo
Treniraj tudi pozimi!
Kako in kaj naj trenirata lulikoatlet in
nogometaš pozimi
Težko je spravit', športno mladino v zaprte prostore in to velja še prav posebej zn lahko-ntletc in nogometaše, ki so od zgodnje pomladi do pozno jeseni na igrišču, na zelenem travniku, polnem zraka in sonca. Stene telovadnico «o mu pretesne, pa če je še tako lepa in moderno opremljena z vsemi pripomočki sodobne telovadnice. Toda zima je pač zima in pri nas jc žal tako dolga, da se moramo posluževati zaprtih prostorov, četudi bi bil človek še tako rad na prostem. V naših krajih so pač take kii matične razmere, ki nam ne dopuščajo, da bi mogli biti skozi leto in dan na prostem. Zato smo prisiljeni, da se zatečemo v zaprle prostore, v telovadnice, kjer .se pripravljamo za naslednjo sezono.
Neglede na to, da gremo tako neradi v zaprte prostore, moramo vendar priznati, da so nam gim-nastične vaje, zlasti smotrena gimnastika, neobhodno potrebne za napredek v kakršnikoli športni panogi Vsakdo, ki se količkaj bnjfi s športom, dobro ve, da naši športniki poleti prav malo goje gimnastiko, ampak «e vsakdo takoj vrže na svoj 1'ach.:, na panogo, ki mu jo najljubša in katero največ goji. Težko pripraviš take fante do tega, rla bi začeli gojiti osnovne vaje, brez 'katerih tako rekoč ni jn ne more biti pravega napredku. Vzrokov zato je več, najpogilavrtnejš: pa je seveda v vodstvih, kur smo že apetovano povdarili in bo treba še dostikrat zastaviti »se sile za to, da se bodo razmere tudi v tein pogledu izboljšale. Brezpogojno disciplino bo treba uvesti v .športne vrste in po nekem točnem in naprej izdelanem .načrtu se ho moral izvesti ves trening naših lahko-allelov in nogometašev, ako bomo hoteli v teh panogah telesnih, vaj kaj pomeniti.
Morda so bo komu čudno zdelo, zakaj sem vzel trening 'luhko-atletov in nogometašev skupaj. Kdor je akliviii nogometaš ali je svoječcisno igral nogomet in se uril istočasno tudi v lahki atletiki, ta šele more vedete, koliko skupnega imata prav za prav ta dva športa. Sta sicer po svojem bistvu različna, vendar imata toliko skupnega, kakor ma lokuteri športi. In ravno zato, ker imata toliko skupnosti, "je potreben enak giinnasticni trening. Pravega nogometaša si danes ne moremo misliti, Tie du b: gojil tudi nekatere panoge lahki; atletike. In tudi za lahkoatleta bi bilo dobro, da se bavi nekoliko z nogometom, sicer ne dosti in tudi ne v ostrih borbenih tekmah, 11 malo bi mu mosio samo koristiti. Gimnastika, bodisi splošna, .bod'«i smotrena, pa je obema popolnoma ista. In to morata tako lahkoatlet kakor nogometaš izvajati pozimi in poleti. Zlasti zimsko dobo, ko lakorekoč spi vse delo na igriščih, moramo temeljito »porabiti za gimnastiko, katere ne bo nikdar preveč, ampak običajno mnogo premalo.
Zimski trening je našim labko-ntietom in še prav posebno našim nogometašem tui. Oni pač mislijo, da morajo potem, ko je zapadel sneg, počivali do prihodnje pomladi. Saj rad priznam, da tudi nogometaš ali lahkoatlet rabita počitka, ker , sta konec koncev samo človeka, vendar tega nihče nd njih ne more trditi, da jima je potreben počitek skozi vso zimo —• kar cele štiri mesece. Kaka nogometna tekma, kj ja njorda odigrajo v zimski dobi. se zčlaleka ne nadomesti zimskega 'gimrin-s ličnega treninga v telovadnicah, če je pravilen trening v telovadnic-i; se lahko reče, da je tak športnik, ki je redno zahajal pozim: v telovadnico, .spomladi takoj sposoben za nastop. O tem, kakšen naj bo trening v telovadnicah in kakšne vaje naj trenirajo, boni poročal prihodnjič. Za danes bi samo pripomnil, da se je treba posluževali poleg raznih gimnastičnih vaj ter stalne telovadbe tudi orodja, ki ga imamo na razpolago v vseh modernih telovadnicah. Največ se seveda poslužujemo takega orodja, preko katerega moremo skakati (konj, koza ter razne druge skakalne naprave), ostalo orod je pa uporabljamo v glavnem kot zapreke ter izvajamo na njem predvsem talce .vaje,, ki zahtevajo primerno porcijo pngtthia, spretnosti ter prisotnosti duha. Teznih vaj pa samo toliko, kolikor nam jih jo nujno potrebno za moč.
Samo trening v telovadnici pa nikakor ne zadostuje. Nujno .je potrebno, da vsi atleti in vsi nogometaši vsaj enkrat na teden — po možnosti pa dvakrat — tečejo crosscountry. Proga mora biti skrbno izbrana, v začetku ne predolga, pozneje jo pa mirno podaljšujemo, da se pljuča ni srce počasi privadita na napor, katerega nam je. premagati v panogah, - ki 'jih gojimo. Po vsakem takem teku je potrebna masaža in po možnosti gorfci kopel j. Vsem se pa priporoča, da po možnosti enkrat na teden obiščejo parno kopeli. Če gojijo atleti ali nogometa« smučanje, jc tudi dobro. Toda gimnastike za svojo specialno panogo ne smejo zanemarjati.
Tekom prihoduiih dni se bomo seznanili z vajami, tako z gimnastičniini kakar s stalno te1 ovadbo ter z vajami na orodja,- Važno mesto v zim-skem programu lahkoatleta, oziroma nogometaša mora zavzemali tudi medicinska žoga. Zato bi pri.ooročal vsakemu klubu, ki mu količkaj dopuščajo finančne razmere, dn si omisli tudi to. ker šele potem bo zimski program omenjenih športnikov spopnbijen
T. K- e.r.
Celishi soorl
V nedeljo popoldne je bila na igrišču pri Skalni kleti namesto prvenstvene drugorazredne, od igrana prijateljska nogometna tekni« med SK Atletiki in SK Olimpom. Tekma je biln precej živahna in zanimiva. Zmagali so Atletiki s 4:1 (2:1). V predtekmi je rezerva SK Olimpa premagala rezervo Alletikov z 2:1. (0:1).
