1 Leto XIII. | Štev. 95	TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409	Maribor, sreda 26. aprila 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1 —
Vojaška dolžnost v Angliji
Po dolgem oklevanju se ie Angliia le odločila za uvedbo splošne vojaške dolžnosti — Sklep bo danes predložen parlamentu — Prvi nabori in vpoklici — Ogromna vsota 260 milijard dina^ev rednega proračuna za vojne izdatke
LONDON, 26. aprila. Razvoj mednarodnega položaja ne more karakterlzirati nobena stvar bolj, kakor dejstvo, da se je AngUja po tako dolgem In trdovratnem obotavljanju končno prvič v svoji zgodovini odločila, uvesti splošno vojaško dolžnost. Uvedba te dolžnosti je bila načelno sklenjena že na včerajšnji seji vlade. Danes bo osnutek predložen parlamentu. Prvi vpoklici bodo sledili takoj nato. Vpoklicani bodo novinci od 18. do 21. leta. Vpoklic tudi onih do 25. leta je bil za enkrat opuščen, ker bi bHo s tem na enkrat pod orožjem že 3 milijone mož, kar pa trenutno ni Izvedljivo.
SPLOŠNA OBVEZNOST
LONDON, 26. aprila. Včerajšnji dan je bil za Anglijo in s tem v zvezi tudi za vso Evropo zgodovinskega pomena. Že dejstvo, da je trajala predvčerajšnja seja angleške vlade dve urj in pol, kar je tudi za razpravo pred proračunom precej, dokazuje, da so bile v razpravi Izredno važne zadeve. Razen o proračunu, je namreč sklepal ministrski svet tudi o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Angliji. Že dva dni je skoraj ves angleški tisk brez izjeme soglasno zagovarjal zahtevo v tej smeri. Petdeset poslancev je pa že prejšnji teden v spodnji, včeraj pa enako število lordov v gornji zbornici stavilo predlog zakonskega osnutka za uvedbo splošne vojaške dolžnosti. Odpor, ki je pa bil bolj načelnega kakor praktičnega značaja, se je pojavil samo iz vrst delavske stranke, in sicer s stališča, da je pokazal dosedanji prostovoljski sistem sijajne rezultate in bi uvedba obvezne službe le motila stari elan. Nemalo je šlo tu za taktične razloge. To je v polni meri razumela tudi vlada, ki se je sešla včeraj ponovno na zgodovinsko sejo ob 18. uri v prostorih ministrskega predsednika v spodnji zbornici. Seja je trajala dve uri in na njej je bil po zanesljivih informacijah sklep o splošni vojaški obveznosti že sprejet. Zato se pričakuje, da bo vlada podala že danes pred parlamentom zadevno deklaracijo.
PRIPRAVE ZA VPOKLIC Vojni minister Hore-Belisha je že pripravil zakonski predlog za uvedbo vojaške dolžnosti, ki se imenuje v angleščini »National military compulsory training act«. Po tem zakonskem predlogu bodo takoj vpoklicani za vojaško službo sposobni mladeniči od 18. do 25. leta. Začasni vodja snujočega se ministrstva za municijo je bil že pozvan, da izda ukrepe za nastanitev nove angleške vojske po vojašnicah, ki jih je za enkrat mogoče uporabiti v ta namen. S temi pripravami je bila v zvezi tudi sinočnja avdienca ministra Burgina pri kralju v Buckinghamski palači. Da se odstrani odpor laburistične (delavske) stranke, je pri včerajšnji proračunski debati finančni minister sir Simon izjavil, da dohodninski davek kljub izrednemu povišanju Izdatkov za oborožitev ne bo povišan. To smatrajo kot koncesijo vlade laburistom, ki zastopajo interese angleškega malega človeka, katera naj pripravi njihovo parlamentarno zastopstvo, da opusti odpor proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Sicer pa so laburisti itak v opoziciji in ne bi, tudi ako bi glasovali proti predlogu, mogli preprečiti izglasovanja po vladni večini.
OGROMNI VOJNI PRORAČUN Drugo, nič manj važno odločitev angleške vlade, nanašajočo se na povišanje državnega proračuna, zlasti za oborožitev, je objavil včeraj v parlamentu finančni minister sir John Simon. Izdatki za vojsko, ki so znaša’1 že v dokončanem proračunskem letu 630 milijonov funtov, se povišajo v novem proračunskem letu ni> 042.600,000 funtov šterlingov, in to
brez izrednih dodatnih kreditov, s katerimi vred bo angleški vojni proračun prvič prekoračil milijardo funtov, ali 260 milijard dinarjev v enem samem letu.. Povprečno torej tričetrt milijarde na dan. Ker se kljub tem ogromnim izdatkom laburistom na ljubo dohodninski davek ne bo povišal, se povišajo v prvi vrsti razne takse. Tako bodo odslej lastniki avtomobilov plačali za vsak kilometer poti namesto dosedanjih 15, kar 25 šilingov. Prav tako bodo pa povišane tudi takse za motocikle in kolesa. Davek na ded-ščine, ki je bil že doslej v Angliji izredno visok, se pri vsotah nad 70.000 funtov poviša za ceHh 10%. Za civilno obrambo
je določena vsota 42 hi četrt milijona funtov, za vskladiščenje hrane pa 5 milijonov funtov.
DANAŠNJA SEJA VLADE LONDON, 26. aprila. Današnja redna tedenska seja angleške vlade bo dokončno odločala o uvedbi splošne vojaške dolžnosti in se zato pričakuje zadevna izjava v parlamentu že za popoldne. »Evening Standard« piše pod naslovom »V zadnji uri«, da je uvedba vojaške dolžnosti le še vprašanje trenutkov. Ustanoviti je pa treba tudi stalni vojni svet (Army Council), ki bo kompetenten za izvedbo organizacije nove armade. To ni le zahteva vse angleške Javnosti, ampak tudi vseh zaveznikov. Prav tako se bo pritegnila vsa industrija s polno kapaciteto, kakor končno tudi trgovina. Že sedaj so dosegle vse edinice teritorialne vojske vojno stanje. Sedaj jih je treba podvojiti in potrojiti. Na vse to Je opozoril veleposlanik Henderson von Ribbentropa, kajti angleška vlada je spoznala, da samo napovedovanje dogodkov ne zadošča.
Zapiski
Veliko veseife ¥ Franciji
VES PARIŠKI TISK POZDRAVLJA Z NEPRIKRITIM NAVDUŠENJEM UVEDBO SPLOŠNE VOJAŠKE DO LŽNOSTI V ANGLIJI.
PARIZ, 26. aprila. Ves današnji pariški tisk brez izjeme z ogromnim navdušenjem in samozavestjo pozdravlja predstoječo uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Angliji. »Echo de Pariš« piše pod naslovom »Zadnji opomin diktatorjem«, da Angleži vedno obvladajo situacijo zadnje četrt ure. Odslej postaja Anglija ne le pomorska in zračna, marveč tudi suhozemna svetovna velesila. »Petit Parisien« nagla-da je uvedba splošne vojaške obveznosti v Angliji ogromno pridodala udarni sili Francije. Zadnja gesta Anglije je ustvarila dve enakovredni vojaški sili prvega reda. »Ere Nouvelle« podčrtuje, da je Anglija z uvedbo vojaške obvez-
nosti izvršila zadnji napor, da se prepreči vojna. »Le Petit Journal« izjavlja, da je včeraj Anglija z dvema dejanjema še bolj povečala svoj vojaški potencial. Nezaslišanemu finančnemu naporu z žrtvovanjem 1 milijarde funtov za oborožitev samo v enem letu je že sledil drugi, še bolj važen napor, sedaj še v mobilizaciji človeškega materiala, ukrep, ki so ga prijatelji Francije vedno pričakovali kot neobhodno potreben, a ki so se ga sovražniki Anglije vedno najbolj bali. Končno sprašuje »La Rčpublique« Italijo, ali je premislila sedaj, ko so računi jasno potegnjeni, kaj jo mora nujno čakati na strani rajha.
Cincar-Markovič v Berlinu
PRVI SESTANEK S VON RIBBENTRO POM JE BIL SINOČI. ZDRAVICE NA BANKETU. JUGOSLAVIJA OSTANE NE VTRALNA IN SE NE BO VOJAŠKO VEZALA NA NOBEN BLOK.
BERLIN, 26. aprila. Jugoslovanski zunanji minister dr. Aleksandar Cincar-Markovič je prispel v Berlin sinoči ob 17.15 z letalom direktno iz Beograda. Na letališču ga je sprejel nemški zunanji minister von Ribbentrop. V spremstvu dr. Cin car-Markoviča je več visokih uradnikov, a z njim je prispel tudi beograjski nemški poslanik von Heeren. Jugoslovanski minister se je nastanil v hotelu »Adlon«. Prvi razgovori med njim in von Ribbentropom so bili že sinoči. Na tem sestanku so se razmotrivala vsa vprašanja, ki zanimajo v enaki meri Nemčijo kakor Jugoslavijo. Pri tem se je pokazala velika soglasnost. Po konferenci je bila v hotelu Esplanade« slavnostna večerja, na kateri so bile izmenjane prisrčne zdravice. Von Ribbentrop je dejal med drugim, da je v interessu obeh držav izgradnja vsestranskih trdnih medsebojnih odnošajev. Dr. Cincar-Markovič je odgovoril v enakem smislu v imenu Jugoslavije. Danes razgovori nadaljujejo.
BEOGRAD, 26. aprila. V zvezi z nedavnim obiskom zunanjega ministra dr. Cincarja-Markoviča v Benetkah in sedaj v
Berlinu naglašajo tukajšnji listi, da je glavni namen vseh teh akcij ohranitev po polne neodvisnosti in nedotakljivosti Jugoslavije. Po garanciji nedotakljivosti jugoslovanskih mej s strani Italije in Nemčije bo podana v kratkem taka garancija tudi s strani Madžarske, kamor bo zunanji minister dr. Cincar-Markovič odpotoval kmalu po vrnitvi iz Berlina. Sicer pa bo Jugoslavija ohranila nevtralnost in se ne bo vojaško vezala ne na os ne na obramb ni blok. Prav ta nevtralnost, ki najbolj ustreza položaju Jugoslavije, je dragocenega pomena tudi za Italijo in Nemčijo in tu je jedro vseh zadnjih akcij.
BolivPskl diktator Nemec
LA PAZ, 26. apri'la. Prevrat o*d parlamentarnega k totalitarnemu režimu v Boliviji se je izvršil brez prelivanja krvi. Izvršil ga je predsednik republike Herman Busch. Busch je Nemec; bil je nemški častnik v skupini Rohma, ki je organizirala bolivijsko vojsko v vojni Bolivije s Paragvajem. Po končani vojni je sprejel bolivijsko državljanstvo in postal cek) predsednik republike.
F. J. Potemkin
V	pogajanjih za zakijučitev obrambn. mirovnega bloka igra zelo važno vlogo Turčija. Njen izredni pomen je v njeni legi med Balkanom, Azi jo in Rusijo, zlasti pa v njeni posesti Dardanel, ki so edina morska pot med Čmim in ostalim Sredo-zemeljskim morjem. Le tu bi mogli Anglija in Francija na pomoč Romuniji in Poljski in le tu bi mogle tudi sovjetske ladje in čete v Francijo ki Anglijo. Preden se pa sklene med Turčijo iai Anglijo ter njeno zaveznico Francijo trdna obrambna zveza z zadostnima garancijami, je treba razčistiti še nekatera vprašanja med Turčijo in sovjetsko Rusijo, Tej nalogi je namenjen sedanji obisk posebnega ruskega odposlanca F. J. Potemkina v Ankari. Potemkin je bil dolgo v veleposlaniški službi, zadnje čase pa deluje v komisariatu za zunanje zadeve v Moskvi. Lani je Potemkin zastopal sovjetsko vlado pri pogrebu Kemala Ata-turka v Ankari, zato je sedaj še posebno poklican, da izvrši tako važno nalogo v Turčiji.
Udarna sila obeh taborov
V	glasita poljskega generalnega štaba »PoTski zbrojni« je strokovnjak izračunaj, kakšne oborožene sile bi se spopadle v primeru, da nastane nova vojna. Če se spopadejo Anglija-Francija-Poljska z Ita-Iijo-Nemčijo, bi nastopilo v prvem taboru
8.300.000 mož, V drugem 6,500.000 mož. Če bi v vojno posegle Angllja-Francija-Poljska-države Balkanske zveze, bi te lahko postavile 12,100.000 vojakov proti
7.600.000 možem ItaJije-Nemčije-Madžar-ske in event. Bolgarije. V svetovni vojni, ki bi vezala na eni strani AngUjo-Francijo-Poljsko-Balkansko zvezo-Rusijo in Zedinjene države, bi stalo 22,300.000 mož proti armadi 14,500.000 vojakov, ki bi jo v skrajnem primeru lahko postavile Italija-Nemčija-Španija-Madžarska-Bolga-rija-Japonska. Pri tem v angleškem taboru niso vštete kitajske armade, ki so že v boju z Japonci. Razmerje pomorskih sil teh držav' bi bik> v primeru evropske vojne 9:5, v primeru svetovne vojne 3:1 v korist Angležev. Razmerje letal bi bilo 19.000:13.000 v korist demokratičnih držav. Delavne sile in surovine totalitarnih držav bi bile, če se jim ne bi posrečilo prebiti blokado, kmalu izčrpane, Če hladno, brez nervoznosti ocenimo moč obeh vojnih taborov, zaključuje člankar, nimajo Poljaki razloga, da bi se vdajali strahu...
