AMERIŠKA AMERICAN tN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JULY 24, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. irard pripravlja veliko slavlje za prihodnjo nedeljo i alni krožek Slovenske ženske zveze bo blago-lovil in razvil bandero in ameriško zastavo ef d _ Jiedeljo 27. julija bo Girard o( ično oblečen. Od vseh stranico hiteli prijatelji in znanih vrlih Girardčanov, da Jejo v njih veseli družbi !:ur- Saj bo pa tudi pro-|tako lep in zanimiv in za-tako vesela, da bo vsak rad | v nedeljo v Girard, kdor e mogel odtrgati z doma. m bo pa sledeč: boto večer se vrši ples v "fkem dontju. Igral bo Jeršinov orkester. 4edelJo od poldne do dveh 1 -slavnostno kosilo, ki ga bo. ;'f1:i gostom vrla dekleta Ni kadetke, ki prirejajo m slavn°st. Ob 2:30 se bo Povorka od Slovenskega 0 cerkve sv. Rozalije, kjer eoslovitev bander a in Ske ustave teh kadetk. ,|f*m ^ vrne povorka nazaj t fenskega doma. Na pro-Domu bodo zastave ■ezbalnih krožkov Sloven-zveze pozdravile no-(jier° in zastavo. Pri tem la dekliška godba iz War. , zatem bodo pa Trum-aetke izvajale proste vanju. Nato bo nada-Ie Programa v dvorani. ,M Navzoče goste bo pozdra-pdsednica girardske poke SžZ, Mrs. Terezija Načelnica Frances Mol-Pi'edstavil,a vse Trumbull e- Deklamacije, podane ;nih kadetk in Vere Turk. 1 Nato bo urednica Zarje, Mrs. Albina Novak, predstavila na-čelnice vseh vežbalnih krožkov. Pevske in glasbene točke bodo pa sledeče: Na harmoniko bo igrala Pavlina Zupec. V duetu bosta zapeli Rose Ramovš in Dorothy Selak, spremlja na harmoniko William Marn. V zboru nastopijo: Margaret Mateko-vich, Helen Kogovšek, Irene Mi-helich, Edward Pishkur, Ernest Pereshlin, Freda Pereshlin. V duetu zapojeta Mary Bradish in Stephie Turk. Na klavirju bosta zaigrali v duetu Mrs. Anthony Lozier in Antonia Lozier. Umetni ples bo pa vprizorila Elaine Augustine, spremlja na klavir Mrs. Augustine. Za zaključek programa bo prisega zvestobe ameriški zastavi in vsi navzoči bodo zapeli "Hej Slovenci" in pa "God bless America." Zatem se pa razvije prosta zabava in ples, za katerega bo igral orkester Henry Ra-čiča. Mnogo odličnih zunanjih gostov se je že priglasilo, da pridejo v nedeljo v Girard. Tako konzul dr. J. W. Mally, Mr. Anton Grdin-a, Mr, August Kollan- tjb'fhe" sile der in drugi. Navzoče bodo tudi sledeče glavne odbornice Slovenske ženske zveze: Mrs. Ana Pe-trich, Mrs. Frances Rupert, Mrs. Albina Novak, Mrs. Frances Po-nikvar, Mrs. Mary Otoničar, Mrs. Frances Susel, Mrs. Josephine Seelye. Splošno se smatra, da bo Japonska udarila tekom enega tedna Iz vojaških krogov v šangaju na Kitajskem se poroča o živahnem pripravljanju Japoncev na vojno in da Vsa znamenja kažejo, da bo Japonska udrla tekom enega tedna v francosko Indo-Kino. Washington in London skrbno opazujeta naraščujočo krizo na Dalnjem vzhodu. Angleški in francoski državniki so že pred nekaj dnevi izjavili, da so se popolnoma sporazumeli glede korakov, ki jih bodo podvzeli v slučaju, da potegne Japonska sabljo iz nožnice. Iz čiunkinga, Kitajska, se pa poroča, da so videli še 18. julija transport 30 japonskih ladij, katere so spremljale bojne ladje, pluti južno v smeri Indo-Kine. V torek so pa videli 55 japonskih rušilcev in sedem težkih križark, ki so plule proti jugu. Med japonsko in francosko vlado se vrše pogajanja radi oporišč, katere zahteva Japonska v Indo-Kini. To bi bil prvi korak Japonske, da začne napadati