SK Celje je v nedeljo odigral v Čakovcu s ta-mošnjim ČSK prvorazredno prvenstveno tekmo. Celjani so se v tej tekmi dobro postavili in dosegli zelo lep uspeli. Rezultat je naslednji: 1:1 (1:0) za ČSK.
SK Slovan — hoks sekcijo. Redni treningi sp nd-»lej vrše lo dvakrat, na teden, in sioar v ponede' lek | in v potok. Treningi prlčno vedno to*»o oh sedmih in trajajo dn drvef.ili. Pn sedmi url nc bn vstnp nikomur voč dovoljen. Iver nameravamo v kratkem prirediti javen nasloni, so paelva)o v»t člani boksevske sekcije, dn He treniIIROV redno ndcleBnjejo Prosimo pa tndi -»ni! starejše boknorj«, ki nn pred leti trenirati pri SK Slovanu lu imajo Se vedno veselje do bok.sa, da
Javijo nn Trfilin.l fK«m<>Tisk«*gn nllenl radi posvc- j tovanja in morebitnega pristopa h klubn,
BarltaHtev dohifka s svvtovvcna »onumrlnega ■ prvenstva. Končana Jo deftniUvntt rarrteUlov čistega dobička od tekem zn svetovno nogometno prvenstvo, ki se jo vršilo lelos koncem maja in v prvi polovici meseca junija v Italiji. Izvršilni temnite I'1F p je dol.il ■»1 prireditelja leloSnjogn prveimlva italijanske zve/e r.n rav.AelII.pr sknpno 729 000 Ttr. Od tega bodo dobili-Italije 212.72» lir; Avstrija 117.90» lir: fielfkoslnvnfri-n 99 350 lir; Španija 55.009; Švica X" nT.".: Neinčllp 33.573-Nizozem-skn 28.950; Minljarskn 25.930: Svpilskn i'l.7llii' Amerika 'JH.nntl: Bra-dlljla t« 71»; Francija 12 891»; Argon- j tini.ln 11.(123: F.gtpel 7 075; Romunija 5.53»; lleliriia | .VMS: lir — NnlveČ31 dohodek ie prinesla tekmn llnlijn: 1 Avstrija v Milanu, imnunč Ril.5211 lir, najmanjšega pn tekma TVViju:Npinvijn, 33.525 lir.
Nadalini seznami zavezancev
aridohnini	,ffm"*čnega ministra inž.
prmu^llgaei Nedeljkovič v Ljubljani
Kot smo na|x>vedali v nedeljo, je v --nedeljo dospel iz Belgrada pomočnik ministra linanc g. ing. St, Nedeljkovič, da prouči in pceui davčne predloge in oceni pritožbe .gospodarskih krogov glede letošnje prakse. G. jx>močnik je po izvršenem pregledu poslov pri finančni direkciji sprejel depu-taeijo gospodarskih krogov, katero je vodil zbornični predsednik g. Ivan Jclačin. Deputacija jc v teku dveurne konference podrobno obrazložila vse točke, ki se nanašajo na davčno prakso in so bile predmet predlogov gospodarskih organizacij. .Gospod pomočnik je vzel vse Aznešene ugotovitve gospodarskih organizacij na znanje in je nato v loku popoldneva izvršil pregled davčne uprave v Ljubljani. Iz Ljubljane sc je v ponedeljek gospod pomočnik jiodal -v Zagreb, kjer pregleduje podrejene urade.
Razprave pred davčnim odborom.
Dne '50. novembra cd 11 dopoldne dalje se bode nadaljevale razprave pre.il davčnim »odborom o davčnih osnovah zdravnikov in zobozdravnikov,
Ta novi puder
ostane na licu
Obrtniški sejem
v Ljubljani -je postal tako .privlačna točka zu obrtnike. da se ptiglašajo vedno novi interese ali. ki bi hoteli razstaviti. Prostori, v sicer jako obsežni palači na Mestnem trgu (nekdanji trgovini Suftner), pa eo bili takoj prve dni oddani raz-tnvil jaloeoi, ter se poznejšim prijavam ni moglo več ugoditi.'Sejni «kn »uprava pa skuša ustreči tudi onim obrtnikom, ki se letos uiao mogli udeležiti mrstave vslrd pomanjkanja prostora, zato jim bo preskrbela ceneno propagando za njihove izdelke za ves čas obrtniškega sejma. Primerne napisne reklame bodo po -vsem sejmekem prostoru opozarjale na njihove izdelke, ter se bo z« to reklamo pobirala zmerna odškodujua zu ves čas 40 Din, prištevši nabavne .stroške. Ker bodo po \iseb sejm-skib prostorih nameščeni zvočniki, se bo vsak obrtnik lahko potinžil tudi zvočne reklame, ki bo večkrat dnevno pri-ročala njegove izdelke, in to za n>zko ceno 5 Din dnevno. Razen naštetih dveh, -bo delovala še svetlobna. reklama v nalašč zato prirejenem oddelku, kjef se bodo med reklamo kazali tudi kratki zabavni in poučni filmi. Cena svetlobni reklami bo zu ves teden 150 Din za obrtnike -in 20» Din za trgovce, ki eo dobavitelji obrtnikom. Diapozitiv si mora naročiti vsak na svoje stroške. Vabimo vse one obrtnike, ki niso razstavili, a se hočejo poslu-žiti cenene reklame, da se prijavijo za napisno, odnosno zvočno aH svellobno reklamo v sejmeki pisarni v razstavni palači ali pa v pisarni Krajevnega odbora v Beethovnovi ulici 10. pritličje. '
Novost naših obrtniških razstav bo umetno obrt ni oddelek na sejmu. Ta naj pokaže visoko izobrazbo :n sanioniklost našega obrtnika, ki zna tudi samostojno ustvarjati umetnine in, jim udarjati po,''U izvirnosti in individualnosti. V te.m oddelku se oodo predmeti razstavili brezplačno in ma-s-i-kater: naš-obrtnik ima doma en ali drug, izdelek, ki bi bil v okras umetno-obrtnemu oddelku. Naj zato ne zamudi prilike in se prijavi.