Zaton slovanske vzajemnosti
Slovanstvo, kakor smo si ga predstavljali, smo našli vtelešeno prav na Poljskem; privlačnost rusofilskega panslavizma je namreč že pojemala, ruska realnost je odbijala. Poljska je pa imela poleg tega še prednost, da je nosila venec mučeništva, pa tudi ščit nezlomljive vere v stajenje. Vrednote, ki smo jih pred vojno našli na Poljskem, so za povojne rodove že izgubile svoj čar. Današnji rodovi so predvsem kritični in jim malo pomeni slavna zgodovina in rodoljubni zanos. Fanatična vera v svoje poslanstvo je pa še danes bistvena lastnost poljskih ljudi. Med Čehi in Slovaki je prišlo do preloma, ker so se premalo poznali. To velja za vse Slovane. In na najboljše, kar moremo storiti za slovansko bodočnost, je, da kar največ moremo storimo *za medsebojno spoznanje. (Fran Stele, »Dejanje«).
Maribor, 26. aprila.
V	časih, ko je ves svet pod vtisom poročil o oboroževanju, kakršnega svet še ni videl, v časih, ko se menjajo meje iz dneva v dan, ko se formirajo bloki in pošiljajo apeli za ohranitev miru, medtem ko se premikajo vojske na vseh koncih in krajih, ni čudno, če se poedincev, pa tudi narodov polašča nemir in strah pred jutrišnjim dnem.
Klic »Hannibal ante portas!« ki se razlega iz najrazličnejših radioodajnih postaj in beleži po časnikih, klic, ki odmeva po ulicah in lokalih ter sili v domove, opozarja na resnost trenutka. V marsikate rem budi odločnost in pripravljenost za vsako eventualnost, najdejo se pa tudi taki, ki izgubljajo razsodnost ter se predajajo malodušnosti, da, so tudi celo taki, ki v svojem zaslepljenem »optimizmu« pričakujejo rešitev vseh tegob tam, kjer drugi vidijo nesrečo.
Mnogi pozabljajo, da ta malodušnost, brezbrižnost in optimizem ustvarjajo sovražniku ugodna tla za lahko zmago, budijo njegovo samozavest in apetit. Vsak bi se moral zavedati usode pokorjenih narodov, ki v očeh osvajalca predstavljajo manjvreden objekt za izkoriščanje, brez pravic do vsega, kar mu je sveto. Zgodovina uči, da sta milost in prezir bila plačilo podjarmljenim.
Slovani smo kljub temu, da predstavljamo skoraj polovico vsega evropskega prebivalstva, v veliki večini bili hlapci raznim gospodarjem, in to skozi stoletja, dokler nam svetovna vojna in princip samoopredelitve narodov nista prinesla svobode, ki nas je stala toliko krvi naših najboljših sinov. Dočakali smo svobodo, pa je nismo bili vajeni; naša slovanska ši-rokogrudnost nasproti vsakomur, samo ne nasproti samim sebi, je bila spretno izkoriščana. Sovražnik je često med nami samimi našel zaveznika in je preko narodnih izdajalcev sejal razdor med nami. Omajal je vero v našo moč, v svetu in v nas samih, da zmoremo sami voditi svojo usodo, kot je videti pri nekaterih v teh težkih časih.
Grehi, ki jih ni zakrivil narod, ampak tisti, ki ga niso poslušali in delali proti njegovim interesom, dajo upravičeno misliti, če že ni morda prepozno odklanjati jih. Vendar, to bi bil pretiran pesimizem, ko se kaže, da začenja, narod uveljavljati svojo besedo in svojo voljo, tisti prezirani in izmučeni narod, ki je s svojo žuljavo pestjo ustvaril to državo, tisti mali narod, ki je svojo življenjsko silo in moč dokazal nasproti mnogo močnejšim sovražnikom. Narodne množice se po mnogih izkustvih zavedajo, kdo jim je prijatelj, kdo sovražnik, zavedajo se, da jim je rešitev le v njih samih, zavedajo se pa tudi svoje moči, ki jim bo edina očuvala svobodo, dom in imetje. Če so slabiči izgubili vero in pogum, on veruje v svojo boljša bodočnost, on bo znal ohraniti ono, za kar se je boril skozi stoletja. Izbrisal bo vse tiste, ki mu bodo stali na poti in kaznoval krivce svoje nesreče.
Dokler narod tako misli, je vsaka malodušnost obsodbe vredna in neumestna, dotlej nada v našo srečnejšo in lepšo bodočnost ni Izgubljena. Kdor je enkrat okusil svobodo, je ne bo pozabil nikoli. Naučili smo se ceniti jo, zavedamo se in občutimo njen smisel. Tisti pa, ki niso prodrli v njeno vsebino, so ljudje brez časti, smet, katere se je treba iznebiti čim-prej.
Ostati moramo mirni in dostojanstveni, nimamo se česa bati. Vendar je treba povedati vsemu svetu, da bomo iskreno po-nudeno prijateljsko roko od kogar koli radi sprejeli, da pa bo naš sicer miroljubni narod, znal udariti vsakogar, ki bi posegel po njegovi zemlji.
če se bomo vpraševali, ali smo dovolj močni, emo že izgubili bitko. Ne poslušajmo izkušnjavcev, temveč glas svojega srca in vesti. Pravica vedno zmagujet
J. B. (Beograd).
Vremenska napoved. Se nadalje oblačno, kasneje jasno, krajevne nevihte niso izključene. Precej hladno, ponoči v višjih legah nevarnost pozebe. Včeraj je biia najvišja temperatura v Mariboru 17.6° C, danes pa je bila najnižja 5° C. Danes opoldne je bite temperatura 18.5° C.
Borka. Curih, 26. aprila. Devize: Beograd 10, London 20.84 Pariz 14.79K, New Yonk 445*/a, Berlin 178.60, M#an 23.421/«, Budimpešta 87, Soft ja 5.40, Bukarešte. 3.25.
Vodja odgovarja Rooseveltu
HITLER BO GOVORIL PRED NEMŠKIM DRŽAVNIM ZBOROM V PETEK,
28. T. M., MED 12. IN POL 16.
BERLIN, 26. aprila. Pod krilatico »Vodja odgovarja Rooseveltu«, je propagandni minister snočl objavil, da bo v petek govoril Hitler pred parlamentom nemškemu narodu in vsemu svetu. Nemške, večina evropskih in prekomorske radio-oddajne postaje bodo prenašale Hitlerjev
URO — ODDAJA PO RADIU govor med 12. In 15.30 uro. V Nemčiji bodo med govorom vse trgovine zaprte, da bodo lahko vsi poslušali ob zvočnikih, kaj bo povedal vodja naroda. Tudi na vseh šolah bo poslušala mladina zgodovinske besede Adolfa Hitlerja.
Nov spopad s Slovaki
PO MADŽARSKIH VESTEH JE NASTAL NA SLOVAŠKO-MADŽARSKI MEJI NOV RESEN INCIDENT — MADŽARSKA NOTA SLOVAŠKI
BUDIMPEŠTA, 26. aprila. Na meji Slovaške in Madžarske so nastali sinoči novi krvavi incidenti. Tu izjavljajo kakor zadnjič, da so incidente izzvali Slovaki, ki so napadli madžarske obmejne straže in pričeli obstreljevati madžarsko ozemlje. Madžarska vlada je odposlala v
Bratislavo novo protestno noto, v kateri se slovaška vlada poziva, da takoj in brezpogojno uredi razmere na meji nasproti Madžarski, ker bo v nasprotnem primeru Madžarska prisiljena sama seči po potrebnih varnostnih ukrepih.
Četrta Gafencova postaja
ROMUNSKI ZUNANJI MINISTER GAFENCU BO PRISPEL DREVI IZ LONDONA V PARIZ
Jutri dopoldne bo Gafencu položil venec na grob Neznanega francoskega vojaka, ob 13. bo priredil Bonnet slavnostno ko-
PARIZ, 26. aprila. Drevi ob 23. bo prispel iz Londona v Pariz romunski zunanji minister Gafencu. Pred odhodom iz Londona se je Gafencu razgovarjal z ameriškim, poljskim in grškim poslanikom. Uradnik ameriškega veleposlaništva v Londonu bo v prihodnjih dneh odpotoval v Washimgton, poročat Rooseveltu.
silo na Čast romunskemu kolegu. V petek bo Gafencu povabil Bonneta na kosilo, ki se ga bodo udeležili vsi odlični politiki in diplomati. V soboto bo Gafencu odpotoval v Rim.
laponska že čuti odpor demokracij
TOKIO, 26. aprila. V poučenih krogih trdijo, da so bili včerajšnji razgovori med japonskim ministrskim predsednikom ter vojn2m, mornariškim in finančnim ministrom posvečeni težkočam, ki jih povzroča naraščajoč odpor proti vsakemu ukrepu Japonske na Tihem oceanu po 28. aprilu. Današnje »Times« poročajo, da se Hitler v svojem govoru ne bo mogel opirati na japonske ukrepe.
Spremembe v Ostmarki
BERLIN, 26. aprila. Ostmarški državni namestnik Seyss-Inquart je razrešen svoje dolžnosti. Na njegovo mesto pride vodja Btirckel, ki mu s 1. majem poteče enoletna doba za vistosmeritev bivše Avstrije z rajhoun. Bivša Avstrija je razdeljena na 7 upravnih okrožij, ki se krijejo z okrožji nacionalno-socialistične stranke. Š tem so izginile dosedanje zgodovinske meje bivših avstrijskih krono-vin.
OBISKI LADIJ NA MALTI
LA VALETTA, 26. aprila. Včeraj je prispel v La Valetto na Malti na tridnevni obisk jugoslovanski rušilec »Beograd«. Dne 5. maja bo prispela tjakaj jugoslovanska šolska ladja »Jadran« na tridnevni obisk. Jutri bo obiskala Malto romunska šolska ladja, dočim je ameriška križarka »Omaha« že od včeraj v pristanišču.
OBISK V RIMU
RIM, 26. aprila. V začetku maja bo prispel v Rim knez namestnik Pavle in se sestal z italijanskim kraljem Viktorjem Emanuelom III.
HENDERSONOVA MISIJA
BERLIN, 26. aprila. Zunanji minister Ribbentrop je danes sprejel angleškega veleposlanika Hendcrsona, ki je prinesel s seboj opozorila angleške vlade na resnost položaja.
HOLANDSKA JE PRIPRAVLJENA
AMSTERDAM, 26. aprila. Nizozemski tisk se prvič javno bavi z obširnimi varnostnimi ukrepi na meji. Posebno se poudarjajo obrambne naprave ob obali in na vzhodni meji. „Telegraf“ piše, da je Holandska na vse strani pripravljena.
Iz ječe znova pred sodnike
SENZACIONALNA OBNOVA PROCESA JE BIL OBSOJEN NA
Danes ob pol 9. uri se je začela pred okrožnim sodiščem v Celju obnovitvena razprava proti spočetka na dosmrtno in pozneje na dvajsetletno ječo obsojenemu 30-letnemu posestniškemu sinu Martinu Brezovniku iz šmartna ob Dreti. Bre-zovnik je zaprt že od 1935. leta ter je odsedal svojo kazen v mariborski kaznilnici.
Prečrtana je bila obtožnica, ki je pripovedovala, kako je Brezovuik 10. marca 1935. leta na nekem travniku na Bočni pri Gornjem gradu po zrelem preudarku in iz koristoljubja obesil svojo ljubico Heleno Repičevo, ki je bila že v osmem mesecu noseča z njim, da bi se je znebil. Nato je predsednik prečrtal spise in odločbo stola sedmerice, ki je ugodilo obnovitev procesa.
Pri zaslišanju je Brezovndk izpodbijal verodostojnost glavnih obremenilnih prič ter izpovedal več novih okolnosti, da bi imela Repičeva razmerja z več moškimi ter da bi ga povsod zalezovala in se mu vsiljevala. Nadalje trdi Brezovnik, da ni bil v nedeljo pred umorom z njo skupaj, dočim trdijo priče obratno. Glavne priče, ki bodo zaslišane, so Ivan Dobrovc, Alojz Arnič, Jožef Parta in Elizabeta Repič. Razprava bo trajala še jutri
PROTI MARTINU BREZOVNIKU, KI DOSMRTNO JEČO
ter bo na njej zaslišanih 40 novih prič.
Naš poročevalec je govoril pred razpravno dvorano z obtoženčevim očetom, ki mu je povedal, da je zvedel za mariborskega zagovornika dr. Komavlija iz časopisnih poročil, ko je zadnjič rešil pred leti iz mariborske kaznilnice na težke kazni obsojene Marcuzzije. Lansko jesen je bil ob navzočnosti dr. Komavlija na kraju, kjer so našli obešeno Repičevo, sodni ogled.
Razprava se vrši pred velikim kazenskim senatom, ki mu predseduje dr. Vidovič, prisedujejo pa dr. Dolničar, Božič, Brečko in dr. Farkaš, dočim zastopa ob-tožoioo državni tožilec Jereb.
Težka eksplozija v Laškem
Laško, 26. apnila.
