Leto XXIV., št. iZ2 Pogina * Upca Tel railtroi Uobliana, Pnccimjen »H«-« elefoo ta. »1-22. 51-23. $1-24 In&erauu juadek; Liubliarta. Pucanijeva ali- ca 5 - Telefoo ta. 31-23. 31-26 Podružnica Novo mesto l Ljubljanska cesta 42 Izključno lastopsrvc ta oglase O Ualiie io tnozemsrvo: UPI S. A.. MILANO kacuoj: ca L|uDl|aosko pokrajino pa pojmo čekovnem zavodu ta. 17.749. a ostal* kraje Italiie: ServtTio Cono. Con. Post. No 11-3118 rreis — Cena 1- C ubaja nak dan razen ponedeljia. Mesečna naročnina 25 Ur. Uredntatvol Ljubljana — Puccinijeva ulica St. & Telefon fit 81-22. 31-23. 31-24. Rokopisa se ne vračajo- Se!iwerste KampSe in der Normandie Die feindliehen Stosskeile aufgefangen — Schwere blutige Feindverluste — In Italien nur ortliche ergebnislose Angriffe des Gegners — Starke Sovvjetan-griffe bei Baranow abgevviesen — Deutsche Gegenangriffe siidostlich Warka — Schvvere Kampfe siidvvestlich Bialyst ok — Alle sowjetischen Durchbruchs- versuehe nordlich der Memel zerschlagen Aus dem Fiihrerha«ptquartier, 9. August. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In der Normandie sind nunmehr auf der gesamten Front von sudlich Caen bis in den Raum ostlich Avranches schwerste Kampfe im Gange. ITnter starkstem Mate-rialeinsitz rannte der Gegner, von zahl-reiehen Panzern und starlien Luftstreit-kriiften unterstiitzt, immer vvieder gegen unsere Front an. Es gelang ihm jedoch nur sudlich Caen und sudlich Vire in unsere Front einzudringen. Die feindiichen Stosskeile -vvurden aber in der Tiefe der Stellungen aufgefangen. In den iibrigen Abschnitten blieben die feindiichen Angriffsgruppen unter sehvver-sten blutigen Verlusten schon vor unseren Stellungen liegen. Im Raume v on Le Mans kam es gestern zn erbitterten Kiimpfen, in deren Verlauf der Feind In die Stadt selbst eindrang. In der Bretagne vvurden die auf Lorient und Brest v o r st osse n d e n amerikanisehen Verbiinde abgevviesen, zahlreiehe feindiiche Panzer vermehtet, um St. Malo vvird vvei-ter hart gekiimpft. Karopfflugzeuge griffen die Nachschub-sftiitzpunkte Avranches nnd Brecey mit gizter Wirkung an. Im Seegebiet von Avranches vvurde in der Nacht zum 8. An. glist ein feindiiehes Handelsschiff von 10.000 BRT durch Bcmbenvolltreffer ver-senkt. tlber der Noumandie und den besetzten Westgebleten verlor der Feind 20 Flugzeuge. Im franzosiseben Hinterland vvurden 69 Terrorislen im Kampf niedergemaeht. Schvveres »V 1«-Vergeltungsfeuer liegt auf dem Grossraum von London. In Italien fiihrte der Feind nur ortliche ES m^MEEBEtBSm Angriffe siidostlich Florenz und im Raum nordlich Arezzo, die erfolglos blieben. Sicherungsfahrzeuge der Kriegsmarine versenkten vor der Dalmatinischen Kiiste zwei britische Schnellboote. Zvvei eigene Fahrzeuge gingen verloren. Im Osten vvurden im Raum von Bara-now starke, ven Panzern untersitiitzte Angriffe der Sovvjets abgevviesen oder aufgefangen und 47 feindiiche Panzer ver-nichtet. Siidostlich VVarka sind Panzerver-bande zum Gegenangriff angetreten und in die vom Feind zah verteidigten Stellun-gen eingedrungen. Siidvvestlich Bialystok rihhmen die Bol-schevvisten ihre Angriffe nach hefMger Ar-tillerievorbereitung unter Einsatz starker Panzer- und Schlachtfliegerverbande vvieder auf. Schvvere Kampfe halien in eini-gen Einbruchsstellen an. Nordlich der Memel vvurden auch gestern vvieder alle Durchbruchsversuehe der Sovvjets zerschlagen. Bei Raseinen eingebroehener Feind vvurde im Gegenangriff abgeriegelt und 66 feindiiche Panzer abgesehossen. An der lettisehen Front brachen zahlreiehe feindiiche Angriffe nach ha r tem Kampf zusammen. Schlachtflieger RTiffen vviederholt in Tiefan griffen vvirksam in die Erdkampfe ein. Durch Kampf- und Nachtschlachtflugzeuge vvurden sovvjeti-sche Verkehrsanlagen und Stiitzpunfcfce mit guter Wirkung angegriffen. Mehrere Pon-tonbriicken iiber die Weichsel vvurden zer-stort. Sicherungsfahrzeuge eines deutschen Ge-leiis und Bordflak schossen ver der siid-norvvegischen Kiiste 8 britische Flugzeuge ab. Feindiiche Storflugzeuge vvarfen in der vergangenen Nacht Bomben auf Orte in Wetdeutschland und in Ostpreussen. In Koln entstanden Gebaudeschaden. Najtežji boji v Normandiji Sovražnikovi napadalni klini prestreženi — Težke krvave sovražnikove izgube — V Italiji le krajevni brezuspešni nasprotnikovi napadi — Pri Baranovu odbiti močni sovjetski napadi — Nemški protinapadi južnovzhodno od Varke — Težki boji južnozapadno od Bialistoka — Severno od Njemena razbili vd sovjetski probojni poizkusi napad in so vdrli v žilavo hranjene sovražnikove postojanke. Južnozapadno od Bialistoka ao pričeli Hud? boji z ameriškimi oddelki pri Vireti — Utrditev Kejssškšli postojank med rekama See In Selisne — Brezuspešni napadi Američanov v Bretanji hodnem bobnečem ognju topništva Doslej so se posrečili Kanadčanom na področju južno cd Tilly la Campagnea le malenkostni vdori, proti katerim so se sedaj sprožili nemili protinapadi. Nemški oklopniki, kj so napadli si področja južno cd mesta Virea, so pridobili nekaj ozemlja. Bitka, ki se je tu razplamtela in v katero posegata s stopnjevano silovitostjo, topništvom letalstvo, terja od obeh strani mnogo izgub. Med bojiščem v Normandiji in med Lo#ro se je posrečilo sovražnikovim oklepnikom prodreti dalje proti vzhodu. Nemške čete napadajo sovražnikove oklopniške sile ob Sarthi. V pondeljek je izgubil sovražnik 64 bojnih in izvidnišk-h oklopnikov. Samomor živčno izčrpanega invazijskega admirala Stockholm, 9. avg. Reuter javlja, da je ameriški admiral Pardee Moon, ki je peveljeval amer.škim mornarskim silam pri invazijskih akcijah v Normandiji, napravil v soboto zvečer vsled nervozne izčrpanosti po boju samomor. To vest je objavil ameriški mornariški mi-n ster Forrestal. Moonsovo bredovje se je borilo v bitki za Cherbourški polotok. Berlin. 9. avg. Kanadske čete so štiri dni brezuspešno napadale na višinah nri Mav sur Orni in Verriersu. Ker so spoznale, da vodijo čeir; napadi do izredno težkih izgub. so pričele sovražnikove čete z obkoljevalnim poizkusom. Med Mav sur Omo in Thury Har-coutrcm petek a bojna črta nekaj km ob Orni. r? iHižno v sred; med obema krajema so napadli britanski oddelki pr- Grimbosu v smeri proti vzhodu. Po bombardiranju, ki ga je označil sovražnik sam za najtežjega v vsej invazijsko bitk', je prodrl preko Ome. da bi na ta način udaril v hrbet nemškim četam, ki se drže dalje proti severu. Nemci so s takojšnjim protinapadi vrgli napadalce zopet nazaj. Pri ponovnem, si številnimi bombniki podprtem napadu pa je napadalcem vendar uspelo, da so predrli nekaj sto metrov dalje in vdrli t:k vzhodno od Orne v gozd pri Grimbosu. Zaradi nemških protinapadov so se razvili težkj boji. ki še traiaio. Na odseku med Thurv Harcoutrom in Vi-rem so izvedli Britanci nekaj napadov, s katerimi so hoteli vezati nemške čete. Kot prejšnje dni so tudi sedaj obtičali v nemškem obrambne mognju. Pri Vireu samem so udarili Američani z zelo mečnimi silami ter dosegli nekaj vdorov Za njihovo zajezitev- se fe bijeio boji. Dalje prDt: jugu so napadli močni severnoameriški oddelk; na področju pri St. Poisu in Cherenceu, da bj tako utrdili svoie črte ki so ogrožene spričo nemšk'h protisunkev. Po začetnem napredovanju so jih Nemci ustavili. Boji niso v ničemer vplivali na dalje prot: jugu med Seejem in Seluneo že od sobote zvečer vršečimi se nemškimi protinapadi. Da bi za-držri.' nemške sile. ki so na dveh mestih napredovale za več km. je uporabil sovražnik strnjene bombmške oddelke. Njegova pehota 'n oklopniki so se ogorčeno upirali. Vendar n so mogli preprečiti, da n? b; nemške čete še dalje izgradile svojih v noči na ponedeljek dosežen :h napredovanj. Za nekatera močna sovražnikova oporišča se vrše boji z menjalo čo se srečo. Dalje preti jugu so preložili pri Mayennu prei-"-,jeqa dne krvavo odbiti Severnoamerčani tež/'ce svojih napadov na področje Lavala Po>-izi-:ušali so, da bi napredovali proti Sarrh' Nemci so prešili v protinapade pioti pene^od predilim oklopniškim klinom V Bretaniji je pritiskal sovražnik v isth smceh kot dosedaj prot jugu. severu in zapadu. Sunkj so b"li usmeriem proti Lorentu, Št. Nazairu. Brestu in St. Maloju. Američanom ni nikjer usnelo. da bi zavzeli utrjena nem"ka oporišča. Zlasti pomemben ie bil obrambmni uspeh nemških čet sevemovzhodna od Bresta, kjer se je krvavo zmšil s V) do 60 oklopniki in močno motorzrano pehoto "zvršen- sovražnikov napad. Tudi južnovzhodno od S M a lo ja so se izjalovili mečni severnoameriški napadi. Letalstvo je podpiralo obrambne boje z bombardiran iem sovražnikovih čet na področjih Avranchcsa. Brecevja. St. Hilaira in Pontor-sona Uničilo je znova številne oklopnike in natovorjena vozla. Na morju so boji v noči na torek popustili sprč megle, ki se je nenadno pojavila. Tudi običajn h napadov sovražnikovih lovskih bombnikni bilo. Na vzhodnem relu Sein-skega zaliva se je sposadl« neka stražna skupina vojne mornarice 9 sovražnim- brzimi čolni. Nemške edinice so prve otvorle ogenj in prisilile nasprotnika, da se je obm-l. Huda meda je onemogočala opazovanje zadetkov. Berlin, 9. avg." V torek v zgodnjih jutranjih urah je pričel sovražnik tudi vzhodno od Orne pričakovani velenapad. ki se je razvil po pred- v Beograd, 9. avg. Nemški veleposlanik v Turčiji v. Papen se je na svojem povratku v ponedeljek nekaj časa zadržal v Beogradu. Odptoval je še stega dne dalje v Nemčijo. Fiihrerjev glavni stan, 9. avg. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: V Normandiji so sedaj na vsem bojišču južno od Caena pa do področja vzhodno od Avranchesa najtežji boji. Z največjo uporabo materijala je nasprotnik s podporo številnih oklopnikov in močnih letalskih sil vedno znova napadal našo bojno črto; uspelo mu je le južno od Caena in južno od Vire vdreti v naše črte, sovražnikove napadalne kline pa smo prestregli v globini postojank. V ostalih odsekih so obležale sovražnikove napadalne skupine, ki so imele najtežje krvave izgube, že pred našimi postojankami. Na področju Le Mansa je prišlo včeraj do ogorčenih bojev, med katerimi je vdrl sovražnik v mesto samo. V Bretagni smo zavrnili proti Lorientu in Brestu napredujoče ameriške čete in uničili številne sovražnikove oklopnike. Za St. Malo se bijejo še nadalje hudi boji. Bojna letala so napadla z dobrim uspehom oskrbovalni središči Avranches in Brecey. V vodovju pred Avranchesom so v noči na 8. avgust z bombnim zadetkom v polno potopila sovražnikovo trgovsko ladjo z 10.000 tonami. Nad Normandijo in zasedenimi zapadni-mi ozemlji je izgubil sovražnik 20 letal. V francoskem zaledju smo v boju uničili 69 teroristov. Področje velikega Londona je še nadalje pod težkim povračilnim ognjem »V 1«. V Italiji je izvršil sovražnik le krajevne napade južnovzhodno od Florence in na področju severno od Arezza, ki niso imeli uspehov. Zaščitne ediniee vojne mornarice so potopile pred dalmatinsko obalo 2 britanska brza čolna. 2 lastni vozili smo izgubilL Na vzhodu smo na področju Baranova zavrnili ali prestregli močne, z oklopniki podprte sovjetske napade in uničili 47 sovražnikovih oklopnikov7. Južnovzhodno od Varke so prešli oklopniški oddelki v proti- boljševiki po silni topniški pripravi in z uporabo močnih oddelkov oklopnikov in bojnih letal zopet napadati. V nekaterih vdorih so težki boji. Severno od Njemena so bili tudi včeraj razbiti vsi sovjetski probojni poizkusi. Sovražnik, Id je vdrl pri Rosijeniju, je bil s protinapadom zajezen in je bilo uničenih 66 sovražnikovih oklopnikov. Na letonskem bojišču so se zrušili po težkem boju številni sovražnikovi napadi. Bojni letalci so v nizkem letu ponovno uspešno posegli v boje na zemlji. Bojna in nočna lovska letala so z dobrim uspehom napadla sovjetske prometne naprave in oporišča. Uničenih je bilo več pontonskih mostov preko Visle. Zaščitne ladje neke nemške spremljave in ladijsko protiletalsko topništvo so sestrelile pred južno norveško obalo 8 britanskih letal. Sovražnikova motilna letala so odvrgla v pretekli noči bombe na kraje v zapadni Nemčiji in Vzhodni Prusiji. V Kolnu je nastala škoda na poslopjih. Finsko vojno poročilo Helsinki. 9. avg. Sinočnje finski vojno poročilo pravi: »Na Karelski ožini je bil na področju Ihantale odb't napad nekega sovražnega oddelka, sestavljenega iz več kompanij. Tud> pri Vuosalmiju je sovražnik zaman nanrdcl v moči ene kempanije. Pri Taipaleju je bil preprečen poizkus neke napadalne skupine, da bi preplavala reko Vucksen. Sevemovzhcdno od Ladoškega jezera, na nekaterih krajih ohoje-6trancko delovanje napadalnih čet. Na odseku jezera Loimolana so bili na dveh mestfih pregnani ali razpršeni sovražni oddelki, ki so se premikali pred nas'mi postojankami. Pri llo-matsiju So bili na več mestih z občutnimi izgubami odbiti ž'"avj sovražnikovi napadi. Pri jezeru Ruki je položaj nespremenjen. Nadaljnja esimMfev bojev v Itaiifi Htses* Ssvfetsko zvezo in Turčijo Bern, 9. avg. O odnosa jih med Sovjetsko zvezo in Turčijo poroča »Basler Nationalzei-tung«. k; pravi med drugim: »Pred tedni so pravili, da se je predvsem sovjetska diplomacja trudila, da b; privedla Turčijo v zavezniški tabor Sedaj Pa izjavljajo povsem odkrito, da je povzročila Anglija odločitev7 v Ankari, medtem k0 so se zadržale Sovjetska zveza ter tudi Zedinjene države ob strani. Ali ni bilo nič z razgovori, ki sta jih imela s turškimi državniki Vinogradov in Višinski. ker je stavila Sovjetska zveza prevelike glede morskih ožin, in ali je dosegla Anglija svoj cilj šele, ko je dala Turčiji garancije ne samo proti morebitnemu nemškemu napadu, marveč tudi proti Sovjetski zvezi? Mnogokaj kaže na to, da se je Turčija popolnoma navezala na Anglijo, da bi se lahko upirala Sovjetski zvezj ter da je prevzela Anglija do nje obveznosti, ki bi jo lahk0 prisilile, ali ki bi jih lahko uporabila kot vzrok, da bi odklon1 la gotove sovjetske zahteve.« Domobranska mobilizacija v Turčiji Amsterdam, 9. avg. Kakor javlja britanska poročevalska služba, je stopil v Turčiji v veljavo zakon, po katerem bodo poklicani v domovinsko obrambo vsi za vojskG sposobni moški med 16. in 60. letom ter vse ženske od 20. do 45. leta starosti. Lord Gcrt premeščen v Palestino Amsterdam, 8. avg. Kakor javlja britanska poročevalska služba, je zapustil Malto bivši vrhovni poveljnik britansk'h ekspedicijskih sil lord Gort. ki je bil doslej guverner Gibraltarja in Malte. Nastopil bo svoje novo mesto kot višji komisar Paleslrne in Transjordanije. Berlin, 9. avg. Kot že nekaj dni tudi 7. avgusta ni prišlo na talijanskem bojišču do nikakih večjih bojev. Severnoameričani so znova obstreljevali mesto Piso s težkim topništvom ter so hudo poškodovali mnogo stanovanjskih in zgodevTiskih stavb Zapadno cd Florence je pognal neki pionirski vod kljub močnemu sovražnikovemu odporu v zrak južno od Arna ležeči most preko Greve. Južnovzhodno cd Florence so zavrnili nemški oklopniški grercdirj; na odseku Meščana—P e-trapano več. deloma z močnimi silami izvedenih b rtansk h sunkov, še preden so dosegli njihove postojanke. Na področju Castelia je vrgel odločen nemški protinapad nasprotnika nazaj do sevemovzhodnega roba gora. Topništvo je obstreljevalo zbirališča bojnih ln iz-vidniških cklopnicov na področju Poggio San M3rce!la, ter živahni sovražnikov avtomobil-promet na zbirališča pehote pri Ripi. Hudi gS&anibni b&ji od Visle do Njemena Berlin. 