Dolžnostih izvod. 1 P. n. Licejska knjižnica. Ljubljana. LZ5J22S* Wm&dbrn ästet Cdo tete Mdb, pol tete Si'Ar» feld tete 16 din. Irsea Jagoatec^e« Cii» tete 120 din. bse.rati ati oznanite s« Mra&auajo po dogovor«; pri večkratne» sSMBriranjn primeren popast. Uprmmištvo «ps*#®*Eö, naročnino, Inserate te reklamacij«. Telefon interurfcten št 113. Po - -TTfiffnnm il WJMlMMPMteMmaiMWWWWJIBIiaMnuUBUPMl- Politični položaj. Razdor med Pašičem in Protičem. Pašičeva «Samouprava« v Beogradu prinaša obvestilo vsem radikalnim organizacijam, v katerem se govori o odnosa j ih med Protičem in radikalno stranko. V tem obvestilu se med drugim pravi, da se je Stojan Protič ločil od radikalne stranke in da ima svoje posebno na-ziranje o ureditvi države, s katerim se radikalna stranka ne strinja. Vse organizacije radikalne stranke stoje na stališču ustave, katere izpremembo in revizijo radikalna stranka odklanja. Protič se je ločil od radikalne stranke v tem osnovnem vprašanju in je za vse svoje delo sam odgovoren. Z ozirom na to ne more biti nobenega kompromisa med radikalno stranko in stališčem Stojana Protiča. To obvestilo glavnega odbora radikalne stranke je zbudilo senzacijo ne samo v radikalnih, temveč tudi v vseh drugih krogih. Jasno je, da je vsak sporazum med Protičem nemogoč zlasti, ker pravi obvestilo, da odklanja radikalna stranka vsako izpremembo ustave. To svoje stališče bo povdarila tudi v proglasu na svoje volilce. Tudi ministri so se na svoji seji mnogo bavili s tem razdorom ter govorili v istem smislu, kol «Samouprava«. Sklenilo se je, da se to navede tudi v volilnem proglasu, ki ga bodo radikalci te dni izdali. «Svobodne« volitve. Kako Pašičeva vlada razum« svobodne volitve ter neovirano izbiranje narodnih zastopnikov, se je prav dobro pokazalo v nedeljo v Beogradu, V uredništvu «Radnika« so se zbrali delegati ir. vseh krajev glede pravil in volitve odbora novo ustanovljene delavske stranke. Zbranih je bilo 76 delegatov., ki so enoglasno sprejeli vse predloge po poročilu poslanca Triše Kacleroviča. Sprejet je bil strankin štatui in stranka naj bi se imenovala «Neodvisna delavska stranka Jugoslavije«. Sklenilo se je, da stranka samostojno nastopi pri volitvah in izvolil se je centralni odbor od 7 članov. Konferenca se je začela že v soboti« zvečer, nadaljevala pa v nedeijo zjutraj in ravno, ko je bilo okrog 10. ure že vse pri kraju, ko se je že zapisnik podpisal, je vdrlo v uredništvo kakih 15 detektivov, zunaj je pa stala cela orožniška četa. Detektivi so prinesli s seboj pismen nalog od beograjske policije, da imajo preiskati vse prostore in tudi navzoče osebe. Najprej so preiskali in pretipali 76 navzočih zborovalcev in to je trajalo do dveh popoldne, potem so pa stikali po sobi in končno so zaplenili zapisnik seje ter program in statut stranke. — Tako torej izgleda volilna svoboda, ki jo je Pašič obljubil. Volilno nasilje Pašičeve vlade ni ostalo samo pri prej opisanem izpadu proti zastopnikom delavske stranke, temveč je šlo še dalje. Drugi dan so bili sklicatelji, med njimi poslanca Kaclerovič in Todorovič, novinar Pijade, odvetnik Rajko Jovanovič, poklicani na beograjsko policijo in tu so vsem povedali, da so po zakonu o zaščiti države — aretirani. Takoj so bili odvedeni v zapor in policajminister je še posebej izjavil, da bo vlada zaprla vsako volilno skupino, za katero bi stali komunisti. Oblasti so dobile v tem pogled» posebna navodila. V tem je pa prišlo v Beograd poročilo, o nedeljskem protestu v Ljubljani proti zavlačevanju potrditve občinskih volitev in razni petolizci so skušali to predstaviti kot komunistično demonstracijo. — S takim postopanjem si jemlje vlada vsako pravico nazivati se parlamentarno ter se dičiti z neko svobodno demokracijo. Vsaka delavska organizacija, ki bi bila režimu neljuba ali celo nevarna, se proglaša za firmo komunizma, če bi pa zaprti komunistični poslanci sledili prigovarjanju Pašičevega tajnika in od-jKJslanca ter šli med radikale, gotovo ne bi rekli, da je cela radikalna stranka «nova firma« za komuniste. Kakšen je sporazum z Italijo. O našem sporazumu z Italijo se toliko govori, nobeden pa prav ne ve, kaj vsebuje. Minister zunanjih zadev je govoril o njem, kot da bi bil bogzna kaj. Sedaj pa pišejo italijanski listi, da je italijanska vlada posredovala pri jugoslovan ski, v stvari pristaniških pristojbin, ki jih je bila le-ta meseca avgusta lani za vse tuje ladje znatno zvišala. Jugoslovanska vlada je sedaj pristala na to, da uživaj» od 15. t. m. dalje italijanske ladje v naših lukah iste ugodnosti, kakor jugoslovanske. — Beograjska poročila tudi pravijo, da je Mussolini zanikal obstoj kake tajne pogodbe med Italijo in Ogrsko ,ki bi kršila naše. pravice in prej označeni sporazum. Radikalci in demokrati ter proglasi na narod. — Radikali kot demokrati polagajo tolikanj politične vred nosti v takozvani proglas, katerega izda