Atrakcija za obiskovalce in kupujoče občinstvo na sejmu bo izreden popust, ki ga bodo nudili razstavljale! :n prodajalci na svoje blago, pa najsi bo, da se kupčija sklene Inkoi ali pa proti poznejši dobavi. Prepričani smo, da bodo konzumeuti radi izrabili to priliko ili se poslužili ugodnega nakupa predmetov._za vsakdanjo uporabo, ali pa predmetov, ki jih bo potreboval sveti Miklavž. V obrtniškem tednu naj bo sploh geslo vise javnosti, ki .je bila in je obrtnikom vedno naklonjena, da si ne nabavlja manjvrednega in dražjega inozemskega rokodelskega blaga, ampak kupuje samo izključno domače rokodelske izdelke. Na la način bo pomagala do uresničenja pregovora, da
Tempelj narodnega blagostanja je krepak rokodelski stan!-
Prihodnji teden bodo obrtniki sami v podrobni propagandi »Obrtniškega tedna.- med ljubljanskimi tovariši, pa tudi trgovci in gostilničarji razpečavali propagandne lepake in reklamne markiee. Lepak za 2 Din, niarkico pa 10 par, kar ni nikaka cena. Zato ue sme biti v Ljubljani obrtnika, katerega delavnice ne bi krasil lepak, v 1ein tednu simbol vsega jugoslovanskega obrtništva. Vsak obrtnikov dopis naj bo opremljen v. reklamno niarkico. Apeliramo tudi na naše tovariše trovce in gostilničarje, da se bodo radevolje odzvali in "odvzeli vsak po en lepak in nekaj rnarkic, ter tako položili svoj oboloe za obrtniško akcijo.
Bilanca Drž. hip, banke
Najnovejša bilanca Državne hipotekarne banke za 31. oktober kaže tele postavke (vse v milj. j Din, v oklepajih bilanca za 30. september 1934): !
Aktiva: gotovina in blagajniški, zapisi i 108.55 (150.0), posojila: hipotekama 2.152.0 | (2.100.84), komunalna 604.2 (606.4), vodnim za- ! drugam 83.97 (84.76), rnenifinohipotekarna 77.15 | (72.96), domače menice 86.25 (86.06), loinbardim 168.6.(162.9), nepremičnine 181.» (182.6), tek. račun fin. ministrstva 152.8 (439.5), razni tek. računi 94.36 (100.5), odkupljeni efekti 73.4 (66,57), efekti fondov 103.8 (103.8), razna aktiva 283.9 (259.8).
Pasiva: samostojni tondi 223.95 (210.5), londt in glavnice javnih ustanov 1.278.95 (1.277.94), zasebne vloge 992.5 (999.36), rezervni in drugi fon-.J?!)(i (139.6), založnice in obveznice 775.65 (77o,65), predujmi 137.0 (137.0), lombard pri Narodni banki in reeskont 180.98 (176.04), posebna vloga države 11 1.0 (114.0). lek. račun fin. min slr-stva 36.84 (38.0), BatigndRes »1.8 (97.5). razni tek. računi 234.1 (222.8), razna pasiva 327.0 (288.44).
Bilanca kaže v oktobru zmanjšanje posojil skoro vseh vrst. Edino kratkoročna posojila: menično hipotekama iu lombarda izkazujejo dvig in sicer 1 za 9.9 milj, dočim so ostala posojila banke padlo ' zu 11.8 linij. Din. Pri tem nismo vpošievuli zadel- ! zitve države, ki je v tekočem računu narasla že | na 452.8 milj. Din, dočim so se istočasno naložbe fi na n čuega ministrstva pri banki celo nekoliko zmanjšale.
Podobno kot pri Pošlni hranilnici opn?nmo v oktobru zmanjšanje vsote hranilnih vlog. Pri Poštni hranilnici so se ta mesec vloge zmanjšale za 11.9 milj. Din, pri Državni hipotekami banki pa za r..P mili. Din, skupno pri obeh zavodih za 18.8 milj. Din na 1.684.1 milj. Din. Zaradi lega j> banka posegla zopet po lombardu pri Narodni banki m se je la poslavka v oktobiu zopet povečala za 1.91 milj. Din.
Likvidacija. Makso Wohlmu!h, d. d. v Za-i ivbu.	i
Ljubljani
kateiiti razprave so bile dne 20. in 21. novembra
l°34 odločene.
Nadalje razglas« 'Uaučm uprava -za l,jwb1'ano-incsto, da so razgrnjeni nadaljni seznami oseb zavezanih pridebnini p? I. skupim čl. 42 zakona o neposrednih davkih. Razprave o teh cenitvah sc bodo vršile pred strokovnim davčnim odborom v času od 10. do vštetega 15. decembra, razgrnjena , pa je ooena od 26. novembra do vštetega 3 de- ! ccmbra.	'
Nn \ pogled razgrnjeni seznami vsebujejo sle-■ deoe vrsle davčnih zavezancev: trgovine z galan-I tenjp itd., z deželnimi pridelki, semeni, razne iz I. skupine, 4 podskupine, graverje, pnškarje, kra-• 'iiarje, niodistinje (trgovke), tirarje, -zlatarje, pastirje, optike, foto-trgisvine, razna obrtna podjetja 172, -trgovine -z usnjem, čevlji iu čevljarskimi potrebščinami, trgovme s steklom in porcelanom, trgovine z .barvami, keramiko, benzinom, trgovine s slasči- •' canu, s .perutnino, ribami, konji, živino, trgovine { z .glasbili, ruzrie druge trgovine, stavbenike, vsakovrstna podjetja :|.'.I2. časopisi, -revije.
Naš kliring z Nemčijo
Kot objavlja naša Narodna banka, je znašal imš saldo v kliringu z Nemčijo dne 24. novembra 1934 171.6 milj. Din m so je torej v primeri s I", novembrom zmanjšal zn 1.4 milj. Dili. Najvišje stanje je bilo doseženo dne 6. novembra s 180 milj. Din iu se je od tedaj saldo torej zmanjšal na 8.4 milj.^ Din. kar lii znatno, vendar vredno omembe.