Včeraj je nastala v pivovarni v Laškem pri impregniraniu tankov nenadna eksplozija. Vžgala se je smola, ki je z eksplozijo bruhnila v 32-letnega ključavničarja Adalberta Serzenyja, k! se je v hipu nezavesten zgrudil na tla. Po obrazu In vsem telesu je dobil strahovite opekline. Prepeljali so ga nemudoma v celjsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
Oomae^zagisfc*
Pred sporazumom v Zagrebu
Kakor nam poročajo iz Beograda, je pričakovati še ta teden, v petek ali soboto, najvažnejšega dogodka v naši notranji politiki, sklenitev sporazuma v Zagrebu. S prizadevanjem vseh činiteljev, ki vodijo pogajanja, je menda v glavnih vprašanjih soglasje že doseženo. Izvedbo vprašanj, ki jih bo treba v smislu sporazuma še rešiti, pa bo prevzela nova, verjetno koalicija HSS, združenih radikalov vseh smeri, dr. Korošca in dr. Spahe, pod predsedstvom Dragiše Cvetkoviča. Sporazum bo temeljil na obstoječi ustavi. Po čl. 116 ustave, ki omogoča kraljevskemu namestništvu, da ne glede na ustavne predpise z ukazom provizorično odredi izredne in neobhodno potrebne ukrepe, se bo izvedla tudi razmejitev banovinskih mej v smislu sporazuma. Meje dravske banovine ostanejo ne-izpremenjene. Provizorij bo trajal do kraljeve polnoletnosti, nato pa bo postalo stanje definitivno. Po sporazumu se pričakuje tudi velika pregrupacija političnih strank. O usodi JRZ še ni padla odločitev. Združeni radikali pa se že sedaj pripravljajo, da bodo pod predsedstvom Ace Stanojeviča formirali Jugoslovansko Radikalno Stranko, ki naj bi ostala koa-lirana s SLS in muslimansko organizacijo dr. Spahe.
Pred občinskimi volitvami
Na političnem zborovanju Jugorasa v Banii Luki je minister brez portfelja, Branko Miljuš izjavil, da bodo občinske volitve že v bližnjem času razpisane. Vršile se bodo najbrž še po sedai veljavnem volivnem zakonu.
V borbi za Jugoslavijo
V	mrzličnem zbiranju zaveznikov v obeh glavnih taborih Evrope je zanimivo mišljenje tujih listov, ki ga prinaša v izvlečku »Hrvatski lrst«. »Berliner Borsen-zeitung« piše, da je Beograd pokazal nasproti osi Rim-Berlin prijateljsko razu^ mevanje in zaupanje v samega sebe. Londonske »Times« trdijo, da se beograjska vlada nadeja, da bosta nemška in italijanska vlada respektirald meje Jugoslavije. Beograd vztraja na tem, da obdrži svoje zveze z Romunijo in Balkansko zvezo neokrnjene. Na drugi strani se poudarja, da ne obstaja nevarnost za sigurnost Jugoslavije glede na to, da je neodvisna Jugoslavija v interesu Italije same. Budimpeštanski »Esti Ujsag« ugotavlja, da niso uspeli oni, ki so hoteli razdvojiti Italijo in Jugoslavijo. Nasprotno, jadranski pakt je še bolj ojačen. »Vo-ce d’Italia« pribija, da Albanija ne more biti razlog za rušenje italijansko-jugoslo-vanskega sporazuma. Jugoslavija ima razlog, da se še bolj približa osi Rim-Berlin, sporazum med Madžarsko in Jugoslavijo bo uredil odnošaje v tem kočljivem delu Evrope. »Popolo di Roma« piše, da balkanski sporazum ni proti Bolgarski. Jugoslavija ima pakt s Francijo, z Romunijo in Grčijo ostaja v Balkanski zvezi. »Messagero« pa meni, da je dogovor v Benetkah zadal težak udarec naporom demokratičnih držav na Balkanu.
Važna vloga Maribora
Budimpeštanski list »Pesti Naplo« prinaša v zvezi s potovanjem madžarske delegacije sikozi Jugoslavijo v Italijo poročilo iz Maribora in ugotavlja med drugim naslednje: »Zaradi važnega zemljepisnega položaja se Maribor mnogo zanima za srednjeevropsko politiko. Vodilni jugoslovanski politiki se pogostokrat ustavljajo v Mariboru. Po tukajšnjem mišljenju se prijateljske vezi med Nemčijo m Jugoslavijo zmerom bolj jačaio. V zvezi s tem se ugotavlia, da so izmišljene vse vesti nekih tujih listov o nekakšnih demonstracijah manjšine na severu Slovenije po zasedbi Češke. V tukajšnjih krogih konstatirajo, da manišina in slovensko prebivalstvo žive v popolnem miru in na ta način doprinašajo k pomir-jenju v državi in Evropi..
Zamujena prilika...
Pred desetimi leti je noša država kupila staro nemško ladjo »Niobo«, danes šolsko ladjo »Dalmacijo« za težke milijone. Vso bivšo rusko črnomorsko mornarico, okrog 100 enot, so pa Francozi v Bizerti prodali za 36 milijonov frankov., piše »Nova Riječ«. Vrangla in njegove čete pa je prevzela Jugoslavija...
K:>fm
p. V Maribor so jih odvedli. Sinoči je* ptujsko orožništvo odvedlo v Maribor Kokola Stanka, mesarskega pomočnika iz Ptu-* ja, pos. sinova Jakoliča Antona iz Krčevine m Kolariča Jožefa iz Grajenščaka ter viničarja Erjavca Jožefa iz Grajene. Ti sc dolže za povzročitelje krvavega pretepa na
Novice
Ne ubijajte slovenske industrije!
Resnica o gonji zoper Gostilničarsko pivovarno d. d. v Laškem
Že n ©kolikokrat smo čiftali v ljubljanskih dnevnikih članke, ki jih priobčuje Pod naslovom »Gospodom delničarjem Gostilničarske' pivovarne d. d. Laško« nelki dr. Gvidom Mayer iz Zagreba.
V začetku te časnikarske kampanje si je se marsifcdo lahko mislil, da se sučejo Mayerjevi članki okoli nekakega rodbinskega spora v podjetju, ki širšo slovensko javnost ne briga, čeprav se ni nikomur zdelo lepo, da se take interne gospodarske zadeve podjetij obešajo na veliki zvon. V zadnjem poslanem z dne 23. t. m. je g. Mayer prekorači! vse meje gospodarske strpnosti in dostojnosti ter začel strupeno gonjo proti obstoju in napredku slovenske gospodarske ustanove v Laškem, ki spominja vprav na gangsterske metode, kakršnih do sedaj slovensko časništvo ni poznalo.
Nameni, cilji in metode, ki jih uporablja S. Mayer v gonji proti Gostilničarski pivovarni v Laškem, danes že daleko presegajo interes samega podjetja. V zveza z njimi nastaja pereče slovensko gospodarsko vprašanje principielne važnosti, ki zahteva odgovora, ali je pri nas zares vsakomur, ki pomoli že samo svoj nos čez meje, dovoljeno, da lahko dela z našim domačim in slovenskim gospodarstvom, kar hoče. Ali je res naloga nas Slovencev, da takim elementom dalemo Potuho in jih še podpiramo, če delajo z našimi gospodarskimi podjetji kakor svinja z mehom. Ali pa je naša dolžnost, da se v taikih primerih skupaj postavimo v bran, da pomaga brat bratu.
V interesu našega mladega gospodarstva, v interesu naših socialnih potreb, a tudi v Interesu časti slovenskega imena in našega ponosa je treba razkrinkati gonjo g. Mayerja proti slovenskemu podjetju v Laškem ter povedati resnico od kod in zakaj ta inferoalna borba.
Laško spada že od nekdaj med naj-znamenitejša slovenska mesta. Sloves mu ne daje le krasna lega ob Savinji im lepa okolica, ki je kakor ustvarjena za tujski promet, marveč tudi prirodni izvori termalne vode. Zato se je razvilo v Laškem prvo naše termalno kopališče, ki dosega v lastništvu in oskrbi OUZD, odnosno SUZORa od leta do leta večji razmah. V stari Avstriji je obstajala v Laškem tudi delniška pivovarna, ki je porabljala termalno vodo za varjenje specialnega piva, ki je še danes marsikomu v spominu kot nenavadno dobro domače pivo.
S karteliranjem pivovarniških podljetig je bila v Jugoslaviji bivša delniška pivovarna v Laškem z ustavitvijo obrata obsojena na smrt. Nešteto delavcev je prišlo ob vsakdanji kruh, obrtniki m trgovci ob zaslužek, mesto Laško pa ob renome, ki ga je uživalo s termalnim pivom. Karteliranje pivovarn se je prav kmalu izkazalo za silno škodljivo tudi za konsumente, kakor za gostilničarje, ki so bili na milost in nemilost izročeni večinoma tujemu velekapitalu.
Zato ni čudno, če so začeli gostilničarji čimdalje bolj intenzivno zasledovati zamisel, otresti se odvisnosti od karteli-rane industrije. Silno naporna m dolga pot je bila potrebna, da so slovenski gostilničarji z železno voljo in nepremagljivo vztrajnostjo ustanovili, dogradili m spravili v obrat novo Gostilničarsko pivovarno d. d. v Laškem. Glavnica tega podjetja je razdeljena na 1.000 slovenskih gostilničarjev in njihovih prijateljev.
Tako sl stojita nasproti na eni strani kartelirana pivovarniška industrija s ku-mulacijo kapitala v rokah nekaterih, ki zasledujejo samo tendenco, neomejeno obvladati celoten trg v dosego čim večjega dobička, na drugi strani pa gostilničarska pivovarna z etično osnovo samopomoči in osamosvojitve gospodarsko šibkejših z vzajemno podporo.
Osamosvojitev gostilničarjev po gostilničarski pivovarni v Laškem pomeni seveda za kartelirano industrijo konec dosedanjega izključnega monopola pri Produkciji piva in s tem izgubo izvestne-
: ga dela množic konsumentov. Uspeh Gostilničarske pivovarne pomeni zanjo izgubo doslej tako sigurnega dobička, ki je šel večinoma na račun gostilničarjev in konsumentov. Zaradi pomanjkanja konkurence pa so bili konsumenti povrh še primorani piti vse, kar je prihajalo s karteliranim pivom v drobno prodajo.
Čudno zato ni, da je začel kartel brezobzirno borbo proti slovenski obrambni organizaciji naših gostilničarjev z namenom, da po možnosti že v kali zatre v slovenski samopomoči zrastlo domače podjetje. Slovenskim gostilničarjem se godi sedaj prav to, kar se je godilo vsem slovanskim podjetjem v stari Avstriji, ko je tuj in nam sovražen velekapital takoj z vso silo udaril na vsak najmanjši poizkus slovenske gospodarske emancipacije. Prav tako je tudi sedaj tuj velekapital udaril z vso svojo finančno silo na Gostilničarsko pivovarno v Laškem, da bi jo ubil in se znebil neprijetnega konku-
renta.
Da se ne bi videlo tistih, ki sede v upravnih svetih in na drugih odločilnih mestih karteliranih pivovarn, da bi slovenska javnost ne spoznala, kdo dela, vzdržuje in podpira borbo tujega velekapitala proti podvigu slovenskega gospodarstva, so si angažirali v Zagrebu nekega Mayerja — o katerega provenienci objavlja Gostilničarska pivovarna d. d. Laško v listih zanimive podatke — da nastopa on kot eksponent skritih in pravih zaplotnikov, ki ubijajo slovensko podjetje v Laškem.
Ako bi se ta g. Mayer kje drugod upal proti domači mladi industriji, kar je že sedaj zagrešil proti naši, bi ga že zdavnaj zadela težka kazen. Pri nas pa na žalost takega eksponenta še vse ščiti in podpira, čeprav samo za Judeževe še.
Kako dolgo še?
25 mil. posojiia za Slovenijo
Finančno ministrstvo je odobrilo dravski banovini posojilo v višini 25 milijonov din, namenjeno zboljšanju cest v Sloveniji Posebej je še odobrilo dravski banovini najetje posojila za zgraditev in ureditev kmetijske šole za planinsko gospodarstvo v Poljčanah v znesku 2 milijonov 900.000 din.
o. Novi poveljnik dravske divizijske oblasti v Ljubljani gen. Dragoslav Stefanovič je bil včeraj na službenem obisku pri banu dr. Natlačenu.
o. Izvoz hmeljskih sadik je prepovedal ministrski svet na podlagi zakonskega predloga o splošni carinski tarifi.
o	Št. Ilj. Predavanje proti napadom \z zraka, napovedano za 30. t. m., je preloženo na nedeljo, 7. maja, ob istem času.
o. Upokojen je Pavle Flere, šolski referent prosvetnega ministrstva v Beogradu.
o. Žalostno obračunavanje med šolsko mladino. V Selnici ob Dravi sta se pri obrezovanju in čiščenju sadnega drevja na šolskem vrtu sporekla 14-letni Feliks Kaufer in še neki deček. Ko je hotel Kau-fer brcniti dečka, mu je ta nastavil nož ter mu prerezal žifle. Kauferja so morali prepeljati v bolnišnico; malo je manjka-lo, da ni izkrvavel.
o. Odbor za odkup in obnovitev Prešernove rojstne hiše sporoča, da bo Prešernov dom slovesno odprt 21. maja t. 1. Ker sedaj hiša zaradi popravil ni dostopna, naj se za enkrat opuste tja vsi zasebni in šolski izleti.
o. Spomladanski plemenski sejem rodovniške govedi pinegavske pasme v Ormožu priredi banska uprava v ponedeljek, 15. maja, dopoldne. Na ta sejem bo prignano večje Število dobre plemenske živine, osobito mladih plemenskih bikov in lepih teličk. Vse nadaljnje informacije daje: Zveza selekcijskih organizacij za pinegavsko govedo v Ormožu.
o. Šolski otroci v Zg. Sv. Kungoti $o v nedeljo igrali igrico »Dve Marički«, ki je izvrstno uspela.
o. S sekiro se je vsekal v roko želar-jev sin Kralj Alojz v Vuhredu.
o. Otroci zažgali gospodarsko poslopje. Ignacu Antoliču, posestniku v Loper-Šicah pri Ormožu, so otroci včeraj popoldne zažgali gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do t&l: Poklicani gasiloi so rešili živino in orodje ter preprečili razširjenje požara. Škoda se ceni nad 15.000 din.