stranka na narod pred volitvami. Ra rimali čakajo na demokratski proglas, demokrati pa na radikalnega, a dosedaj še ni; ——... nagledal javnosti ne . radikalni in ne demokratski. O 'rovaša demokratov 'javljajo, da vsebuje še samo eno • porno točko in ktkor hitro bo luni dosežen,sporazum ^leđe te točke, potem izdajo demokrat je- svoj proglas ne > ziraje se na radikalnega. Demokrati so našli svoj program, katerega so tako dolgo iskali. V poudeljek dopoldne je bila v Beo-gJitcnj seja gi.iMiega odbora demokratske stranke, na ■catej i se je definitivno rešilo vprašanje proglasa na volti«. Proglas bo izročen javnosti baje danes. Sveto-'3.1 Pribičevič, ki je bil te dni v Beogradu, se preseli V-v vi ’ °™CO(^er vot*'i agitacijo v prečanskih krajin. Menda so mu srbski demokrati rekli, da ga ne potrebujejo. Demokratski in radikalni proglas bodeta menda istočasno prišla na svetlo. Doslej so eni čakali na druge da vidijo, kako orožje ima nasprotnik in pa 'raj bi se še dalo parirati, sedaj jim je pa čakanja že preveč in proglasi frčijo med svet. Volilni kruh. O prehrani pasivnih krajev jc izjavil finančni minister, da ne da novih kreditov, ker södi, !a zadostuje vsota 5(5 milijonov dinarjev za povoljno rešitev tega vprašanja. Od te svote se je nakazalo beo-grajski občini 15 milijonov dinarjev, ostalo pa se bo razdelilo posameznim organizacijam za nabavo živil, lažen tega je sklenil gospodarsko-finančni komite, da raj nakaže ministrstvo za pravosodje 5 in pol milijo-a dinarjev iz sekvestiranih posesti za izplačilo vojne ■dškodnine v Srbiji in Črni gori. Nadalje je monopolska uprava dovolila, da se za sedem in po! milijona dinarjev nabavijo živila za sadilce tobaka v Dalmaciji roti obračunu pri žetvah v prihodnjih letih. Ministrstvu za javna dela je izdano poobiastilo za nakazilo predujma 3 milijonov dinarjev na račun poprave cest, ta se preskrbi prebivalstvu v Dalmaciji in Bosni delo in zaslužek. — Ministrstvu za socijalno politiko je na-oženo, da nabavi za denar iz sekvestur 200 vagonov oruze. Ki se bo pa po posebnem pravilniku delila. — .ahko si mislimo, kako bo ta pravilnik izgledat in kako se bodo radikalci postavljali z volilnim kruhom in agitacijsko koruzo. Likvidacija srbske stranke. Srbsko stranko je ustanovil takoj po ujedinjenju znani Čokorilo. Pri vo-itvah v konstituanto je pa stranka tako pogorela, da se Čokarilu ni zdelo več vredno svojega dela nadaljevati. ampak je odšel v Ameriko. Dobil je lepo vladno podporo ter službo in je bil torej podobno obdarovan l ot Etbm Kristan. Kasneje se je Čokorilove stranke usmilil beograjski Savič in je začel agitacijo zlasti po Vojvodini. Tik pred začetkom volivne kampanje pa je stranka razpadla, ker je hote! en del nastopiti samo- • lojno, drugi del pa je deloval za spojitev z radikali. Zanimiva je utemeljitev za sporazum z radikali: «Mi moramo nastopiti skupno z radikali, ki imajo isti program kot mi. Če bodo radikali dobiii večino v parla-: lentu, bodo stvorili Veliko Srbijo ali Kraljevino Srbijo«. Savič je bil obenem glavni urednik zloglasnega Balkana« in je še sedaj. «Balkan« je poprej pisal za -bsko stranko in za Pašiča, sedaj pa lahko v proslavi 1 unmuLwiue vlade napoveduje pohod in zmago ve-srbske ideje. Po svetu. Madžarsko-rumunski obmejni spori. Ob poročilu hodovaškega tiskovnega urada so poslaniki velike i male antanta napravili pri madžarski vladi v Bu-( impešti odločne korake radi obmejnega spopada ob r unnnsko-madžarski meji in radi hujskanja proti mirovnim pogodbam. V imenu poslanikov male antante je izjavil rumunski poslanik madžarskemu zunanjemu ministru sledeče: Na Ogrskem se že dolgo časa čisto mimo trpi trajno hujskanje proti sosedom in proti mirovnim pogodbam. Zadnje tedne se je agitacija zelo ojačila in tudi sovražne izjave v parlamentu, na shodih in v časopisju so se čudno pomnožile, nadiarska javnost je v največji meri nahujskana in rebivalstvo sosednih držav je vsled tega vznemirjeno. Vlada ni ničesar storila proti temu agitiranju; ukrepi oficijelnih osebnosti so prej podpinovanje kakor pa omejevanje hujskanja. Ni čudno, da se pri tem položaju pojavljajo bolj pogosto obmejni konflikti. Abso-utno je potrebno, da ogrska vlada na odločen način stavi te hujskanje, ki bodo sicer imele posledice, za : atere bo odgovorna ogrska vlada. Madžarski zunanji minister je odgovoril, da je njegova vlada skrajno mi-oljubna, da pa ne more uspešno delovati proti naci-uiaiistični agitaciji vsled popolne svobode govora in . ska, ki vlada v ogrski državi. To je prava tatarska ii, ker je celemu svetu znana reakeijonarnost madžarskega režima, ki daje svojini ljudem seveda vs,o in % »ako svobodo, drugim pa nobene. Poslaniki velike antante so istočasno izročili madžarskemu zunanjemu ministru skupno noto sledeče vsebine: Gospod mini-ster! Smatramo kot svojo dolžnost, da opozorimo Vašo ekselenco na dogodke, ki so se vršili malo pred ■ ladž.