Zadnji izplačan avizo .ie bil številka 1.975 z dno 16. septembra. Po prejšnjem poroči!« Narodne •banke za 17. november je bil zadnji izplačan avizo z dne 14. septembra in se torej položaj ni bistveno izboljšal.
Kontingenti za uvoz jajc v Nemčijo. Nemški državni urad za jajca je pooblaščen za oktober in november izdati dovoljenja za uvoz (v oktobru 6.492 met. stotov in v novembru 5.193 stotov) jajc tehle standardov: GIS, GIA, GIBIGIC. Po novem se poslej ne bo več ugotavljala razlika, pač pa se bo plačevala predpisana taksa 1. marke za vsakih 100 kg.
Zahteve srbskih zadružnikov v Bosni in Hercegovini. Zveza srbskih kmetijskih zadrug za Bosno in ilcrcegovino jc imela v nedeljo občni zbor v Sarajevu. Na tem zboru je bilo ugotovljeno, da je nujno poii-cbno končnoveljavno rešiti vprašanje kmečkih dolgov. V resoluciji se ugotavlja, da jc ubit kmečki kredit ter da sc je v izredno velikem obsegu razvilo oderuštvo. V nadaljnih točkah resolucije ugotavljajo, da je potrebno, da del žrtev za kmeta nosi država, deloma naj se kmečki dolgovi odpišejo, deloma pa naj se porazdele na vec let. Posebno pa se tirora vpoštevati pri tem zadružništvo, ker je baš zadružništvo največ koristilo kmetu iu tnu bo tudi v bodoče edino zadruž.ništvo pomagalo na noge.
Povišanje glavnice. Prva hrvatska Ivornica , olja, d. d. v Zagrebu je sklenila zvišati delniško glavnico od 2.75 na 8.25 milij. Din z izdajo 44.000 i novih delnic po 125 Din nominala in 5 Din za ; stroške.
Kakšm olajšanje, se ni treba neprestano nanovo pudrati - kar tako neprijetno vtem moškim Pri vsem iem na se moj nos nikd.n ne blešči in vedno sem sigurna, da bo moja polt ves dan obdržala svoj-, svežino, glad-kost in mat odraz. Poslužite se pudra Tokalon (s smetanovo peno) vsako jutro. Jaz ga imenujem »9 urni puder <, ker ostane na licu mnogo dalje, kakor katerikoli drugi puder, ki sem jih doslej uporabljala. Potenje ne prodre skozi njega, ue Škoduje pa mu tudi ne veter in dež, on pa daje koži naravno barvo »er zožuje razširjene znojnice Imeli boste veliko veselja, 8» napravile ta 9 urni noi^lins
Radio
Program« Radio Ljubljana t
Torek. 37. novembra: tl.tto fcf.Mni ura: Lutkovn«. inra 12.15 l>log£e 12.50 'Porodila 1SI (Ki Oas, pit* o lS.nti Go spodinjuka nra: Praktična navodila o pravilni sestavi pretirane ozirom nn odrasle 1S.-JI NemSeinn (dr. K"o-larič) 19 10 Mladina in idejna raiKilmnost Mr. Stanko Oogala) 19.:<tl Pravna nra (dr. Vladimir Knatlie) i:i 50 .ledilni list, program za sredo SO nu Hndijski orkester 2109 Nacionalna ura: 1. Ljubljana: Pevski koneell Akademskega pevskega kvinteta; 2. Zagreti; :) Bel|»fV»d 22.00 Cas, poročita, plnftče SiKO Angleške plmiee
Drugi programi t
na
rza
Dne 26. novembra 1934. Dcnnr
Neizprcnietijen je ostal lc Curih, narasla sta Berlin in Praga, dočim so ostale devize popustile.
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen 8.10—8.20. Grški boni v Zagrebu 28.65 - 29.35, v-Belgradu 28.47 do 29.17. Angleški funt je na zagrebški borzi popustil na 228.20—229.80, ua belgrajski pa na 229.30 do 231.30. Španska pezeta v Zagrebu in Belgradu 5.70 blago. Madjarski pengo v Belgradu 9.60 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2311.51—2322.87, Berlin 1373.47—1384.27, Bruselj 797.13- 801.07, Curih 1108.35—1113.85, London 170.25—171.85, Nevvvork 3391.61—3419.87, Pariz 225.35—226.47, Praga 142 9 —143.76, Trst 201.24- 293.64.
Promet na zagrebški borzi 31.631 Din.
Curih. Pariz 20.3225, London 15.395, Newyork 308.50, Bruselj 71.9225, Milan 26.31, Madrid 42.15, Amsterdam 208.60, Berlin 124.10, Dunaj 73.22 (56), Stockholm 79.35, Oslo 77.35, Kopenhagen 68.75, Praga 12.90, Varšava 58.25, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca je ostala v glavnem neizpremenjena in tudi tečaji se v primeri s petkom, torej zaključkom preteklega tedna, niso dosti izpremenili. Promet je bil slab in je bilo na zagrebški borzi zaključenih samo 2C0 kom. vojne škode.
Ljubljana. 7% inv. pos. 70—71, agrarji 40 -41, vojna škoda 328—330, begi. obv. 54-55, 8% Bler. pos. 61—62, 7% Bler. pos. 51—52, 7% pos. DHB 62—64.
Zagreb. Drž. papirji: agrarji 39—<10.50. vojna škoda 330—332 (329), 12. 330 - 335, 1. 330- 335, 6% begi. obv. 54—54.50, 8% Bler. pos. 62.50 b!., 7% Bler. po. 52- 53, 7% pos. DHB 62 -64. - Del mce: Priv. agr. banka 212—214 (212), Bečkerek sladk. tov. 750 bi., Osj. livarna 100 bi., ltnpex 50 den., Trboveljska 101—105.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 60.5 -70.5. agrarji 40 40.50 (40.50), vojna škoda 334.50 -336 (335) 12. 335-336, 6% begi. obv. 55.50—56 (55.5), S% Bler. pos. 62.50- 63, 7% Bler. pos. 53 - 54, 7% pos. DHB 64 bi. — Delnice Narodna banka 4400 45CO (4400), Priv. agr. banka 211.50-213 (212).