Ceffe
c. Naročite si »Večernik«, ki je edini nepristranski dnevnik v Sloveniji. Vsak naročnik bo zavarovan za primer smrtne nesreče za 10.000 dinarjev. Naročite se lahko pri našem zastopniku, ki obiskuje Celjane in okoličane, pri kolporterju ali pa v upravi »Večemika«, Celje* Prešernova ulica 3'\\. Telefon celjskega uredništva m uprave 280.
c. Glede prodaje In nakupa Kirbiševe hiše je na zadnji seji celjskega mestnega sveta prosil neki mestni svetnik za po-
jasnite g. župana, ker se baje po mestu v tej zvezi mnogo šušlja. G. župan je izjavil, da mestni občini doslej uradno o tem še ni ničesar znanega, da pa se bo za to §tvar zanimala.
c. Preurejevalna dela na poslopju meščanske šole. Mestna občina v Celju je oddala preurejevalna dela (prepleskanje pločevinastih naprav) celjskemu podjetniku g. Karlu Koštomaju.
c. Razširitev ceste proti celjskemu gradu. Končno bo vendarle uslišana želja Celjanov in turistov, da bodo razširili cesto od Faningerja .proti celjskemu gradu. Po preureditvi te ceste bo mogoč tudi neoviran avtomobilski promet, kar bo gotovo velikega tujskoprometnega pomena.
c. Visoko zavarovanje celjskega Delavskega doma. Celjski mestni svet je sklenil, da se Delavski dom zavaruje za
2,700.000	dinarjev. Zavarovanje bo izvršila celjska podružnica Vzajemne zavarovalnice.
c. Kobila ga je brcnila. V celjsko bolnišnico so včeraj pripeljajli 35-letnega posestnika Marka Lesjaka iz Jezerc pri Planini pri Sevnici, ki ga je domača kobila brcnila v trebuh. Mbž je dobil zelo nevarne notranje poškodbe.
c. Popravite cesto proti Levcu. Avtomobilisti in motociklisti se neprestano upravičeno pritožujejo nad nevzdržnim stanjem glavne ceste proti Levcu, ki sestoji iz samih kotanj, tako da vožnja z motornimi vozili že ni več varna. Merodajni naj ne pozabijo na to cesto, ki je glavna zveza s Savinjsko dolino.
c. Interpelacija zaradi razsvetljave. Na seji mestnega sveta v Celju je neki mestni svetnik interpeliral g. župana zaradi nezadostne razsvetljave na križiščih, župan je na interpelacijo obširno odgovoril in utemeljeval stališče občine. Izjavil je, da bo razsvetljava pojačena edinole na križišču Benjamin Ipavčeve in Tkalčeve ulice.
c. Pokopališčna tarifa za prevoz mrličev iz bolnišnice. Nedavno so prilagodili tarifo za prevoz mrličev iz bolnišnice na pokopališče cenam v drugih mestih. Odslej bodo veljale v Celju naslednje cene za prevoz mrličev iz bolnišnice na pokopališče : za prevoz 30 din, za grob 2; za izkop groba pa 20 din, skupaj 75 dinarjev.
Pfllf
p. Upokojena je bila meščanskošoilska učiteljica v Ptuju Marija Cilenšek.
p. Krava jo Je stisnila. KamenŠek Josi-pino, pos. iz Zg. pristave, je krava hudo pritisnila k drevesu. Prizadela ji je težke notranje poškodbe.
p. Krvne podplutbe ima po celem telesu Kukovec Ana iz Tibolcev pri Sv. Marjeti. Trunk Alojz in Vesenjak Liza, doma od istotam, sta jo z nekimi topimi predmeti preobčutno premlatila.
p. Na škarpi si je zlomil ključnico 10-letni Tumpej Stanko, sin žel. uradnika v Ptuju.
p. Od ljudi izvabljal denar. Na Jurjevskem sejmu v Ptuju so ujeli nekega Bosanca, ki je s sleparskimi kroglicami iz vabil od ljudi 900 din. Spravili so ga v ptujske zapore.
p. Zvočni kiuo Ptuj predvaja danes in jutri *Mala admiralka .
Grajeni.
»Kaj pa se je tu zgodilo?«
»Naša služkinja je zadela milijon v loteriji!«
Maribor
Varno nas vozijo iz kraja vkraj in težko živijo
Železničarski stan vkljub težkemu stanju vzorno in vestno opravlja svojo naporno službo
Glej ga/ Tudi najin oče rad je kuhinjsko čokolado Mirim.
V	mariborskem konglomeratu raznih stanov je železničarski stan za naše mesto zelo značilen. Poleg velikega števila železničarjev, ki so zaposleni pri prometu, imamo v Mariboru eno največjih železniških delavnic, od katerih živi več sto železničarskih družin. Zato ni odveč, če tudi o njih razmašljujemo in se vživimo v življenje našega železničarja.
Odgovornost službe in ne baš rožnat položaj bi železničarje prisilili do apatičnosti, če bi se ne izživljali v svojih stanovskih in kulturnih organizacijah. Železničar ni skoraj nikoli- prost. Vedno mora biti pripravljen stopiti na lokomotivo, pregledovati progo, urejevati promet. Toda kljub temu najde Še vedno toliko prostih uric, ki jrh preživi bodisi med železničarskimi pevci, med godbeniki, v železničarskih športnih krogih ali pa v železničarski knjižnici. Priznati je treba, da je baš železničarski stan tisti, ki najmanje godrnja, ki v svoji organizaciji tiho dela za izboljšanje položaja in ima zato naša javnost mnogokrat zelo nepravilno mišljenje glede kakovosti železničarskega položaja. Ni rožnat ta položaj. Morda hna železničar trši življenjski boj za obstanek, ko marsikateri dra-
gi stan. Morda je pri železničarjih več socialnih problemov, kakor pa drugje. Železničarji so preveč ločeni od dragih stanov, zato pa dostikrat ne vemo za njihove težave, o katerih razpravljajo samo v svojem krogu, da o njih javnost večkrat niti ne izve.
Nedavno so mariborski železničarji odlično prestali zelo težko preizkušnjo, ko je bilo delo v železničarskih delavnicah omejeno. Kljub težkočam so obdr-
žali trdne živce, vztrajali so in pričakali izboljšanje.
Posebno poglavje pri železničarjih so staroupokojenci. Ti so res potrebni zaščite in nujne pomoči. Pomisliti je treba, da so se možje v nad 30-letni naporni službi izmučili in si zaslužili košček kruha in miren kotiček. Vprašanje železniških staroupokojencev je treba kmalu m temeljito rešiti.	-*£•
Nevaren požar sredi mesta
V SLOVENSKI ULICI DO TAL POGORELO SKLADIŠČE IN DRVARNICA -VRLI GASILCI PREPREČILI GROZEČO POŽARNO KATASTROFO
Sinoči ob pol enajsti uri je bila znena-da alarmirana mariborska gasilska četa, da je izbruhnil ogenj na dvorišču stanovanjske hiše v Slovenski ulici 36. Gasilci so takoj odhiteli na kraj požara in začeli gasiti gorečo drvarnico in mizarsko skladišče mojstra Ivana S e r a p a. Ognjeni plameni so bili zelo nevarni, saj so gorečo drvarnico in skladišče obdajale same starejše hiše ter je prava sreča, da se je hitri pomoči gasilcev posrečilo ogenj omejiti, drugače bi škoda, ki znaša zdaj
okoli 50.000 din, znesla pol milijona din. Tako pa sta pogoreli samo drvarnica in skladišče. Na kraj požara sta prihiteli tudi gasilski četi iz Studenc in Pobrežja, vendar jima ni bilo več treba stopiti v akcijo. Vzrok požara je še neznan, zanimivo pa je dejstvo, da je že pred nekaj meseci gorelo na hodniku te hiše, kjer so odlagali smeti in pepel. Gašenje je vzorno vodil starešina gasilcev g. Pogač n i k.
Pomoč tekstilni industriji
jtfARODNA BANKA UREJA UVOZ BOMBAŽA IZ TURČIJE IN EGIPTA
Tekstilna industrija v Mariboru se nahaja že nekaj časa v težki krizi zaradi pomanjkanja surovin. Najhuje so prizadete številne delavske družine; kajti tekstilne tovarne so začele zadnje čase na veliko odpuščati delavstvo. Tovarne sicer naglašujejo, da so se ozirale pri odpuščanju delavstva na socialen položaj posameznika ter odpuščale ljudi, ki so s kmetov ah ki hnajo kak drugačen zaslužek, vendar pa je treba naglasiti, da je trpelo pri odpuščanju — pa naj bo tako aii tako — vse naše gospodarstvo. Manjšala se je kupna moč delavstva, na podeželje pa ni več prihajal denar, ki se je vsekakor poznal v kmetskem gospodarstvu. Cesto smo poudarjali, naj Narodna banka čimpreje omogoči uvoz bombaža, katerega pomanjkanje je bila glavna ovira za normalen razvoj mariborske tekstilne industrije.
Narodna banka bo v kratkem izdala
nove naredbe za uvoz bombaža, in sicer s pomočjo kliringa iz Turčije in s pomočjo kompenzacij iz Egipta. Nadalje se bo začelo podpirati domačo produkcijo bombaža, strokovnjaki pa bodo začeli raziskovati možnost kotonizaoije lanu. Narodna banka bo nadalje uredila s pomočjo kliringov uvoz ficco prediva iz Italije in umetnega bombaža iz Nemčije. Tako
bi bila naša industrija preskrbljena s potrebnimi surovinami, da pri tem ne bi trpele naše devize.
Prav zaradi deviznih težkoč je bila naša industrija najhuje prizadeta, in to zaradi velikega nesorazmerja glede našega izvoza v klirinške in neklirinške države. Letno znaša uvoz bombaža za okola 300 milijonov dinarjev. Del tega bombaža smo dobivali do nedavna s pomočjo kliringov iz Nemčije in ČSR, zadnje čase pa je povsem zastal.
Dejanja brez ponosa
Neflci narod ima na tej zemlji povsod sploh ni našel nihče, za zastave pa so go-raztresene svoje narodnjake. Pa so se ti spodje pristaši tega naroda našli dva spomnili nekega dne nekje, da bi na čast človeka. Ne morejo pa biti nanju preveč svojemu narodu, ki živi v domovini, še ponosni, saj je eden zapisan 14-krat, več pa ideji, za katero gore in plamte, drugi pa je precej-boljši, pa je vseeno za-napravili malo slovesnosti. Ne preveč, j pisan 11-krat v kazenskem listu. Prista-samo mak) zastav, pa če bi bilo mogoče \ vek na tem listu pa se glasi: vlomi in na kakšnem gričku malo zakuriti. Prišlo tatvine, če bi to bilo pri nas, bi se zgra-pa je veliko razočaranje, za kurjenje se.žali.....
Zborovanje slaščičarjev in medičarjev
Včeraj popoldne je zborovalo pri Orlu Združenje slaščičarjev in medičarjev na ozemlju bivše mariborske oblasti. Otvo-ril in vodil je zbor predsednik združenja g. Emanuel Ilich, ki je pozdravil navzočega obrtnega referenta dr. Senkovi-ča, zborničnega svetnika Sojiča in delegata ljubljanskega združenja K. Lenardiča. V poročilu je predsednik navajal težave, s katerimi se morajo boriti slaščičarji in da jim prav tako mnogo škoduje Šušmarstvo kakor ostalim obrtnikom.
Slaščičarjem škodujejo s šušmarstvom predvsem peki, gostilničarji in razni bifeju Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik g. K o s e r, in iz blagajniškega je bik) razvidno, da ima društvo 64 članov in da je lanski proračun znašal 13.133 din, za letos pa je odobren proračun 6500 din. Delegat Lenardič je poudaril, da bd se morala izvajati naredba banske uprave, ki prepoveduje uporabo vozičkov kakor v mestu taiko na deželi. Govorila sta še obrtni referent dr. Senkovič in zbornični svetnik Sojič.
Pri volitvah je bdi izvoljen za predsed-
nika g. Emanuel Ilich, za podpredsednika pa g. Ivan Tomažič. Ostali odbor tvorijo gg. Ernest Gert, Feliks Peer, Herbert Grossmann, Ivan Pelikan iz Maribo.a, Rudolf Golež iz Celja in Franc Hojker iz Ptuja. Za namestnike so bili izvoljeni gg. Ivan Požgan in Jože Dufek iz Maribora in Ljubomri Domitrovič iz Celja. V nadzorni odboT pa sta prišla gg. Venko Pavel in Todor Tomažič. Občni zbor je poteke! v najlepši slogi in tudi volitve so Mie prav tako soglasne.
Usodni železniški trikot
18-letna frizerska vajenka Mira Rakovčeva iz Kurilniške ulice se je suo-či vračala iz Tezoa proti domu. Da bi si skrajšala pot, je zavila po železniški progi. Pri mostu nad Nasipno ulico pa jo je dohitel vlak. Lokomotiva je zadela v dekle ter jo vrgla v stran. Rakovčevi je zlomilo samo levo nogo. Na kraj nesreče je prišel rešilni avto, ki jo je prepeljal v bolnišnico.
MEŠČANI!
V	petek opoldne pose ti službeno g. ban dr. Natlačen naše mesto. V pozdrav visokemu gostu bo mestna občina v petek zjutraj razobesila na svojih poslopjih državne zastave ter vljudno vabim meščane, da store isto na svojih hišah. Zastave naj ostanejo razobešene do sobote popoldne.
Zupan: dr. Juvan.
SPREJEMI PRI BANU Oib priliki službenega obiska mesta
Maribora in srezov Maribor, levi in desni breg bo ban g. dr. Marko Natlačen sprejemal v prostorih okrajnega načelstva Maribor, levi breg, v soboto, 29. t. m., od 8.30 predstavnike državnih in samoupravnih oblasti ter deputacije društev in drugih organizacij.
m Iz poštne službe. V 5. skupino so napredovali za inšpektorje na glavnipo-šti: Joško Savrič, Mara Pernat, Hinko Šiško* Andrej Doljak, Franc Klasinc, J.