9. avg. Tud- včerajšnje vesti potrjujejo opazovanja zadnjih dn-. da se namreč 'ači odpor nemških borcev in bojnih skupin. Trdita bojev ni popustila. Odpor nemških čet, njihov: odločni protisunk; ter visoke sovražnikove materialne in človeške izgube so prisilile boljševke, da so premestili svoje čete. Izpopolnili svoje močno zbite oddelke in izpremep.ili marsikak široko zasnovan načrt. Odporni duh borcev na vzhodnem noj šču postaja iz dneva v dan močnejši in daje vsej bojni črti novo sliko. Ob severnem robu Karpatov je sovražnik južnozapadno Delatina. severno od Sam-borja ter pri Sancku nadaljeval svoje ■ krajevne napade, ki so bili zavrnjeni. Pr' Doini SO1 madžarski in nemški lovci izravnali prejšnje dni doseženi vdor. Boljševk' so se tamkaj zelo živahno branili ter so imeli visoke izgube. Na vdornem področju pri Baranovu je udaril sovražnik z močn:mi oklonniškimi :n pehotnimi ^;!ami proti severu. Vs-ed takojšnjih protinapadov so se razvili težki boji. k' še trajajo. Vzdolž Visle se večii boji niso vršili. Južno od Bialistoka so zožili Nemci nek sovražnikov vdor. Scvernovzhodno od Augusto-va so vrgle nemške čete prejšnjega dne vdrle boljševike zopet na^aj ter so tako vzpostavile staro bojno črto Severno od tod je hotel sovražnik s pomočjo oklopnikv utrditi svoj ponedeliski vdor. a je moral v hudih borh nazaj Tzgub:l je 30 proftankovskih topov. Med Šakijem in Njemenom je sovražnik napadal. Nemci so obkolili in uničili bataljon. ki*eremu je uspelo, da se je rirebil preko nem "k'h črt. Tež:rče rredvčerai^iih bojev ie bilo severno od Niemena. Vse tja do Ke'mena so nar^dal; boljševiki podnevi in ponoči z nezmanjšano silovitostjo. S nodpo^o i:a novo privedenih nanadalnih tonov je uspelo nemškim četam, da so v ogorčen :h gozdnih bo i'h odbile sovražnika Ni žarišču teh borb je sledil protinapad nemšk h oklorn'kov. ki ie vrgel bolite*''ke na^ai nroti vzhodu. Sovražnik. k; je izgubil včeraj na tem odseku 60 rklonnikov. pa ni prenehal s svojimi rreV>in'mi poizkusu", tako da je treba severno od Njemena računati z n^dalievaijicm te?k;h bojev. Severno od B ržaia so s-> razvili silov't< obrambni boji s ponekod vdrlim sovražnikom. Tudi severno od Dvine so boliševik; napadal1' a sc, orav tako dosegli 'e posamezne krajevne vdore, ki so bil zajezeni a'; s nrotisunki odpravljeni Tudi tu se boji nadaliujejo Na boiišfu zapadno od Narve ic sovražnik spričo težkih izgub v zadnjih dneh le malo nanadal. Močni oddelk' nemških borbenih letal posegali v boie na zemlji. Nad srednjim in severnim odsekom so sestrelili nem'k; lovc: 18 sovražnih letal Nočna bojna letala s>o v noči na 8 avgusta bombird rala železniške postaje v Tiraspolju in Bsdtiju. Nadalje so bila napadena sovražna oporišča in čete. ki so ponoči skušale prekoračiti Vislo. Teroristični napadi na rumunske vasi Bukarešta, 9. avg. Sinočnje rumunsko vojno poročilo pravi: Ob spodnjem Dnjestru. v srednji Besarabiji in v Moldaviji nikakih posebnih dogodkov. V torek dopoldne je br tansko-severnoame-riško "letalstvo napadlo več mest in vasi v vzhodni in južni Munteniji. Poškodovalo je mnogo javnih naprav, med njimi več bolnišnic ter mnogo kmečkih stanovanjskih hiš. Med mirnim kmečkim prebivalstvom so nastale žrtve. Rumunske in nemUve obrambne sdle so sestrelile več sovražnih letal. Nova Smsfca vlada Helsinki, 9. avg. V zvezi z izmenjavo predsednika republike je bila včeraj pre-osnovana finska vlada, ki je sedaj sestavljena takole: min. prelsednik: Hackzcll (konservativec), zunanji minister: Karel Enckell (izven stranke), vojni minister: general Walden (dosedanji in izven strank), notranji minister: Kaarlo Hlllilae (dosedanji guverner Laponske, »član agrarne stranke), pravosodni minister: vitez Bom (vodja švedske ljudske stranke). Iz dosedanje, iz 16 minsitrov sestavljene vlade, so poleg konservativnega min. prelsednika Linkomiesa izstopili vodja finske socialno-demokratske stranke finančni minister Tanner, zunanji minister Ramsay, notranji minister Ehrenroth. pravosodni minister Lehtonen ter namestnik ministra za delo in promet Kaasalainen, skupno s kmetijskim ministrom Osaro in namestnikom finančnega ministra Reinik. kaejem. Novo vlado označujejo kot »delovno vlado na parlamentarni osnovi«. Kralj Gustav maršalu Mannerheimu Stockholm, 9. avg Kakor javlja »Svenska Dagbladet«. je poslal švedski kralj Gustav maralu Mannerheimu naslednjo brzojavko: »Ko prevzemate, gospod maršal, v pomembnem trenutku za bodočnost Findte najvišje mesto v Vaši deželi. Vas nrosim. da sprejmete moje najiskrenejše častitke.« Atentat na brffanskeea komisarja v Palestini Stockholm. 9. avg. Kakor poroča Reuter je obiavil kolonialni urad da je bil včeraj popoldne izvršen napad na britanskega visokega konvsarja vi Jeruzalemu Mac Mčhaela Atentatorji so z ulice streljali na njegov avtomoM-Mac M'chae! sam je bil lažje dva člana njegovega spremstva pa težje ranjena Atentat je izbruh notranje napetosti v Palestini, ki jo je z z val a Anglija s svojo politiko. s katero hoče pomagati Židom in izigTati Arabce. Nova akcija Mahatme Gandija Solun, 9. avg. Poročevalska služba h Kaira javlja, da namerava Gandhi prirediti vdko ljudsko zborovanje o priliki druge obletnice sklepa »nobenega plačevanja davščin brez javnih zastopnikov«. Ta Gandhijev sklep je soglasno odobri izvršni odbor kongresne stranke. Ob rojstnem dnevu prezidenta Rupnika Na današnji dan, na dan 10. avgusta, se je I. 1880 v Lokvah v Trnovskem gozdu rodil deček, ki mu je Previdnost namenila, da bo kot mož stopil na čelo slovenskemu narodu v najtežjih časih njegove zgodovine ter prevzel nase težko, a vzvišeno odgovornost in nalogo, da ga iz viharja in nesreče popelje v čase, ki bodo lepi in srečni. Kot sin nadgozdarja in trdnega posestnika je Leon Rupnik, naš sedanji prezident, zagledal luč sveta. Ljudsko šolo je obiskoval v Idriji, srednjo šolo v Št. Pavlu in Ljubljani. Po dovršenem 4. razredu je leta 1895 stopil v takratno avstrijsko pehotno kadetnico v Trstu, ki jo je štiri leta kasneje zapustil kot mlad oficir. Prideljen je bil najprej pešpolku št. 16 v Varaždinu in nato v Klosterneuburgu pri Dunaju ta-mošniemu 15. pionirskemu polku, ki je bil po večini sestavljen iz Slovencev. Od leta 1905 do 1907 je bil na generalštabni akademiji na Dunaju, nato pa je do prve svetovne vojne služboval deloma kot četni, doloma kot štabni oficir pri raznih edinieah takratne avstroogrske vojske. V svetovni vojni je bil ves čas na frontah in je med drugim prebil pet soških bitk. Po razpadu habsburške monarhije je stopil g. Leon Rupnik v jugoslovansko vojsko, v kateri je 1. 1934 postal brigadni in tri leta kasneje že divizijski general. Pridobil si je izreden sloves kot strateški strokovnjak za utrdbe in je bil naposled postavljen za poveljnika celotne službe za utrje-valna dela. Po svojih sposobnostih, po svojem odkritem in trdnem značaju in svojem ljubeznivem nastopu si je tudi izven vojaških vrst na mah pridobil simpatije vseh, ki so ga imeli priliko spoznati, in je zlasti v naših krajih že takrat užival tudi v širši javnosti veliko priljubljenost. Kot visok vojaški funkcionar je pripadal krogu onih uvidevnih in odgovornosti se zavedajočih mož, Id so si na moč prizadevali, da bi ostala Jugoslavija izven vojne. Na žalost so židovsko-anglosašlte spletke to preprečile in pognale državo v že naprej brezupno vojno vihro. Po zlomu in razsulu bivše jugoslovanske vojske se je general Rupnik vrnil v Ljubljano. čeprav je bil vedno le vojak, ki se ni nikdar ukvarjal s politiko, je hitreje in bolje od politikov bistro in dalekovidno ocenil novo situacijo in spoznal, da je za Slovence sedaj glavna naloga m prva narodna dolžnost, da računajo z danimi razmerami in rešijo, kar se rešiti da. Prevzel je zato brez oklevanja, zavedajoč se svoje odgovornosti in svoje dolžnosti do naroda, mesto ljubljanskega župana, ki je bil takrat najvplivnejši Slovencem pridržani položaj. Njegovo človekoljubno in pozitivno narodno delo na čelu ljubljanske občine mu je prebivalstvo poplačalo s hvaležnostjo in naraščajočim zaupanjem. General Rupnik je na ta način postal še bolj priljubljen v najširših slojih. Ko je Velika Nemčija po nesrečnem lanskem 8. septembru vzela Ljubljansko pokrajino v svojo zaščito ter rešila njo in njeno prebivalstvo iz katastrofe, v katero jo je pahnilo badoljevsko izdajstvo, je bil general Rupnik že tako izrazito vodilna osebnost med Slovenci, da je vsa javnost z veseljem pozdravila, ko je bil od nemških oblasti poklican na novi položaj šefa Pokrajinske uprave. Odgovorna in težka naloga mu je bila poverjena s tem, a kot mož, ki se zaveda dolžnosti in odgovornosti do svojega naroda, se je je lotil brez predsodkov in oklevanja ter z vso železno energijo in veliko požrtvovalnostjo, ki sta mu svojskL Splošno zaupanje, ki ga je že užival, je v veliki meri pripomoglo, da se je naše ljudstvo, ki je bilo zbegano zaradi izdajalskega badoljevskega pobratimstva s komunisti, hitro zopet znašlo ter se pod njegovim vodstvom še močneje strnilo v borbi proti uničujočemu komunizmu in njegovim pomagačem ter v delu za svojo bodočnost. Deset mesecev je prezident Rupnik na čelu naše pokrajine. V tem času je s svojim uspešnim delom na vseh področjih še bolj utrdil zaupanje vase in vse prebivalstvo se ga je oklenilo s hvaležnostjo in spoštovanjem. Ce ne bi bil storil ničesar drugega, kakor da je vrnil našemu narodn samozavest ter mu ob državniškem razumevanju nemških oblasti ustvaril Slovensko domobranstvo in Socialno pomoč, bi ostalo njegovo ime trajno zapisano med imeni največjih sinov slovenskega naroda. A blagodejni sadovi njegovega dela in prizadevanja so vidni tudi na vseh ostalih področjih javnega življenja. Upravičeno gleda naš narod v prezidentu Rupniku svojega rešitelja in očeta. Tudi v bodoče mu hoče z neomajnim zaupanjem sledili po poti, ki naj v zvezi z ostalimi ustvarjajočimi evropskimi narodi pod vodstvom Nemčije povede tudi Slovence k no-vemn življenju v prerojeni, složni in pravični Evropi. To je sporočilo, Id ga slovenska javnost pridružuje svojim najtoplejšim željam in čestitkam g, prezidentu ob njegovem današnjem rojstnem dnevu. stjutroc bl 182 Narod jih je obsodil! Obsodba zločinskega atentata z dne to. tulita Berlin, 8. avg. Pred ljudskim sodiščem bo prejeli v torek po dvodnevnih razpravah udeleženci zločinskega atentata z dne 20. julija pravično kazen. V veliM plenarni dvorani najvišjega sodišča v Berlinu se je sestal 7. avgusta prvi senat Ljudskega sodišča. Skozi stranska vrata so pripeljali policijski uradniki v dvorano osem obtožencev, ki so bili v civilnih oblekah, ter jih posadili na dve klopi. Na prvem mestu sedi s stisnjenimi ustnicami in gledajoč v praznino bivši maršal v. Witzleben, poleg njega bivši generalni polkovnik Hoppner, ki je bil že 1. 1942. zaradi strahopetnosti odstranjen iz nemške vojske. Za njima se vrste ostali obtoženci. Medtem so vstopili v dvorano v sodniških haljah člani senata najvišjega nemškega sodišča, niim na čelu predsednik Ljudskega solišča dr. Roland Freisler. Državni tožilec je višji državni tožilec Lautz, ki ga spremlja višji državni tožilec Gorisch. Pred obtoženci sedijo zagovorniki, ki jih je postavilo sodišče. Razprava se je pričela s predsednikovo ugotovitvijo, da so po višjem državnem tožilcu obtoženi bivši generalfeldmaršal von Witzleben, generalni polkovnik Hoppner, generalni major Stieff, rez. nadporočmk von Hagen, generalni poročnik von HaSe, generalštabni pol,polkovnik Bernardis, stotnik Friedrich Kari Klansing in rez. poročnik grof York v. WartenbuTg. Ko je pozval predsednik kot prvega obtoženca Erwina von Wltzlebna ter je hotel ta dvigniti roko v nemški pozdrav, mu Je to predsednik zabranil z besedami: »Nemški pozdrav uporabljajo samo rojaki, ki imajo v sebi še čast!« Višji državni tožilec Lantz je obtožil obtožence, da so se poleti 1. 1944. kot majhna zarotniška skupina udeležili napada na Fiihrerja, ki so ga hoteli s strahopetnim zahrbtnim umorom ubiti in si s tem z uporom pridobiti v notranjosti države oblast nad vojsko in državo ter se nato sramotno predati sovražniku. Pred sodni stol je stopil kot prvi obtoženec Stieff. Iz njegovega zasliševanja je razvidno, da je bil 30. januarja 1. 1944., torej ob obletnici prevzema oblasti, kakor je poudaril predsednik, povišan v generalnega majorja. Predsednik ugotavlja, da se je obtoženec lagal, ko je izjavil pri prvem policijskem zaslišanju, da je o vsem napadu na Fuhrerja zvedel šele po atentatu. Stieff se je poizkušal na vse načine izgovarjati, šele ko ga je predsednik opomnil, da zahteva točen odgovor, da ali ne, je priznal, da je pri prvem zaslišanju lagal! Predsednik je nato prečital zapisnik, ki je bil napisan ob njegovem prvem policijskem zaslišanju. Predsednik: »Ali ste poleti 1. 1943. obiskali polokvnika von Treskov/a, poznejšega šefa štaba neke armade Srednje vojne skupine in ali je takrat govoril, da je treba Fuhrerja -umoriti z razstrelivom med vojaškim razgovorom o položaju?« Obtoženec: »Da.« Predsednik: »Ali ste o tem poročali svojim predstojnikom in Fiihrerju?« Obtoženec: »Ne, tega nisem.« Obtoženec priznava nadalje, da se je udeležil kasneje tudi nekega razgovora s pehotnim generalom Olbrichtom, ki je bil medtem že ustreljen po prekem sodu, in da je pri tem spoznal tudi bivšega general i nega polkovnika v. p. von Becka, ki ga je naravnost pozval, naj z napadom z razstrelivom odstrani Fiihrerja. Predsednik: »Ali so vas vprašali, če hočete sodelovati?« Obtoženec: »Da.« Predsednik: »Ali je res, da je v oktobru I. 1943. silil v vas grof von Stauffenberg in da niste rekli »ne«, ker ste hoteli imeti »vmes svoje prste?« Obtoženec: »Da.« Predsednik: »Ali ste si na jasnem, da niste imeli vmes samo svojih prstov, — da o glavi niti ne govorimo, — marveč, da ste postavili na kocko tudi svojo čast in da ste s svojo privolitvijo za vedno izbrisali svojo čast?« Obtoženec: »Da.« Stieff prizna nato. da je, ko ga je Stauffenberg pozval, naj izvrši ta napad, to odklonil, vendar je hranil pri sebi razstrelivo, ki je bilo namenjeno za izvršitev napada. Predsednik opomni nato obtoženca, da je pred policijo izjavil, da ni nikdar imel razstreliva, ter prebere v dokaz njegove lažnjivosti zapisnik zaslišanja, v katerem je obtoženec najprej vse zanikal, nakar je šele po daljšem zaslišanju priznal, da je po nekem oddaljenem sorodniku atentatorja poslal razstrelivo Stauffenbergu. Pri tem pripomni predsednik, da je bilo to razstrelivo angleškega izvora. Ko vpraša predsednik, ali je vedel, da se bo uporabilo to razstf-elivo za morilski napad na Fuhrerja, odgovori obtoženec jasno »da«. V nadaljnjem poteku zasliševanja poroča Stieff o nekem prejšnjem načrtu, ki je bil sicer pripravljen, ni pa bil izvršen. Fiihrerju naj bi pokazali novo vojaško opremo. Za to »častno nalogo« naj bi poslali tja navadne vojake v bojni opremi. V vojaški nahrbtnik enega teh nič slutečih vojakov z bojišča naj bi položili tempi-rano bombo, ki naj bi eksplodirala prav v trenutku, ko bi ta vojak poročal Fiihrerju. Pri tem bi bomba ubila Fuhrerja in vojaka. Obtoženec priznava, da je bil posvečen tudi v vse te podrobnosti. Obtoženec potrdi nato., da bi naj grof Stauffenberg, potem ko se ni mogel izvršiti napa! ob pregledu nove vojaške opreme, v aktovki prinesel razstrelivo k Fiihrerju, ko bi imelo biti posvetovanje o položaju na bojiščih. To je predlagal tudi bivši generalni major von Treskow. Ponovno se obrne predsednik k obtožencu: »Torej ste poznali onega, ki bi naj izvedel napad. Ali ste tedaj o tem poročali Fiihrerju?« Obtoženec: »Ne.« V nadaljnjem zasliševanju Stieffa je bil govor o njegovem neposrednem predstojniku Generalquartiermeistru vojske, bivšem topniškem generalu Wagnerju, ki je izvršil po ponesrečenem atentatu samomor. Pri tem se je ugotovilo, da 1e govoril z Wagnerjem o napadu na Fuhrerja ie v zadnjih mesecih 1. 1943. in da je bil Wagner o tem poučen. Stleffovo trditev. 