Žitni trp
Naš žitni trg popolnoma stagnira. Poslovanje sc j-e omejilo na minimum in ludi ne kaže, da bi se letos pred božičnimi prazniki položaj izboljšal. Konzum je izredno majhen in zanimivo je tudi, da je ponudba v Vojvodini slaba, čeprav bi bilo radi roka 15. novembra pričakovati nekoliko živahnejšo ponudbo. Saj smo pri nas videli n. pr. pri živini prav znatno ponudbo zadnje dni, ki jc potisnila ccnc še navzdol, l udi za PožiČ je žc mnogo zalog, tako da ni pričakovati za ta termin povečanih nakupov. Vprašanje, ki še ni gotovo, je vprašanje našega izvoza. Doslej smo v Nemčijo prodali znatne količine koruze, |ia jc radi plačilnih IcJkoč ves promet zastal. Pšenice smo mnogo dobavili v Češkoslovaško, na jc bilo mnogo prigovorov kakovosti. Pred nedavnim smo sicer poročali, da so bile nadalje sklenjene velike kupčije za ČSR, vendar za enkrat še nc čujettio o nakupih Privilegirane izvozne družbe. 1 endcnca jc lorej neizpre-meniena in ravnotako tudi cene.
Notirali so: Pšenica 107 112 50 po kakovosti in postaji, koruza času primerilo suha 60 (zahte-
TOREK, 27. novembra. -Belgrm!: 19,80 Plbace mi ftu Radijski kvartet, vmes tenorski koncert 21.00 Jug..si..-vhiisko kompozicije 22 00 VojaSka (rotita — Zoflrrb: 21:00 Jugoslovanske kompozicije — Dunaj: 17.25 Pesmi in arije 19.10 Dunajske slike 20.05 Romantična opora Rti-ryunthe«, VV elier 2:i,ft(J Ziolirerjeve kompozicije Ž1.5H Jam! — Budimpešta: IS :io Celo-koncert 20.1111 Ko/.erij« 21.35 PloS e 22.39 Klavirski koncert 23.25 Salonska glasba — Milan-Trst: J7 lil Zabavna glnoba 20.45 Up.Teta <Geisha«, donos — Rim-Buri: 17.10 l.alikii glasba 20.45 Trio in zbor 22.15 Lahka in plesna glasba — 1'iai/a: 18.20 Jazz in šrnmel 19.10 Pesmi in arije 19.80 Kralj val('ka, slike iz življenja Joh. Mlraussa 21.00 Orkestralni koncert 22.15 PloS.e -— Bratislava: ls.00 Klavirski« glasba 19.10 Violinski koneort — Varšava: 18 15 Sumite 7.n violino in klavir 19.09 Orgelska glasba 19.30 Vokalni koneort 29 00 Pestra ura 21.00 Lahka glasba 221'', Plesna glasba — Nemčija: 20.15 Kongres nne'onc(!ti"o socialističnega društva .Krati ilitfoh Freude — Berilu: 18.39 Pi-strn ura 20.10 Orkestralni koncert - Kiini'/»-herr/: 19.30 Mandolinlsttčhi koneevt 20.10 Violinska glasba — Hamburg: 19,00 Dekliške pesmi 20.10 Zborovske pesmi — Vratislava: 19.00 Narodne pesmi Nemcev \ tujini 20.10 Valček mora biti — Liipsko: 18.5o Postni Nemcev v tujini 20 10 Komorna igro: Mliutn ljubezen — Kiiln: 19.25 Klavirski koncert v tričetrtinskeni taktu 20.10 Pesmi po željah poslušalcev — Frankfnrt: IM5 Orkeslralui koncert 30 10 Mati kabaret - Stultgart: 19.00 Radijski orkester 20 10 Igra t'ra žrtve	l/o
nakovo: 19 (KI Narodne pesmi s Francoske 20.10 Sramet — Curih: 19.20 Schiihert-Schnmnun, iz njih del 31190 Koncert del P'rilnn Brunn — Hlrnsalmrg: 19.311 Iiudii-ski orkester 21.39 ..Ptice., igra po Artstofiinu.
Satt
ŠAHOVSKI KLUB AfiNTPETKIU v Mi:«WAXl
Dne 21. novembra so je zaključit sploSni turnir, ki ie trajal dva meseca. Fdetežilo se ga ie 2S člane, re7.nltatom: 1. Kapns 23 točk, 2. Falhid' 2-1 in pot :>. Jeršin » in pol, 1 tlerčič 22, 3. In Ii. Vdovič in ,1. Kranj.' 19 in pol, 7. Kalan 19, 8. in 9. inž. Itajei. in Znnuin ,T 17 m pol, 10. Juršič 15 in pol točke itd IV.rbii i.' bila posebno ostra med prvimi štirimi, kulti šele žmlitjn kola so jih razvrsl ila. Dotok novih članov ob otvoril v i sezone nam jo prinesel celo vrsto dobrih igralcev kaiti nič manj ko prvih devet mest so si prisvojili in šele nn 10. mesto pustili plasirati se prvega člana .>.' lanskega leta. S tem se je naenkrat precej dvignila kv» litetn Sentipetrn .
Zn nocoj vabimo vxe člane, dn pride-jo \ Mi- ..-lokal zaradi nadnljnego igranja. Drevi bo tudi inl ■' n' mateh na osem desk. Zn tn malch se piy/.ivaio i"ni,'e' llren. Klakočer, PmlmhnHt. RllnSek. Korenino K Lavrič, Vorovfiek. Katui-s, Fn.lbel, .lerSin. llerčif « !•, ' beek, Koraxin, Oerjol in Pretnar, da pridejo '.,-n.. o , v klubov lokal. Obenem se vr.štro tudi pesamov/ni m." -Ir zn prehod v ožji turnir Prosimo torej io'no'r \ i, trtek, 29 novembra se igra slmnltnntin Priinvc b. lo. — V torek. t. deeetnhra Im pridelek užj.-gn tu.ipri;i Prijave <lo 29 Is-tiegs dne in nnlo takoj (fi-vo kolo.
vajo zanjo), umetno sušena 65 70, moka 1% ti oves 80- 00 po postaji. |-> hafka 110, prckiimi ■'... H5—120, otrobi dclicli 05 100. drobni 8"' 1 Pripominjamo, da so to cene v Vojvodini, katc je treba prišteli za naše kraje \w.nino iti .t . stroška
I PS
Siltiacija v tesanem lesn sc ic V zadnjem -.>-i kljub temu, da ni sezone, nekoliko i z pit-nicii i. i cer jc cena nekoliko popustila, vendar se pn ir; i
posebno tanjših dimenzij, žc lahko oddajo .
nejše dimenzije in bordcinali so vedno zaost ; • o.