MIRIM fc\l
KUHINJSKA IIT^ \*
Pilato, Peter Kotnik. Na kolodvorski pošti pa Jernej Vidmar, Anton Požeg, Št. Bele, Ernest Pipan, Vincenc Ločičnik, V. Zablačan, Vincenc Žgur, Hubert Jurkovič, Mavricij Flux, Ljudmila Stemiša, Avgust Spendl, Anton Eržen. — V 6. skupino za viš. kontrolorje: Mara Verlič, Milan Reich, Lidija Aleš, Franja Oblak, Mira Glinšek, na kolodvorski pošti Ant. Križ, Ciril Kokošar, Pavel Kandus, za kontrolorja 7. skupine Natalija Naglič. Za p. t- uradnike 8. skupine na glavni pošti Ervin Kolbezen, in Aleš Edvard, na kol. pošti Svetopolk Miklavič. Za prometnika v 8. skupini na gl. pošti Anton Sever.
m. Premestitev. Banovinski uradniški pripravnik dr. Erik Ankerst v banovinski bolnišnici v Maribora je imenovan za zdravnika združene zdravstvene občine Loče.
m. Umrl Je 52-letni hišni posestnik in magistratni uslužbenec g. Anton Slavič. N. p. v m.!
m. Oblastno zaprta trafika. Oblastva so zaradi nedovoljenih brošur zapečatila trafiko ob državnem mostu.
m. Preko meje je hotel pobegniti Ivan Štefanič, ki je zelo redkobeseden in nič ne pove. Pri begu pred orožniki je padel v 30 m globok jarek in je ves obtolčen.
m. Pobegnil iz bolnišnice. Ponoči je bil prepeljan v bolnišnico neki pijanec, ki je pa zjutraj rekel, da gre na čaj m izginil.
m. Konj je pohodil in zlomil nogo elek-tromontefjevemu sinu Vilku Ajgnerju v Studencih.
m. Tatvina kolesa. Zaklenjeno kolo je bilo ukradeno iz drvarnice zasebnika Alojza Suhadolnika iz Fericove ulice; kolo je znamke »Olhnpia« ki vredno 1400 din.
PODALJŠANJE SLIKARSKE RAZSTAVE
Slikarska razstava II. Umetnostnega tedna je podaljšana do nedelje, 30. t. m., zvečer, da si jo lahko ogledajo tudi vsi zamudniki, ki smo jah doslej pogrešali. Razstava je po kvaliteti razstavljenih umetnin ena najboljših dosedanjih v Mariboru in vstopnina je tako nizka, da res nthče ne bi smel izostati.
* Podr. »Zveze gospodinj« vabi svoje članice na ogled plinarne, ki bo v četrtek, 27. apr. t. 1. Zberemo se pred plinarno ob pol 16. url
* Sokolsko društvo Slivnica pri Mariboru vprizori dne 30. aprila na šolskem odra v Slivnici Ks. Meškovo dramo »Mati«. Novi, okusno urejen oder kakor požrtvovalnost slivniških Sokolov zasluži pozornost vseh okoliških in mariborskih nacionalnih društev. Železniške in avtobusne zveze ugodne. Začetek ob 3. pop. in 7. zvečer. Na svidenje v prijazni Slivnici!
* Obisk romantične podzemske jame »Hude luknje« o priliki Putnikovega avto izleta okrog Pohorja dne 30. t. m. Cena za vožnjo din 65.—. Prijavite se čimpreje!
Nočna lekarniška služba: Dvorna lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg 20., tel 20^-05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3., 22-70.
Kino
* Grajski kino. Veliki vohunski Rim »Tajni signal L. B. 17«. WiHy Birgel in drugi odlični igralci.
Kino Esplanade. Največji muzikalni film »Mozart«. Življenje in ljubezen velikega mojstra Mozarta. Liane Haid, St Haggard.
* Khto Union. Do vključno četrtka »Vstajenje ljubezni«, vojni in ljubavni ve-lefilm. Marcelle Ghantal.
Mariborsko gledališča
Sreda: Zaprto.
Četrtek, ob 20.: »Upniki — na plan«. Red A.
Petek: Zaprto.
Mariborska drama pripravlja kot zadnjo letošnjo novost izvrstno poljsko Nie-wiaroviczovo komedijo »HoUywood«, ki je obšla z največjim uspehom celo vrsto srednjeevropskih odrov.
Radio
četrtek, 27. aprila.
Ljubljana: 12. Bolgarske pesmi poje ga. Nožarova; 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra; 18 Balalajke in mandoline; 18.40 Slovenščina za Slovence; 19.50 Deset minut zabave; 20 Reproduciran koncert simfonične glasbe; 21.15 Solističen koncert na violoncellu; 22.15 Sedaj pa veselo! — Beograd: 12 Koncert francoske glasbe; 13.10 Odlomki iz oper; 19 Zabavni koncert s plošč; 20 Večer humorja. — Sofija: 13.20 Lahka in plesna glasba; 17 Popularni koncert; 19.30 Koncert radijskega orkestra. — Hamburg: 20.30 Musorgskega opera »Soročinški sejem«. — Pariz: 21.30 Prenos opere iz Ope-ra-Comique. — Stuttgart: 24 Donizettijeva opera »Lucija di Lammermoor«. — Mila n o: 21. Verdijeva opera »Trovatore«. — Berlin: 20.15 Plesni večer. — Bratislava: 20.20 Zabavni večer radijskega orkestra; 22 Plošče z lahko glasbo. — Bruselj II: Nedbalova opereta »Poljska kri«.
Grda razvada
V	Mariboru m še bolj v okolici se je razpasla grda navada, da posestniki radio aparatov postavljajo aparate na odprta okna, da vznemirjajo prebivalce daleč naokoli. So ljudje, ki ljubijo mir in jih prav nič ne zanimajo tuja poročila. Posebno glasiti so aparati ob gotovih prilikah. Priporočamo merodajnim čtaite-ljem, da opozore lastnike na predpise, ki so itak vsakemu posestniku aparata zna-
Kultura
Razstava likovnih kompozicij iz zgodovine Slovencev
V	Jakopičevem paviljonu v Ljubljani so preteklo-nedeljo odprli razstavo kompozicij iz naše narodne zgodovine. Pobudo zanje je dala banska uprava, ki je v ta namert razpisala za 20.000 din nagrad. Rok za konkurenco je potekel koncem marca t. 1. Konkurence se je udeležilo, kakor kaže pogled v malo razstavno sobo, 12 umetnikov z 12 slikami v raznih tehnikah in s 4 plastikami.
Prva nagrada je biila prisojena reliefni plastiki »Za staro pravdo« (avtor Karel Putrih). Je to skupina preprosto oboroženih kmetov, odhajajočih v boj. Skupina je dobro podana, le da nas preveč spominja na Egger-Lienza, pri katerem je kipar črpal navdih za svoje delo.
Druga nagrada je bila podeljena štirim umetnikom, in to za slike: »Slovenci prihajajo v Alpe« (Nikolaj Omerza), »Kocelj sprejema sv. Cirila in Metoda« (Evgen Sajovic), »Bog vas sprejmi, kraljeva Ve-nus« (Rajko Slapernik) in za plastiko »Turški napadi« (Alojzij Kogovšek). Škoda, da manjka vsem tem slikam — kot tudi ostalim — primerna karakterizacija. To velja zlasti za Omerzove »Slovence«, ki bi bili lahko tudi Nemci ali Francozi. Pri Slapemikovem olju, predstavljajočem koroškega vojvodo Bernarda Spanheim-skega z njegovim spremstvom, ko pozdravlja nemškega pesnika Ulrika Lich-'tensteinskega, preoblečenega v Venero, moti zlasti pesnikova figura v ženskem oblačilu, ker izdaja nedvomno žensko in zavaja zato po nepotrebnem v zipoto. Sicer pa ima ta motiv — ki je barvno še precej dognam — tako malo skupnosti z našo narodno zgodovino, da se čudim, da se ga je slikar poslužil. Ali ga je bilo res treba upodobiti samo zaradi slovenskega pozdrava?
Umetnina, ki ji ni ničesar očitati, je Kogovškova plastika. Oba: mati z otrokom v naročju in z dečkom pred seboj, kakor tudi Turek, ki ji hoče ugrabiti dečka, sta prepričevalna in zapuščata harmoničen vtis. Kogovškov o delo je najboljše na vsej razstavi, dasi je po obsegu najmanjše.
Tretjo nagrado je dobili Marij Pregelj za »Najemnike, ki pobijajo uporne slovenske kmete«, za medlo kompozicijo, kjer ne razločiš ne kmetov ne najemnikov.
Četrta nagrada je bila priznana Tonetu Kralju za »Prve slovenske pisatelje« (oglje), Ivanu Vavpotiču za »Ulrika in . nevesto Katarino Brankovičevo v Celju«, Mihi Malešu za »Prvo slovensko knjigo«, Karlu Jakobu za »Misijonsko delovanje sv. Cirila in Metoda med panonskimi Slovenci« in Petru Lobodi za njegov bron »Kralj Matjaž«. Izmed teh del ima še največ življenja v sebi Vavpotičeva skica. Skoz in skoz razumska ustvaritev je Ma-
leševa »Prva slov. knjiga«, ki nam bolj kot katera koli druga odpira vpogled v Maleševo delavnico.
Umetniško razsodišče je bilo očitno v zadregi, kako naj razsoja. Vposlane kompozicije imajo namreč bolj značaj skic kakor slik, pa tudi plastike so bolj revne. Iz tega bi se dalo sklepati, da se je zdelo umetnikom preveč riskantno, poglobiti se v delo, ki ne more biti plačano v skladu ! s porabljenim časom in trudom.
Nenagrajene so ostale kompozicije: To- j neta Kralja »Kmetski kralj« (oglje) in! »Matija Gubec« (plastika), neznanega av- j tor ja »Joahim Murat v Ljubljani« (akvarel), neznanega avtorja »Sv. Ciril in Me-' tod pri knezu Koclju« (Karel Jakob) m neznanega avtorja »Slovenci in Longo-bardi sklepajo mir okoli 1. 720. v Furlaniji« (Rajko Slapernik).
Zaključek: Želimo si boljše izbire motivov iz naše narodne zgodovine, za katere pa se je treba pripraviti s temeljitim študijem. Pripomočkov nudijo dovolj javne in zasebne knjižnice, predvsem naša vseučiliška knjižnica in etnografski muzej. Zame ni nobenega dvoma, da so nekateri naši umetniki zmožni ustvariti dostojne umetnine, pod pogojem seveda, da se jim tudi dostojno plačajo. A. P.
Soort
SK Celje in RSK Sloboda (Varaždn) v Mariboru
V nedeljo bosta gostovala v prijateljskih tekmah kar dva zunanja kluba. SK Sla-vija bo odigral prijateljsko tekmo s SK Celjem, v predigri pa bo S K Železničar nastopil proti gostom iz Varaždina. Obe tekmi bosta na stadionu S K Železničarja. Podrobnosti bomo še objavili.
HELA KOVAČEVA PRVAKINJA SREDOZEMSKEGA MORJA
V Atenah se je zaključil teniški turnir za prvenstvo Sredozemskega morja. Dočim je Radovanovič že v drugi igri izpadel, sta gdč. Kovačeva in Florijanova dosegli lepe uspehe. Hela Kovačeva si je priborila naslov prvakinje Sredozemskega morja. V finalu je premagala Angležinjo Kertesovo s 6:1, 6:3, v semifinalu pa Madžarko Somogyijevo s 7:5, 8:6. V finalu za pokal kralja Jurija je Madžarka Somogyijeva premagala Aliče Florijanovo s 6 :4, 6 : 2. V singlu gospodov je zmagal v finalu G. Cramm nad Američanom McNeillom s
Dolžina £rt JtonbonovV
porabljenih v Evropi v enem leti
7:5, 6:1, 6:2, v konkurenci mešanih parov pa sta Kertesova—Mc Neill premagala
far Florijanova—Radovanovič v finalu s : 1, 6:4. V igri gospodov v dvoje sta na prvem mestu Cramm in Grk Stalios z zmago nad parom Mc Neill—Harris s 6:4, 6:3, 6:2, v igri dam v dvoje pa sta Kovačeva—Somogyi premagali par Kcrtes--Jarvis s 6:4, 6:3.