5eš, da Wa?ner jn on spočetka nista hotela tega zločina, je zavrnil rredsednik z opozorilom, da je obtoženec jasno priznal, da Je skrival pri sebi razstrelivo, ki je bilo namenjeno za atentat. Veliko pozornost bo zbudile izjave, da je morilec grof Stauffenberg že 6. in 11. julija, ko se je javil v Fuhrerjevem glavnem stanu, nosil s seboj to razstrelivo. »Zakaj ni bil izvršen atentat že takrat?« vpraša predsednik obtoženca. Odgovor: »Ker ni bil navzoč tudi Reichsfiihrer SS. Tudi ta naj bi bil pri tej priliki ubit.« Sedaj je sledilo odločilno vprašanje: »Ali ste vedeli pred 20. julijem, da bi naj grof Stauffenberg izvršil tega dne svoj morilski načrt?« Obtoženec priznava, da mu je 19. julija zvečer sporočil Wagner, da se bo izvršil morilski udar 20. julija. Kot naslednji je bil zaslišan bivši rezervni nadporočnik Albrecht von Hagen. Ta je bil podrejen majorju Kuhnu, kj je po atentatu prebežal k boljševikom. Kuhn je bil prej podrejen obtoženemu Stieff u. Ob koncu novembra 1. 1943. ga je pozval major Kuhn, naj preskrbi dva zaboja razstreliva, ki sta ga nato major Kuhn in obtoženec skrila, v gozdu v neki skladovnici drv. V decembru 1. 1943. je prejel od Kuhna ob priliki službenega potovanja na bojišče ponovno nalog, naj preskrbi razstrelivo, kar je tudi storil, vendar pa ni podal o teh ukazih nobenega poročila, medtem ko je podal o vseh ostalih izvršenih nalogah pismeno poročilo. Obtoženec priznava, da je Stieff vedel o tem nalogu preskrbeti razstrelivo, kljub temu, da službeno mesto Stieffa in ostalih udeležencev, vključno obtoženca, ni imelo nikakega opravka z razstrelivom, marveč povsem . druge naloge. Stieffu je bilo na to izročeno to razstrelivo, ki ga je hranil pri sebi, dokler ga ni po njegovem ukazu konec maja odnesel von Hagen v Berlin ter ga izročil morilcu Stauffenbergu. Predsednik: »Ali ste izročili razstrelivo Stauffenbergu?« Obtoženec: »Da.« Predsednik: »In s tem je bila stvar opravljena?« Obtoženec: »Ne.« Predsednik: »Marveč?« Obtoženec: »Vprašal sem Stauffenberga, kaj bomo s tem napravili. Nato je odgovoril Stauffenberg, da hoče pognati v zrak vlado ah Fuhrerja, — natančno tega sedaj ne vem več.« Na vprašanje predsednika, ali je o tej nameri grofa Stauffenberga javil naprej, kakor mu je velevala dolžnost, je tudi on odgovoril z »ne«. Predsednik je zaključil zasliševanje obtoženca z ugotovitvijo, da je Hagen sokriv atentata, ker je izročil razstrelivo Stauffenbergu. Po kratkem odmoru je pričel zasliševati predsednik bivšega generalfeldmaršala von Witzlcbena ter bivšega generalnega polkovnika Hoppnerja, ki je bil že 1. 1942. zaradi strahopetnosti odstranjen iz nemške vojske. Witzleben je bil rojen 1881. L. 1901. je postal aktivni častnik. Dne 19. julija leta 1940. ga je imenoval Fuhrer v zasedanju Reichstaga za maršala, 1. 1942. pa ga je prestavil Fuhrer v rezervo glavnega vodstva. Obtoženec priznava da je bil zamotan »v to stvar«. Witzleben je že dalje časa poznal generala Olbrichta, ki je bil ustreljen po prekem sodu in je z njim razravljal o zadevi Imel je tudi zveze z bivšim šefom generalnega štaba vojske, generalnim polkovnikom v. p. Beckom in z obtoženim Hoppner jem. Prva težko obtežujoča ugotovitev ;e ta, da je že v februarju 1. 1843. obiskal Becka v njegovem stanovanju in z njim »govoril o položaju«. Ob tej priliki sta se razgovarjala o tem, da ljudje, ki Jih je Fuhreir postavil na čelo vojnega vcdstva, »niso dobri« in da so »dobri« odstranjeni. Na predsednikovo vprašanje kdo bi lahko bolje ravnal, odgovori \Vi-tzleben s tihim glasom: »Midva, Beck in jaz«. Drugi razgovor o tej zadevi je imel \Vitzleben v oktobru ali novembru 1. 1943. z Olbrichtom, ker Je Olbricht prevzel vodstvo zarote. V tem razgovoru je Olbricht, kakor je razvidno iz preiskave — prvič pripomnil, da »tega ne bo mogel sam izvršiti«. Rabil bi še enega. Predsednik je vprašal, kako so si prav za prav zamišljali uresničenje načrta, da bi pripravili Fuhrerja do odstopa in da bi Witzleben in Beck prevzela vlogo vrhovnega poveljnika in državnega kancelarja. Na to je odgovoril Witzle'ben: »O vsej politiki in o notranjih političnih stvareh ne razumem ničesar. V prvi vrsti smo hoteli dobiti v oblast Fuhrerja, toda ne v obliki atentata. Počakati bi morali na določen čas, ko bi bil Fuhrer s čim manjšim spremstvom na potovanju, da bi ga lahko dobili v svojo pest. Bili smo mnenja, da bi nam bil živ Fuhrer koristnejši kakor mrtev.« Predsednikovo vprašanje: »Kdo pa naj bi vodil ta napad?« Witzleben: »Ljudi za to bi morali šele poiskati.« Predsednik je vprašal, ali so si morda domišl-jevali, da se bo pustil Fuhrer brez boja premagati. Nato je odgovoril Witzle-ben: »To smo si takrat domišljevali.« Na predsednikovo pripombo, da so nameravali torej povsem navaden umor, je izjavil Witz-leben: »To se lahko reče.« Tretji dogovor z Olbrichtom je imelWitz-leben v maju 1. 1944., da bi se »poučijo položaju«. Ob tej priliki je spoznal groia Stauffenberga. Witzleben je priznal, da ;e sedaj vedel, da je Olbricht našel iskanega pomočnika. Po tem dogovoru je odpotoval Wiztleben povsem mirno na zdravljenje ^ kopališče kissingeru Tu ga je 10. ali 11. julija pozval neki nadaljnji posredovalec, naij takoj pride v Berlin, ker ga tam potrebujejo. Za ta dan je namreč nameravana izvršitev atentata. \Vitzleben: »To je padlo v vodo.« Dne 19. julija je bil Witzleben zopet »iz osebnih razlogov v Berlinu«. Tu so mu rekli, da bo »jutri stvar najbrže v redu«, nakar se je zopet odoelial domov v Seesen. Kakor je priznal Wiztleben so mu 20._ julija sporočili tja, da se je »v Berlinu pričelo.« Med potjo se je ustavil v nekpm vojaškem poveljništvu, kjer so mu oo ved ali, da je bil Fuhrer pri atentatu le lahko ranjen, nakar se ^ Wiztleben odpeljal v vrhovno poveljništvo vojske na Benglerstrasse in se tu sestal z Beckom, Hoppnerjem in Olbrichtom. Tjakaj j s prispel pravkar iz glavnegn stana, potem ko je izvršil atentat, tudi grof Stauffenberg. Beck ga ,ie kratko vprašal, zakaj so pričeli upor brez točnega poročila o izidu atentata. Wit7lelbnu so nato predložili tako zvama »povelja«, ki so njegovo ime. Witzleben je trdil, da teh po- vetj sploh prebral, sedaj pred ljudskim sodiščem pa je o njih dobesedno poročal ter izjavil, da je »smatral ta povelja za pravilna«. Kot »vrhovni poveljnik vojske« je objavil v teh »poveljih«, da je ustanovljena »nova vlada nemškega Reicha«. Predsednik dr. Freisler je opomnil na neko tajno povelje, ki ga je izdal Hoppner kot »vrtiovni poveljnik domovinske vojske«. V tem povelju je bila ukazana aretacija vseh, ki so skrbeli v narodno-socijalistični Nemčiji za red in mir, prehrano, oborožitveno proizvodnjo, kratkomalo za vse vojno vodstvo in vse državno življenje. Witzleben je danes izrecno priznal, da sta on in Hoppner ukazala, naj zasedejo koncentracijska -taborišča vojaki, ki naj razorožijo streže m izpustijo internirance. Internirance bi na] samo prosili, naj se za enkrat vzdržujejo vseh demonstracij. Na predsednikovo pripombo, da bi to pomenilo izpustitev tisočev kriminalnih, deloma iznozemskih zločincev, je Witzleben molčal. Witzleben se je mudil vsega eno uro in tričetrt v Benglerstrasse. Ko se je izkazalo, da Fuhrer živi, in ko se je Becku ponesrečil poizkus polastiti se radija, si je naročil \Vitzleben svoj avto in se odpeljal domov. Kmalu nato je bil aretiran. Potem, ko je bila tečno ugotovljena vloga, k jo je igral Witz!eben 20. julija, ga vpraša predsednik: »Ali ste kaj pomolili na to, kaj bodo rekli k vašemu zločhu ostali nemški maršali?« Witzleben je odgovoril: »Na jasnem sem si', da me obsojajo.« Kot naslednji je bil zaslišan bivši generalni polkovnik Hoppner, ki je sin zdravnika in je bil od L 1928 poveljujoč" general nekega oklop-niškega armadnega zbora. L. 1942 je bil zaradi strahopetnosti in nepokorščine odstranjen iz vojske. Iz njegovih priznanj je razvidno naslednje: Hoppner je stanoval v Dahlcmu v bližini Olbrichta. Septembra 1. 1943 je Olbricht uvedel ' Hoppnerja v priprave za zločin. Hoppner izjavlja, da se je stavil na razpolago le s pogojem, če se bo izvedba atentata gotovo posrečila. Priznal je. da je o priliki ^razgovorov glede atentata računal tudi z možnostjo nasilnega dejanja napram Fiihrerju n da je bil vedno pripravljen proglasiti najostrejše izjemno stanje nad nemškim narodom. Med obiskom 13. julija v Berlinu, ki pa je bil »neuspešen«. ker Stauffenberg ni izvrši! atentata, je Olbricht že odredil alarmno st nje v vojnih šolah, ki sq v okolici Berlina. Kakor jc izjavi Olbricht Hoppnerju opo'dne m dan atentata, so ga njegov- prcdstojnki ošteli. ker je »prenagljeno'« odredil člarmirar.je vojnih šol. Olbricht je pripomni k temu, kakor je to potrdil Hoppner. da »obstoja nevar- nost, da bi generalni polkovnik Gudcran odpeljal tanke na vzhodno bojišče. Atentatorji so se torej bali, da bi morah oddati na bojišče tarrke. ki so jih nalašč zadrževali doma. in da bi b:le s tem oslabljene čete, ki so j h v svoje prevratne načrte zadrževali dema. Hoppner in 0'bricht sta odšla po prvem razgovoru 20. julija prof;, 13. uri skupno h koilu. Nato st3 re podala zopet v Benglerstrasse in pričakovala poreč la iz Fiihrerjevega glavnega stana. Poročila. k: sta jih prejela, so bila različna. Na prvo peroč lo. ki ga je ob 15.50 poslal v Benglerstrasse grof Stauffenberg, da je bil Fuhrer cb pri ki atentata ubit, jq vzel Olbricht iz neke bl^ajne. povelja, k; so bila pripravljena za izdajo. Istočasno je bilo javljeno, da je sporočil Stauffenberg. ki je prispel n: letališče Rangsdorf, da ni mogel ostat: nihče živ pri eksplozij. ki jo je sam videl in slišal. B lo je kakor, da bi eksplo-drata 15 cm granata. Medtem je prišel k Ol-brichtu Beck in se imenoval za vi dnega šefa. Prišel je tudi W:tzleben in pričeli so »vladati«. Hoppner je pričel kot »vrhovni poveljnik domovinske vojske« v za to določen; službeni sebi č'-'tati »ukaze«, ki jih je medtem sestavil Witzleben. Nato je sklical med ostalim skupinske vodje vrhovnega poveljn štva vojske, vendar je naletel pri njih na energičen odpor. Ko so nato okrog 18 uradno sporočili, oa Fuhrer še živi, se je posvetoval z Beckom, ali se ne bi mogli s »preizkusom sil« polastiti radijske oddajne postaje. Izdajalsko početje Becka, Witzlebna in Hoppnerja se je žalostno končalo, ko so vdrli v Hoppnerjevo službeno sobo častniki in vojaki vojske. V nadaljnjih par minutah, ki so sledile, je bil del zarotnikov po prekem sodu na mestu ustreljen. Generalni polkovnik Beck je poizkušal izvršiti samomor in si je prizadel s tremi revolverskimi streli rane. Iz razlogov, ki še niso razjasnjeni, ga je nato osebno dokončno ustrelil genralni polkovnik Fromm. Hoppner se je pustil aretirati. Za Hoppnerjem so stopili pred sodni stol pomočniki tega atentata, med njimi grof Yorik von Wartenburg, bratranec Stauffenberga, v civilnem življenju višji vladni svetnik. Ta je hotel postati »državni tajnik gospoda Reichskanzierja«, čegar mesto bi moral prevzeti Goeardeler. Obtoženi je poznal posamezne roke, ki so bili določeni za atentat. Bil je stalno o vsem poučen in ,ie izpovedal, da so imeli v načrtu takojšnjo vzpostavitev zvez s sovražnikom na vzhodu in na zapadu. Seveda — je poudaril — se je zarotniška klika povsem zavedala, da bodo sovražniki vztrajali na brezpogojni kapitulaciji in uničenju nemškega Re:cha ter naroda. Naslednji zaslsanec. 24-letni bivši stotnik Friedrich Kari Klzusing je bil orodje brez vsake volje v rokah glavnega zločinca. Klau-sing je imel v polni zavesti, za kaj gre. pripravljeno vozilo in letalo za morilce. Le bolezen. ki ga jc nepričakovano napadla, mu je preprečila, da se ni 20. julija aktivno udeležil zločTia. Obtoženi bivši podpolkovnfc Bernardis je izjavil, da se čuti krivega, ker je bil sodelavec. »Ko sem zapadel v mreže grofa Stauffenberga. ki je bil moj predstojnk. sem s tem dnem prelomil svojo prisego. Tudi svoje tovariše sem zavedel k udeležbi. Končno sem odpovedal tudi 20. julija. Ce sem bil doslej !e oseba, ki je bila poučena o vsem. sem postal s tem. ko sem dal naprej povelja za upor, neposredno soudeleženec in sodelavec.« Kot poslednji je bil zaslšan Paul ven H^e, kj je bil rojen 1885 v Hannovru. L. 1940 je bil imenovan za generalnega poročnika in za poveljnika vojske v Berlinu Dne 15 julija 1 1944 ga je poklical k seb Olbricht. ki mu je izjavil, da je treba nekaj izpremeniti v vrhovnem vojnem vodstvu. Ker Fuhrer noče prostovoljno odstopiti, mora biti odstranjen. Hase je nadalje izpovedal, da ie bil 16. julija ob 10 ponovno poklican k Olbrichtu, ki mu je sporočil, da se bo atentat Izvršil 20 julija. Hase je bil 20. julija do večera v svojem uradu in je dajal povelja za sestavo na-pada'nih čet. ki bi naj zasedle javne zgradbe in prijele narodno-socialstične minstre. Ob koncu razprave je opozoril predsednik, da so imeli zarotniki zločinski namen, da bi paktlrali s sovražnim inozemstvom. Predsednic je obtoženega Witzlebna vprašal, če je izjavil po tzjalovljenju upora v svojem dotedanjem vojaScera poveljništvu, da za prevrat ni bilo na razpolago dovolj oseb. Obtoženi je odgovoril, da je ugotovil ob izjalovijenju poizkusa tega upora »osnovno zmc-to«. Vedno je mislil, da bodo sodeloval' »zanesljivi deli čet in večji krog višjih častn kov«, njegova največja zmota pa je bila. da se ie popolnoma motil o narodno-socialistčncm zadržanju nemške vojske. ??ato je prčel obravnavati višj državni tožilec vprašanje izvršitve 5»ri2-i"r san iz zgodovne nemške vojske sramotni madež, kakršnega ni bilo nikdar prej in kakršnega ne bo več nikdar v bodoče.