V	mehkem lesu je močnejše povpraševanu' a. tombanic in lil ter IV. Pri tem blagu pa j( »• i C>ogoj, da je blago paralelno očcljcno in lepo nrmi pulirano. Konično blago za izvoz ne pride v p<>-'-\ in se sploh nc more plasirali, odkar je gOtnja Iti lija - vsleil carine odpadla kot kotižitmeiit
V	bukovi ui vlada še vedno skoro iKiitohn st«. gnaciia.
V	hraslovlni pu sc iščejo predvsem i3»xluice ie pragovi ter zlasti neobmbljtni plohi za iždeloia nje vagonov.
Drva
s^ nadalio iAčejo in tndi ittio mi/
nr^monipnn r\ir*i1n 1 anon .. —i:.. _.. i
.j--------i cijucuid v ijii je /.avnjvu
Ijiva, cena i>a brez izprememb-
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »taka besede Din i-—: ientlovanjskl oglasi Din 2 —■ Najmanjši znesek m mali oglat Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega snaCaJa se računa enokolonska S mm visoka peiltna vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malib oglasov
treba prlloilU znamko.
Tvrdka
F. M. SCHMITT
Pred Škofijo 2. UUBlDANA. Llngarieva 4.
se priporoča sv. Miklavžu za
nakup vsakovrslnih praktičnih daril!
Oglej si izložbe in razstavo 1. decembra 1934
Samo SETA vložke
Prireditve
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert, (h)
mm\
Krepkega vajenca
poštenih staršev, iščem za mesarsko obrt. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« št. 13306.
[jSluibodobe
Zobotehnika
zmožnega vseh zoboteh-niških del, sprejmem. Pisati na naslov: Dr. Haj-darovič, Sarajevo. (b)
Praktikantinjo
dobrim šolskim spriče valom in poštenih staršev - sprejmem. - Ivan Kovačič, trgovina stekla in porcelana v Mariboru.
(b)
Kuharica
srednje starosti, pridna in poštena, ki opravlja vsakdanja hišna dela — išče službo. Gre tudi kot sa mostojna gospodinja k eni ali dvema osebama. Ponudbe pod »Dolgoletna spričevala« upravi »Slovenca« št. 13429. (a
Čitajte in širite »Slovenca«!
Zaslužek
Zastopstvo
špecerijske stroke sprejmem za Ljubljano in okolico. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kavcije zmožen« št. 13428. (z)
m
im
Ce avto s v o) stan proaa/ai aP motorja bi znebil se rad hri kupcev ti mnogo prižem Slnvenčev najmanj? inserat
ODDAJO: Poslovni prostori
primerni za odvetnike ali zdravnike — se oddajo s 1. decembrom v palači »Grafika«. - Vse informacije: Uprava palače »Grafika«, Masarykova cesta 14, IV. nadstr. (n)
Stanovanja
IŠČEJO: Opremljeno sobo
od vštevši Bežigrada do bolnišnice — iščem. Naslov v upravi »Slovenca«
Za Miklavža
se Vam nudi zaradi izpraznitve zaloge zelo ugoden nakup raznih aluminijastih igrač, orodja za
Koruzno moko
za krmo in kOrUZO ceneje v*^"
Javnih skladiščih
Ljubljana. Tyrševa o. 33
pri tvrdki FRAN POGAČNIK
d. z o. z.

Telefon 2059
PREMOG
otroke itd. — pri tvrdki j K A R BO PA K ET E
I DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica šj. 5.
Denar
Telefon 38-10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Llubljana, Gledališka ulica 12. (d)

Stanko Florjančič, želez nina, Resljeva cesta št. 3 (vhod skozi dvorišče). V račun se vzamejo tudi hranilne knjižice Kmetske ter Ljudske posojilnice v Ljubljani. Trgovci znaten popust. — Ne zamudite ugodne prilike I
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela oo znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Na:prikladnejša darila za Miklavža in Božič so:
Ro<"ne tom ce ilstn ce denar-n ce, tobačn ce. nkt v e, kn or tudi r otni kovčeki v veliki Izberi. Po nizkih c nah dob te nr
IVAN KRAVOS
Maribor
Aleksandrova cesta 13.
Zagorje
Hranilne knjižice Ljudske posojilnice in hranilnice v Zagorju - kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zagorje« št. 13411. (d)
Posojila
na vložne knjižice dale Slovenska banka. Liubliana. Krekov trg 10
Cene govore
Preproge: Perzija, Smyr-na, Banyai, Angora. Pirot itd. najcenejše pri
„C1LIM"
Pasaža neboilCnlha
KAKOR:
* i
MIKLAVŽEVA DARILA
križe in zraven pripadajoče svečnike najnovejše moderne oblike, lepe kipe, slike, podobice, krasne okvirčke za fotografije in razglednice, albume za razglednice in fotografije, spominske knjige, fin in eleganten pisemski papir v blokih in mapah, vse šolske potrebščine, slikanice za deco in druga primerna darila Vam po konkurenčnih cenah nudi
Zdrav, odbran
krompir
oddaja — dokler zaloga
po 50 Din 100 kg
vsako količino
I tvrdka A. VOLK, Ljubljana, Resljeva cesta št. 24.
Podruž. Jugosl. knjigarne
H. NIČM AN, Liubliana. Kop'tar'eva ul. 2
+
Kmetijsko gospodarsko društvo v Logatcu
javlja tužno vest, da je njen dolgoletni podnačelnik, gospod
Franc Maček
v nedeljo, dne 25. novembra nenadoma umrl. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 28. novembra ob 3 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Dolenji Logatec.
Z blagopokojnikom izgubi naše društvo zaslužnega zadružnika, ki se je neumorno udejstvoval od njenega početka. Ohranimo blagopokojnika v hvaležnem in trajnem spominul Dolenji Logatec, dne 26. novembra 1934.