Zaostritev spora v nogometnem športu
k. Razstava hrvatske religiozne umetnosti. V Zagrebu pripravljajo veliko razstavo religiozne umetnosti, na kateri naj bi se pokazala vsa najpomembnejša slikarska in kiparska dela od najstarejših časov do dandanes, ki so raztresena po Hrvatstki in Slavoniji, Bosni in Hercegovini ter Dalmaciji. Pokroviteljstvo nad razstavo, ki bo prirejena v novem paviljonu, je prevzel zagrebški nadškof.
k. Peter Malec odhaja v Prago. Te dni je odšel preko Pariza in Berlina, kjer se dtll bo le mimo grede ustavil, v Prago reži-ser mariborskega Narodnega gledališča g. Peter Malec, kjer bo nekaj tednov študiral režijo pri režiserju Narodnega di-vadla g. Dostalu. Oglasil se bo pa tudi pri režiserju Mestnega gledališča na Vj-nohradih, kjer je Kreft zrežiral lani svoje »Malomeščane«. Letos se je pripravljal Malec na režijo Čapkove »Matere«, ki jo je moral iz izvengledaliških vzrokov opustiti. Prav tako mu ni bilo omogočeno zrežirati še dve drugi deli; postavil je le Štandekerjevo »Prevaro« in Piskor-jevo »Upniki na plan«. Za prihodnjo sezono pa namerava predlagati dela: Lope de Vega »Upor na vasi«, Schiller »Ko-varstvo in ljubezen«, Tolstoj-Bor »Vstajenje«, Vuolijoki »Žene na Nikavourju« in novo Štandekerjevo dramo, ki je še brez naslova.	—skl
Jugoslovanska nogometna zveza je sklicala za 24. maj izredni občni zbor, da bi se na njem nadalje sklepalo o rešenju hrvalskega predloga glede izpremembe pravil in reorganizacije. Kakor je znano, je posebni odbor, ki ga je izvolil letošnji redni občni zbor JNS-a, 15. t. m. vrnil mandat zvezi, ker se zastopniki hrvatske-ga športa niso udeležili sej. Iz Zagreba prihajajo zagotovila, da se tudi tega izrednega občnega zbora ne bodo udeležili, temveč bodo organizirali vse hrvatske klube v „Hrvatski sportski slogi"; zagrebški listi napovedujejo, da bo hrvatski šport v kratkem dobil samostojno nogometno organizacijo. Ligaški klubi s področja ZNP-a m splitski Hajduk bodo imeli danes konferenco, kjer se bodo posvetovali glede nadaljnjega skupnega stališča. Za znano resolucijo Gradjanskega sta se odločila tudi kluba mariborskega okrožja CSK in Gra-djanski iz Čakovca.
To so malo razveseljive vesti v jubilejnem 20. letu JNS-a.
s. Meddržavna nogometna tekma Jugoslavija—Nizozemska je zaključena po vesteh iz Amsterdama za 28. maj v Beogradu.
s. SSK Maraton razpisuje propagandno atletsko tekmovanje, ki bo 7. maja ob 0. na stadionu SK Železničarja. Pravico tekmovanja imajo verificirani in neverificira-ni atleti klubov, včlanjenih v JAS-u. Pismene prijave brez prijavnine je treba poslati najkašneje do 1. V. ob 12. na naslov Smerdel Jože, Maribor, Gosposka 23, kjer se dobe tudi vsa nadaljnja pojasnila. Kasnejšim prijavam je treba priložiti prijavnino din 5.— za osebo in točko.
s. V finalu za škotski pokal je premagal Clydc v Glasgowu Mothenvell s 4:0 (1 :0).
s. Everton si je kljub porazu proti Charl-ton Athletic z 0 :2 osvojil prvenstvo Anglije v nogometu.
Od 1. maja dalje bodo ..Večernikovi" naročniki 10 000--
ZAVAROVANI
Ne pozabi naročnine!
za primer smrtne nezgode.
Kaj je stor ti v primeru nezgode, podrobnosti g'ede izplačila odškodnine po zavarovalnici in druga ooiasnila bomo objavil v sobotno-ned^lskl števlki .tVeierniKa“
E. S. BRUCE:
pAmuuikova sluivMSt
»Pred desetimi minutami? Meni se zdi, da je odtlej poteklo že najmanj stoletje.«
»No, morda je bilo dvajset minut.«
Stopla je k njemu in ga prijela za roko.
»Zdaj šele vse razumem. Torej ne ve nihče, da ste prileteli sem?«
»Nihče razen vas.«
»Tudi gospod Carrington ne? Nikogar v h:ši niste zbudili?«
»Mislim, da ne.«
Kako, da niste videli kapitana Piper-ja? On je sluga gospoda Carringtona in stanuje v nekakšni luknji na drevesu.«
»Njega sem prejle videl. Nekaj mi je reklo, da sem se mu ognil,« ji je. povedal Warren. »Takrat sem že mislil, da sem v navadnem gozdu, šele pozneje sem odkril zid.«
Povedal ji je, da je padel na streho ko-libe.
»Razumem,« je odvrnilo dekle in War-renu se je zazdelo, da je izdajal nenadni prizvok njenega glasu nekaj kakor olajšanje. »Torej ne vesta ne gospod Carring ton ne kapitan Piper, da ste tu in da ste me videli? Ali bi radi šli od tod?«
»Šel?« je presenečen odvrnil Warren.
»Lahko vam pomagam zlesti čez zid.«
»še trenutek,« je mirno dejal Warren. »Zdaj mi pa morate še vi nekaj povedati. Kaj pomeni vaše čudno izpraševanje? Kaj Iščete vi tu? Pravite, da bi mi lahko pomagali čez zid. Ali veste, zakaj je bil ta zid zgrajen? In kdo je gospod Carrington?«
»Ali niste iz teh krajev?«
»Povedal sem vam že, da sem prvič tu.«
»V Carrington-Manorju ste. Nedaleč od vasi Mallovv-Datchett.«
»Poznam Mallow-Datchett,« je rekel letalec. »Cerkveni zvon:k tam je moj star znanec. Po njem določam smer moje poti. Toda čemu je ta zid?«
»Zgodba bi bila predolga za tole uro in za tale kraj. Potrebno je, da čimprej izginete od tod,« je dejalo dekle v črnem. »Med vojno se je Carrington tu ženil in na dan njegove poroke so priletela nad ta kraj nemška letala. Vrgla so bombe na nas in med žrtvami je bila tud; njegova nevesta.«
»Strašno!«
»Carrington se je zaklel, da bo za
zmerom zapustil svet. Zaprl se je v to hišo... hišo, ki jo je b i pripravil za svojo ženo... in je živel za zabitimi okn cami, dokler ni bil ta zid zgrajen. Zaobljubil se je, da ne bo nikoli več prestopil meje svojega posestva, in zdaj živi že dvajset let tu kot puščavnik.«
»Neumna misel,« je odvrnil Warren. »Zdaj mi pa še povejte, kaj iščete tu v tej nenavadni obleki?«
Warrenu Clintonu se je namreč v zadnjih minutah zazdelo, da je navzočnost lepega dekleta v tem parku precej sumljiva. Dokler je svetilka obsevala njeno lepo lice, ni mogel jasno premišljati. Zavedal se je samo tega, da je to dekle čudno leipo in da mora biti iz najboljše družbe. Zdaj, ko mu je bila le še senca, je njen čar nehal učinkovati. Po njenih besedah je bil prepričan, da je prišla sem brez vednosti grajskih ljudi. Tudi njena obleka je izdajala, da mora imeti nekakšne skrivnostne namene. Ali se je morda zgodil ali pripravljal kakšen zločin? Ce ne bi bil prekinil njenega čudnega nočnega izprehoda, — bog ve, kaj bi se bilo v gradu zgodilo!
Dekletov nežni glas pa je hitro spet presekal tok njegovih misli. Stopila je k njemu in mu ponudila roko.
»Prosim vas, ne silite me, da bi vam zdaj to pripovedovala. Bojim se, da vas ne bi kdo tu dobil,.c
»Mene?« se je začudil letalec. »Zakaj bi se bali za mene? Saj imam čisto dober izgovor, ki ima še to veliko prednost, da je resničen. Svojemu padalu nisem mogel ukazati, kam naj pade. Zdi se mi, da se bolj bojite, da ne bi vas kdo dobil tu.«
»Morda. Toda prosim vas, da greste. Brez moje pomoči ne bi mogli splezati čez ta zid. Ce vam ponudimo sredstvo, da zapustite ta vrt, mi morate samo obljubiti, da boste pozabili najino srečanje.«
»Ne vem, ali bo to mogoče,« je odvrnil Clinton in skomignil z rameni.
»Prisegam vam, da nisem tu delala ničesar nepoštenega. Rada bi vara povedala, čemu sem prišla sem, pa ne smem. Samo prosim vas, da odidete od tod in nikomur ne poveste, da ste me videli. Prosim vas! Zaupajte mil«
Njen glas je bil tako proseč in Warren, ki ni imel kamna namestu srca, je odnehal.
»Pojdiva!« je rekel.
Brez besede ga je odvedla v stran. Še zmerom ga je držala za roko, da ne bi kam zašel. Vse je kazalo, da se v parku dobro spozna in da je morala biti tu že pogosto. Šla sta vzdolž zidu. Naposled se je ustavila.
»Splezajte naprej!« mu je velda. »Zgoraj me počakajte!«
(Dalje sledU
Zanimivosti
Človeštvo se neprestano seli
V	srednji šoli smo se učili o preseljevanju narodov, pod katerim se je bil zrušil antični svet. Toda dandanes imamo po številu mnogo obsežnejša preseljevanja, ki potekajo sicer mirneje, vendar pa režejo globoke brazde v razvoju posameznih celin.
Stoletja se je selil kitajsfc kmet iz severn:h pokrajin. Na begu pred po-vodnijo in sušami je zasedal južne, toplejše zemlje velike domovine. Preko visokih gora je podrl do sončne Indije, po morski ož nah malajskega otočja so se Kitajci kakor lava razlili v Indonez jo. V novejši dobi se selijo kitajske kmetske druž ne preko starega zidu v plodno Mandžur jo. To preseljevanje je eno največjih v novejši dobi, samo 1. 1927. je do-potovalo v Mandžurijo nad 2 milijona kitajskih kmetov. Dotok se je postopoma ponavljal in pred pol stoletjem še redko poseljena Mandžurija šteje danes preko
Galantni poslanik
Angleška kraljica Elizabeta je rada videla, da je kdo pohvalil njeno lepoto. Pri tem je bil posebno spreten kavalir španski poslanik vojvoda Wlliam Medina, neobičajno lep človek, viteških manir.
Na nekem turnirju, prirejenem kraljici na čast, se je Medina posebno proslavil in Elizabeta ga je vprašala, za katero damo se je tako hrabro boril. Iznenaden zaradi vprašanja je vojvoda dejal, da bi za damo svojega srca sprejel vsako borbo, ne upa se pa izreči njenega imena. Povedal je neomoženi kraljici samo to, da ji bo poslal sliko dame na dan njegovega odhoda iz Londona.
*	— Samo, če ji bo slika podobna? je vprašala kraljica z zaskrbljenim nasmeškom.
—	Na vsak način, veličanstvo! je odgovoril vojvoda, ki 'je kmalu za tem zapustil Anglijo in se vrnil na dvor kralja Filipa.
V	oprostilni avdienci ga je kraljica opomnila obljube. Vojvoda je odgovoril, da ji bo sliko poslal naslednjega dne, ko se bo vkrcal na brod.
Drugo jutro je prejela Elizabeta zapečaten zavoj. Vladarica je bila zelo izne-nadena, ko je našla v njem samo ogleda-
lo.	No, ko se je pogledala vanj je takoj vedela, da je galantni Španec obožaval njo. Skromni znak poslanikove pažnje je-skrbno čuvala do konca svojega življenja.
— Ne, Dušan, tak si, neobrit, ne grem s teboj v kino.
— Toda, Ljubica, zakaj bi ne šla? V kinu je vendar temno l
— Baš zato...
*
— Zakaj mi ne daste hčere za ženo?
— Zato, ker nimate denarja!
— Imam pa več pameti!
— Dvomim.
— Pa zakaj?
— Ker se hočete oženiti z mojo hčerjo!
30 milijonov Kitajcev. Prava ofenziva kitajskega kmeta na plodno zemljo je bila to, kajti brez ozira na politične in kapitalistične težnje Japoncev, je končno le kitajski kmet ostal zmagovalec na obdelani grudi.
V	primeri z ogromnim preseljevanjem Kitajcev je naselitev evropskih narodov S severa na obrežja Sredozemlja v začetku našega štetja kaj neznatno. Saj je vse rimsko cesarstvo za časa Avgusta Imelo v Evropi le 23 mil Jonov ljudi.
V	Aziji je štel rimski imperij 19.5, na obalah severne Afrike 11,5 milijonov prebivalcev. Neprimerno jačje je bilo preseljevanje Evropevcev v Ameriko. Zedinjene države so n. pr. v 1. 1800 imele 5.3,1. 1930 že 130 nrlijonov ljud:. Samo iz Evrope je prišlo v 1. 1820 do 1930 skoro 40 milijonov ljudi. Od tega je odpadlo na severno in zapadno Evropo 14, na južno in vzhodno 3 milijone izseljencev. Kanada je dala
v	tem času Zedinjenim državam 3, Mna Amerika 1 milijon ljudi. Iz Kitajske je pri* šlo 400.000, iz Japonske 280 tisoč Vseljen cev. Največji odstotek ameriških doseljencev sta dali Anglija in Irska, slednja sama 8.8 milijonov. Slede Nemčija, Italija, bivše dežele Avstro-Ogrske, Finska in švedska.
živahno je bilo preseljevanje tudi v Kanado. L. 1870 je imela ta dežela 3.7, leta 1930 že 10 milijonov prebivalcev. V Južni Ameriki je štela portugalska Brazi-
I	ja 1870 še 10, leta 1930 že 40 milij°nov ljudi! Letni dotok Evropevcev v Brazilijo znaša še v novejši dobi 80.000 do 100.000 priseljencv.
Kasneje je segel izseljenski val v Argentino. Od 1875. do 1910. je prišlo semkaj 4.5, v zadnjem desetletju 1.570,000 evropskih priseljencev. Irska, ki je dala v 19. stoletju nad polovico prebivaltsva Ameriki, pošilja še danes 10.000 svojih
ljudi na leto čez morje. Španija, ki je v 18. in 19. stoletju dobesedno izkrvavela, je 1. 1930 poslala 41.000 ljudi čez morje, sosedna Portugalska 40.000 izseljencev v Brazilijo. Nasprotno se v Italijo vrača vsako leto prav toliko izseljencv, kolikor jih zapušča domovino. Vzhodnoevropske države, ki imajo za izseljevanje preko morja delno zaporo, pošiljajo svoje delav stvo v Francijo in Nemčijo. Izseljenska kvota se pa krči tudi za Nemce in Angleže, čeprav imajo slednji v Avstraliji in Kanadi še velike možnosti naselitve.