-rum. obmejnimi spopadi in ki so te spopade povzročili. Od 10. decembra naprej se je po ogrskih očinah ob rumunski meji organizirala cela vrsta javih shodov in manifestacij, na katerih so bile sprete iredentistične resolucije in se je pozivalo h kršit-i mirovnih pogodb. Tako hujskanje razvnema čustva rebivalstva in učinkuje v sosednih državah izzival-o. Ne dvomimo, da bo gospod ministrski predsednik rimat, da je treba to gibanje omejiti in da je po-i-ebna oficijelna izjava, da ogrska vlada obsoja ta iz-vanja, ki morejo Ogrski le škodovati. Dovolimo si, Vas opozoriti na nevarnost današnjega položaja. Pod-. isani so zastopniki: Francije, Anglije in Italije. Noto izročil v zunanjem ministrstvu italijanski poslanik. odru- A Rumunija mobilizira ter pošilja močne vojaške delke na mejo. Vpoklicala je vojaške J obveznike umske narodnosti iz službenega letnika 1921—22. -J \ v nedeljo sc je vršilo v Beogradu pod predsedstvom j grofa Karolvja zborovanje madžarskih beguncev, ki j so se ga udeležili ludi Bela Linder in drugi voditelji madžarskih beguncev. Karolv je govoril o predznakih ; vojne po vsem svetu. V Madžarski se govori za vojno, • kar je mogoče, ker so tamkaj na vladi ljudje, ki so leta 1914 prvi izročili ultimatum. Izjavil je, da je že leta 1914 naglašal, da ni med Jugoslavijo in Madžarsko nobenih zaprek. Povdarjai je, da je bila madžarska deputacija, ki je leta 1918 prišla v Beograd radi premirja, bila sprejeta z živijo-kUci. Ves Karolvjev govor je bil zelo miroljuben. Protest nemškega državnega zoora. V sonoto je nemški državni zbor svečano protestiral proti francoski okupaciji ruhrskega ozemlja. Zastave so bile na pol droga. Polnoštevilno zbrani poslanci so bili žalno obločni. Francoskim novinarjem vstop v kuluare ni bil dovoljen. \ diplomatski loži je sedel samo šef informacijskega biroja francoske vlade. Predsednik dr. Lo-ebe je otvori! zborovanje ter pozval, da zbornica soglasno protestira proti francoski okupaciji. Zbornica naj dvigne protest proli činu, ki je naperjen proti miru države, proti svobodi in pravicam nje mčacanov. «Ta 5 čin more imeli lahko usodepolne posledice za vso sploš j nosi!« i'reüsecuiik je tudi naslovil na francoski narod ! grožnjo: «Prenehajte in odstranite krivico, ki ste jo \ storili nam, drugače bodete nosili posledite Vi in Vaši j potomci!« Državni kancler dr. Luno je za njim povzel I besedo ter je v daljšem, govoru očrtal razvoj dogodkov, ki so dovedli do francoske okupacije. Nekatera mesta njegovega govora so komunisti molili z medklici, večina strank je pa nato demonstrativno ouobravala izvajanja državnega kanclerja. K ouredbam francoskega ministrskega predsednika Poincareja je dr. Guno pripomnil: «Nemčija je hotela gospodarsko-poiitično storiti vse, da izpolni reparacije. Francoska vlada pa se je dala nasprotno voditi le od imperijalističnih tendenc. Za dozdevno nedobavljeni nemški les in nedobavljene brzojavne droge ukrepa Poincare vojaško akcijo, ki bo povzročila neprecenljive stroške in bo na j usoden način pripeljala za reparacije določena sred- j stva neproduktivnim namenom, Končno je še posebej j naglašal: Pravo in pogodba sla z vkorakanjem tujih j čet v ruhrsko ozemlje kršena. Nemška vlada dviga pro- j test. Kršitve miru ne more odobravati, ne more se bra- ! niti proti nasilju, pa tudi izvršitvi francoskih ciljev se j ne more podvreči. — S Francijo so vse zveze pretrgane i in tudi že poprej določenih konferenc se Nemci ne bodo j udeležili. Protestna stavka. V pondeljek dopoldne je po vsej \ zahodni Nemčiji počivalo pol ure delo v znak prote- j sta proti francoski zasedbi in sicer v vseh rudnikih, j trgovinah ,pri cestni železnici in pri oblasteh. Tudi te- j lefonski in brzojavni promet je počival pol ure. Pri- j četek in konec stavke so naznanili z zvonovi in tovar- j niškimi sirenami. — V zasedenih krajih je prebivalstvo mirno ter silno disciplinirano. Poroča se o naraš- j čajoči draginji ter o pomanjkanju. Dosti je krvi, dosti je ropa! Pariška «Humanite« prinaša Gorkijevo pismo, v katerem ta veliki ruski pisatelj obsoja nasilno Poinearejevo politiko. Zanaša se pa, da se narod ne strinja z njenim pravcem, ki vodi v pogubo. Evropi preti vsled brezumne poutike, kateri načeluje Poincare, neizogibna smrt, Evropa, ki je skozi toliko stoletij bila središče ustvarjajoče energije na vseh poljih, je danes mrlič, ki je že začel smrdeti. Poveličuje delo in vedo, končuje: dosti je že krvi, dosti je ropa! — Protesti proti francoski akciji prihajajo od vseh strani. V sami Franciji od delavskih strank in tudi v belgijskem parlamentu se je čul močen glas protesta. Celo Italija protestira, češ, da je mislila samo na gospodarsko akcijo v polni svobodi in da zato vojaški pohod odklanja ter nasprotuje vsakemu razširjenja okupacije. Centralni odbor ruske sovjetske vlade je izdal proglas na vse. narode, v katerem protestira proti zasedbi