angleško posest Singapor, nizozemsko Vzhodno Indijo toi druge važne točke tam okrog. Nemški pohod v Rusijo je bil menda ustavljen BOGVE, ČE BI BH NA MESTU "DOBER TEK" ajnovejša poročila zatrjujejo, da se je Francija podala japonskim zahtevam. Ameriški mornariški tajnik Knox je rekel, da ni dvoma o korajšnjem pohodu japonske Izjavil pa je, da danes ne more še nihče vedeti, ali bo udarila Japonska proti jugu ali severu. Ko so ga vprašali, če je ameriška mornarica priprav-jena braniti ameriške interese na Daljnem vzhodu, je odgovoril kratkim "yes" in nič drugega. --o- Galiji je okrog 10,000 Jugoslovanov, ki vneto pomagajo stari in novi domovini -^Avstraliji prebiva kakih 1 Jugoslovanov. Dva me-0 nemški invaziji v Jugo-' »o zbrali na stotine fun-Flingov za jugoslovanski r|ž in za jugoslovanski ^ relif. pri tem g0 mnogo rali tudi Avstralci sami. ?oroča Avstralski novinar-1/informacijski biro iz New hitro je postala Jugo-zveznica Anglije, se je f Jugoslovanov v Avstra-udilo za vojno službo pre- Jugoslavijo ob strani Anglije v obrambi demokracije, ko se je vršil v Sydneyu "dan demokracije" 16. maja. Jugoslovanski klubi v glavnih avstralskih mestih so imeli že več prireditev, kjer so nabrali denar za jugoslovanske vojake, ki se bore v zavezniški vojski. • Glede tega so dobili JPJasnila t" od svojih dveh v Sydney in Mel-' ' sta jim svetovala, naj ^iužijo avstralski armadi. S'l So to storili, drugi pa hu t0varnah> kjer izdelu-i lcijo in vojne potreb- H*Ji ti n^elež možje doprinašajo . za obrambo svoje ane domovine ter ohra-g.^obode," je rekei neda-Mlkuličič-Rodd, konzu »rav kot vojaki v bojni /a >. r ne bo dosežena Zopet je odšel pionir Av- "lla Jugoslovanov v irii lav V rudnikih, ali so J > ah pa mornarji. Ob „ ' °bali trguje namreč Ugoslovanskih parnikov. *3* Vršil* 29. aprila kam- * vojno posojilo v Syd- ]ZZ UddeŽili J^osl°va- so tu.-V nar°dnih no«ah. la«tno simbo- • kl Predstavljala Včeraj dopoldne kmalu po osmi uri je mirno za večno zaspal, sedeč na postelji, John Komin, ki je prebival dolgo let v slovenski naselbini. Nad 50 let je bival v. Ameriki, oče poznanega lekarnarja John Komina in Jo-sepha, ki sta edina sina iz Ko-minove družine, žalujoča soproga Elizabeta, ki ima že 76 let pripoveduje, da je bil pokojni John star 82 let in zadnjih 20 let ni več delal v tovarni. Doma je bil iz Čateža in oba sta v Ame. riki že od leta 1889. Poročena sta bila v češki cerkvi na Braadwayu, ko še ni bilo sloven ske cerkve. Soproga je doma iz Bodgenje vasi pri Žužemberku in se je prej pisala Jakšič. Druži na stanuje na 1162 E. 72. S Pokojnik je bil član društva Presv. Srca Jezusovega, samo stoj no. Pogreb se bo vršil v so boto ob 8. v cerkev sv. Vida iz Grdinovega pogrebnega zavoda Naj ostane blag spomin med na mi na pokojnega pionirja, ki je oral ledino slovenske naselbine preostalim pa naše sožalje. Za mizo sede "častni gostje" ruske armade—zajeti Nemci. Rusi so jim servirali vročo juho in Črn kruh. Kot je videti, se jim ne upira. Naciji so pomorili že do 80,000 Srbov Ankara, Turčija. I Bosni in deloma v lomunci in Madjari so že siti nemškega jarma New York. — žurnalist Co-vec, ki se je nedavno vrnil iz Balkana, zatrjuje, da se čuti v Romuniji in Madjarski vedno večje nezadovoljstvo proti Nemčiji in da se vrše sabotaže na nemških podjetjih. Romunski vojaki so lačni in nekateri niso dobili niti uniform še. Nemški vojaki so pa siti in dobro oblečeni, ker si