« Zastopnk obtožbe. višj: državni tožilec Luutz je izvajal v svojem govoru med drugim- Zgodovina prusko-nemske vojskc, ki je no-gata krasnih primerov hrabriti junaštva, zvestobe in časti, n;ma primera za taksno podlo dejanje, kakor se je razvilo danes pred našimi očmi. Brzina n odločnost, s katerima je bil uničen upor dne 20. juPja. sta postavili vprašanje. ki ga moram > proučiti, ako hočemo pravilno presoditi stopnjo krivde Kaj bi se bilo zgodilo, ?ko bi na temelju tega dogodka obtožencev dne 20. juliia uspel podli napad na Fuhrerja in bi bil s tem nemški narod na v šku svojega življenjskega boja oropan najbolj zanesljivega poroka odlc;ne volje za samoohranitev? Naravnost presunljivo je. ako si predstavljamo, da bi »e na vodiln h mostih pe'S-vila zarotnika klika. Damšiia 'azprava je seveda jasno pckc/ala. da je bil le majhen krog iopovov, ki so pozabili na rast, pripravljen dvign ti roko proti Fiihrciu. ki So mu bih Vet vcj?.ki prisegli zvestob« Višji državni tožilcc je tud ugotovil, da so predstavljali obtoženci !e majhen, z osebnmi vpliv-' in interesi ki ke navezan krog, ki pa je bil vpliven zaradi svojega položaja. Ta kreg n:ma ničesar skunnega s -"astmšk-m zborom ncimSce vojske. Nato s«* je višji državni tožilcc bavil s posameznim <-?)tcženci :n je cb korcu prišel do naslednjega zaključka. »Vsi obtoženci so brez izjeme storilci ali so-storilc; atentata jn izdaje. Vsakdo je pomembno pomagal pr; veieizdaji. Sistematsko r-o etež-kočali vojne napore Reicha. Poizkušali so, da bi z umorom Fuhrerja. ki je bil podel v svoj-izvedbi in kj se je z božjim blagoslovom ponesreči!. doblj oblast nad vaisfco ln domovino. Bili 93 tip čni reakcionarji. Hoteli co podlo in brezčastno izročiti Reich sovražniku Spričo tega niso le vekizdajalci, ampak tudi podii izdajalci domovine. Kazen, ki j h mora po zakonu zadeti, je smrtna kazen « Po govoru višjega državnega t žilca so dobih besedo zagovorniki, k; j'h ;e postavilo sodišče. V izvajanjih bra-vice/ je prišlo do izraba juridično spoštovanje obtožbe, kajti obsodbo nad obtoženci je Izrekla že 20. julija usoda, ko ie obvarovala Fiihrerja, m tudi ves nemški narod, kj je scgl3-no obsodi! ta nezaslišani zločin. Končno so dobili besedo, kakor to določa zakon, obtožene. Obtoženca Klausmg in Bernardis sta prosila, da b; se pričakovana obsodba izvršila s streljanjem. Sodba ljudskega sodišča 8 krivcev atentata 2o. jullfa obsojeni na smrt z obeše-njem Berlin, 8 avg. DNB. Ljudsko sodišče veB-konemškega Reicha je sod lo 7. in 8. avgusta 8 zločincev, ki so bil; odstranjeni iz vojske in ki so se vodilno udeležil; zločina dne 20. julija. Obteženi Ervvin von lVitzleben, Ench Hoppner, Hellmuth Stieff, Albrecht von Hagen, Paul von Hase, Robert Bernardis. Friedrich Kari Klausing in Peter grof York von VVartcnburg so bili kot prelomnic; prisege, brezčastni častihlepneži. zaradi veleizdaje in •zdaje domovine obsojeni na SMRT. NjJx>vo premoženje zapade Reichu. Obsodba je bila izvršena dve uri po objavi. Vsi obsojeni so bili obešen:. V nemškem tisku Berlin, 9. avg. Z velikim poudarkom tn podrobno poroča ves nemški tisk o razpravi in sodbi ljudskega sodišča proti izdajalcem dne 20. julija. Listi poudarjajo v svojih naslovih, da je ljudstvo obsodilo zločince. Istočasno objavljajo listi fotografije obtožencev Stieffa, von Witzlebna, Hoppnerja in von Haseja pri zaslišanju. Objavljajo tudi sliko predsednika ljudskega sodišča dr. Freislerja, ko kaže sodišču dokumentarične posnetke o kraju zločina. Listi še niso objavili lastnih komentarjev. Z izvršitvijo smrtne obsodbe n3d osmimi preostalimi kr vci zločinskega naklepa z dne 20. julija je Ljudsko sodišče dokončno strlo izdajalsko zaroto in opralo madež s ponosnega ščita nemške vojske. Temeljita preiskava In zaključna sodna razpiava sta v jasni luči pokazala ostudno početje peščice zarotnikov. Državni tožilec je z vso pravico ugotovil, da vsa dolgoletna zgodovina nemSke vojske ne pozna dejanja, k' bi po svoji zavrže-nosti »ličilo zločinu Stauffenberga in njegove druščine. Že dejstvo samo. da so se zločinci hoteh z umorom Fuhrerja polastiti vlade in oblasti, ter s tem zanesti zmedo v najodločilnejšem trenutku borbe za obstoj Velike Nemčije in Evrope, zadostuje za osnovo pravoreka nemškega ljudskega sodišča Preiskava in razprava pa sta razen tega še jasno ugotovil; veleiz-dajalsko zvezo zarotnikov z zunanjim sovražnikom. saj je bilo razstrelivo britanskega iz-vora, in njihov namen, takoj po umoru Fiihrerja stopiti v neposredne stike s sovražnikom na vzhodu in na zapadu. čeprav so se zavedali, da bj to bilo mogoče .le v oblik; popolne kapitulacje. Tako hladnokrvno izdajstvo, ki bi v trenutku ovrglo vse uspehe nemškega orožja, dosežene v teku te vojne, se je moglo roditi le v glavah izkoreninjencev, katerih samoljubje je zadušilo v-sako razsodnost, smisel za odgovornost ter presojo neizbežnih posledic. Toda nemški narodni organizem je zdrav ji je zato ostalo okuženje omejeno res le na najožjo peščico izdajalcev, ki so se v svoji zločnski zablod; hoteli polastiti državnega in vojnega vodstva. S smrtno obsodbo In njeno izvršitvijo je dovolj označeno in obeleženo črno' dejanje, ki je pretresel ves nemjki narod, a ga nato še tesneje zvezalo s Fiihrerjem in ga še ojeKle-nilo v njegov; odločnosti z vso silo nadaljevati borbo do zmage. Zopet enkrat so Se uračunal'. plutekrati in boljševiki. ki so sc nadejali, da bodo zarotnik; opravil; za nje delo, ki mu oni niso kos na frontah. Govcsr Iranskega ministrskega preSseSitl&a pD radiju Tokio, 9. avg. Minls,ra';i predsedn k general Koiso je govoril včeraj po radiju. Njegov govor so oddaj:le vse postaje. Govoril je o priliki prve obletn;ce »cesarskega ukaza«. Dobesedno je izvajal: »Svetovni spor je zavzel sedaj tako ogromen obseg, kakršnega še nikdar nismo doživeli v zgodovini človeštva. Tudi naše cesarstvo je sedaj pod težkim državnim problemom. V boju, ki traja sedaj že dve leti in devet mesecev, nam je povzročil sovražnik daljnosežne težave ter se je potrudil ovirati naš razvoj talco v notranjosti kakcT na zunaj. Iztegnil je svojo roko na Marianske oteke, da bi tako dosegel hitro odločitev vojne. Trenutno je tako, kakor da bi hotel z enim samim udarcem uničiti našo domovino Tud; na Novi Gvineji se je posrečilo sovražniku doseči delne uspehe. Mi se moramo trdno združiti, da bomo z naporom vseh sil dC6egli cilj. To je velika naloga, ki nam jo je naložil naš cesar, in smo trdno prepričani, da jo bomo, vsak na svojem področju, vseskozi izpoln:'L Ce bomo trdno v to verovali, potem nam bodo dali skupni napori vsega naroda moč. ki nas bo usposobila, da bemo kos usod'. Ta moč nam bo prinesla popolno končno zmago ter popolno varnost našega cesarstva. Sedaj je prišel čas, ko bodo pričele naše cesarske sile z vojaškimi operacijami proti so-vražnku m v sodelovanju z njimi se mora naš sitemilijonski narod cborož t; ter v pesluš- Gospodarstvo = štedn ja s papirjem v Bolgariji. Zaradi potrebne štednje s papirjem je bolgarska vlada odredila, da smejo bolgarski dnevniki od 7. avgusta izhajati samo še na dveh straneh. Obseg tednikov je bil zmanjšan na štiri strani. — Mesečno odnosno trimesečno obračunavanje mezd in plač v Nemčiji. Da se čim bolj razbremenijo mezdni uradi velikih podjetij je generalni pooblaščenec za de- lo izdal odredbo, po kateri morajo obrati, ki zaposlujejo preko 20 eseb, obračunavati mezde mesečno. Pri osebju, ki prejema mesečne plače, pa je odrejeno četrtletno obračunavanje. V dobi med enim in drugim obračunskim rokom lahko podjetja izplačujejo akontacije v zaokroženih zneskih, ki se kasneje obračunajo. = Posojilo mesta Genove. Po uspešni emisiji velikega posojila mesta Milana v višini 1 milijarde lir, ki je bilo izvršeno v marcu letošnjega leta, je sedaj tudi mestna občina v Genovi razpisala posojilo v višini 400 milijonov lir. Kakor pri milanskem posojilu znaša tudi pri genovskem obrestna mera 4«/»- Posojilo bo teklo 35 nem izpolnjevanju cesarskega ukaza in v popolni slogi mobilizirati vse sile, da jih bo uporabil proti sovražniku in s tem razbil njegove zahrbtne namene. Za to potrebni material bo seveda spravil skupaj. Vojna je prišla sedaj v zelo resen položaj in na različnih točkah naših bojišč je nastal položaj težaven. Mislim, da je to za naš narod preizkušnja, da borno v duhu naših in cesarskih prednikov storili to. kar je potrebno, da dosežemo uspeh. Samo po sebi je razumljifvo. da bo osredotočila vlada vse svoje ukrepe ns to. da bo dosežena v tej vojni neomejena končna zmaga. Vse težave hočemo spreiei kot od Boga poslano preizkušnjo, ki nas bo vod la do končne zmage. Vedno znova moramo imet; pred očmi ono mesto v cesarskem ukazu, kj pravi. „Mi sc zanesemo na zvestobo in na hrabrost naših podanikov".« čungkinški generali se u&ajajo Tokio, 9. avg. Domei javlja z nekega japonskega oporišča ob hunanski fronti, da se je o priliki zasedbe Hengjanga predal Japoncem general Fang Hsienšiao. pcveijnik desete čungkinške armade. Poleg tega so se udal; poveljniki 3. in 10. rezervne armade ter provizorično sestavljene 54. divizije. Ujet je bil tud: načelnik generalnega štaba 10. armade. let. amortizacija pa se bo pričela 1. januarja 1950. Emisijski tečaj znaša 480 lir za 500 lir nominala. kar nudi dejansko obrestovan je 5.34%. = Ponovno povišanje kontingenta za angleški obtok bankovcev. Angleški parlament je bil znova prisiljen povišati maksimalni znesek obtoka bankovcev za 50 na 1200 milijonov funtov. Dejanski obtok je dosegel 2. avgusta t. i. 1146 milijonov, to je le 4 milijone manj, kakor ie znašal doslej dovoljeni maksimalni obte-k. = Angio-Američani hočejo likvidirati Banko za mednarodna plačila v Basliu. Po vesteh iz Zedinjenih držav so na zavezniški valutni konferenci v Brettonu Wood>?u razpravljali tudi o Banki za mednarodna plačila v Baslu. Predlog je šel za tem, da bi se ta banka likvidirala. Anglo-ameriškl gospodarski časopisi so v zadnjem času objavili razne kritike poslovanja Banke za mednarodna plačila v Baslu. očitno zaradi tega, ker ta zavod ni docela v lokah An-glo-Američanov. Seveda pa Banke za mednarodna plačila nI mogoče likvidirati z enostranskim aktom zaveznikov. V tem primeru bi bila vsai praktična izvedba likvidacije problematična. Ferdo Kleimnayr f Pr morski Slovenci so izgubili te dni — kot je objavilo Jutro 20. VII. — znamenitega moža, ki bi ga zlasti v teh težkih časih neobhodno potrebovali, moža. ki je lahko 6 ponosom gledal na plodna tla svojega delovanja Kajti vse njegovo življenje je bio delaven dan. Znan je bi širom slovenske zemlje kot humorist, satirik, črtičar mladinski in vzgojni pisatelj, zgodovinar slovenskega šolstva; delavec v društvih, urednik razn h časopisov, prired1-telj šolskih knjig in scstavljalec slovnic in besednjakov. Ferdo Kleinmavr sie je rodi 3. jan 1881 v Kopru v Istri. Njegov oče — profesor na koprskem učiteljišču, je bi iz Višnje gore na Dolenjskem, mati pa je bila doma na Koto-škem. Ferdo je dovršil nižjo gimnazijo v Trstu, učiteljišče pa v Kopru ter je 1. 1900 nastopil službo kot mestni učtelj v Skednju v Trstu. Ze eno leto prej je pa začel svoje pledovito literarno delovanje. Redki so med slovenskim ueitelj. tvom, kj bi mu bili enaki. Malo je tud slovenskih časopisov, kj bi jim rajnki Ferdo ne b i dopisnk. Pod psevdonimom Ferdo Plemič in šfranV: FP. Urbaujskov, Dr. Pikec, Prčispak i. dr. je začel priobčevati v tržaškem Brivcu, Škratu. P'ki ter ljubljanskem Ježu "n Osj vrsto humoresk, satir, pesmi, anekdot, dovtipov in podofcnh spisov (nad 500). S humoreskami in črticami je .sodeloval tudi pri Dom. prijatelju. Slov. Narodu, Slov. ilustr. tedniku. Kurentu n drugod. Edinost, trž. Novice, Delo in Novi rod je pa zalagal s črti-cami :n satir čnimi pravlj cami. V Miru in Korošcu je objavil vrsto realističnih črtic, z koroškega življenja in povesti, iz koroške zgodovine. Leta 1906. je rw izšla samostojna zb'r-ka njegovih humoresk pod naslovom »Tiiho in drugi«. Mnogo je pisal tudi v strokovno pedagoške "n stanovske učiteljske časopise, v kulturne :n m'ad:nske liste: Učit. Tovariš, Učiteljski list, Domače ognjišče, Naša bodočnost :n Zvonček. Ziasti važno je v tem leto 1911.. ko je začel objav;jati spise o zgodovini tržaškega slov. šolstva. V 17. štev. UT je priobčil šolsko zgodovinsko črtico: Urn'k kontoveljskc šole v p letnem tečaju 1. 1829. V štev ikah 21—34 UT pa znamenito črtico: Slovensko šolstvo v tržaški okolici v debi konkordata. kjer pa obravnava tudi šolstvo prod te dobo tako, da jo lahko uporabljamo tud-; za razdobje od 1792 do 18. VIII 1855., ko je bi kemkordat podpisan. Kleinmavr ie b ! izvršen predavatelj. Sam sem ga poslušal, ko je predaval učiteljstvu pri zborovanj'h m učitelj išenikom iz Kopra, ki so se na pre ' mia naVč voz li v Trst. Eno teh dctvih lavanj: »Cankarjev Martin Ka-čur« mi je posebna ugajalo. Bil je nekaj časa tudi predsednik trž. učit. društva. Leta 1911. je bila v Trstu XXIII. glavna skupščina »Zaveze avstr. jugoslov učiteljskih društev«. Za to ski!p -č:no se je Kleinmavr posebno pripravil in na njej nastopil kot predavatelj s štu-d;jO': Slov. šx>'stvo v Trstu« Predavanje je tako ugajalo. da ga ie »Zaveza« dala natisn:ti v posebni broštir'. Kdorkoli bo kedaj pisal zgodov no slovenskega šolstva na Primorskem, ne bo mojel iti mimo teh treh in še poznejših Kle nntayrovih študij. Eno leto prej je priredil za slovensko mladino M. Twanovo zgod. povest Kraljevič in berač Leta 1911. je pa za oder priredil Jurčičevo Hčer mestnega sodnika. Ker sem bil tedaj v odboru trž. dramat. društva. sem pogosto zahajal k vajam in se prav dobro sponi njarn, kako ostro uho je ime! za na-glasne nap: ke. Igral' so jo v trž. Narodnem domu L 1911 in kmalu nato tudj v Mar boru. Z 1. 1919 se je na Primorskem vse izpre-menilo. Že takoj 1. 1919 je začel v Trstu izhajat' kulturni vestnik Njiva kateremu je bil urednik in dopisnik Kleinmavr. Uredil je tudi 2. letn k tržaškega Hišnega prijatelja. Od leta 1917. je ;zdajal, urejeval jn zalaga' knj:gamar Jnka Stoka splošni žepni koledar Vedež. Od 1. 1923 dalje ga jc urejeval Ferdo. Še važnejša naloga ga je čakala pri šolstvu. Treba je bilo na novo sestaviti beriia in računice. Že !. 1921. je izšlo v založb-' in tiskarni Luigi Trevesinija v Milanu prvo, drugo, tretje in četrto berilo za obče ljudske šole, ki -ta jih po ljubljanskih preuredila slovenska učitelja. Eden od obeh je -bil Ferdo. L. 1922. je sestavilo 7 učiteljev tudi 5. berilo. Med temj šesta vi j alej je bil tudi Kleinmayr. Toda s tem delo za slovensko šo!o ni b:lo končano. Ferdo je prestavil na naš jezik Italijan k e računice za prvi. drugi, tretji, četrti jn pet; razred, k: sta jih sestavila F. Benolli in I. Fiamm. Tudi za pouk italijanščine Slovencem in slovenščine za Italijane je poskrbel. L. 1914. je izšla.: Italijanščna za Slovence. L 1919. pa L mterprete sioveoo in Priročna sknuici HsL jezika ter Grammatica della lingua slovena. Leta 1920. je izdal elovensko-italijanski in itar lijansko-slovenskj slovar. Vse te knjige so izšle v Trstu večinoma v založbi knjigarnarja Jaka Štcke. Kako potrebna je bila izdaja teh knj'g. vemo dobro Ljubljančan, saj smo leta 1941 kupovali že peti natis Kleinmayrove: Priročne slovnice italijanskega jezika. Leta 1926. je začel izhajati v Trstu knj:ževni zbornik Luč. V III. letniku je priobčil Ferdo svojo 1. 1911 v UT priobčeno študijo: Slovensko šolstvo v trža:ki okolici v dob: konkordata« seveda predeano izpopolnjeno pod naslovom: »Ljudsko šolstvo v tržaški okolici v svojih počefkih da 1. 1868.« V IV. letniku pa njeno nadaljevanje pod naslovom: »Slovenske ljudske šole v tržaški okol'cj od I. 1868. do konca«. S tem je zvršil štud'jo. k; bo vsem zgodovinarjem slov. šolstva neobhodno potrebna Tako je torej s*»l Ferdo Kle*mwyr aa primorsko slovenstvo povsod kot cel mož v prvih vrstah najvnetejšiih delavcev. Pri svojem delu je moral použiti marsikako grenko kapljo razočaranja. Toda Ferdo je b i pokonci mož in mu nobena grenkost ni upognila tilnika. . Kot predsednika tržaSkcga učiteljskega društva sem ga slišal zadnjikrat javno govoriti nagrobni govor tov. Vinku Engelmanu. Tako z STca je govoril tedaj, tako bridko je občutil izgubo delavnega tovariša. Danes pa tudi njega krije ljuba, draga. primorska žemljica. Ni ga, k: bi ga priklical, naj vstane, naj posluša, kako ga zopet kliče delo. dele in delo Ali Ferdo sedaj ne bi čul poziva m klica k delu, saj po svojem trudiapolnem delovanju tako sladko počiva tam na lepem tržaškem pokopališču. Večna čast njegovemu spominu! Plemenit je bil po srcu, značaju :n delu. Ciril Pefrcn-ec. Dragocena novomeška umetnina na varnem Cilj komunizma — splošna rcvehidp Komunizem je vedno in povsod enako zvit. Sedaj se hlini, nastopa hinavsko, pri-huljeno, nato zopet oblastno-, nasilno, divje. Selaj se ogrne v plašč narodne osvoboditve. potem zopet v plašč najtrše brez-narodnosti. Sedaj govori o potrebi združitve delavcev in kmetov, potem zepet ščuva ene proti drugim. Vse mu pride prav, vsak tudi najmanjši dogodek zna izrabiti v svojo korist. Cilj mu je vedno enak, čeprav način borbe po potrebi menjava. Noben pekret, nobena, še tako dobro izpeljana organizacija ga v tem pcglelu ne doseže. Preve-jan jn pretkan do viška izrabi vse in vsakogar, samo da se mu posreči napraviti zmedo. Vsaka zmeda pa je navadno korak naprej, korak bližje revoluciji, a le prav redko kdaj k iztreznenju. Pripravljali so se... Sodelavec mi je pripovedoval: »Zaposlen sem bil v 1. 1940. z nekim N. N., ki je bil prej dve leti odsedel v zaporih v Sremski MitrovicI zaradi komunističnega prevratnega delovanja. Vsak pri svojem stroju sva delala, ko je nenadoma dobil poziv, da se ima takoj vrniti nazaj na orožne vaje. Bil je namreč doma na dopustu. Neznansko veselje se ga je polastilo. Sedaj pa nekaj bo, si je zadovoljno, govoril. Na vprašanje, kaj misli s tem, je cdgovcril, vojska bo in morda še kaj. in pri tem napravil pomenljivo kretnjo. Očivldno je bilo, da se je veselil bližajoče se revolucije.