ruhrskega ozemlja. Ameriški poslanik se je %' Londonu izjavil: Mi smo veseli, da nimamo nobenega opravka z evropskimi razmerami. Ne da se reči, kaj se bo vse zgodilo in s kakimi posledicami. — Amerika pridno tirja svoje dolžnike. Anglija ji je predlagala, i da poravna svoj dolg v 50 letih z letnimi obroki od : 20 milijonov, Francija pa nima s čim plačati in tudi predlogov ne stavi. Frank je začel padati, dočim se an- j gleška" valuta stalno drži. Nasilna in grabežljiva Poin- j carejeva politika Francije ne bo držala. Razpust fašistovskih akcijskih oddelkov. Dne 12. t. m. zvečer se je sešel v Rimu pod Mussolinijevim i predsedstvom veliki fašistovski svet, ki je zboroval do j 4. ure zjutraj. V smislu sklepov o razpustu vseh po- ; litično-vojaških formacij in ustanovitvi narodne milice so sklenili, da se do konca tekočega meseca razpuste vsi fašistovski akcijski oddelki. V pomirjenje fašistovskih duhov naglaša komunike, da bo imela nova narodna milica popolnoma' fašistovski značaj, fašistične cilje in ohrani zato tudi zunanje znake in simbole fašizma. Ruska spomenica. Listi poročajo, da so ruski zastopniki izročili lozanski konferenci spomenico, ki pra vi med drugim: Razdelitve Turčije, ki jo določa ver-saillska pogodba, ne more antanta izvršiti radi ruske revolucije in njenega vpliva na celi svet. Družba z Rusijo je dovolila Turčiji po njenem porazu prepeljali vojsko v Anatolijo in organizirati odpor. Ne samo Turčija, marveč tudi Rumunija in Bolgarija ste bili osvobojeni od stare carske politike, ki jim je neprestano i grozila. Delegacija Rusije, Ukrajine in Gruzije prizna-; vajo važnost pravične in definitivne rešitve vprašanja narodnih manjšin in smatrajo, da je potrebno sklicali posebno konferenco, ki naj bi razpravljala o narodnih manjšinah vseh držav. Govoreč o balkanskih državah je ruska delegacija izjavila: Rusija/ki je nastala po revoluciji in njeni zavezniki, smatrajo vše teritorijalne izpremembe, ki so se izvršile 'proti pravi, a narodov odločati o svoji usodi, ža ničeve. Ruski pohod napoveduje ugledna «Revne de Geneve«. Ko je ob sklepu lanskega leta pisala o političnem položaju v Evropi, je ugotovila, da tudi sovjetska Rusija teži na zapad. Carska Rusija je silila v Ev -ropo pod slovanskimi nacionalističnimi gesli, sovjetska Rusija zasleduje nehote in podzavestno isti cilj pod geslom internacijonalnega bratstva vseh «tlačenih ir* ponižanih«. Baltiške republike, ki se imajo za svoj obstanek zahvaliti po ruski revoluciji nastalem brezvladju, stoje Rusiji na poti, da se ne more razviti njena trgovina po severnih morskih potih. Riga je Rusiji tako potrebna, kakor svobodni izhod iz Črnega morja, Poljska je svoje meje raztegnila tako daleč na vzhod, in si podvrgla milijone Ukrajincev in Belorusov da je Rusija tam v položaju, v katerem je bila pred Petrom Velikim. Prav tako je Rusiji na poti rum unska Besarabija. Z eno besedo, Rusija mora biti imperijali-stična, če bi sama ne hotela biti, po notranji življenjski sili. Avtor se povprašuje, katere sile bi se mogle tej naravni ekspanziji postaviti v bran? Bolgarija? Na f<> še misliti ni. Ne samo to, da so zavezniki to deželo raz -orožili. Rusija uživa tam neizpremenjene globoke simpatije in Ukrajina je naravni posredovalec med Bolgarijo in Veliko Rusijo. Rumunija? Njene nizke vojaške sposobnosti so znane, Besarabija pa je vsa » Rusijo iz prostili gospodarskih razlogov. Jugoslavija? Tu je jasno, da ne Srbi ne Hrvati ne bodo stali Rusiji nasproti. Ravno tako ne Čehoslovaska, ta klas m žela rusofilstva. Poljska? Ta ima sama s seboj preveč opraviti. Na Avstrijo in Ogrsko tudi ni računati. Nemčija? Ta komaj čaka, da jo Rusija reši jarma francoske nadvlade. Resnica je, pravi avtor, da bi Evropa, ako bi se Rusija kedaj zares dvignila, v svoji današnji razdrapariosli bila naprsni njej tako brez moči, kakor je bila za časa navalov Atile in Džingiskana. — Bodočnost bo pokazala, koliko je na tem, gotovo pa je, da pride do ruskega pohoda le tedaj, če ga zapadne sile izzovejo. Beležke. Hajdučija se je strašno razpasla po Črni gori, tako tožijo vladni listi in zlasti beograjsko «Vreme«. Ministri so morali tudi na svojih sejah to razpravljati, kako bi se naj uredile razmere v črni gori, kjer se toliko kršijo zakoni in kjer je ravno vsled uradnih zlorab toliko ljudi med hajduki, da se že sedaj kaže v teh krajih pravi začetek državljanske vojne. «Vreme« z zadovoljstvom poroča, da je vlada sklenila, kaznovati vse uradnike in druge državne organe, ki se kršili postavo ter da se bo temeljito odpravilo, kar se je poprej zagrešilo, pozabi pa z drugimi vladnimi listi vred, da je imela tudi prejšnja vlada — Nikola Pašič« za šefa. Ministrstva odpravljajo seveda ne pri nas, kjer »i nikdar dovolj korit, temveč v Avstrijski republiki. — Število ministrov je znašalo do sedaj 11, ta teden pa se zmanjša na osem. Pri nas v državi SHS imamo za sedaj 18 —- reci: osemnajst ministrstev, med njimi m bila posebno važna dr. Kramerjev o ministrstvo za izenačenje zakonov, Id pa ni izenačilo niti enega zakona. Zelo «uspešno« je bilo tudi socijaldemokratsko Kora-čevo in demokratsko Poljakovo ministrstvo za agrarno reformo, a najlepše je bilo seveda dr. Kukovčevo io dr. Žerjavovo ministrovanje v ministrstvu za socijalno skrb. Neiujudni ljudje bi rekli: kozli so bili vrtnarji. Iz volilne agitacije. Demokratska «Pravda« v Beogradu poroča, da je neki novoimenovani general, seveda član «bele roke«, izjavil, da bo armada vse storila, da zmagajo pri prihodnjih volitvah radikali. Če ne bodo zmagali, bo takoj po 18. marcu proglašena vojaška diktatura, ki bo novoizvoljeni parlament razpustila in razpisala nove volitve za september, ker radi kali morajo zmagati in vladati. — Tako pišejo demokrati sedaj, ko niso več solastniki vladne firme. Gotovo je, da so radikalci kaj takega zmožni, ne smem® pa misliti, da je policajdemokratcija kaj boljša. Tudi ona bi se magari s satanom borila za oblast in za profit, ki se z njo doseže. Dnevne novice. Protestni shod Zveze delovnega ljudstva se je vršil dne 14. t. m. v veliki dvorani hotela «Union« v Ljubljani. Kakor znano, bi se bile morale v Ljubljani že davno izvršiti županske volitve, a jih je zavrl gosp. pokrajinski namestnik Hribar. Shod je lil zelo dobro obiskan in govorili so zbranim množicam štirje govorniki, ki so povdarjai i protizakonitost in nepoštenost pokrajinske uprave in zlasti gospoda Hribarja. Zborovalci na protestnem shodu so sprejeli sledečo resolucijo: «Večtisočglava množica ljubljanskih volilcev Zveze delovnega ljudstva na protestnem shodu v veliki dvorani Uniona z največj oenergijo in ogorčenjem protestira proti zavlačevanju sklicanja in konstatiran ja novega, od ljudstva potom zakonitih volitev izbranega občinskega sveta in zahteva od pokrajinske uprave, da se mora neupravičenemu zavlačevanju, ki krši avtonomijo, ljubljanske občine, napraviti takoj konec in brez odlašanja sklicati občinski svet. To zahtevajo gospodarske koristi občine, same ter njenih prebivalcev. . 5,'hkI izjavlja, da z vso doslednostjo vztraja na delov-: -To. programu ZDL in se ho proti vsakemu nasilju zakonitim občinskim svetom boril s tem, da bo i dalje časa vzdržala njegova železna volja, da ima ljub-I ijtuaski občini enkrat za vselej vladati delovno ljud riv-o, kot pa vsak manever in nezakonito postopanje i žima. Zborovalci so poslali na to posebno deputacijo namestniku. Gospod Hribar je poslušal deputacijo ki rekel, da bo poročal o protestnem shodu v Beograd, j : i bo odločil. Iz verodostojne strani smo zvedeli, da je ograd že davno zavrnil protest proti ljubljanskim I volitvam in jih potrdil, sedaj pa sedi na aktu gospod Hribar, ker bi menda rad on županova! Ljubljani, porn. ko ga bodo napodili kot pokrajinskega namestni-i;u* . Pokrajinski namestnik Hribar se je v nedeljo na-am deputaciji, katero je poslal protestni shod radi , potrditve ljubljanskega občinskega sveta, izgovarjal na. Beograd, beograjski listi pa vedo povedati, da ho-I tU on sam beograjsko vlado hujskati proti zastopnikom .Ljubljane v «Zvezi delovnega ljudstva«. Hribarja je dobro označil «.Slovenec«: «Na vsak način naj se ljubljanske . občinske volitve potrdijo ali ne, eno je že danes gotovo, da je postopanje naše pokrajinske vlade pri tem tako pristransko, ne demokratično in nemoralno, da bo treba glavnemu krivcu to ob svojem času pošteno poplačati. Mož se je pribahal v Slovenijo in se dobrikal na desno in levo s svojo «nepristranostjo« in «strogo zakonitostjo«, v resnici ga pa vidimo povsod na dela, kjer je treba kaj izrovariti proti našemu ljud- • vu in njega zakonitim zastopnikom, pa naj gre za to ali ono zadevo. Zadeva z ljubljanskimi občinskimi volitvami pa mu je krinko popolnoma strgala raz olrraz. In to je jako dobro! Hribarja je pa tudi dobijo spoznala peščica radikalov v Sloveniji. — «Gospod Ivan Brinar ni «cesar Janez«. Tako ugotavlja kočev- ; sV.i «Radikal«, ki pravi, da g. Ivan Hribar tudi ni ra-kal, ampak skoz. in skoz demokrat in «vesten izvrševalec želj in zapovedi (demokratskih) mladinov in de-i vna tudi kmeti jcev«. Ljubljanski proletarijat odklanja koruzni soeija-1: m Na nedeljskem protestnem shodu je skušal priti ;m c. patrijotski poslanec Kopač do besede, da se pokaže I it. r se — če le mogoče — popolarizira kot bodoči kan--Gidat. Komaj so zborovalci opazili, da hoče govoriti, Imi že začeli vpiti: Doi ž njim! — Ta nam ne bo govo-I rili — Pri tem bo menda ostalo! — V Mariboru ne I muc govoriti, v Ljubljani tudi ne, celo gostobesedni in j /medeni Bemoi ga je izvrgel, ker še za svoje besediči nje nima dovolj poslušalcev, — in tako bo moral I Kopač molčati. Saj je že dovolj govoril —. in vsaka j stvar mora imeti svoj konec. Liberalne metode. «Jutro« je prineslo pod zaglav-jrm «Klerikalne metode« 13. t. m. uvodnik, ki je prazen in zmeden kot doslej po navadi vsi «Jutrovi« članki, j Due 16. t. m. pa je prišepala za «Jutrom« uboga celjska slamoreznica «Nova Doba« in piše na uvodnem mestu: Prinašamo «Jutrov« članek od 13. t. m. doslovno. In to storimo, ker smo mnenja, da nam vsem treba, da beremo to ne enkrat in o tem razmišljujemo, ker smo že vse pozabili: Pozabilo je naše činovništvo nekdanje čase, zoi se, da jih je pozabil že marsikateri učitelj in mnogo, mnogo naše inteligence vseh poklicev tako v mestih, kakor na deželi.