jemljejo živež in druge potrebščine v Romuniji. Tako vojaštvo kot civilno prebivalstvo je zelo nezadovoljno, da mora aiti pokorno nemškim ukazom. Na Madjarskem je pa še večji odpor proti Nemčiji in sabotaže so na dnevnem redu. Nedavno je izbruhnil požar v oljni refine-riji pri Alrnasfuziu in v Nadettu je zletela v zrak zaloga municije. Poročevalec pravi, da se bo na zimo pokazalo javno nezadovoljstvo proti Nemčiji po vsem Balkanu,"kjer so Nemci pobrali ljudem ves živež in bodo ljudje stradali. --o- srbski četaši še vedno vodijo neizprosen boj proti nacijem. To vršijo kljub številnim, smrtnim kaznim in pa grožnji, da bo usmrčenih 100 Srbov za vsakega Nemca ali Hrvata, ki bi padel od roke četašev. Najnovejši čin teh drznih četašev je bil ta, da je prišlo zadnji teden kakih 200 srbskih vojakov, katere so vodili četaši, v Belanovico v Srbiji, ki leži kakih 50 kilometrov severno od Kragujevca. Tam so si nabrali več kot eno tono živil in municije iz skladišč in izginili v bosanske gore, ne da bi pri tem izgubili enega samega moža, a sami so pobili prej nemške straže. Iz Srbije se poroča, da so Nemci in Hrvati postrelili in pobe-sili dozdaj že več kot 80,000 Sr- - V Srbiji, bov. To pričajo razne fotogra-,li žrtvi izpod nog. žrtev se je Macedoniji I fije, ki se jih je iztihotapilo iz včasih mučila na vrvi tudi po Jugoslavije. (Eno tako sliko je celo uro, dokler se ni končno za-pred nekaj dnevi priobčil tudi dušila. Temu je pripisovati silovit odpor Rusov in pa težavna dobava potrebščin SMOLJENSK JE šE VEDNO RUSKI naš časopis; op. ured.) Očividci, ki so prinesli ta poročila iz Srbije na Turško, pripovedujejo, da je bila večina Sr-30v ustreljenih, toda od 15,000 do 20,000 so jih pobesili. V največjih slučajih so delali Nemci tako, da so privezali Srbu kratko vrv okrog vratu, jo pritrdili na drevo, nato prisilili žrtev, da je stopila na kup opeke, katero so nacijski krvniki potem brcni- Ribničani nas vabijo Ribničani imajio vedno dru gače kot drugi ljudje, zato so si zdaj izmislili, da bodo napravili piknik ob svitu fantovskega sonca. To bo v soboto večer in, seveda, tudi popoldne, na farmi SNPJ, Chardon in Heath Roads Dobra godba, izvrstna postrežba. Piknikovati bodo pričeli ob štirih popoldne in nadaljevali t je do zore. čakajte, da povemo, kdo so ti ljudje, to so člani društva Ribnica št. 12 SDZ, da ne bo kake pomote. Torej v soboto vsi k Ribničanom na farme! Zarota je na delu, da bi zrevoltirala armada, trdi general Marshall Washington. — General Geo. . Marshall, načelnik generalnega štaba, je obdolžil organizira no akcijo, ki je na delu, da na ščuje vojake proti podaljšanju vojaške službe nad 12 mesecev. "To je naravnost sabotaža proti ameriški armadi," je izjavil stari general. "To akcijo smatram za zelo nevarno in mi ne smemo dopustiti, da bi se iz armade napra vilo navaden političen klub." Na delu je organizirana sila izven armade, ki jini -zanikal, da živi na te%li je ko 600,000 duš nasefyawo, ki pod italijansko upri ne samo nobenih praH." katera ga je skušala, rej se z vsemi sredstvi unit'Howj biti. Ali ni ravno pr%r je Italija odredila mej^z ind prava negacija na^trdne principa, in ni bila rtv, ka ki nam ni hotela nik^ta se ti manjšinskih pravica je ko se je Jugoslavija %a ža dala neznatnim italij%a — njšinam vse privileg';brž ši skupine, ki je štela 'ihnilj tisočev duš. zdele "S tem seveda še/i'ko pa bi ne bilo možno so^poslei našim