Največje celinsko preseljevanje ima v zadnjih desetletjih Sibirija
Tamkaj biva danes 35 milijonov priseljencev in ogromna industrijska možnost nudi deželi nadaljnje prilike za naselitev.
Preseljevanje bele rase je obličje naše zemlje v marsičem izpremenilo. In če pomislimo na ekspanzivno silo žoltih narodov, se moramo vprašati, kdaj bo pr šel trenutek, ko bosta oba silna izseljenska vala v pomanjkanju rodne zemlje doma, trčila skupaj.
Oprostite, da Vas vpraSam; koliko ste stari?
Ce vprašamo tako dame, jih spravimo zmerom v zadrego. Spretnejše se virtuozno nasmehnejo in nam običajno zastavijo vprašanje? Kaj mislite, koliko? No, potem je prvi v zadregi. Postane mu vroče ih’da bi se ne zameril, reče navadno pet do deset let manj, kakor sodi v srcu. Srečen je lahko, če dama »privoli« v približno tisto številko, ki smo jo blagohotno postavili, čeprav je v resnici starejša.
Seveda so ljudje, ki jim vprašanje po starosti ne dela skrbi. Nekatere dame še celo same, brez zadrege povedo pravo starost, če smo jih prenizko ocenili. Matere, ki so po zunanjosti še zelo mlade in imajo že odraslo hčer, navadno niso v zadregi z odkritjem svojih let, ker jim dobro de, če kavalirji zmajajo z glavami in
ne verujejo, da bi. tako mladostna žena imela že za možitev godno hčer.
V	splošnem velja zamera, {e ocenimo ženski starost previsoko. Dekletom do 16. let je všeč, če jim rečemo, da imajo 18 let. Rade bi že bile med odraslimi. Toda ženske, ki bi same priznale, da Imajo preko 40 let, so redke. Po 39. letu prične zanje velik molk, češ, o tem se ne sprašuje.
Možje so drugače ustvarjeni-. Predvsem jih ne smemo ceniti izpod 25 let, ko prične zanje moška doba, kadar prekoračijo moški 40 leto, nastopi zanje neka tiha radost. Pričnejo namreč s starostjo koketirati. Ne delajo se sicer mlajše, poreko pač: »Ja, zdaj sem v 41. letu, počasi se
Kralj v krempljih ognjevite Španjolke
LJUBEZENSKE PUSTOLOVŠČINE LEPE PLESALKE LOLE MONTEZ
V	irskem mestecu Limericku se je 1818. rodila škotskemu kapetanu Gilbertu deklica, ki je pozneje spravila mnoge evropske prestole v nevarnost. Njena mati je bila Kreolka, še v zgodnjih letih se je dekle zaljubilo v častnika Jamesa, se z njim poročilo in odpotovalo v Indijo. Jeseni 1840. je Lola zapustila svojega moža in se vrnila v Evropo.
Poslej se je začela sijajna kariera španske plesalke na mnog h evropskih dvorih. Končno so jo vlade povsod pregnale kot nevarno zapeljivko. Jeseni 1846. se je ustavila v Monakovem, toda oblast-va ji niso hotela dati dovoljenja za nastop. Loli se je posrečilo, da je prišla pred 60-letnega kralja Ludovka I., ki ga je na mah osvojila. Kralj je ukazal, da jo namestijo kot dvorno plesalko in zaradi
nje je odstavljal celo uporne ministre, ki njegovega odloka niso hoteli izvršiti.
Lola Montez je trlumfirala. Bila je strastna in častihlepna ter. je že računala, kako se bo polastila političnega vpliva v deželi in podvrgla s svojo očarljivo lepoto tudi kralja.
Ljudje si bili ogorčeni. Narod je vedno glasneje zahteval odstranitev špahke, toda kralj je izjavljal, da se ne pusti ločiti od »prekrasnega bitja«. Lola se je bila obdala s študentovskim krožkom, ki se je zbiral v gostilnici blizu kraljeve palače. Na univerzi je prišlo zaradi tega do spopadov in Lola je dosegla, da so vseučii-šče zaprli. Teda so se dvignili meščani, na tisoče ljudi je demonstriralo pred mest no hišo in poslalo deputacijo h kralju. Ko je kralj zahteve deputacije odklonil, je
Pogled v osrčje naše zemlje
Francoski romanopisec Jules Verne je nekoč zapi-sal fantastično zgodbo o učenjaku, ki je razbra/1 neki nordijski rokopis, po katerem lahko človek skozi ugasli ognjenik
na Islandu doseže središče naše zemlje.
Šel je mož na pot, se ravnal po navodilih ter po globokih prepadih 'm zavitih hodnikih dosegel velikanski podzemeljski prostor, v katerem so živele na površju zemlje že davno izumrle živali in je rast-lo drevje, ki ga zunaj že ni bik) nikjer. Učenjak se je plazil dalje in v žrelu nekega italijanskega ognjenika je zopet zagledal beli dan.
Prisrčna zgodba bi seveda v resnici imela vse drugačen zaključek od onega, ki si ga je zamislil fantastični pesnik. Izključeno je namreč, da bi bile v naši zemlji razpoke, ki- bi segale do njenega osrčja in v njej ni votlin, kamor bi lahko spravili cele dežele, Še manj pa sončne svetlobe za rastline in živali.
Središče zemlje je orjaška gmota zlata, platine, svinca im radioaktivnega kamenja. Krog in krog obdaja to jedro mogo-
čen oklep železa, katerega premer je več tisoč kilometrov debel. Prirodosflovci so z duševnimi očmi že davno uganili zemeljsko skrivnost.
Vsako leto čitamo, kako registriralo potresomeme postaje stresljaje naše zemlje na 6, 10, 1000 in cek> 20.000 km daleč. S takšnimi aparati lahko prisluškujemo tudi v notranjost zemlje. Dognali so, da potresni valovi, ki gredo v notranjost našega planeta, v globini 1500 km vselej zaokrenejo v drugo smer. Tu mora torej nehati obod naše zemlje, tu pričenja njeno jedro.
So rudniki na zemlji, ki segajo 2000 m pod površje. Že v tej globini se delavci na pol goli pote pri delu. Čeprav leži zunaj sneg, je spodaj že 30° C vročine. Na vsakih 33 m se v normalnih prilikah poviša temperatura za 1 stopnjo. Zemeljski polumer meri 1,300.000 m, v središču naše zemlje bi morala tedaj vladati vročina
200.000	stop. Kaj takšnega si ne moremo predstavljati, kajti že med 3000 do 5000® ,.C se topi vse,, kamen- kakor- kovina,-
Zemlja bi tedaj morala eksplodirati kakor plinska bomba.
Temperatura tedaj ne pojema k jedro tako kakor na obodu. Vse kovine so težje od pet vodnih enot Železo ima 7.8, baker 8.9, svinec 11.5, zilato 19.4, platin 21.4 spec. težime. Ker vemo, da težje sno-
vi	leže v središču, lahko sldepamo, da je kamniti obod naše zemlje v primeri z velikostjo planeta tenek. Niti tolikšen ni, kolikršen je olupek pomaranče v primeri z vsem sadom. Glavna gmota zemlje je železo, v njem so ležišča kovinskega zaklada pravljične vrednosti.
Znanost o zvezdah potrjuje to domnevo. Na zemljo dežuje neprestano mikroskopsko mojima množina železnega prahu.
Na leto pade na tisoče stotov železnih delov iz vesoljstva na našo zemljo.
To so ostanki razletelih nebesnih teles,
ki tudi vsebujejo železo.
Železo je obenem najpogostejši element naše zemlje m lahko rečemo, da živimo na- železnem »kmetu-	o*owčia.
staramo! Potem seveda koprneče čakajo, da jim bo kdo dejal: Kaj, res, saj se vam ne vidi, da ste že tako stari I Pri moških vendar ni 41 let nobena starost!«
Strah pred starostjo povzroča mnogoterim skrbi, da bi jim mladost, ljubezen, občudovanje in vse, kar je s tem v zve-
li,	prezgodaj ne ušlo. Toda vse prevare, s katerimi si pomagajo ljudje, da bi bili mlajši, nič ne pomagajo. Vse je odvisno od človekove zunanjosti in notranjega razpoloženja. Vitka, nežna in vesela^ dama je lahko pri 40. in več letih bolj sveža kakor deset let mlajša ženska. Človek z vročim srcem, prirojeno vedrino in notranjim zadovoljstvom, bo kljub sivim lasem ostal še dolgo mlad.
razburjeno ljudstvo ponovno terjalo, da se univerza takoj odpre, Lola, tedaj že grofica Lansfeld, pa nemudoma Izžene iz zemlje. Kralj je moral odnehati, ljudje so drli pred stanovanje plesalke, da bi jo pospremili na poslednji poti po Monako-vu, toda ptička je bila naskrivaj že pobegnila ...
šestdesetletni kralj se je kasneje opravičeval, da je bil plesalki zato tako naklonjen, ker mu je bila dala ljubezenski napitek in se je ni mogel iznebiti. Tajno je Lola še večkrat prišla h kralju, kasneje se je zatekla v Švico in tam živela s poslanikom Robertom Teelom. Popolnoma zapuščena je umrla v New Yorku kof vdova nekega zdravnika.
X »Hudoben pogled« Alfonza XIII. Italijani so znani kot zelo praznoveren narod. Tako menijo, da se je treba človeka s hudobnim pogledom na daleč izogniti. Zdaj kroži po Rimu krilatica, da ima tak nenavadno oster pogled bivši španski kralj Alfonz XIII., ki biva v Rimu. Kdor ga slučajno sreča, vtakne naglo roko v žep, in pograbi ključe ali kakršen koli železen predmet, kar baje pomaga pred urečenjem...
X 100.000 frankov za tistega, ki bo prvi zvezal zemljo z zvezdo. Francoska Akademija razpisuje že pol stoletja to nagrado, ki jo je avgusta 1891. poklonila neka bogata gospa za tistega, ki bo prvi dosegel izmenjavo signalov s kakšno zvezdo. Poslej so prišli mnogi izumi, kakor radio in Roentgenovi žarki, toda na srečnika, ki bi pospravil to vsoto, bo treba še dolgo čakatL Vsota bo medtem narasla za lepe obresti.
X Kako dolgo žive brez hrane. Neki ameriški učenjak je na poizkusih dognal, da lahko žive psi nad 100 dni brez hrane. še odpornejši je škorp:jon, ki ostane brez hrane leto dni živ. Neke indijske kače lahko stradajo dve leti, prekosijo jih pajki, ki utegnejo prestati brez grižljaja 27 mesecev. O ljudeh smo že poročali, da so dosegli rekord v stradanju preko 70 dni.
X Američani so najstrastnejSi kadilci Na glavo prebivalca USA je prišlo lani 1045 cigaret, na Angleža 946, sledi Me-
Sokolstvo
Naši Sokoli pred častno preizkušnjo
Priprave za mednarodni tekmi v Parizu in Varžavi — Mariborske tekme 7. maja
Prijateljska tekma med našo sokolsko olimpijsko vrsto in Francozi v Parizu 13. maja bo prva meddržavna tekma, ki ne bo v okviru rednih tekem Mednarodne telovadne zveze in je obenem tudi uvod v celo vrsto podobnih tekmovanj kot pripravo za olimpiado v Helsinkih. Jugoslovansko Sokolstvo je s tem prelomilo doseaanjo tradicijo in stopa na pot drugih narodov, ki so zadnja leta uvedli med seboj stalna tekmovanja.
S tem pa si je nadelo težko in odgovorno dolžnost, da vsak čas častno in uspešno predstavlja v mednarodnem svetu višino svoje telesne kulture v telovadbi. Vsi pozdravljamo to odločitev naših Sokolov in se veselimo napredka, ki ga bo terjala in pospeševala trajna pripravljenost tekmovalcev.
V našem narodu je toliko neprecenljivih sil in telovadske nadarjenosti, da si bomo z njih obuditvijo in pravilno vzgojo pripravili v bližnji bodočnosti prvorazredne tekmovalce. Za to so podani vsi telesni in duševni pogoji, s katerimi je obdarjen naš narod v večji meri kakor marsikateri drugi v športu in telovadbi proslavi, narod. Doslej nam je manjkalo le koncentrične in dovolj poglobljene vzgoje. Leta nam bo okrepila voljo in vero vase.
Ko smo tako na razpotju v novo in lepšo bodočnost, bodo izbirne tekme naših 12 najboljših tekmovalcev zanimive z vseh strani. Ne samo, da bomo videli na
nahaja trenutno naša marveč tudi, kdo jo
kakšni višini se orodna telovadba, predstavlja.
Med tekmovalci so vsi dosedanji olimpijci, razen Štuklja, ki smatra starostno dobo 40 let za primeren čas, da se telovadec kot tekmovalec umakne s pota mlademu rodu. Poleg olimpijcev nastopi še nekaj povsem mladih, novih tekmovalcev. Dolgoletno vstrajno vežbanje starih olimpijcev je važna prednost, ki jo posedujejo v primeri z mladimi novinci. Izne-nadili pa bodo ravno ti novinci, čeprav smo Slovenci v premoči, se bomo prepričali, da kažejo naši bratje iz južnih krajev domovine morda še odličnejše sposobnosti. Njih telesna kakovost se bo zlasti izražala pri prostih vajah, ki se danes povsem istovetijo z najtežjo telovadbo na orodju.
Naknadno smo izvedeli, da potuje tekmovalna vrsta iz Pariza v Varšavo, kjer bodo 19. maja prijateljske tekme tudi s Poljaki. Tekmovalci tedaj ne bodo imeli malo dela, da bodo vse to opravili temeljito.