« «Nova Doba« torej toči o demokratski pozabljivosti, pa bi bilo dobro za JDS I - ko bi mogli vsi nekdanji demokratski volilci pozabiti i t zlo, katerega so napravili demokratski voditelji • eni stanovom v Sloveniji. Na dan 18. marca se bo od Kukovca in žerjava ter Reisnerja «nafarbani« činov- I mik dobro spomnil, kdo je kriv, da životari danes urad-I i ištvo v vsestranski bedi brez pragmatike. Dne 18. roar-t « t se bo spametoval tudi marsikateri učitelj in mnogo naših inteligentov, pa ne na skoz in skoz gnilo demo-I bratsko plat, ampak se bo rajši oklenil klerikalnih me-: tod, ki vodijo. do cilja obče koristi, ne pa samo do j žerjav-Rukovčevih žepov. «Novi Dobi« v pomirjenje ?f bodi povedano, naj se nič ne boji radi pozabljivosti, 1 ' oliki se bouo 18. marca dobro spomniti na dosedanje liberalne metode in menda čisto pozabili na demokrate. Stotisočakc bodo izmetali. Iz raznih podeželskih krajev nam prihajajo poročila, da pošiljajo v čisto naša vasi in na naročnike naših listov demokrat j c in samostojni cele kupe «Tabora« in «Kmetijskega lista«. J judje pošiljajo te liste zopet nazaj, a uprava «Tabo-j ra« in «Kmetiskega lista« ima tokrat tolikanj denarja in darežljivosti, da se prav nič ne zmeni za pripombo na listu: Nazaj, se ne sprejme! Sto- in stotisočake razmetavajo sedaj demokratje potom tiska in ves ta vsiljivi demokratski tisk se vzdržuje iz denarja in fondov, -l i sta jih Žerjav-Kukovec nagrabila iz državne blagajne, koroškega agitacijskega fonda itd. «Kmetijski list« pa sedaj živi od Pucljevih nemških volov in jugo-I slovanskih 'prašičev. Ako pa si domišljujejo demokrati I ja samostojni, da bodo kaj dosegli s svojim vsiljivim časopisjem, Se motijo. Ljudje pravijo: Papirnato blago, j ki nam ga hočejo zastonj vsiliti, je gotovo čisto za nič. Dr. Kukovčeva koncentracija naprednih sil konč-I a io veljavno razbita. «Jutro« od torka povdarja v uvodniku, da sta vodstvi SKS in NSS odklonili koncentracijske predloge. JDS izjavlja sedaj, ko je dobila enkrat najusodepolnejšo brco, da se bo pripravila za samostojen volilni nastop na jugoslovanskem-naprednem in ne agrarnem programu. JDS kandidati bodo postavljeni do 28. januarja. Ob koncu omenjenega uvodnika še poziva «Jutro«, naj se ne izgubi nobeden demokratski glas. Več kot enoletno dr. Kukovcevo besedičenje in pisanje o koncentraciji naprednih sil in skupnem volil nem nastopu napredne fronte se je izkazalo kot praz-o žensko blebetanje, ki pa je vredno samo demokratske politične korifeje dr. Vekoslava Kukovec. Združe- nih naprednih si! ni in jih ne bo. pač pa čaka la grozni klerikalni tintver, na sedaj čisto razkoncentrirane ih med seboj needine kandidate iz vrst demokratov, sla-bostojnih in narodnih socijalistov in upamo, da mu bo ta napredni obed dobro teknil dne 18. marca t. 1. I Kandidati krščansko mislečega učiteljstva za Višji šolski svet so: Zastopnika: Slapšak Julij, nadučitelj v Mostah pri Ljubljani. Pečjak Rudolf, strokovni učitelj v Tržiču. Namestnika: Vider Josip, učitelj v Tržiču. Pogačar Franja, učiteljica v Mavčičah pri Kranju. Vse somišljenike prosimo, da opozorijo krščansko misleče učitelje na navedene kandidate. — Odobr Slom-! škove zveze. I Umrla je v Rušah 10. t. m. gospa Ema Gorišekova, vdo-I va zdravnika in bivšega župana v Rušah dr. M. Gorišeka. I Blagi pokojnici svetila večna luč! iz Vuzenice nas vprašujejo z ozirom na .neštevilne i- obsodbe zaradi navijanja cen vinu, mesu, blagu itd. i priobčene v uradnem listu od drugod, zakaj se v ma-• renberškem okraju ne stopi prav nikomur na prste, ko i je. vendar pri nas ves mnogo dražje nego tam, kjer se j nalagajo precej ostre kazni in visoke globe. (Odgovor i uredništva: Se že nihče ne upa ganiti: kjer pa ni tožni-I ka, tam tudi ni sodnika. Tudi uradniki in sodniki v I samem Marenbergu morajo drago vse kupovati, nam je že znano. Strah pred mogočneži je po vsej Dravski dolini zelo velik). Županski tečaji za občinske odbornike so pač res potrebni, kjer poročajo strokovnjaki o zadevah uradnih, vojaških, davčnih, občinskih, upravnih. Kdor ima priliko, sedeti po deželi pri občinski mizi, opaža, da se največ iz nezadolžene boječnosti, ali iz človeških ozirov ali osebnih nasprotij možje med seboj kregajo, prepirajo, dražijo ali pa lepo kimajo enemu z bolj brihtno glavo in gibčnim jezikom. Po seji pa izbruhne v krčmi pri pijači pravo mišljenje možakov