italijanskim Saj h bodočnosti. Ravno 'odjo Ako sta dva navez^to že drugega, to .sta ravut zelo naroda, ki se drug d^egov polnujeta. Prostora Jfvolj } onega dovolj in ko ftm op krenega in pravičn#»eden nja in medsebojne^ orem nja, bosta jugoslovafl' naj \ janski narod, — ko se In n, fašističnega jarma, »n je zgraditi na tem de'1^, zel demokratičnem in °vek.' novem redu ekonotf^kerm tično organizacijsko* Ac] ki bo ne samo služabnik, rodom, ampak tudi* je napredku Srednje >l,e .ie.': Evrope. — "To sem hotel v Mi v< udariti, da boste ste dragi bratje in sestal Člo1 še v tej veliki borbi ")0vrh in prerojenje cele^^aj _ nega sveta bije tudi' ne v in za vašo svobodo 11 in da je jugoslovanske br di za vas govorila, V;' vila kot enega od svfl!." ciljev vstajenje i'1 ne ^ vseh Srbov, Hrvato^ pet: cev. '' ser "Danes se bije boj več proti nadutemu in J- Sei nacizmu, ker se v veli ni j i bojujejo z na^-mog, bratje čehoslovaki, >°fej Rusi, in ko zopet Pr: realna in iskrena i<^dar skega bratstva. Bf;*1^?" naš obstanek in za ^ R; toda obenem tudi h današnje civilizacije|z tve svobodnega ha. Slovani so čloV^o- g mnogo velikih umov',Jete današnje stališče, ^ yeč vzeli na strani pravic'°čvir nosti, je zopet doPne bi razvoja ter priprl' • sodelovanje pri zg^T^ra ga demokratičnega rav ga reda v Evropi." ni _o--fHle. Predor, ki ga r^ narava n lah: Je bi Predori spadajo ym _ je naloge, ki se j*11/besed nika. Ne zahtevaj0 : pa mora mož ko Ptm opraviti." ;než|edene in zamotane —? legajprem prav razumeti, A&-»vai" naj bili taki posli zamotajo s; In njegov družabnik Ack-Tia, ju je po vsem, kar sem čul del zelo sposoben in podje-in 'ovek." om^kermann _? Ne mislim isko. Ackermann ni več naš jžilfmk. Možev sedanji dru-ldl.s je Potter. Ni Nemec, je je." I Jko čudnQ Acker. v Mi več družabnik — ? Za-s W ste razšli z njim —? Za-!strf| človek je bil, rojak še ,rb> »vrh —." le^fcaj saj res —! Naj-udiI ne veste, kaj se je zgodi- iO * in^te brali napisa nad vho-, k«?" svi" Ž ne veste, da mož ni več ito« petrolejskih vrelcev?" II boJ I več lastnik —T' in | Sedaj je solastnik, dru-v " velike trgovske banke." iart mogoče — ! Res nisem ve. ki, £°rej trgovsko banko ima jfl'nda Pri petrolej ski družbi je r tudi poleg, vsaj kot BoWik?' Razšel se je z i z',0m in družabniki.' ? Zakaj • Ov#ko čudno prestrašeno ponovite Ker mu enostav_ Acker- -? iče- ugajalo življenje gori lVi«#cvirjUj tudi men. in gtar. )kf»Je bilo življenje v mestu ?f#ikrat smo spoznali Pottc-a ravi yankee je. Dobro se ■" f6.na denar in na trgov -r1Sle' dejal je. da bi z na- r nai"jem mnogo več zasluga v( mnogo udobneje ži- i* bi ustanovili banko." .•i, a • In verjeli ste ta- 1 •Usedam—?" Potter nXCeVa1^, nam p f&J**1' da bi več neslo, je govoril s številka če ' Oil swamp ter tržimo . in z zemljišči, celo ni, sn?lmamo trgovske izobra-k4 nS ,razumeli ugodnosti ta- 5e(3, Jetja." 4P' bil moral razumeti, da so petrolej ski vfrelci. dandanes varno podjetje, trgovska banka pa ne, ali vsaj da ni tako varna ko vrelci-" "Ali mislite, da naše podjetje ni varno —?" "Vašega sedanjega podjetja ne morem presojati, ker ga ne poznam. Le to vem, da so petrolej ski vrelci zanesljiva lastnina in da je tudi Ackermann zanesljiv človek." "Tudi Potter je. Zaupamo mu." Zunaj je zaropotalo dvigalo. Marta je vstala. "Starši prihajajo —. Ne govorite, prosim, v njihovi navzočnosti o trgovskih zadevah! Nočem jim povzročati skrbi, ki so najbrž