« že samo ta malenkostni primer nam kaže v jasni luči vzgojo komunističnih partijcev. Ni to izmišljena zgodba, temveč je popolnoma resničen dogodek. Navesti hočem še en dogodek, ki sem ga sam doživel: Bilo je pred dobrimi petnajstimi leti. Pri velikem podjetju, kjer sem bil zaposlen, sem bil premeščen v drug oddelek. Po dveh dneh je pristopil k meni partijec oddelka in me vprašal, če sem organiziran. Ko sem mu pritrdil, me je vprašal nadalje, čisto naravnost, brez vsakih ovinkov, če verujem v splošno svetovno revolucijo. Na vprašanje sem tudi jaz popolnoma kratko in brez ovinkov odgovoril, da ne. Osuplo me je pogledal. Izmenjala sva še par misli, nato pa ml je dejal: »Fant, ti si zagiftan, s tabo je fer-tik.« Dve leti in pel sva bila zaposlena skupaj v istem oldelku, a političnih razgovorov z menoj ni več načenjal. Pozneje sem zvedel, da je v tistem času obiskoval večerni organizacijski tečaj partije. Seveda se je tečaj vršil pod naslovom strokovne organizacije, takrat »Save-za metalskih radnika Jugoslavije«. Svetovna revolucija! Kdo se je takrat zavedal važnosti teh dveh besedic? A danes. ko doživljamo grozote revolucije na naših tleh, nam beseda revolucija zveni na uho v drugačnem zvoku, v zvoku prave, krute in trde resničnosti. Gornja dva dogodka nam popolnoma jasno dokazujeta, kako so se komunisti vso dolgo dobo temeljito in načrtno pripravljali za revolucijo. Sedaj vidimo, da so se pripravljali v vseh podrobnostih. Ko so priprave dozorele in ko je Kominterna dala znak, so udarili in nam v nekaj dneh zapravili državo. Kako so si zadovoljno meli reke in se svojega razdiralnega uspeha veselili! Kako so hiteli z odvažanjem orožja in streliva v že takrat, aprila leta 1941. skrbno skrita skladišča. Komunizem izrablja nesrečo naroda v svojo korist. Podlost je uživati in se veseliti nad nesrečo svojega brata, nad nesrečo svojega lastnega nareda. Komunizem se na to ne ozira. Na nesreči svojega lastnega brata kuje glavnico za svoje strankrske koristi. Ko v aprilu 1. 1941. pri nas še ni nihče spregovoril, je bila v KPS že osnovana OF. ne v korist naroda, temveč v korist partije. Iz zmede je bilo treba napraviti novo, še večjo zmedo in stopiti korak bližje naproti revoluciji. Razmere so razvoj pospeševale, revolucija se je zanetila in v 1. 1942. je že plamtela z močnim žarom preko vse Ljubljaanske pokrajine. Padale so žrtve — pet — sto — tristo — tisoč in še in še. žrtve tudi v delavskih vrstah. Revolucija nobenemu stanu ni prizanesla. Tudi v delavskih vrstah so se množile žrtve. Reki; so, da se bore proti kapitalistom, morili pa so le revno ljudstvo. Med prvimi je morala urmeti 12. julija 1942 na Ključu nad Dobrovo mučeniške smrti Pepca Bajda, vzorna, pridna in peštena delavka iz tobačne tovarne. Tri dni za njo je bil ubit gozlni delavec Franc Turk iz Stopič pri Novem mestu. Ne bomo naštevali imen, predolga bi bila vrsta. Vsi vemo, da so bili med padlimi v večini tisti, ki so si s svojimi rokami služili svoj vsakdanji kruh. Drugje isti postopek. Mne.gi zagovorniki komunizma so in še danes govore, da je na Primorskem in Golen jskem OF povsem nekaj drugega, kakor je bila na Dolenjskem, znano pa je. da so na Primorskem in Gorenjskem tudi morili ljudi pri delu na njivah in na domovih. Vemo, da je bil bivši delavec in nato nameščenec na Jesenicah, Bertoncelj Franc, umorjen v januarju 1. 1944. na poti cd cerkve proti domu. Vemo, da je bil enako umorjen v februarju 1. 1944. Arnež Peter na poti z dela domov. Vemo, da je bil februarja 1. 1944. v stanovanju vpričo žene in enomesečnega otoka umorjen Va-lentar Karel. Najnovejši zločin nad poštenim slovenskim delavcem pa so komunisti izvršili 8. julija, ko so- v Lescah s strelom iz strojnice umorili poštenega, zavelnega jeseniškega delavca, Volčino Heliodorja. Torej štiri žrtve iz ene same tovarne! »živio Stalin, Jože, reši nas!« Ko so padale te in druge žrtve po Gorenjskem, so se ljubljanski Of-arjl začeli izmikati in izgovarjati na vse načine, samo da bi edvrnili krivdo od (KT in komunistov, vse skupaj pa jim prav nič ne pomaga. Vse Jesenice prav dobro vedo, kdo je morilec Petra Arneža. Vsi tudi prav dobro vedo. da je morilec še v času Jugoslavije kričal po jeseniških cestah: >živio Stalin, Jože, reši nas!« Naj torej odgovore ljubljanski OF-arji, ali je OF na Gorenjskem komunistična ali ni. Kar je pri nas delala pred dvema letoma, sedaj tudi na Gorenjskem in Primorskem, toda, kakor je pri nas napravilo red naše domobranstvo in zavedno delavstvo, tako bo na Primorskem in Gorenjskem napravilo red tamkajšnje domobranstvo in zavedno delavstvo. Za vsak zločin, izvršen nad sinovi, hčerami in domovino, pa bodo zločinci dajali odgovor slovenskemu ljudstvu. —x Zaklonišča je treba od časa do časa prezračiti. Ako Imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno iz-tepati. Pitno vodo menjati vsak dan! Ne pozabite vzeti v zaklonišče odeje, ker je prostor hladen in je potrebno včasih prebiti v njem precej časa. Nadzoruj od časa do časa sam, ie je zatemnitev tvojega stanovanja v redu. Pojdi iz hfše in se prepričaj, če iz stanovanja ne prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj. Novo mesto, 8. avgusta. Zaradi nevarnosti je konzervatorski urad ▼ Ljubljani odredil, da sc dragocena slika sv. Miklavža. ki jo je naslikal slavni italijanski slikar Tintoretto in kj je 350 let krasila veliki oltar kapiteljske cerkve, vzame iz oltarja in prepelje v Ljubljano v škofijsko zaklonišče, kjer bo vama pred poškodbami in nesrečami. Še prej pa bo slika priila v roke mojstra Stemena. ki jo bo dodobra očit'1 m zakrpal luknje na spodnji strani sJike. nastale po krivd ljudi, ki niso imeli niti pojma, s kako dragoceno umetnino imajo opravit1. Prav je, da je za sliko vendar žc pokrbljeno. saj je bil skrajni čas za to. Ze zdavnaj je bilo to potrebno, saj je od začetka sedanje vejne vedno bla resna nevarnost, da bo tmičena redka umetnna. Slika je bila pod osebnim vodstvom konzerva-torja g dr. Mcscsr.e'a z Ljubljane s pomočjo zvestega sodelavca g. Poldeta Cig'erja iz Novega mosta sneta iz oltarja ter v soboto 29. julija prcpeMana v Ljubljano KskcT vselej ob posebnih dogodkih, ki se zgodjo v Novem mestu ali kje drugod po svetu, tako so se tudi zdaj pojavle razne govorce. Med prebivalstvom se šVijo čenče, da ljudje sedaj ne bedo več toliko zahajali v cerkev. da bo mesto sedaj v nevarnosti, da slike ne bomo dobili več nazaj itd. Čudno je. da Se nekateri sedaj zan:majc za sliko, za katero dolga leta niso n:ti vedeli, da cbstoji. De zadnjih let je vedlo le nekaj Novomeščarov. ki so brali Vrhovčevo zgodovino Novega mesta, da je v velikem oltarju kapiteljske cerkve slika sv. MTclavža. ki da je baje mnego vredna. Šele pokojni prof. Jože Gregorič, umetnostni zgodovinar in pomočnik konzervatorja za Dolenjsko. ki jf vodil dela pri restavraciji cerkve, je svetu strokovno osvetlil to »'iko ter povedal, k«k:no neprecenljivo vrednost in umetnino predstavlja slika za cerkev in Novo mesto. Podrobnosti o si ki so do vseh najmanjših potankosti navedene v strokovni knjigi. ki jo je sp:sal pokojni prof. Gregorič in ki je izšla pred leti pod naslovom »Tintorettov sv. Miklavž v Novem mes*u«. Omenjamo 1® glavne podatke, ki zadevajo siiko: Tintorettovo sliko sv-. Miklavža, ki je tri m po! stoletja k rasla veliki oltar kapiteljske cerkve, je cerkvi pridobil tedanji prošt. šesti po številu in z imenom Polvdor de Montagna-na. Po požaru, ki je v Novem mestu divjal leta 1576. ter unič'l vel:k del mesta in tudi cerkev popo'noma uničil, je prišel v Novo mesto kot prošt in generalni vikar oglejskega patriarha Polvdor de Montagnana. Mož je globoko posegel v žep in ccrkev temeljito popravil. Za pomoč se je obrnil tudi do oglejskega patriarha, ki je za novomeško cerkev naročil pri tedanjem slavnem slikarju Tintorettu sl:ko sv. M kLavža ter jo poslal v Novo mesto. Lansko leto je m'nilo 350 let, odkar imamo to dragocenost. Korak konzervatorskega urada v Ljubljani, ki hoče sliko ohraniti še za poznejši čas, je treba toplo pozdraviti. Upajmo, da bo po končani vojni sika sv. Miklavža, našega farnega p:trona, prišla zopet nazaj v čast-tljivo kapiteljsko cerkev vsa lepa in očiščena in da bo tedaj morda dobila lepši in dostojnejšd okvir, kakor ga je imela doslej in kakršen taki redki dragocenosti tudi pristoja. larosf in delovna sposobnost Staranje, ki se pojavi z vidnm popuščanjem sil, je pri poedincih kaj različno. Vplivi naravnega in socialnega okolja imajo tu svojo vlogo, prav tako tud: osebna odpornost, ki jo je človek podedoval po svoj h prednikih. Vplivi obeh vrst sc lahko očitujejo v enakem, a tudi v nasprotujočem si pravcu. namreč pospešujoče ali pa zakasnjujoče. Vpliv; okolja se dado pogosto, čeprav ne vedno, razločno opaziti, medtem ko pomen podedovanega nagnjenja ni vedno brez nadaljnjega razviden. Marsikateri ljudje so stari že s 50. letom ali še prej in za dcl»> bolj malo sposobni, drugi so še v dest; višji starosti sveži in č:li. mladost se j'm ohrani tudi preko let. Starostna kriza, ki nastopi večinoma v šestem desetletju, se :zraža z lahko utrudlji-vostjo -n manjšo vztrajnostjo, s popuščanjem odločnosti ter spom na. z motnjami v sipanju in drugimi te'esn'mi težavami. Prav tako se okvari duševno počutje, kar utegne voditi do stanja. k: je kaj podobno občutkom namišljenih bolnkov. Človeka obvladuje predstava, da svojim običajnim nalogam ni več kos in da se ne bo mogel vživet' v nove položaje. Po-puščujoča prilagodljivost temelji po večin ne na nesposobnosti, temveč na duševni lenobi, na težnji, da bi obdržal vsakdanje navade, in na želji. da b. obstal ter pustil svetu, naj gre nrmo tebe naprej. Toda prav s+aranje zahteva od človeka, da bi se venomer prilagodeval okolju. ki se okrog njega neprestano spreminja- Naziranje, da zavoljo starosti ne moTeš več korakati s svetom, in zaključek, ki izvira 'z tega. da bi prepusti življenjsko dejavnost m!ajšim 6;Iam. imata lahko samo slabe posledice. Pred vsem vodita često do duševne potlačenost:. ki škoduje spet telesnemu po-čutku. Če telesne s:le v starosti ne zadostujejo več za delo. ki si ga opravljal dotlej, lahko razvije" novo zmoglj:vost na drugih področjih, zlasti v takšnih, ki jim je bogatejša življenjska izkušnja in preč'ščeno mišljenje v prid. Ne zapravlja} do nepotrebnem mh sil! svojih Za naloge, ki s-' jih bil doslej navajen, kakor tudj za prevzem novih, sta potrebna pred vsem samozaupanje in trdna volja Da vztrajamo v svojem okolju, nam je treba vel ke mere samozaupanja. ki je notranji pogoj vsakega novega nastavka, a nas vcd; istočasno do samoomejitev. ki nam omogočajo življenje v skupnosti. Črn bolj nam je samozaupanje življenjski kompas, tem varnejši smo pred razočaranji in pred tem. da bi nam kaj spodrsnilo. Če si hočemo oh ran ti v starosti zmogljivost, se moramo zogibatj nepotrebnega trošenja sil in krčevitega dela. cd katerega nam je vse v telesu napeto, ne da bi se mogli odpociti. KUITURNI PREGLED Kopitar, Miklošič, Murko V -ineh. ko se ob roku velikega zgodovinskega dogajanja spominjamo stoletnice smrti prvega slovenskega znanstvenega slavista *n enega največjih evropskih jezikoslovcev 19. stoletja Jerneja Kopitarja, ne bo odveč, če s: cbud'mo v spominu velike deleže, ki sio jih ooprnesli za razvoj in napredek slavistike PTav slovenski filolotr. Pregled slovenskih slavističnih proučevanj od Kopitarja do danes bi bi' preveč zahtevna naleta za takle dnevniški podlifftek Zaustavimo se samo pri :dea-va smrt je Miklošiča močno ganila. »Deloval pa je v njegovem duhu neumorno dalje«, piše prof. Murko, »tako da je Dunaj ostal pomembno središče slavistke, kakor si je Kopitar to vedno želei« Mklošiičev učenec in naslednik je postal varaždinski Hrvat Vatroslav Jagič (1838 do 1923). Miklošičev učenec je bil tudi Matija Murko, ki je prispel v začetku osemdesetih letih pr. stol. na dunajsko univerzo ti se je pod Miklošičevim in Jagičevim vplivom _ dasi je sam prvotno študiral germanistiko — oblkoval v bodočega delavnega in zaslužnega slavista, priznano avtoriteto v stvareh slovan-dce slovstvene zgodovine in narodopisja bolj kakor v čistem slovanskem jezikoslovju. Prof. Murko je potemtakem nadaljeval na med tem že močno razširjenem področju slavistike delo, ki sta ga izvrševala v ožji panog jezikoslovja njegova slavna rojaka in vzornika Kopitar in MikloSč. V tej zaporednosti treh velikih slovenskih slavistov vidimo v skoraj bi dejal simbolni obliki povezanost slcvensike kulture z razvojem in napredkom slavističnih proučevanj v Evropi 19. ki 20. stoletja. Vmes je delovala vrsta drugih slovenskih slavistov, med katerimi je bil posebno 'zaslužen prezgodaj umrli dr. V. Oblak. Ob Mur-kovi generaciji so zrasla novi predsta .niki slo- Kvonitea * Nasad kave v It um uniji se je obnesel. Neki vrtnar v Chirnogeni v okolici Konstance je letos vzgojil sto kavovcev, ki obetajo prvi sad. Grmički so zraslj po! metra visoko in bodo dali nekaj kilogramov kavnih zrn. Najsi je prvi uspeh prakt čno pomemben le za vrtnarja, jc vendar zanimivo, da ta tropska in sub-tropska rastlina lahko uspeva tudi v posameznih podnebno ugodnih pokrajinah Evrope. * Smrt lahkomiselnih čolnarjev. V Šeziji sta se ponesrečila dva mladeniča v starosti 16 in 17 let. Brez lastnikovega dovoljenja sta si izposodila čoln in odveslaa na globoko jezerce Silesia. V čnlnu sta uganja a norčije, naenkrat pa sta padla v vodo in izginila v globini. V čolnu so našli samo denarnico. Bibliclilska tombola Objavljamo datume za žrebanje številk blbliofilske tombole: 13.8. za dvojke, 17.8. za trojke, 20. 8. za četverke, 24. 8. za petorice, 27. 8. za tombole in 30.8. bo žrebanje za dodatne tombolske dobi tke. Vsi. ki ste kupili tombolske tsbi''ce. si iz-režite te podatke, da boste mogli zasledovati potek igre v dnevnem časopisju. Še je čas, da si kupite nekaj tombolskh tablic v Gradišču 2 ali v Ulici 3.maja. V petek 11. t. m. bomo pričeli deliti Severin Šalijevo pesnitev »Spev rodni zemlji«. Knjige za dvojke in trojke bomo pa delili od1 20. t. m. dalje v pisarni v Gradišču. h LpMfam u— Novi grobovi. Po dolgoletni in mučni bolezni je preminila ga. Justina Bit ene, rojena Kiopčič. K večnemu počitku jo bodo spremili v četrtek ob 17 iz kapeie sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce gdč. Vida Lešnjakova, uslužbenka tvrdke Ant. Krisper Coloniale. Pogreb blage po-kojnice bo v četrteik ob 16 z Žal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu. — Družini Mabr je v cvetu mladosti umrl sin Š u r 1 i. Za njim žalujejo staiši in sestri. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Maša zadušnica za blagopokojnim Jankom Modrijanom, dolgoletnim trg. pomočnikom veletvrdke Medic, bo v petek 11. t m. ob 7. uri pri glavnem oltarju frančiškanske cerkve. u— Na živilskem trgu včeraj kljub tržnemu dnevu ni bilo nič bolj živahno kakor druge dni. Močno se občuti pomanjkanje nekaterih vrst blaga. Gospodinje zlasti povprašujejo po solati, paradižnikih in sadju. Glavnata solata, ki jo ljudje najrajši jedo, ker potrebuje za pripravo najmanj o.ia, že mineva. Domačih paradižnikov še ni dovolj naprodaj, uvoženo blago pa je zaradi dolge vožnje uporabno le za pripravljanje omak. Kljub temu, da je sadje letos v mestu in okolici dobro cbro-dilo, ga je le malo naprodaj, pa še to samo slabše vrste. Uvožene breskve in hruške so zato vedno takoj razprodane. Mnogo je zdaj na trgu kumar in buč, pa tudi stročje-ga fižola je precej. Za nekatere vrste po-vrtnine je sezona že končana, poznih pridelkov pa še ne dovažajo na trg. Gospodinje zlasti mnogo povprašujejo za krompirjem, ki ga okoliški kmetje ne pripeljejo v mesto. u— Za 8 vrtnic 1100 lir. Cvetlice so sedaj drage. Nek ljubljanski gostilničar, ki ima svoje prostore v središču mesta, pa bo najbrže vse svoje življenje pomnil, da je moral za 8 vrtnic plačati 1100 lir. Izredna cena pa je posledica njegove nepremišljenosti in objestnosti. Kot prijatelj lepih cvetlic je vedno krasil svoje gostiln'ške prostore z najlepšimi rožami. Izdatki za krasitev so se zadnje čase naglo dvigali, ker so rože vedno dražje. Premišljeval je, kaiko bi si pomagaj. Končno je menil, da bo najcenejše. če si natrga rož na javnem svetu. Sel je v Tivoli in si narezal lep šopek vrtnic. Gostilničar je najbrže mislil, da so lastniki cvetlic v Tivoliju vsi meščani in da sme vsakdo z njmi razpolagati, kakor se mu zljubi, in jih vzeti, kolikor si mu jih srce poželi. V Tivoliju so vedno na oprezu pazljivi čuvaji in eden izmed njih je gostilničarja zalotil pri nabiranju cvetic. Mož se je skušal izmotati, čuvaj pa ni bil dostopen za njegova pojasnila. legitimiral ga je in prijavil policiji. Čeprav si je gostilničar sestavil za zaslišanje zelo skrben zagovor, mu ni pomagal. Poučili so ga, da je na napačni venskih slavistični p r zadevanj, kakor so pok. dr. Ivan Prijatelj, profesorja in člana slovenske Akademij« znanosti in umetnosti dr. R. Nahtigal in dr. Fran Ramovš. Pod vodstvom teh je raste! m še raste na s!ovensk: univerzi novo pokolenje slavistov; razvija se delo. s katerim b; zatrclno imel posebno veselje oče slovenske slavi&tike, pred sto leti umrli Jernej Kopitar. Še ena 25-letnica v naši Operi V avgustu 1919 je bila sprejeta v zbor ljubljanske opere Marica Vozlova, ki se je pozneje poročila s svojim tovarišem in dolgoletnim blagajnikom Ivanom Mencinom. n | Vzlic temu je ostala zvesta odru in talkio nastopa v zboru že četrt stoletja. Ta skromna, toda vestna in za umetnost vneta članica našega opernega zbora zasluži, da se je ob njenem prvem jubileju spomni s priznanjem ti*1d naša javnost. poti. Da se bo v bodoče varoval takih prestopkov, so mu naložili 1000 lir kazni, mestni občini pa mora plačati odškodnino v znesku 100 Ur. Tako ga je 8 vrtnic stalo 1100 lir. Ta primer naj bo v pouk in svarilo drugim meščanom, ki bi si razlagali pojme javne lastnine talko, kakor ni prav. Mestni nasadi služijo splošni koristi, ne pa po-edincu. u_ »Domu slepih« je naklonil odvetnik g. dr. Ivan Tavčar iz poravnave v neki kazenski zadevi znesek 2000 lir. Za plemeniti dar se odbor društva v imenu slepih naj-iskreneje zahvaljuje. Bog povrni! u— Enomesečni učni tečaji za dijake in dijakinje srednjih šol v Lichtenturnovem zavodu. Oddelki za popravne in privatne izpite. Ponovitev tvarine posameznih predmetov. Priprava prvešolcev. Učnina nizka. Informacije — vpisovanje ponedeljek 7. avgusta dopoldne v LichXrntumovem zavodu. u— Kazni za nedisciplinirane kolesarje. Kljub opozorilom po časopisju in stražnikov po ulicah se kolesarji ne morejo navaditi potrebne discipline. Ne upoštevajo cestno-policijskega reda. Vozijo po hodnikih, čez križišča, ko je njihova smer zaprta, vzporedno z drugimi kolesarji itd. Pri vsem tem ne upoštevajo pešcev, za katere so nedisciplinirani kolesarji prava nadloga. Največja neprijetnost so kolesarji pešcem ob nedeljah" ko hitijo v naravo. Na Večni poti, proti Šiški in drugih cestah ob tem času mrgoli kolesarjev, ki uprizarjajo prave dirke in se ne menijo za pešce, ki se jim komaj umikajo. Zlasti so kolesarji brezobzirni do pešcev ob letalskih alarmih, ko bi morali svojo pazljivost podvojiti, saj bi kljub temu prej dosegli svoj cilj kakor pešci. Uprava policije hoče to nediscipliniranost odpraviti in je podvzela najstrožje ukrepe. V dveh mesecih so policijski stražniki prijavili že nad 400 kolesarjev, med katerimi je bila pretežno večina strogo kaznovana. V bodoče ne bo policijska uprava upoštevala nobenega, na videz še tako tehtnega zagovora in bo kršitelje cestno-policijskega reda brez izjeme najstrožje kaznovala. Ce tudi kazni ne bodo spametovale kolesarjev, bo pa segla po najostrejsih ukrepih, da doseže potrebno disciplino m red v prometu. u_ Odvajalni čaj »PLANTA« dobite? v lekarnah. 1z Novega mesta v spomin prof. dr. Turka smo prejeli iz Novega mesta naslednje vrstice: Hitro se je v torek *1. avgusta razširila po Novem mestu žalostna vest. da je nenadoma umrl. zadet od srčne kapi, profesor dr. Alojzij Turk. Raz streho gimnazijskega poslopja je zavihrala črna zastava.. Alojzij Turk se je rodil 6. junija 1893 na Verdunu pri Novem mestu. Kakor njegova brata dr. Josip Turk. ki živi v Ljubljani kot univerzitetni profesor, in France, ki je umrl kot župnik v San Franciscu v Amerki, je tudi on študiral gimnazijo v Ncvem mestu. Vseučilišče nauke je nadaljeval na Dunaju in v Zagrebu. Služboval je v Novem mestu, Ptuju, Gospiču in od leta 1932 zopet v Novem mestu. B"1 je nadvse resnicoljubnega značaja, poštenjak. požrtvovalen in ljubezniv, zato povsod zelo priljubljen. Smrt ga je doletela sredi dela. Že dolgo časa je bolehal na srcu. Pred dvema letoma je bil z drugimi meščani vred cdpe'jan v internacijo v Monigo. kjer je bil do božiča. Vsi sotrpini se spominjajo pokojnika kot vedrega mr>ža. polnesa iskrene ljubezni do slovenske domovine. Taboriščne razmere so zelo neugodno vplivale na njegovo bolezen. Ko se je vrnil domov k svojemu delu in si trudnim korakom meril svojo vsakdanjo pot od doma do šole in nazaj, je večkrat postal, da sii oddahne, ker mu je pešalo srce, zaradi česar je res meral v prerani grob. — Velikanska množica ljudi, ki jc spremljala pokojnika na Lo-čensko pokopališče, je pokazala, kako priljubljen je bil. Pred hišo se je poslovil od njega dijak-domobranec Zamida Franc, ki je govoril v imenu novomeške srednješolske mladine. Pevski zbor pod vodstvom Toneta Marklja je zapel tri žalostinke. ob grobu pa so zapeli rajnemu v slovo tudi hvaležni otroci pod vodstvom učitelja Mirka Ljubica. Nato se je poslovil od pekojnega stanovskega tovariša ravnatelj realne gimnazije g. Ivan Dolenec. Dr. Alozijj Turk je zapustil globoko žalujočo soprogo Slavo in hčerko akademičaifco Vlasto. Uglednemu profesorju bodi lahka domača žemljica, ki jo je tako zelo ljubil. Neurje. Prejšnjo nedeljo je silna soparica dala slutiti, da dan ne bo miniil brez dežja. Mesto samo in njegova vzhodna stran nista občutila nevihte, nasprotno, blagodejen dežeik je blagoslovil žejna polja, posejana z ajdo, bi si je vidno opomogla. Tudi fižolu, koruzi, repi in prosu je dež zelo koristil. Prizadeti pa so bili nekateri kraji v za- Zapislri 85 letnica Krnita Hamsuna Pred nekaj dnevi je praznoval 85ietnico slavni norveški pisatelj Kmrt Hamsun. Kot slovstveni stvarjalec je že pTed leti sklenil krog svojih romanov in se umaknil v tišno, podeželja, ki je :melo vedno največji čar za tega pesnika samote, norveških gozdov, potepuhe«', kolonzatorjev in drznih, energičnih ljudi. Knu-ta Hamsuna, človeka in umetnika, je izven vseh šol izoblikovalo življenje samo in odprlo njegovi bistri, inteligenci obzorja, kakor j:h premnogim ne dajejo niti najvišje šole. Razvil se je v enega najznačilnejšrh pripovednikov ne le svoje domače Norveške, marveč današnje Evrope sploh. V svojih delih je združeval pozitivne strani, ki jih je pokazal slovstveni naturalizem, z novoromantičnim: stremljenji; prek zgolj opisnega prikazovanja življenja in ljudi z njihovimi odnosi, m'mo vsega »dokumentarnega« in tvarnega je prodiral h globinam ps:-hologije in gradi'1 nad tem svo j svet poezje in lepote. Osrednja os vsega njegovega dela je narav*. »Z vsemi svojimi koreninam'«, je dejal nekoč, »sem v zemlji in v gozdu.« Gozd, ta s"mbol življenjskega čustvovanja nordijskega človeka, je tudi srimb&l Hamsunove pripovedne umetnosti. Slovenci imamo v prevodu romane »Glad«, »Blagoslov zemlje«. »Pan«. »Viktorija«. »Potepuhi«. Med njegovimi spsi se odlikujejo še »Misteriji«, »Avgust, ki je objadral svet«, »Zadnje poglavje« i dr. Uradni jezik Te dni (6. avgusta) je izšlo v »Volk. Beo-bachterju« poročilo o najnovejši odredbi ministra notranjih zadev, tičoči se uradnega jezika. Vsak uradni odlok ali razglas bodi preprost,_ veleva odredba, pa jasen in sam Po sebi razumljiv. Razlaga in jezik morata biti taka, da vsak Nemec takoj ra- hodni okolici Novega mesta, katerim je ploha zopet prizadela občutno škodo. Mladina, in kino. Mladini pod 16. letom je prepovedan obisk filmskih predstav, če ni izrecno navedeno, da za predvajani Hm prepoved ne velja. Obnovljena gostilna. Znani gostilničar g. Alojzij Novak, ki je imel v najemu grwtilno v Rokodelskem domu, se seli v nove prostore na Glavnem trgu. Po restavrac'jskih delih od bombe poškodovane hiše poleg magistrata bo ponovno oživela pod sipretnim vodstvom staro-znana gostilna »Pri rotovž"«. last g. Krištofa iz Ljubljane. Restavracijska dela treh sob, kuhinje, vrta. kleti in stanovanja so veljala preko 20.000 lir. S štajerskega 36 obratnih zborovanj v celjskem okraju se je zvrstilo v času od 17. do 28. julija. Vsa zborovanja po 20. juliju so bila tudi manifestacije zvestobe Fiihrerju in dižavi. V večjih podjetjih je govoril okrajni vodja Dorfmeister, ki je obširno orisal položaj. V Št. Ilju nad Mariborom je bil 30. julija na športnem igrišču sklican velik zbor. Igrala je domača godba, nakar je krajevni vodja govoril o pomenu poljske straže. Nato je poročal o položaju in o zločinskem napadu na Fuhrerja. Mariborska mladinska pevka in igralska skupina, ki se je vrnila s turneje po vsej štajerski deželi, priredi 10. t. m v slavnostni dvorani mariborske gimnazije igralski večer. Zlatf jubilej dela je praznoval celični vodja Emil Sartori v Hrastniku, ki že 50 lettizvršuje urarski poklic. Svojčas je delal na Jesenicah, v Novem mestu, v Monako-vem, v Celju in potem več ;ko štiri leta kot poslovodja pri Eberlu v Ljubljani, kjer se je tudi oženil. Leta 1911. se je preselil v Hrastnik, kjer se je osamosvojil in je od pričetka Heimatbunda vodja celice. Na pokopališču junakov v Celju so bili pokopani Franc Šalamon, Franc Trop in Janez Glušič. Pogreb je bdi svečan; v imenu okrajnega vodje se je poslovil govornik Kindelhofer. — V Rogaški Slatini je bila svečanost v spomin rojakom, ki so padli na fronti. 14 padlim so bile postavljene spominske tablice v častnem gaju. Govoril je krajevni vodja inž. Migli/tsch. Smrt znanega Celjana. Po daljšem trpljenju je umrl v Cel.iu Henrik F i n d e i -sen, ki je bil nekaj let strojnik pri mestnem mlinu, zlasti pa je bil delaven pri gasilskem društvu in pri različnih nemških kulturnih, nacionalnih in športnih društvih. Dolga leta je bil mojster pri celjskem vodovodu. Dosegel je visoko starost 82 let. Poslednja pravnukinja skladatelja Jožefa Haydna, bivša vzgojiteljica Ana Havdn je pred dnevi umrla v Gradcu. Usoda je hotela, da je sivolasa ženica postala žrtev prometne nesreče. Da bo za zimo dovolj zaloge, poziva;o štajerski listi gospodinje, naj zdaj, ko je vsega dovolj na trgu, vložijo kolikor le mogoče zelenjave, zlasti tudi fižola in kumaric. Vsaka gospodinja, ki želi podrobnejših navodil, dobi sodobni pouk pri posvetovalnicah ženske organizacije. Nesreče. 37letni Franc Voglar iz Maribora se je nevarno opekel po levi rog;. 4-letni Vincenc Klep se je igral pri ognjišču ter se opekel po trebuhu in desnici. Z Gorenjskega Nov okrajni vodja NSV v Kranju. 3. t m. je zapustil Kranj dosedanji okrajni vodja urada za narodno socialno skrbstvo Ludvik Klosch, ki je 7. t. m prevzel vod«t\-o enakega urada na Koroškem. »Karntner Zei-tung« naglasa, da je bil v Kranju neutruden borec, ki je široko območje svojih na- Zavedajte se, da če v devetindevetdesetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče! Nadzoruj od časa do časa sam, če je zatemnitev tvojega stanovanja v redu. Poj. dl iz hiše in se prepričaj, če iz stanovanja ne prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj. Citajte in skrbno zasledujte opozorila in navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, ki izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite na te objave ter se točno ravnajte po njih! Po znaku alarma je prepovedano gledati skozi okna, postajati po balkonih, dvoriščih in vežah. Zaklonišča je treba od časa do časa prezračiti. Ako imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno iztepatL Pitno vodo menjati vsak dan! zume; sklicevanje na razne zakone in odredbe ne zadošča. S to odredbo bo verjetno zadet v živo tisti posebni uradni jezik in slog, katerega so zlasti upravne in sodne oblasti podedovale od nekdanjih sistemov in ki se po svoji zamotanosti v marsičem naslanja še na latinske vzore. Odredba ni potrebna samo v Nemčiji. Zaželena bi bila povsod, kjer se izdajajo uradni odloki in razglasi. Zal, da zlasti pravno izobraženi upravni uradniki in sodniki ne pazijo vedno dovolj na jasnost in lahko razumljivost odlokov in rešitev. Iz lastne skušnje se spominjam, da sem se moral pošteno potruditi, preden sem hotel razumeti nekatere zamotane stavke, ki vendar niso bili namenjeni juristom, marveč przadeti stranki; nji pa ni nič po-magiano s težko umljivim skolastičnim slogom, marveč hoče. da ji odlok pove jasno in razumljivo, za kaj gre. Zal da je tžko preprosto in jasno izražanje uradnih sklepov mnogim uradnikom težie. kakor na videz učeno besedje in izrazje uradnega jezika. Zato pa je potrebno, da izidejo taki odloki, kakor je zgornji 'n opozore, da sta javnost in splošna razumljivost največji in nujni odliki vsakega jezika, ki je v službi praktičnega življenja. Pri na« gre pri vsem tem še za jezikovno čistost, no^ebej š= za uporabo domače frazeologije in za terminološko enotnost X. Še k vprašanju narodnih pripovedk V zvezi z odgovorom g. T. Ljubiča nam je poslal naš sodelavec A. M. daljši odgovor, iz katerega pa zaradi pomanjkanja prostora navajamo samo nekatere splošno zanimive odstavke: A. M. odklanja stališče, da je treba zbirati narodno blago za narod. Eno je zbiranje, drugo pa pisanje narednih pripovedk za narod. Urednik ^Narodopisne knjižnice« se je sam označil kot zbiratelj log na Gorenjskem reševal dosledno in odločno. Njegov naslednik je Bruno Lipp-hard. Šahovski turnir v Kamniku bodo igrali prihodnje tedne, pokrovitelj je okrajni vodja Pilz. Vsi prijatelji kraljevske igre se lahko priglasijo k turnirju do četrtka 10 t. m. pri okrajnem uradu KdF. Sadjarjem je naročeno, da morajo odpadlo sadje skrbno zbirati, da ga uporabijo kakor koli, ako pa je gnilo, ga morajo globoko zakopati. Le tako se prepreči širjenje škodljivcev in bolezni na sadnem drevju. Kri s* je zastrupil 431etni gozdni delavec Alojz Mrak iz Simice. Vsekal se je bil v nogo, vendar se za rano ni zmenil. Po nekaj dneh je izdihnil. Zapustil je 7 nepreskrbljenih otrok. Pokopan je bil na vaškem pokopališču. Dva mrtva na prelazu. Med postajama Dolsach in Lienz na Koroškem je lokomotiva na nekem prelazu zgrabila avto. Mrtva sta obležala 36letni kamnosek Jurij Domanig in 63letni šofer Franc M'nz r iz mlekarne v Lienzu. Iz Trsta Razdeljevanje krompirja. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo sporoča, da prejmejo tržaški potrošniki po ltg krompirja. Cena 6 lir v prodaji na debelo in 7.40 lir v nadrobni prodaji. Razdeljevanje novih tobačnih nakaznic. Od četrtka dalje prejmejo tržaški potrošniki nove tobačne nakaznice, ki so veljavne do 4. septembra. Nakaznice je dvigniti v času od 8. do 12. in od 15. do 19. v ulici Procureria 1. Potrošniki Opčin in Pr oseka prejmejo glede tega potrebno sporočilo. Nove odredbe giede odvoza smeti. Tržaška občina sporoča, da se zaboji s smetmi ne smejo več postavljati pred vrata, temveč jih je treba pustiti v hišnih vežah. Smrt tržaškega dirigenta. Te dni je umrl v Trstu znani glasbenik in dirigent Salvator Aleffi. Smrtna kosa. Dne 6. in 7. avgusta so umrli med drugim v Trstu 23letna Ana Orlič, 53letni Jožef Pečenko, Pavel Fegec, 301etna Danila Zlobec-Abramič, 86letna Marija Tri-fič, 581etna Katarina Štriha, 711etna Avre-lija Florijan, Eleonora Colja, 84letni Anton Stol f a, 821etna Marija Zodenigo-Cigoj, 51-letni Marcel Marušič in Ida Roza Frajkovič. Himen. Te dni so se poročili v Trstu mesar Edvard Manfe in gospodinja Turida Vascoto, uradnik Bruno Fortunat in uradnica Nerina Godina, uradnik Adolf Peruzzi in gospodinja Leonida Vezjalk. Ljudsko gibanje. Dne 6. in 7. avgusta je bilo v Trstu 12 rojstev, 20 smrtnih primerov in 6 porok. Vsak dan nezgode. Mala Lucija Černl-loga iz Rojana je padla z okr.a prvega mednadstropja in obležala s težkimi poškodbami. Pri padcu v podpalubje se je ponesrečil mehanik Arnald Ščuka. _ Ima zlomljeno levico. 24letni Ecij Boneti iz ulice Sv. Jakoba na Hribu se je pri delu ranil na desnici. Ponesrečence so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se zdravita tudi 171etni kovač Franc Isaja in 471etna Gilda Benedetti, ki sta se tudi ponesrečila pri delu. Povožena starka. Pri Sv. Jakobu je p»»-vozil avto 73letno branjevko Heleno Boli iz ulice Gmliani 13. Starka ima številne poškodbe. Prepeljali so jo v tržaško bolnišnico, kjer se zdravijo tudi 33letni Armand Zanon, ki mu je drobec železa ranil desno oko, 731etna Ana Harsega, ki je pri padcu v bližini zaklonišča dobila razne poškodbe, 161etna Anton Miniati, ki si je pri delu rani] desnico. 301etni Ticijan Vel ikon ja, ki mu je brat Orest v prepiru prizadjal poškodbe, in 521etni Viktor Pino. ki ga je žena z udaircem s stolom poškodovala po delnici. Iz Gorke Razdeljevanje jajc. Te dni razdeljujejo goriškim potrošnikom jajca v trgovinah Pe-cile. Petarin, Pin Santina in Ristič. Cena po 7 lir. Razdeljevanje krompirja. Goriški potrošniki prejmejo te dni po 4 kg krompirja proti predložitvi od~ezka 6 živilske nakaznice. Vino za goriške ubožne sloje. Pri tvrdki Milano v Ariostovi ulici prejmejo potrošniki, ki so v seznamu ubožnih goriških slojev, steklenico vina po 12 lir liter. V Kobaridu je bila te dni nogometna tekma med člani domobranske in nemške posadke iz Kobarida ter člani italijanske posadke iz Robiča. Zmagali so domobranci s 5 proti 1. V drugi tekmi sta si stopili nasproti tretja četa nemške posadke in Italijani iz Robiča. Zmagali so Nemci z 9:0. Gorelo je na dvorišču hiše št. 7 v ulici Sv. Mihaela. Požar je zajel stanovanje družine Carara. Goriški gasilci so takoj pribr- in to zbiranje in zapisovanje (»Zapisal L. T.«) je začel prav T. Ljubič v 3. zvezku te knjižnice. Ocena v »Jutru« je bila napisana prav s tega stališča. Ne gre za slog, ne za risbe, niti za manjkanje navedb ustnih virov za vsako povedko in pravljico posebej: vse to je v redu. Vzlic vsemu je taka iziaja še vedno lahko znanstvena, čeprav ima poleg tega tudi namen biti »prijetno štivo« preprostemu čita-telju. Da je to združljivo, sta pokazala Kotnik in Kelemina. Zbiratelj »Ljudskih pripovedk iz Dobrčpolj« je po sodbi A. M. opusrtil to, kar bi lahko služilo čitatelju, ki ga zanima narodno blago kot snov. Naše slovenske razmere zahtevajo ekonomijo in ne potrato, to pa s stališča produkcije in konsuma. A. M. pravi: »Hotel sem povedati to, da zapisovalec ni poklican, da »drobce« »združuje v celoto«, ker taka »celota« ni pristna in je lahko zelo napačna. Sicer pa: zapisovalec je pionir in njegovo delo je podlaga za vsako znanstveno delo na narodo-slovnem polju. Zato je često hkrati tudi razlagalec snovi, kot zapisovalec pa naj s tekstom samim ne »razlaga«, to se pravi, naj ne »združuje v celoto«. Njegovo mnenje pa je dragoceno drugje — v opombah, v uvodih. Da bo »preproste ljudi bolj privlačeval slog kakor vsebina« in da bi jim zato ugajale »raztegnjene pripovMke« tega ocenjevalec ne more verjeti. Nemški skladatelj Carl Orff, ki stoji da nes v ospredju operne produkcije, je uglas-bil Holderlinovo prepesnitev »Antigone« Novo operno skladbo bo izvajala dunajska Državna opera, medtem ko nameravajo v Lipskem že sredi avgusta izvajati Orffovo uglasbitev Shakespearovega »Sna kresne noči«. zdi na kraj požara in preprečili, da ste ni razširil. Novi žrtvi izstrelka. V Dreženci pri Kobaridu sta našla 331etni Jožef Koren in dru« mlaiši moški, čigar identiteta še ni ugotovljena, vojni izstrelek, ki je eksplodiral. Koren ima težje rane na desnici. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, vendar je njegovo stanje precej resno. Njegov prijatelj pa je bil pri priči mrtev. Ponesrečenci iz goriške okolice. 67letna Amalija Šušmel iz Prvačine «i je pri padcu zlomila desnico. 7letni Alojz Škrt iz Kala nad Kanalom se je med igro ranil. 221etna Hema Zornič iz Bovca je padla s kolesa in obležala s poškodbami po obrazu in ob:h rokah. Ima tudi notranje poškodbe. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici. Kdo jc 1'tonljepcc? Med železniškim in podgorskim mostom preko Soče je naplavila" voda okoli 16 let «tarega mladeniča. Dolžina njegovega telesa je 1.65 m; je pla-volas in okroglega obraza. Baje gre za nekega mladeniča iz ulice Rabatta, - endar njegova identiteta še ni točno ugotovljena. Be Eešme& KOLEDAR: Četrtek, 10. avgusta: Lovrenc. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Akordi življenja. Kino Sloga: Jastrebica Wally. Kino Union: Platno iz Irske. Kino Moste: Kdo je oče? DEŽURNE LEKARNE: Danes: Dr. Kmet, Ciril Metodova 43. Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Šelenburgova ulica 7. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21.30 do 5. ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Četrtek 10. avgusta ob 18.; Carmen. Red Četrtek. Petek 11. avgusta; Zaprto. * Georges Bizet; »Carmen«. Opera v štirih dejanjih. Po istoimenski noveli Prosperja Merimeeja napisala Meilhac in Halevy. Prevedla Oton Zupančič in Niko Štritof. Osebe: Don Jose, narednik — Uršič; Esca-millo, torero — Janko; Dancairo in Re-mendado. voditelja tihotapcev — B. in M Sancin; Morales, narednik — Langus; Zu-niga, oficir — Lupša; Carmen — Karlov-čeva; MLcaela, kmečko dekle — Ribičeva; Frasquita — Kržetova; Mercedes — Poli-čeva. — Godi se v Sevilji in okolici v Španiji. Solo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva in Pogačar. Dirigent: Dr. Švara. Režiser: C. Debevec. Koreograf: ing. P. Golovin. Scena; ing. E. Franz. Dekoracije: V. Skruž-ny. Novi kostumi: J. Staničeva in F. Rem-škar. Iddajiilška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 10. AVGUSTA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—3.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45—14.00: Mali orkester vodi A. Der-melj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini 17.15 do 18.00: Dobra volja v duru in molu. 18.45 do 19.00: Narodopisno predavanje — dr. Sergij Vilfan: Kmečke pravde. 19.00 do 19.30: Tango za te. 19.30—19.45: Poročila v. slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.15: Schubertova glasba. 21.15—22.00: Slovenski napevi — Radijski orkester vodi D. M Šijanec. 22.00—22.15; Poročila v nemščini. Napoved sporeda. 22.15—23.00: Malo kramljanja ,malo plesanja — Plesni orkester vodi Dušan Pre-voršek. 23.00—24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. ŠPORT Zspet tessls Od petka do nedelje turnir za domače prvenstvo na ilirijanskih igriščih človek bi pričakoval, da bo na splošno le obveljalo pravilo: čim manj ugodnih prilik, tem manj športnih prireditev. Vendar se zdi, da to ne velja za našo deželo, ki v letošnji poletni sp°rtni sezoni kar hiti od prireditve do prireditve. Komaj smo odigrali prvi teniški turnir, zaigrali nekoliko z okroglim usnjem, zavijali oči za bliskovito hitečimi kolesarji na Hermeso-vem stadionu, že nas čaka nova lepa prireditev — teniško prvenstvo Ljubljanske pokrajine. S prav »čarobnimi« sredstvi so se morali naši teniški prireditelji boriti, da so sj zagotovili zadostno število žog, tega razen igralcev in reketov najpotrebnejšega blaga v teniškem ssportu. Da, tekmovalo se bo z žogami čisto domače proizvodnje, izdelkom, ki sicer res ne more konkurirati z onimi na svetovnem trgu, za katerega pa bi Ljubljančane vendarle zavidal marsikdo. Igrišča se popravljajo in likajo, da bo kar veselje igrati. Začetek tekmovanj bo v petek ob 15. na igriščih SK Ilirije pod Cekinovim gradom, in sicer bodo prvi dan na sporedu »manj nevarna« tekmovanja med juniorji in gospodi iz A ter B kategorije. žrebanje bo, kakor je biio objavljeno, danes popoldne, prav tako na ilirijanskih igriščih. Najzanimivejši del tekmovanja bo veda zaključno kolo pri gospodih pesamezno in v dvoje. Poznavalci trdijo, da je najnevarnejši tekmec Borisa Smerduja Fric Luckman. Od zadnjega turnirja sem je prvi še bolj nabrusil reket jn se gotovo ne bo dal kar tako. Tudi v igri v dvoje pripravljajo baje dosedanjima prvakoma bratoma Smerdujema »past« s tem. la se jima bo postavila nasproti nova dvojica. Ce bo boljša, bomo videli. Z. Š. K. »Hermes«. kolesarska sekcija. Upravni odbor naproša vse c?irk?če (senior-je. juniorje. kolesarke in turiste), ki so Raztopili na jubilejnih dirkrh. da se zglarijo danes ob 1°. na dbVišču zaradi važnega ■I.jovora. — Načelnik. Kobilice in berači na Bližnjem vzhodu Letošnje leto Je bdlo skoraj za vse dežele Bližnjega vzhoda izrazito kobilično leto. Od Egipta preko Arabske do Irana ter Indije, v Levantu in celo na Cipru so ee pojavili veliki roji teh uničevali ter povzročili deloma ogromno škodo. Spričo tega spominja egiptovski tisk na to, da so kobilice r.a Bližnjem in Srednjem vzohdu ena izmed svetopisemskih nadlog, a prvo pismeno sporočilo o tej znova ha znova ponavljajoči se nadlogi sega do leta 2400. pred našim štetjem. Od tistega časa imamo neštevilne dokumente za to, da so kobilice stoletja in tisočletja nastopale v večjih ali manjših rojih ter povzročale lakote, ne da bi ljudje prav vedeli, kako naj se jih ubranijo. Smatrali so jih za nekakšno božjo šibo, proti kateri bd bila borba odveč. Novo poglavje v zgodovini borbe proti kobilicam se je otvorilo L 1929., ko so začeli na egiptsko pobudo prvič na znanstveni podlagi raziskovati izvor teh Škod-Ijivk na. Bliižnjem in Srednjem vzhodu. Temu so se priključile druge dežele in tako so naslednje leto v Rimu lahko sklicali mednaroden kongres zoper kobilice, ki je priklical v življenje temu smotru posvečeno mednarodno organizacijo. Ta se je s podporo prizadetih dežel udejstvovala sprva kot proučevalna komisija. Ugotovila je presenetljivo dejstvo, da delajo škodo sicer kobilice najrazličnejših vrst, da pa izvirajo po večini iz maloštevilnih krajev ali ozemelj, ki so jih z leti tr>čno zabeležili na kartah. Med 1. 1930. in 1936. so bile na delu proučevalne komisije v domovinskih krajih kobiličnih rojev, pri čemsr so se zanimali zlasti za neke predele Afrike, Arabije in Indije. V teh krajih • > proučevali življenje in razmnoževalne pogoje nevarnih kobiličnih vrst, uspehi pa so bili podlaga petega mednarodnega zborovanja za borbo proti kobilicam, ki se je vršilo 1. 1938. v Brusliju. Na tem zborovanju so ustanovili tri nove organizacije z izrečno nalogo, da pripravijo zaščitne ukrepe proti kobilicam iz afriških ter arab-kih krajin. Vsaka izmed teh komisij se je specializirala za eno izmed treh vrst kobilic, med .i za vrsto tako zvanih puščavskih kobilic. ki so jih začeli proučevati 1939, tik pred. vojno, na ozemlju na obeh straneh Rdečega morja. Vojna je delo seveda ustavila in tudi mednarodna organizacija za borbo proti kobilicam odtlej praktično ne obstoji več — a posledice so se pokazale prav k:r. alu. Ker ni bilo več velikopotezne in smotrne borbe proti kobilicam, so se ]. 1912. znova pojavili ogromni roji v de- - v " ■ Vrv- - * - - . ^..^k:;;..,r EžfeiftMi^^Ki JSS3HHMI Roji kobilic uničujejo na svojem potu vse, kar dosežejo žel a h Bližnjega vzhoda. SkužaK so si pomagati tako, da so namesto mednarodne organizacije uredili samo na dežele Bližnjega vzhoda omejeno lokalno organizacijo, ki se je lotila svojega dela v večjem obsegu letos, ko so se znova pojavili velikanski roji kobilic. Svoj sedež ima v Kairu in razpolaga z vsemi modernimi pripomočki, z letali, stotinami posebnh avtomobilov, tisoči sodelavcev, prenosnimi radijskimi postajami in točnimi kartami o izvirnih deželah kobilic na Bližnjem vzhodu. V borbi proti kobilicam bodo uporabili tudi odrede egiptovske vojake, a egiptska vlada je izjavila, da bo treba po zaključku vojne čim prej obuditi mednarodno organizacijo, da se naraščajoča nadloga končno in dokončno odpravi. Egipt pa trpi še zavoljo neke druge nadloge. Njegov tisk je pred kratkim poročal, da je kairski policiji uspelo odkriti obsežno beraško organizacijo v prestolnici. Ta organizacija je imela poseben glavni Besede pomenijo: Vodoravno: 1. češki skladatelj, 4. važen industrijski izdelek, 7. število, 10. mesto v srednji Italiji. 13. pritok Donave, 15. tenek. suh. 17. Župančičeva pesnitev, _ 19. pritok Urala, 20. znak za kemično prvino, 21. svetopisemska oseba, 23. dvojice, 25. leta 1634. so tam umorili Wallensteina (nemško ime za severnočeško mesto), 27. drag kamen, 29. nuditi, izročiti, 31. mesto ob Dravi v Slavoniji. 33. najden v jedi je slaba ocena za gospodinjo, 35. padavina, 37. gorovje v Evropi, 39. pritok Savinje, 41. grška črka, 43. bog starih Rimljanov, 45. svojilni zaimek. 47. letopis, koledar, 49. pripadn k izumrlega f-armatskega plemena, 50. ponos neveste, 51. plin, 52. italijanski spolnik. Navpično; 2. država v USA, 3. podredni veznik, 4. primitivna pot, 5. racioni-rano živilo, 6. predlog, 7. pritok Volge, 8. uradnik pri starih Rimljanih. 9. živalski glas, 10. otok na Jadranu, 11. pritok Save, 12. ploskovna mera, 14. gospodinjska potrebščina, 16. giška pokrajina, 18. mesto v Arabiji, 20. vrsta kemičnih spojin, 22. svetopisemska oseba, 24. planina v Bolgariji, 26. vnema, gorečnost, 28. jezero v Sibiriji, 30. večje potovanje, 32. vinjen, pijan, 34. jakost, moč, 36. reka na Poljskem, 38. žensko ime, 40. naslov mongolskega vojskovodje v srednjem veku, 42. kazalni zaimek, 44. predlog, 46. ni dovolj, 48. znak za kemično prvino. Rešitev križanke št. 57 Vodoravno: 1. sak, 3. et, 5. vi, 6. S. O. a, 8. op(us), 10. im, 11. tu, 12. ti, 14. oko, 16. pl(ural), 17. abu, 19. Uri, 20. gaj, 21. koc, 22. or, 23. tek, 25. di, 26. tanin, 28. anatomija. Navpično: 1. Sveta gora, 2. ro, 4. to, 6. smo, 7. sto, 9. policija, 13. Ibar, 15. koleno, 16. prod, 18. uj, 19. uk, 23. tat, 24. Kim, 26. ta, 27. ni. stan v neki vili enega izmed odličnih kairskih predelov. Organizaciji priključeni berači so »delovali« v določenih okrajih v »posadih«, in to po strogo določenem načrtu. Vse mesto je bil »šef generalnega štaba« beraške organizacije razdelil v kvadrate, tako da ni bil noben mestni predel »prikrajšan«. Berači so dobivali od svojih lastnih dohodkov določen odstotek, razen tega pa še stalno plačo iz zneskov, ki so jih oddajali skupni blagajni. Oiga-nizacija je razpolagala nadalje s pravim terorističnim odsekom, ki je skrbel za to, da si noben neorganiziranec ni lastil posebno donosnih predelov. To odkritje — a podobna so napravili v Egiptu že nekoliko krati prej — je dalo egiptovskemu ministru za socialno skrbstvo Fuadu Sdragu el Din-paši povod, da je dosegel sistematske racije proti beračem v Kairu in AleksandrijS, dalje je predložil poslanski zbornici zakonski načrt, po katerem bodo oblasti odslej drugače nego do danes nastopale proti beračem ter potepuhom, ki so postali deželi prava egiptovska nadloga. Pri raaijah so prijeli skoraj 10.000 mož, žena in otrok, ki so se udejstvovali naravnost kot berači ali pa kot nepooblaščeni prodajalci loterijskih srečk, krošnjarji in podobno. Teh ljudi, potem ko bodo odsedeli svojo policijsko kazen, ne bodo več spustili nad človeštvo, temveč jih spravili v delovna taborišča, še prej pa jih zdravniško preiskali in po potrebi ozdravili v državnih bolnišnicah. Mladina do 18. leta pride v posebna taborišča in na farme, ki jih bo nalašč za ta namen kupila država. Potepajoče se ženske bodo zaposlili zlasti v tekstilni industriji, a vlada namerava v zvezi z banlko Misr v ta namen urediti poseben pred'11-ndški in tkalniški obrat Oblasti bodo delale razliko med kriminalnimi tipi ter berači in potepuhi, Id so brez svoje krivde zašla v bedo. Ti zadnji bodo deležni strožjih delovnih pogojev, prvi se spravijo na dobro delo v poljedelstvu in industriji. Ce pa bodo svoje delo brez dovoljenja zapustili pred določeno dobo, pridejo prav tako kakor kriminalni tipi v prisilna delovna taborišča. Minister se nadalje bavi z načrtom, da bi se osnovala posebna policijska črta, ki bo nadzorovala pooblaščene prodaja'ce časnikov, srečk in potujoče kramarje, da so mednje znova ne vrinejo nezaželeni elementi. Da li bodo vsi ti itkrepi odpravili proslu-lo egiptovsko beraško nadlogo, se bo šele poikazalo. nareemno! Vaclav Držaj: MKslo mu fes sleflll?" Petek enajsti april en t;soč devet sto epajst se je pi -alo. Pred gluhonemnico sem stal ob gruči starikavih žensk-klepetulj, ko se je premikal mimo nas mrtvaški sprevod. »Kako si dejala? Koga pokopavajo?