na dan, ker brez soli v glavi niso, le upajo se ne.. Je še nasledek nem-škutarske nadoblasti. Odbornikom je treba zavesti njihove odgovornosti pa njihovih pravic. Torej le še več županskih tečajev in zborovanj. Vselej, zlasti še pred volitvam je koristno in naravnost potrebno pri sedanji draginji, da vsako številko naših listov in časnikov kolikor več, toliko bolje oseb prebere. Ne jih sproti trgati, marveč sosedom posojati, priporočati, razširjati, shraniti na polico ali omarico, da jin otroci ne raztrgajo. Naravnost razjokal bi se pa nad onimi, ki sproti trgajo «Stražo«, «Gospodarja, «Glasnik« — ki imajo članke, vredne da se ohranijo pri vsaki hiši za naraščajočo mladino. Pomanjkanje knjig še bo hudo. Bolj ko bodo nam potrebne, bolj bodo drage in zato redke. Da toliko političnih nasprotnikov vkljub občutni škodi na lastni koži, to je v svojem žepu in želodcu še vedno ne spregleda, da je socijalna rešitev edinole na krščanski podlagi in zato njihova lastna korist, okrepiti s svojim delom edino pravično stranko (SLS) je krivo njihovo Hiw: berejo vedno in vedno le tu list, nočejo niti pogledati v list krščanske stranke, bojijo se nekako podzavestno, da bi se logično morali potem preokreniti. Naročniki naših listov store apostolsko delo, ako pripravijo nasprotnika, da vsaj tu pa tam prebere kak članek naših časnikov. Mnogo so krivi žalostnih verskih, socijalnih, narod nih razmer širom dežel slabi, brezbožni listi in časniki, pa vsak odvrača od sebe in taji, da on ni slab. Po sadu se spoznajo. To je eno. Pa tudi po glasu, kakor ptič po petju. Slabi, brezbožni, protiverski zato ljudstvu škodljiv je vsak oni list, ki sramoti ali smeši verske pobožnosti, molitev, zakramente, Marijo, Jezusa, sv. Režnje telo, procesije, božja pota, duhovne, škofe, papeža, Cerkev.......Toraj po tem sami lahko ločite! Na vojaško službo, dolžnost ali razmerje se poslej pri sklepanju zakonov ali poroke ni treba nič več ozirati. Srbija te zakonske ovire ne stavi. Vsi županski uradi so bili v tej zadevi uradno obveščeni v pomirjenje, Dosedaj na Kranjskem potrebno občinsko dovoljenje k poroki, je odpravljeno od 1. julija 1922. Orožniki vedo pa sami za svoje službene predpise glede poroke. Kmetske, res formelno neizprašane, sicer navadno praktične, izkušene (če ne izkušane) babice ostro zasleduje glavarstvo v Ptuju ter naravnost potom zdravstvenega sveta ljubljanskega ovaja lavantinski škofiji one župnike, ki sproti ne tožijo, ozir. naznanjajo take pomočnice v sili. Druga glavarstva so pa naročila župnikom, le v slučaju posebne zahteve prijaviti osebe, ki sodelujejo pri porodih. Ali je po Srbiji in Hrvatski za vsakim brdom, v slehernem selu diplomirana madama? V Celju je pred bolnico obležalo gluhonemo dekletce z listkom, da se zove Slavica. Oblasti sedaj iščejo potom županstev in občinskih uradov mater, ki je otroka odložila. Sicer poročajo časniki prav mnogokrat o sličnih odložitvah otrok, kakor bi živeli kje na Kitajskem. Pa ravno proticerkveni listi so naše kraje po-poganili. Koleke mora vsaka tobačna trafika prodajali, je 14. decembra 1922 pod štev. 40.471 zaukazala uprava državnih monopolov — tako poroča kraljevine SHS Uradni list štev 3, 1923. Bo marsikateremu olajšana nabava povsod in vedno zahtevanih koleltov in prikrajšana daljna pot do njih. Novi Beograd. «Vossische Zeitung« poroča o velikih načrtih za zgradbo novega Beograda, v katero svrho se porabi velik del reparacij. Zgrade se nove sijajne stavbe za razna ministrstva, skupščinska palača, vseučilišče, akademije, muzeji, gledališča, knjižnica, mestna hiša, kraljeva in škofijska palača, katedrala, dalje pristaniške naprave, kolodvori, zverinjaki in rastlinjaki, pokopališča itd. Za vse se razpisujejo mednarod- ni tečaji .za načrte. En lak načrt je izdelal nemški tajni svetnik profesor Bnx s sodelovanjem stavbenega svetni, ka Bartha. Načrt je beograjska komisija sker nagrs -dila, a ceste so ji bile še premalo široke in zgradbe š premalo razkošne. — Tako za Beograd! Za Ljubljana pa ni denarja niti za univerzo in po celi državi so bolnišnice, ceste, promet in drugo najpotrebnejše v uaj-slabšem stanju. Oblastniki med seboj. V Vranji (Srbija) sta sedi -la predsednik občine Jevto Kostič in finančni uradni Milenko Spasič kakor po navadi v krčmi. Naenkrat st pa skregata in finančni uradnik potegne revolver ter n. mestu ubije predsednika občine. To bo obravnava. Državno pravdništvo v Novci Sadu je končalo preiskavo, glede razbojnikov Svetomira Mihajloviča in Lazarja Mirkovog, ki imata na vesti de-kaj ubojev, razbojništev in vlomov, ki sta jih izvršil: po Vojvodini. Obtoženca sta deloma priznala zločini. Lopova sta obdolžena 25 razbojništev, treh. umorov in ropov v skupnem znesku za 100 tisoč din. Obtožnica i obsega dolgih 17 strani in k glavni razpravi je povabljenih 80 prič. Razprava se bo začela te dni. v Nove*, j Sadu in državni pravdnih bo zahteval za oba obtoženca j smrt. i Veseli dediči. V Milni na dalmatinskem otok:. 