neosnovane." Stari Vogel in njegova žena sta vstopila. "Tule smo že kar —!" je pravil nekdanji cellist dobrovoljno. "Zamudili smo se. Veste, z angleščino sem še vedno nekoliko skregan in ker je tod v mestu le malo kočijažev, ki bi razumeli nemški, nisem znal prav povedati, kam naju naj pelje, pa smo se vozarili po ulicah. Nazadnje nas je le odložil pri pravih vratih. Sedaj pa ne pojdem tako kmalu spet z doma!" "Naš ljubi rojak," je obžalo-vaje pravila Marta, "nas misli že kar spet zapustiti —!" Vogel je odločno zakrilil z rokami. "S takimi izgovori mi naj le nikar ne prihaja! če koga zgrabim za škrice, ga ne izpustim več!" "O tem bomo še govorili. Zaenkrat prosim gospoda, naj ostaneta vsaj do obeda. In ko pride Werner, ju bo. že pregovoril, da ostaneta naša gosta. Z materjo se morava opravičiti. Zaposleni bova. Pelji gospoda v kadilno sobo pa ju skušaj zabavati!" Ubogati sva morala. Kadilna soba je bila prav tako razkošno opremljena ko vsi drugi prostori, vse je bilo v zlatu in srebru. Nekdanji vaški godec se ni nič kaj dobro počutil med tistim izbranim pohištvom, med naslonjači, mizicami, slikami in lestenci, ni prav vedel kam z rokami in nogami, nazadnje je legel v gugalnik, ker je bil najnižji in najudobnejši. Saj je tudi doma v svoji koči sedel vedno le na nizkih stolčkih. Vzel sem si cigaro in Winne-tou me je posnemal. Rad je kadil cigare, pa le, kadar je bil med belokožci in v mestih. "Takole —V' je vzdihnil Vogel. "Sami smo', sami in med Še več o slikah Ljudje so se navadili na domače slike na prostem in sedaj hočejo, da nadaljujemo s predstavami kakor dosedaj. Namen je bil počakati jesenske sezone in potem v dvoranah kazati, toda je veliko ljudi, kateri ne morejo nobene vstopnine plačati, kar bi morali plačati za sedeže v dvoranah, dočim na prostem radi stojijo in se hlade. Radi tega bomo skušali nadaljevati na obeh straneh, kakor do sedaj z dodatkom tudi še drugod, vpeljali bomo predstave v Collinwoodu tudi na Holmes Ave. in tako v Euclidu, da bodo lahko slike videli v domačih lokalih. Glede sitnosti radi sedežev se bomo dogovorili s kompani-jo, da iste dopelje in vzame nazaj, na ta način se bo nadaljevanje slik vršilo še naprej in z dodatkom še v drugih krajih, da ne bo zamere. Glede slik je namen kazati vedno druge. Za slučaj pa, da bi katera skupina naprosila ali zaprosila, da se pokažejo še slike, ki so že bile pokazane, bomo to radi sodili. Dalje, kdor bi želel, da se mu slika njegovega vrta, njegove poroke izroči v njegovo last, naj se priglasi in jo bo dobil, mnogi že imajo svoje take aparate za ka-anje slik, k temu si lahko pri nas sposodi še druge slike, ki bi ga zanimale. Vedite, da so slike kulturna izobrazba in da so samo iz tega namena tudi posnete in da so drugače mrtve, če se ne kažejo ljudem, radi katerih so bile posnete. Preveč denarja so stale, da bi ostale nepokazane; mno-. go ljudi je še, ki jih še niso videli nikoli. Mnogo je še slik in sicer dragocenih iz stare domovine, za katere še mnogi ne vedo, da jih imamo. Vsaka skupina se lahko prijavi za slikovno predstavo kjer- koli ali kadar koli in za predstavo si lahko skupina sama izbere, kakšne slike naj bi jim pokazali. Za odškodnino nam, da pri tem plačamo za sedeže in za pomočnike, zadostuje le malenkost, ki pride nekaj ostanka od sedežev, za katere plačamo 5c in dobimo od njih po 10c. Vse delo in drugo je iz prijaznosti. Od vsake dvojne predstave gre v blagajno