Sokol-matica Maribor strokovnjaško pripravlja letno telovadišče, letno verando in oder v svojem novem domu (Union), da se bodo tekme vršile na enem od teh prostorov nemoteno za tekmovalce in gledalce in odgovarjajoče vremenu. Tekme ni mogoče preložiti, ker se tekmovalci drugi dan, t. j. 8. maja že odpeljejo v Pariz. Računati je z velikim obiskom
Pomoč ie tu!
Vsi, ki trpite
na kamnih v žolču, ledvicah, mehurju,
zdravilni DUBRAVKA - čaj
sestavi ten v kem. farm. laboratoriju
lekarne Mra. Ph. IV A A N D RIJ IČ A v Mostaru
in prav Kmalu boste rešeni teh neznosnih bolečin Uspeh le zaiamčen po kratkem zdravi ien|u. Prihaja veliko zahva' in priznani. — Škatlica 100 nramov z natar čmm navodilom din 50*—, tri škatlice din 90*— v zavoiu Iranko poštnina.	2689
__________________DUBRAVKA-ča	dobite	tuli	v	vseh	lekarnah	»
Reg. S. «. 14471 od 21. V. 1938
iz cele Slovenije in Hrvatske, ker bodo te tekme dosegle višek v orodni telovadbi, kar premoremo v naši državi, želeti bi zategadelj bilo, da sokolska društva ali druge skupine najavijo svojo udeležbo vnaprej Sokolu-matici, ki bo skrbel za primerne prostore.
zobna pasta Chlorodont
Naraščanje uvoza nemških avtomobilov
Uvoz nemških avtomobilov v Jugoslavijo se zvišuje od leta do lela, kar dokazujejo nasledjije številke: leta 1935. je bilo naročeno iz Nemčije 457 avtomobilov, naslednje leto 1596, leta 1937. že 4636, lani pa se je dvignil uvoz na 6032 avtomobilov. Lanski uvoz motornih vozil iz Nemčije je predstavljal vrednost 110 milijonov dinarjev. Za vso vrednost nemškega uvoza prejema Nemčija v zamenjavo naše pridelke, za katere pa so vnaprej določene tržne oene in so tako onemogočene špekulacije.
cest, potem pa seveda tudi kupni moči prebivalstva v posameznih državan. V zvezi z naraščanjem uvoza nemških avtomobilov posvečajo Nemci veliko pozornost organizaciji „Auto-servisa“, ki daje kupcem avtomobilov strokovne nasvete ter jih oskrbuje tudi s cenenimi rezervnimi deli motornih vozil. Tipizacija — to jc omejitev števila tipa ali vrste avtomobilov, ki se je letos pri vseh nemških avtomobilskih tovarnah začela energično izvajati, daje zelo ugodne rezultate. Cim manj-
Stalno naraščanje uvoza nemških avtomobilov vpliva ugodno na razvoj motorizacije v naši državi, ki seveda še vedno zaostaja za motorizacijo sosednjih držav. Naš sedanji avtomobilski park bi se moral trikrat povečati. Nemška avtomobilska. industrija, navezana v največji meri na cksport, si osvaja tuja tržišča na ta način, aa se v čim večji meri s svojimi izdelki ravna po razmerah v tujih državah. V prvi vrsti se skuša prilagoditi stanju
se je v kaki državi število tipov ali vrst avtomobilov, tem laže je rešili vprašanje nabave rezervnih delov in toliko nižji so pri tem tudi stroški. Zaradi izvedene tipizacije je možnost zastaritve motornih vozil znižana na minimum. Vse to se pri nas upošteva in zaradi tega je tudi razumljivo ogromno zanimanje. Ki vlada za revijo nemške avtomobilske industrije, ki bo na 16. Avtosalonu Zagrebškega zbora od 29. t. m. do 8. maja.
n. Z enim strelom ubil sedem volkov.
»Pol tika« prinaša sliko- in poročilo o kmetu Ristu Saviču iz planine Romanije v Bosni, ki je z enim samim strelom ubil sedem volkov — volkuljo in šestero ne-izleglih mladičev.
Pospešite javna dela ob severni meji!
PEREČE SOCIALNE POTREBE OBMEJNEGA PREBIVALSTVA
ZLATO iN SRLBKO,
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakuD M. ILGERJEV SIN. Maribor. Gosposka ulica 15.
Sedanji pogled na severno mejo nam odpira vedno nove ugotovitve potreb obmejnih krajev in prebivalstva sploh. Najvažnejše vprašanje je gotovo socialno. Naš mali obmejni človek je podvržen še danes borbi za svoj obstanek, in lastni eksistenci, ki zahteva vse telesne sile, ako hoče, da ohrani svoje življenje v dostojni ravni. Končana je že po večini vinogradnika kop, katero je opravljal viničar za borno plačo, 8—12 dinarjev pri svoji hrani. Po tem končanem delu je po
izboljšanje splošnega položaja in se mora prilagoditi pod težo razmer morebitnim posledicam, ki jih rodi na našem narodnem telesu tujina.
Že več let so namenjena ob naši sever ni mej’ precej obsežna javna dela pri cestah in regulacijah m vsi strpno pričakujemo, kdaj bodo ta dosegla tak obseg, da se bodo lahko zaposlile zaslužka skrajno potrebne moči. Prišla je spomlad in na naših cestah je po čevini še vse mirno, številne družme že pričakujejo, kdaj bodo pričela dela, da bodo od zaslužka vsaj
stal brezposeln in izpostavljen na milost 1	.
in nemilost v odvisnost tistega borega ,še za silo živele. Zato je nujno potrebno, zaslužka, ki ga je prislužil pri kopi za kar Ida se ukrenejo čimprej potrebni koraki, si naj kupi obleko in obutev sebi in šte- da dobi naš delavec čimprejšnjo zapolni	rln	mfi	njirlnliniom	nnrn^ni-
vilni družini, da niti nadaljnjega pomanjkanja družine ne omenjamo. V prav takem položaju se nahaja tudi kmetski hlapec, ki prejema le malenkostno mesečno plačo od 40—60 din ter mora opravljati najtežja dela brez počitka. Mi je to pravično, da se te ljudi tako prepušča same svoj usodi? Zato se ne čudimo ,ko je zajela te ljudi, ki je lahko primerjamo z brezpravno rajo, silovita želja po izseljevanju, ker pričakujejo ti trp'ni še edino rešitev v izboljšanju njih gmotnega položaja. številne mlade moči prodajajo svoje moči v tujino v službo velikm narodom. Kje pa naj najde viničar in kmetski hlapec izhoda, ko niti na odločilnejših mestih ni razumevanja za njih težnje in
slitev, ko še ima za priložnost čas in je krvavo potreben zaslužka.
o. 400.000 din za ureditev vojaškega po kopališča v Ljubljani je dalo pravosodno ministrstvo v Beogradu.
o. Kite na nogi ]e prerezal sošolec pri tepežu delavčevemu sinu Feliksu Kaube-tu v Selnici.
o. Ko so klestiH veje, je zdrsnilo drevo po bregu in zlomilo nogo Lovrencu Lipniku iz Kaplje pri Št. Lovrencu na Dr. p.
o. S kolesa le padel to se močno potolkel del. sin Franc Gorinšek v Rogozi.
o. Na stavbi je padel in si zlomil roko zidar Peter Lukavički iz Brengove v Sl. goricah.
n. Dnevna letalska zveza med Sarajevom In Zagrebom. Iz turističnih ta gospodarskih razlogov je bila uvedena dnevna letalska zveza med Sarajevom in Zagrebom.
MALI OGLASI
CENF MALIM OGLASOMi V mallb nlnlb etan« vsaka besed« to oar: oalmaalia orUtolbln* ta ti oclase le din o.— Dražbe oreklld doolsovanla Id ienltotanlskl oelasl din I.- oo beiedl. NalmaalB znesek ta te oelase ie din 10— Debele (Iskane besede »e računalo dvolno Oetasnl davek ta enkratno oblavo znata din 2.—. Znesek ta male oglase se olaCnle ukol ort aaroCHa oziroma ca I« vooslatl * olstnn skuoal r naročilom ali aa oo oofiinl ooloinld na Čekovni rataa kt 11.409 Za vic olsmcne odgovore elede mallb oelasov •• mara orilailti znamka ta 3 din
Razno
ZIDAJTE POCENU
Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno, ali vendar dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič. Maribor. Tatten-bachova ul. 14 in na podružnici, ogal Ptujske-Tržaške ceste. __________________ 2409
Stanovanje
Dvosobno pritlično
STANOVANJE se s 1. majem odda. Stritar-jeya 17» Maribor 3637-5
Lepo trosobno sončno STANOVANJE v parterju, Koroščeva 8. je s 1. junijem za oddati. Ponudbe pri A. Hlebšu v hiši ali J. Zadravcu v Središč«. Osebni obisk ni zaželen. 3681-5
Stanovanje iiie
ŠKROPILNICE
za škropljenje sadnega drevja vseh vrst Holderieve, Nechvile, Jessernlgg itd. ter razna sredstva za pokonča-vanje sadnih škodliivcev nabavite pri Kmetijski družbi. Maribor, Meliska c. 12. 3202-1
MADRACE, OTOMANE
kavče, vložke priporoča Ster-bal. Moljska 2.	3526-1
Prodam___________
PRODAM OPEKO
vrata, okna in trame. Vprašati Gregorčičeva 24/1.
3627-4 ________,
Proda se ugodno lesena ZLOŽLJIVA ŠUPA
skoraj nova. 5 m x 2.50 m.. Povprašati Pregljeva 4. ob Delavski ulici.	3628-4
SLADKO SENO
proda Jauk. Limbuš 14. 3682-4
Spomnite se CMDI
ENOSOBNO STANOVANJE
iščeta upokojenca brez otrok za 1. maj ali 1. junii. Ponudbe pod »Mirno« na upravo. 3680-6
Sobo odda
Oddam
OPREMLJENO SOBO
MeteJkova 53.	3607-7
GOSPOD
sprejme na stanovanje. Splavarska 6._____ 3629-7
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se takoj odda dvema ali oni osebi. Delavska ulica 21.	3S31-7
Oddam
OPREMLJENO SOBO Trdinova 2, Melie. 367&*7
Sobo lila
Strogo separirano. meblirano SOBO
za dva gospoda, v novi hiši, z uporabo kopalnice, iščemo. Ponudbe pod »Središče mesta« na upravo »Večernika^. 3630-10
S9uttx> dobi
POMOŽNI DELAVEC
se išče za stalno. Ponudbe pod »Živilo« na upravo. 3626-9
E din o I N F I C I N
omamlja popolnoma m trajno ŽOHARJE, RUSE, BUBE in ŠČURKE in vso ostalo kuhinjsko golazen. Ako ne korist«— vrnem denar' Ong. doza 15-, ovoj din 6*-. pQ POSTI LEKARNA KRAjČEVlČ, VUKOVAR
Časopisni papir
žeto ugodno na p odal v uprav ..Veternika**.
8.5.1939
BORGVVARD
UNDAPP
Strai1 8~_______________[_»Veternik«___________ V	Mariboru	dne	26.	IV.	1939.
VRHUNEC NISIKESIKS: IZO£L&7£
Dr. ing. Guido MAYER
Na področju INDUSTRIJE OSEBNIH AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES Vam bodo na ogled na XVI. Zagrebškem saionu avtomobilov od 29. IV.—8. V. 1939 sledeče razstavljene znamke:
GEBURTS-ZEUGNIS.
srt
Mr— dem Unterrelchneten alrd Memlt beitJtlgt. d«fi taut Oeburti-frotolioll der Isntlllltchtn ftuHusgemelnde In ©len	RelheiaM
am J&.JLjZ£toL
 ------ —	Fini.Mt.nd	^^t^^hundert
tis .^/^4 -.^., rtfcf.—
•	eiTT^'	...
In ©len
©len. a
MATRIKCLANJT OCR URACUTISCHEN KULTO&OeACINOe IH IHC«
G. dr. iog. Mayer v svojem »Odprtem pismu** Gostilničarski
»»Glede svoje osebe Vas moram prositi oproščenja, da plemensko in konfesionelno. Res ne morete zahtevati od Toda pustimo ironijo! Vedite, gospodje, da mi delate veliko Sem jugoslovanski državljan, katoliške vere, vodilo pa bi je arijsko pokolenje.“
Posrečilo se nam je dobiti od izraelitske občine na občujemo v originalnem posnetku in ki kažejo, da je g. dr.
Rojstni list
Podpisani potrjujem, da je bil glasom roj stnega zapisnika judovske verske občine WlEN 1891 zap. štev. 370
Guido MAYER
rojen dne 26. JI, 1891 dvajsetšestega februarja tisočosemstodevetdeseiprvega kot zakonski sin Bernarda Mager in Mathilde rojene Wiener na Dunaju J., Hegelgasse 7.
Wten, dne 16. marca 1939.
MATIČNI URAD JUDOVSKE VERSKE OBČINE WJEN
L. S. nečitljiv podpis zapriseženi maučni vodja.
pivovarni v „Slovencu“ dno 1. I. 193*:
se Vam moj nos ne dopade in da me zaradi njega napadate mene, da se Vam na ljubo podvriem kozmetični operaciji, krivico, ko me proglašate v Svojem „Glasniku“ za Zida. predaleč, da bi Vam, gospodje, dokazoval z dokumenti svo-
Dunaju rojstne podatke o g. dr. Majerju, ki jih zgoraj pri-Mayor pristen dunajski Zid.
Gostilničarska pivovarna d. d., Laške.
izd ia In urejuje ADOLF RjllNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne rrnčaio. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Teleion uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.