« se je oglasila grbava spaka. »Čemu izgubljat' besede: pravijo, da je bil sloven-ki slikar, pisal da se je Grohar,« — mu je odgovorila brezzoba ženščina »Slovensk slikar. Lenuh, nebod;gatreba. ne pa slikar! Delo mu je smrdelo, pa se je lotil malnja',« je va/no pristavila tretja babura. »Tako je. Bogu je dan kradel ;n gospoda, k ga spremlja, prav gotovo ni boljša od njega!« je dodala četrta vešča. Z jeznim pogledom sem ošvrknil brezzobe in brezvestne babure ter j;h pikro zavrni- »O mrtvemu govorijo s'abo samo tisti, ki n'majo ne srca ne vest'! Sedmero vas je pa niste in ne boste dale svetu tega. kar je pokojni dal! O. da b bi'o še kaj Groharjev! Vse pojd'te. nebesa rotite, naj vam nak'on;jo milost, da se boste skoraj spreobrnile. Spreobrnenji ste potrebne, če ste ga vredne, ne vem!« Babure so. osramočene zaradi graje, povesile oči, ena od njih pa je vzdihuje zašepetala: »Gospod, usmili se ga. usmli se njegove duše!« Vr^ta pogrebcev — kmetje ;z Sorice. gospoda iz Škofje Loke. slovenski slikarji-umetnik:. slovenski literarn svet. peščica ljubljanske štu-dentariie in nekaj rodoljubov z dežele ki n;so slišali žalivk brezvestne gruče — se je mimo pomikala preti Smartn-ki cesti :n daije proti Sv Križu. Le od časa do časa je spregovoril ta ali oni. Spomin na Groharja se je oglar! in temu -n onemu se je zdelo potrebno spregovoriti. Samo dva pogrebca — pesn ka Premk in Vrban. oba mlada, vendar oba sušično-rde-čih lic n globoko vdrtih oči — sta trdovratno molčala. Pomilovanja vreden je bil posebno pesnk Vrban. visokorasel, plavelas mladenič. In oglasil se je rodoljub z dežele, kateremu je drugoval pc6nik Otcn: »Kdo mu bo prvi sledil?« Bridko se je nasmehnil zamišljeni pesnik Oton — kdo ve, kje so mu bile misli, kje se je mud i spomin? — ter polglasno odgovoril rodoljubu: »Kdo neki — ta dva!« ln pokazal je s prstom na par, na pesniški par — Premk in Vrban. Vrban se je ob besedi nehote zravnal. Na obrazu se mu je videlo, da mu je beseda segla do srca. Dobra znamka- 19767-6 KADIOAPARATE Minerva, Philips, Zerdlk. Orion in Siare, vse odlične kvalitete, prodam-Hinko Privšek, Kolodvorska 7 Ljubi j. 20472-6 MOŠKA KOLESA raznih znamk, vsa z do. brimi gumami, velika izbira in eno žensko kolo Sa 3500 lir, prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7, Ljubljana. 20471-6 TRIC1KEL z dobrimi gumami. v odličnem stanju, ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 19936-6 KRASEN SERVIS, iz. porcelana, za 6 oseb, za obed, kavo, čaj, skupaj 54 komadov, ročno slikano, ugodno prodam. Lepa prilika za neveste, zaročence, kot darilo. Vzamem tudi protivrednost. Rudolf Zore, Gledališka 12. 20020-6 HARMONIKO s 120 bssi. 4 registri, novo, prodam* Vprašati vsak dan do 8. ure zjutraj in od 1. d0 3. ure popoldne pri žnidaršiču. Gledališka 7-in. 20303-6 MOŠKO KOLO novo, prodam ali zamenjam za šivalni stroj. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 20368-6 MODISTOVSKO OBRT dobro vpeljano takoj ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20409-6 Ležalsal §t?l je del vašega življenja in zdravja. Oglejte si ga pri meni. Revnejši bolniki in upokojenci popust. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12 ŠIVALNI STROJ »Singer« nujno prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20420-6 ČRNO SUKNJO za predelavo in umetni georgette za bluzo, oboje predvojno, prodam.— Naslov v ogl. odd. Juta^ 2C419-6 ŠPORTNI VOZIČEK predvojni, močan, prodam. Rožna dolina. Cesta VII. št. 4. 2041S-6 ŠKORNJE št. 44, dobre in skoraj nove nizke moške čevlje iz sivega usnja, št. 43, prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 20415-6 ŠKORNJE št. 42. dobro ohranjene, črne, zamenjam za štev. 44. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 20417-6 DEŽNI PLAŠČ iz balonske svile, damski. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20443-6 ŠPORTNI VOZIČEK lep, zaprt, ugodno prodam. Urankar, Vrazov trg Št. 4. 20455-6 ŠIVALNI STROJ »Singer«, nov pogrezljiv in eno damsko ter eno moško kolo takoj prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20454-6 PISALNI STROJ nov. portable, prvovrstne znamke, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20464-6 ŽENSKE ČEVLJE št. 37 in 38, prodam. — Ogled samo dopoldne. Naslov v ogl- odd. Jutra. 20457-6 KLUBSKI FOTELJ dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra 20456-6 MOŠKO KOLO skoraj novo. prodam. — Poizve se: Slomškova ul. električna centrala 20451-6 MODERNE SPALNICE in kuhinjske opreme prodaja mizarstvo Vidmar, Vodnikova 31. 20450-6 PISALNI STROJ tovarniško nov, pisarni, ški in por table, ugodno predamo. Ogled »Servis biro« Selenburgova 4. 20449-6 2 MOŠKI KOLESI skoraj novi, in štiriredno novo harmoniko, prodam. Jakovac, Cesnarje-va 4. 20448-6 2 TRICIKLA nova, izvrstne izdelave in trikoli.co, nosilnosti 1800 kg, zelo ugodno prodam. Merkur. Puharjeva 6. 2047S-6 MOŠKE ŠKORNJE iz pravega boks-usnja — tirodam. Poizve se na Tržaški C. 52. 20486-6 ŠPORTNI VOZIČEK rabljen, prešit, z debelo gumo in kromanimi blatniki zamenjam za protivrednost. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 20485-6 ŠPORTNI VOZIČEK zamenjam Za globokega. Naslov v cgl. odd. Jutra. 20484-6 GLOBOK VOZIČEK predvojni in šivalni stroj prodam. Cesta na Rožnik 43. 2C483-6 JUTRANJO HALJO popolnoma, novo, lepo,— prodam. Ogled pri »Peko* Miklošičeva 14. 20482-6 DOBRO VIOLINO prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra 20481-6 MODEREN VOZIČEK športni in globok ter otroško posteljo, prodam Kolezijska 8, dvorišče — Trnovo. 20480-6 ŠKATLICE bakelitne, nizke oblake, vsebine 60 cm3, temno-rjave barve, cca 1800 ko. madov, prodam p0 2.50 "ire. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20424-6 BLAGO za moško obleko, volnene moške hlače in damske salonske čevlje št. 38 in pol, oboje skoraj novo prodam. Stari trg 28-1. — desno. 20430-6 BICIKT.E najfinejše nemške znamke, damske, moške in de ške razprodaja šušteršič. meh. delavnica Dunajska 13 (Figovec levo dvorišče). 20477-6 3 STRUŽNICE (prložnostni nakup) ena rabljena za 35.000, 1 velika rabljena Za 75.000, 1 popolnoma nova 1.50 m za 125.000 lir. naprodaj. Merkur, Puharjeva št. 6. 29475-6 SEMIš ČEVLJE čme, z odprto peto. št. 38, skoro nove prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20474-6 KOLO »Styria«. dobro ohranjeno, z dinamo, gume v zelo dobrem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20473-6 DAMSKE ČEVLJE semiš, temno modre, =ko. raj nove, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 20469-6 BLAGO ZA RJUHE predvojno, blago za moško obleko ter fotoaparat za film 6X9 usodno prodam. Urbas Alojzij, Dunajska 15-1. 20493-6 FOTELJ (Altvaterstuhl) prodam. Vprašati Postojnska ulica 8 med 8. in 10. dop. 20491-6 2 KOLESI žensko in moško, malo rabljeni in petelinčka pritlikave pasme, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 20490-6 HARMONIKO 3 vrstno 36 basov, novo, prodam za 6500 lir. Poljanski nasip 32-1. 20494-6 ŠTEDILNIK železen, rabljen. 2 postelji in 2 omari, prodam. Tabor 6 (parter, desno) od 8. do 2. ure. 20434-6 VRVI prodam. Naslov poslsati na poštni predal 139. 20427-6 RADIO 6 cevni z magičnim očesom, popolnoma nov. — prodam. Tržaška c. 24. 20496 6 MOŠKO KOLO brez gum ter eno z novimi gumami, prodam__ Naslov v ogl. odd. Jutra. 20467-6 ETUI prvovrsten, za gospoda,— prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 20463-6 KEMIJSKI KNJIGI od Rudolfa Hoberja: Physikalische Chemie: der Zelle und der Gewe-be in knjigo Walther Nemsta: Theoretische Chemie ugodno prodam Ogled pri vratarju Jutra 20446-6 MLADO KOŽICO tnkoj prodam. Obirska 34 šiška. 20445 6 RACE bele, prodam ali zamenjam za protivrednost.— Marmontova 14 (Mirje) 20438 6 KLAV. HARMONIKO s 24 basi, predvojno _ »Scandali< zelo dobro ohranTeno, prodam. Ur-šič, Kocenova ul. 1 20436-6 HARMONIKO manjšo z 32 basi. nem. ško, prodam. Ima dur, mo! in seDtim-akorde.— Nr>s'ov: Ciril Metodova 69.1-1.. levo. 20435-6 STENICE. ŠČURKE podgane zanesljivo uni. či zavod za po končava-nje mrčesa in golazni.— Zor Adolf, Tavčarjeva 4. III. nadstr., levo. 20441-6 PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Alba kremi — Drogeri la Kane. Židovska ul 1. 19"18-S MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščur ke molje miši. podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. Židovska ulica 1. 19617-6 HIŠO dvonadstropno na robu centra, na mirnem, suhem in sončnem kraju z lepim, svetlim lokalom ter prostim večsobnim stanovanjem, zamenjam za stavbo, ki je močno grajena ln primerna za lažjo industrijo. Sem zmožen tudi doplačila. Ponudbe z opisom in na. vedoo kraja poslati na ogl. odd. Jutra pod »Mirna Industrija« 20489-20 RJUHE kapne. blazinske prevleke in drugo posteljnino, stalno kupuje Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. 19957-7 STEKLENICE različnih vrst, kupujemo. Dobro plačamo. Na Va5o željo iib prevzemamo aa domu. B. Guitin, Vodnikov trg ? J 318-N-7 RJUHE kapne in vseh vrst preproge kupuje trgovina =Og'ed«, Mestni trg 3, — (vhod skozi vežo). 20348-7 KUPUJEMO in sprejenjamo v komisijsko prodajo fotoaparate, umetnine, preproge, por.ceian-ke, steklene in druge boljše porabne in luksuzne predmete. Par-f umeri j a Venus, palača Bata 20444-7 DRSALKE (šeksne), kompletne s čevlji, damske. št. 39-40, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drsalke« 20442-7 PODLOGO svileno, temno modro ali črno za damski plašč — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod • »Podloga« 20453-7 GRAMOFON rabljen, s ploščami, kupim ali zamenjam za potivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20465-7 MOŠKO KOLO Bianchi, Wolsit ali Le-gnano. sive barve s prestavo, novo ali skoraj novo, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20462-7 PLINSKO MASKO za brizganje barv, kupim. Naslov poslati na poštni predal 139. 20425-7 PLAČAMO izredno dobro za stare biclkle, bicikel gume, tri-cikle ln tricikel-gume. — Merkur. Puharjeva 6. 20476-7 KNJIGE : Brehms Tierleben. kupim. Ponudbe na oglns-i ni odd. Jutra pod ' »Tri tisoč« 20495-7 KRZNENE PLAŠČE lisičje boe. dobro ohranjene, kupuje krznarstvo Rot. Mestni trg 5. Sprejem samo dopoldne. Vhod skozi vežo. J-401-7 PO SNEMALNIH dobro ohranjen, kapaciteta 60 do 120 1. kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Kupčija« 20440-7 TRGOVSKI LOKAL, v zvezi s pisarno ali pisarno v zveii s skladiščem, v središču mes*a, iščem. Posredovalci dobro nagrajeni. — Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 19963-17 ilfflS STANOVANJE dvo-obno. s prltiklinaml, v bloku, pol tire od mesta, zamenjam za malo enosobno stanovanje v centru šiški, za Bežigradom ali v Trnovem. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Takoj« 20463-21 ENOSOBNO stanovanje v šiškl ali drugje, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik« 20U6-21a LEPO SOBO opremljeno, s souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu. Biaveiso-va .cesta 17a. II. nidstr. 20488-23 LEPO SOBO s souporabo kopalnice in pianina, izven centra, v bližini tramvaja, oddam boljši, čisti osebi s svojo odejo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden« 20468-23 PRAZNO SOBO iščem za takoi ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna soba« 20461-23a 1—2 SOBI opremljeni, s souporabo kuh:nje išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden plačnik« 20479-23a OPREMLJ. SOBO iščem za 1. sept. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mrna oseba« 20429-23a OPREMLJ. SOBO ali prazno, s posebnim vhodom na Viču ali v Rožni dolini. Iščem zi takoj. Ponudbe n, oglasni odd. Jutra pod ^Samostojen« 20447-23a VASE ROKAVICE in usojene čevlje, vse iz delke iz usnia barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemai Haj rula. Mestni trg 11. J-340-N 57 ROKE hrapave m razpokane Vam napravi zopet než ne in gladke Meloderm glycerin-gelee krema. — Drogerija Emona. — Iv. Kane, nebotičnik. 19825-37 LIR 100.000 POSOJILA iščem na prvo mesto krasne stavbne parcele s petkratno vrednostjo, proti dobrim obrestim. Krasna prilika za naložitev denarja. Obrnite se na: Rudolf Zore, Gledališka ulica 12. 20021-37 Prevodi, prošnje, prepiši, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Selenburgova ulica 4 telefon št. 2109 OBVESTILO! Čistilnica in pralnica — Šavs Cerkvena 1, Dunajska 36. obvešča cenjene stranke, da bo obrat zaradi čiščenja prostorov od 14. t. m. do vključno 24. t. m. zaprt in zato naproša stranke, da dvignejo do 14. t. m. v čiščenje izročene predmete. 20458-37 GOSPOD ki je kupil radio v Ko drovl ulici št. 13, naj se nenaudoma zglasi ist- tam 20422 37 OBVEŠČAM stare in nove naročnike, da moj telefon interur-ban 3691 zopet deluje. — štrukelj Luavtik, Ljub- 1 ljana, Vosnjakova ul. 10 20428 31 ' Bodi kmet, študent, gospod, krema RAP1DA povsod BRIVNA KREMA RAPIDA Brez mila, brez pene P B O I Z. V O D I : V ANK AIT KLOBUCARNA „P A J K" Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva VaS klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Se priporoča RUDOLF P A JK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union) ................................... Umrla nam je naša ljubljena hčerka, sestra, vnukinja in svakinja, gospodična Lešnfak Vida Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 10. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Šmarje, St. Jernej, dne 9. avgusta 1944. ŽALUJOČI OSTALI Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam žalostno vest, da nas je za vedno za• • po dolgotrajni in mučni bolezni r.*»••:•» nu .s •". t ■ •■■ Ijena, predobra soproga, sestra, svakinja in teta, gospa Justina Bitenc roj. Klopčič Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v četrtek 10. t. m. ob 5. uri popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 9. avgusta 1944. Globoko žalujoči: Viljem Bitenc, soprog, ter ostalo sorodstvo. f Umrl je naš ljubljeni sin in brat Š U R LI v cvetu svoje mladosti. Maša zadušnica se bo darovala dne 17. avgusta 1944 ob V28. uri pri oltarju sv. Križa v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 9. avgusta 1944. Žalujoči: MARIJA in EV