Brinje
dobite najceneje v
JAVNIH SKLADIŠČIH
Tyrševa cesta št. 33 pri tvr Iki
I Fran Pogačnik d.zo.z.
6000 Din posojila
iščem. Čez šest mesecev vrnem 7000 Din. Nujne ponudbe pod »Sigurno« št. 13424 upravi »Sloven ca«.	(d I
1000 Din
mesečnega zajamčenega odplačila poleg obresti — nudim onemu, ki mi posodi 60.000 Din v gotovini. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalna renta« št. 13430. (d)
STARŠI I
Otroku, ki obiskuje šolo, daite. ako ie slaboten, použiti vsak dan ziutrai in zvečer malo žličico okusnega »Energlna«, za krepitev krvi živcev in teka Otroci, ki redno lemlieio »Energin«, imajo dober tek in so odporni zopet «sa obolenja »Energin« za iačame krvi. živcev in teka daite dekletu med 10 in 17 leti ako je slabotno. To ie prehodna dekliška doba ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« daite vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« daite vsakemu članu rodbine ki ie malokrven »ENERGIN« se dobi v lekarnah * steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din.
Reg. S. br 19.147/33.
Posestva
Enodružinsko hišo
v Štepanji vasi, se solidni stranki takoj ugodno odda v najem ali proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13373. (p)
Širite »Slovenca«!
Pletilna podjetja!
Prodajamo nov pletilni stroj Cless & Flentje, za ročni pogon, 90 cm širok, Zakard napravo — za 7500 Din. Nadalje rabljen, dobro ohranjen pletilni stroj (Flachstrickn;aschi- j ne) Cless & Flentje, za električni pogon, 120 cm ! širok — ter zelo dobro 1 ohranien stroj polauto-mat, Žakard, marke Dou-bied, oba stroja za Din 20 000. — Ponudbe upravi Slovenca« pod 13420. (1)
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Družba z o. z.« št. 13427. (d)
Posestvo na Pohorju
150 oralov veliko, ca 100 oralov gozda z mladim podrastkom, ostalo njive in travniki, poslopja v dobrem stanju, za primerno ceno naprodaj. — Naslov se izve pri Ludviku Vidmarju, Zreče, (p)
Parcelo
v izmeri ca. 900 m2, soln-čna lega, prodam deloma za knjižice. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13423.	(p)
I0ES0I
B. Warblneh
najstarejša tvoruica klavirjev
Ljubljana
Gregorčičeva ul. 5 l.
Prodaja inozemskih in
lastnih izdelkov StroKovnjaška popravila
in uglaševanje Naicenej-a izposojevalnica Obročna odplačevanja
Inserirajte v
.Slovencu4!
Cvetlični med
prodaja na debelo po 10 Din za krf čebelarstvo Bartolovič, Piškorevci. (1)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kuouje
po na višjib cenab ČERNE. luvelir, L'ub ana Wolfova ulica št. 3.
WM
»ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU.
IŠIASU, BOLEČINAM V KOSTEH, ZBADANJU
IN RAZTEZANJU MIŠIC
Na dlan roke si izlijte nekoliko »Alge« ter drgnite vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in posušila. jo namočite nanovo in zopet drgnite Tako ponavljajte večkrat, nato pa ovijte na-drgnjenj del telesa z volneno krpo ali robcem Masirati je treba dva do trikrat dnevno, po potrebi tudi večkrat. Že po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olajšanje bolečin Kakor hitro občutite tudi najmanjše ne-razpoloženje in raztezanje, nadrgnite telo z »ALGO«, ker je to lahko pričelek težkega obolenja, ki ga boste z malo »ALGE« preprečili.
»ALGA« se dobi povsod. — 1 steklenica 14 Din
(Reg. s. br. 18117-32.)
Globoko potrta naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je najin oče, gospod
Jakob Zabukovec
posestnik in železniški uslužbenec v pokoja
danes v ponedeljek 26. t. m. po dolgi bolezni v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnika bo v sredo ob pol treh popoldne iz hiše žalosti Hradeckega cesta 6 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. novembra 1934.
Ivan in Maks,
sinova in ostalo sorodstvo.

V	globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni stric, gospod
Franc Jerina
železniški nadsprevodnik j. i. v pokoju
dne 25. t. m., po kratkem, mučnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 90. letu starosti, Bogu vdano odšel v večnost.
Na zadnji poti ga spremimo v torek, dne 27. novembra 1934 ob lA 5 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča svetega Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 26. novembra 1934.
Ema Lenassi roj. Koechler, Lina Koechler,
nečakinji — in ostalo sorodstvo.
Tekma okrog sveta 4
n.
POPOTNA TOVARIŠIJA
Zimski zrak nad croydon6kim letališčem je bil gost in mrzel. Letalo nemške Lufthanee, ki v poslovni zvezi z angleško Imperial A:rways Ltd. oskrbuje službo med Londonom in Berlinom, je bilo na prostranem prostoru pripravljeno za odhod v Berlin, ki je bil določen za 8. uro 45 minut.
Pilot :n monterji so še enkrat pregledovali vise dele velikega stroja in spravljali posamezne za poskus za pogon.
Dasi je manjkalo še deset minut do predpisanega časa odhoda, so se vendarle že nekateri potniki, ki eo bili prišli brez spremstva, namestili v udobno segreti kabini. Kakor je bilo razločno videti skozi sipe, sta bila dva starejša gospoda in dama, katere sveži, mladostni in pogumni obraz je dokazoval, da je komaj prekoračila svoje tri in dvajseto leto. Plavi lasje, ostriženi na neizogibni še mikavnejše. Po vsem videzu ni bila v družbi onih dveh gospodov, ker 9! Je izbrala sedež tako, da sta ostala med njihovimi in njenim dva prostora, da je zadobilo predrzen Izraz, a je bilo radi tega piskerlonc, so bujno obdajali njeno obličje, tako, da je zadobilo predrzen izraz, a je bilo radi tega še mikavnejše. Po vsem videzu ni bila v družbi anili gospodov, ker ei je izbrala sedež tako, da sta ostala med njihovimi in nzenim dva prosta.