1 Brač vlada radost. Svoj čas se je iz tega kraja izselil \ I južno Ameriko njihov rojak Bonačič in si pridoifi j ogromno premoženje. \\ svoji oporoki je zapustil prt j moženje svojim vaščanom in tako dobijo prebivalci j v Milni okroglo 68 milijonov dinarjev. Kraj ime okroglo 2500 prebivalcev, torej dobi posameznik že prav lepo svoto, škoda, da nimajo tudi naši revni slovenski kraji takšnih bogatih stricev v Ameriki. Pri sedanjem položaju bi jih prav hvaležno pozdravljali. Požgane kasarne. V prizrenskem okraju — južni Srbi ja so ob istem času zgorele do temelja štiri kasarne, ki so bile sedaj prazne, ker se vojaki v njih samo p< leti nastanjajo. Kdo jih je požgal, se ne ve, eni pravijo, da so to storili komiti, verjetno bi pa tudi bilo, do narod sam požiga kasarne iz ogorčenja nad prisilam delom, ki ga mora brezplačno opravljati za vojaštvo *** žandarmerijo. BBitnariMMMMMrMMMiffiifitrri irirmrtCTir Iz Maribora. Kdor izmed pristašev naše stranke še ni vpisan v volilni imenik na magistratu ta naj takoj zahteva, da se ge uradno vpiše, vsak naj vzame krstni list in domovnico ter policijsko potrdilo o ti mesečnem bivanju. Tako razmetavajo milijone! Samostojni in demokratje, posebej še dr. Kukovec so se strašno trudili ir pehali, da dobimo mariborsko «oblast«. Dobili so za njo tuui Kokošinekove hiše. Pogodba je bila sklenjena za C milijonov, a še tri tedne prej je Kokošinek ponujal povsod hiše za pet milijonov. Toda najlepšv še, pride. Kljub protestom in pojasnilom je demokratski minister Kumanudi ukazal izplačati 6 milijonov. Od tega so štirje posredovalci dobili vsak po pol milijona! Ko so bile hiše plačane, se je izkazalo, da so kupiti. mačka v Žaklju. Komisija je namreč dognala, da so kupljene hiše za oblast neprimerne in nesposobne. — Zelo težko bo sedaj država prodala hiše za —■ tri milijone, ako bi hotela! Pa recite, če Kukovčevi demo-kraije ue delajo z denarjem davkoplačevalcev hujše,. kakor svinja z žaklom! Pa vsak bo plačal par ducatov «Taborov«, da ljudstvo sedaj zopet spelje na led. Mastne race v ribniku v Jurčičevi ulici. «Tabor« in. de mokrati bi po vsej sili radi prisilili našo vlado, da napove vojsko Madžarski. Že tel teden priobčuje demokratsko Rakovčevo trobilo iz Jurčičeve ulice izmišljene vesti o «Mad žarskih pripravah za vojno proti Jugoslaviji«. «Taborova« fantastična poročila so izrazito hujskanje na vojsko. Pozitivno nam je znano, da mora «Taborova« administracij, pošiljati modro obrobljena «Taborova« poročila o vojnik pripravah Madžarske vsem ministrstvom v Beograd. Spin dlerjevi in Kukovčevi kolporterji pa pošiljajo mastne član ke o madžarski nevarnosti v «Prager Presse« ter drug« srednje evropske liste. «Taborovim« racam se vse smeji Kukovec Špindler in Voglar bi radi sedaj pred volitvami delali s takimi izmišljenimi poročili židovsko reklamo za «Tabor«. Pričakujemo odslej vsak teden nova, več ali manj seuzacijonelna poročila o grozeči vojski, o ljudožreih, c, «10.000 prekmurskih glasovih za dr. Kukovca« in Bog vikaj še. vse. Na tak židovski način lovi Kukovec backe za , voi,Ae. Žalostno znamenje za demokratsko stranko da st skuša obdržati nad vodo s takimi sredstvi! Za časa vladanja carja Voglarja v cesarstvu JDS so šarili še vsaj .s centralističnim programom, danes pa si car Kukovec hotV ohraniti svoj mandat s takimi sredstvi: «Napredna končen tracija, napredna Kmetsko-obrtna zveza«, kandidati SKS pod nositeljem Kukovcem, madžarski agitator Ištvan Kb har, madžarske priprave na vojno proti Jugoslaviji«. Re modern postaja naš Vekoslav! Moderni so Kukovčevi kor teši, moderna in «verodostojna« «Taborova« poročila. Kako so demokrati v Mariboru reklamirati? Ne mine teden, da ne bi «Tabor« servirat svojim čitateljem strašsc vest, da «klerikalci« sklepajo pakt z Nemci. Vsak demokra' se kar trese pri tej misli. Silno «narodni« pa so postali mariborski JDSarji! Pet strank je v Mariboru do 6! januarje vložilo nad 400 reklamacij. Razun Kukovčeve JDS ni.no bena stranka zahtevala, da se črta narodno-zavedne Sk> vence. «Taborov« urednik Špindler je zahteval naj se črtat iz imenika dva zavedna slovenska narodnjaka. Patentira»» demokratsko narodnjaštvo je res zlata vredno. Seja občinskega sveta mariborskega v petek dne 19 t. m. bo zopet dokumentirala novi koruzni zakon med Ba-hunovimi socijalnimi demokrati in dr. Sernečevimi demo krati. «Tabor« pripoveduje o veliki «delavnosti«, katero s< razvili novi odseki. Nova večinska delavnost bo osredoto čena v sprejetju fiktivnega občinskega proračuna in ogror nih novih občinskih davkov. Srečni mariborski prebivalci ko vam bodo odslej na magistratu rezali kruh pravice rđeć-karji in «Taborovi« demokrati. Kukovec in brivec Novak. Star mariborski slovens! obrtnik nam piše: Kako najtožje rešimo uganko «zakaj je :e* Novak V Celje na zbor JDS