Zunaj, dva ali tri korake pred vhodnimi vrati, j« stal, odet v eleganten, a vendarle že nekoliko obrabljen kratek siv kožuh, s popotno čepico na <?lavi in monoklom na desnem očesu, četrti potnik. Tudi on je bil 5e mlad, čeprav je bil gotovo že čez
trideset let. Njegov obraz, ki eo ga dičile kratke plave brčice, je razodeval inteligentni, živi izraz duševnega delavca, ki je vajen dogodke okrog sebe ne le pozorno spremljati, marveč jih tudi v njihovih medsebojnih odnosih kritično premotriti.
Nemara je pričakoval letališkega avtobusa, ki je imel pripeljati iz mesta ostale potnike in njih prtljago, kakor tudi poslednjo poišto za kontinent, zakaj večkrat se je ozrl v 6mer, odkoder je imel privoziti.
Ker pa avtobusa še ni bilo na spregled, si je začel pobliže ogledovati letalo samo.
Trup je bil pravokoten z zaokroženimi robovi, pilotski prostor je bil oddeljen in napram potniškemu prostoru nekoliko pridvignjen. Tam sta bila drug zraven drugega dva pilotska sedeža in dvojno krmilo. Pod njim je bilo prostora dovolj za pošto :n prtljago.
Za pilotovim sedežem je bil vmesni prostor z vrati za vstop na desni strani trupa in z vmesnimi vrati med potniškim in pilotovim prostorom. Tam je bila umivalnica in naprava za brezžični brzojav. Vhodna vrata so bila zdaj zaprta, da bi branila mrzlemu jutranjemu zraku dostop. Bila so na levi 6trani trupa.
V potniškem prostoru je bilo prostora dovolj za osem udobnih naslanjačev, ki so imeli jermena, s katerimi 60 se mogli potnik; privezati. Svetloba mu je dohajala skozi štiri kolen&na okna in skozi dve sprednji lini. Kurili so v prosloru z vročim zrakom iz cilindrov, dovajanje se je pa inoglo uravnavat: e pomočjo zaklopnic.
Ko si je vse to ogledal, je že prihrumel avtobus, ki se je bil zakasnil za nekaj minut.
Medtem ko so nekateri uslužbenci sprejemali in spravljali vreče s pošto in razno prtljago v letalo, je potnik v sivem športnem kožuhu opazoval z
več kot navadnim zanimanjem, kako je izstopila še-storica ljudi, gospodov in dam, iz velikega avtobusa.
»Ali aboard!« je že zaklical pilot in se povzpel 6 svojim tovarišem na svoj prostor.
Mladi mož z monoklom je pred novodošlimi prvi vstopil v kabino, vsedel se je na sedež zraven plavolase dame in se z jermenom privezal. AH si je bil izvolil prav ta sedež radi ljubke soseščine ali brez tega zelo opravičljivega postranskega namena, o tem si niti ni skušal priti na jasno.
Opazoval je, kako so se že trije gospodje in obilnejša ler ne več posebno mlada dama po kratkem rokovanju in z mnogimi v naglic: izgovorjenimi poslovilnimi besedami ločili od skupine novo-došlih, kako so vstopili v kabino ter zasedli še proste sedeže.
Tisti hip so se vrata zaprla in motor je 6topil v pogon. Letalo 6e je trkljalo kakih 6to metrov po zemlji, nato se je jelo skoraj neopazno dvigati. To se pravi, zdelo se je, da letalo samo miruje, le zemlja z gmoto hiš in emotkom ulic zadimljenega predmestja pod njim potuje.
Vsi potniki so gledali z napetostjo, zajeta dama j celo nekoliko v strahu, skozi osnažene šipe, ko i se je mlada plavolaska veselo zahehetala, ker jo je pr: nekoliko bolj strmem dviganju vrglo nekoliko nazaj v naslanjaču. Bilo je, kakor da se mora premagovati, da ne bi začela cepetati s svojimi čednimi nožicami, ki so bile v svilenih nogavicah.
Polagoma so se oči privadile opazovanju :z ptičje perspektive in krčenju razdalj na zemlji pod 6eboj v sorazmerju z višino, v kateri je aparat letel, tako, da 60 potniki razločevali ljudi in živali, vozove in železnice ter ladje, ki eo na Temzi — vijoči se kakor bledo svetlikajoč se trak — bruhale črne oblake dima. Višino, v kateri so leteli, jim je kazal v kabini viseči višinonier.
Letalo je moralo vzleteti seveda proti vetru ter je sprva letelo v južno smer. Ko pa je doseglo dovolj stalnost:, se je ob neznatni premaknitvi svoje vodoravne lege zaokrenilo ter se usmerilo naravnost proti Amsterdamu, prvi vmesni postaji.
Dick Gordon — tako je bilo gospodu v sivem športnem kožuhu ime, čeprav je bil trdno sklenil, da ga zaenkrat ohrani zase — je odpel jermen, tla bi naposled slekel svoj kožuh. Prej še je seveda vzel iz obilnega notranjega žepa zavoj najnovejših jutranjih časopisov in jih položil na sedež, da bi jih pregledal.
Za zdaj pa se še ni vsedel, marveč je stopil na nasprotno stran, da bi 6i ogledal pokrajino, ki 6e je globoko pod njimi odpirala kakor zemljevid.
»Prevrnili nas boste I« je zaklicala plavolaska.
To bi naj bilo šaljivo svarilo, toda slišati je bilo v njem skrito rahlo bojazen.
»Brez skrbi,« je smehljaje se odvrnil. »Te pošasti imajo velike hvale vredno lastnost, za katero se trudim z večjim ali manjšim uspehom tudi j?.t, da bi si jo pridobil.«
»In to je?«
>Ne dajo se spraviti iz ravnovesja.«
»Kaj pa, če pademo v brezzračen prostor? Slišala sem, da je zrak poln lukenj, prav tako kaiof emendolski sir. Če torej nenadoma pademo v saioS-no brezzračno luknjo, kakor v globok rov! Mislim ei — to mora biti strahovito!«
»Če bi se zgodilo kaj takega, bi ne imel: časa sploh kaj misliti.«
»Res je. Zatorej ravno mislim že zdaj.«
»Pomirite se — brezzračnih lukenj sploh ni. Letalo sicer od časa do časa res poskoči, toda zaradi zračnih etruj, in to utegne kdaj učinkovati podobno kakor valovanje ladje na morju.«
»Torej ee nam obeta še zračna bolezen?«