Kulturnega vrta $2.00. To naj služi v prijazno po#-jasnilo kako glede slikovnih predstav. V imenu podjetij A. Grdina in Sinovi, A. G., starejši. -o—- Vrtni koncert "Zvona" Newburški "Zvonarji" so si izbrali nove izletniške prostore, kakor smo jih videli v nedeljo na vrtu Doma zapadnih Slovencev na zapadni strani mesta. Društvo Zvon je imelo in tudi še ima lepo skupino vztrajnih članov in Članic, ki zvesto držijo pevske vrste že dolga leta. To je pokazalo lepo število pevcev in pevk pri nastopu zadnjo nedeljo pod vodstvom g. Ivan Zormana. Nekaj domačih pesmi, nekoliko pozdravov starim znancem, pa se je med mnogimi razvila je namreč drevo, ki je prvo v zgodnji pomladi, ki požene cvet potem šele zeleno listje. Da, pod tem košatim drevjem smo poslušali krasno petje, budili stare spomine ter se tudi spominjali na Andreja Žagarja, ki j6 ravno na ta dan pred petimi leti preminil. Naj mu bo časten spomin! Da luštno je pri "Zvonarjih," še bomo prišli. M. I. Lah. -o- Kaj mora zdržati letalec v bojnem letalu 'stavljene meje pilotovim spo-j kozolca deteljo pa ji je izpodrs-sobnostim v modernem bomb- nil° da ie strmoglavila z višine Sklonjen in napet sedi pilot na svojem sedežu. V rokah ima krmilo, pogled mu je uprt naprej, na ušesih ima slušalke, diha s kisikovo masko, na velikem pretikalniku pred seboj ima polno ur, tabel in drugih mer: višinskih mer, naprav, ki kažejo brzino letala, muh za strojnice, mer za bencinske rezerve, za naklonjenost k zemlji, za lego v zraku, za zunanjo toploto, za gostoto zraka, za moč in smer vetra, za vlago v zraku, za število prevoženih kilometrov itd. Ves pretikalnik je natrpan s tabelami in kazalci. Vse to vodi, opazuje in nadzoruje sključen mož ob krmilu. Za njim sedi v neke vrste vrtljivem stolpu drugi mož z drugimi nalogami. On je ob- neprisiljena domača zabava Kako bi bilo naše življenje pra- j dan s strojnicami in bistro opazno in pusto, če bi se domačini zuje okolico. Ničesar ne sme ne sestajali vsaj ob takih prilikah. Udeležba sicer ni bila slaba, toda od toliko tisoč Slovencev, ali bi ne bilo mogoče pričakovati malo več, vsaj od naših starejših ljudi? Zvon še dobro doni, gotovo je želja ti-sočev, da bi nam donel še mnoga leta ter z našo prelepo slovensko pesmijo bodril in vzpodbujal narod. Kakor sem že prej omenil, ima ta narodni dom na zapadni strani lep in prostoren vrt, na katerem rastejo ene najlepših magnolijinih dreves, kakršne velikosti se vidi le malo prezreti. Majhna nepazljivost ali zamuda lahko obema prinese smrt. V večjih bombnih letalih se nahajajo še radiotele-grafist, mehanik in še en pliot. Pri izvidnih letalih je na strel-čevem mestu fotograf. Ti možje so pravi moderni junaki, vitezi neba, možje, ki morajo imeti vse lastnosti dobrega vojaka, pustolovca in športnika: pogum, hladnokrvnost, prisotnost duha, tveganje, tehnično znanje, vzdržnost, telesno odpornost . . . Vzdržnost in odpornost jjyj Jetalcu ne sme- loh po- poštenimi ljudmi -govorimo odkrito Ali ne?" -. Pa lahko in pošteno. ey»- a ste prodali vrelce?" ia''-ic ,Moz je prodal svoje ki Vin Vrelcev konzorciju za iriD se Jone dolarjev, preselili 73 fH ,aV..ban Francisco in usta-od ,11 Ustno banko." b slutnjah sem vpra- tl p^\čk0lt°ie vplača* Potter?" ' of °Z JC dal Slavni«, * lenlSVT Saj it/ m" Ampak vsaj toliko bi "Seveda?" sem pokimal. "Kako sodite o mojem zetu milijonarju?" "Ne poznam ga." "Mislim, da sta se spoznala v stari domovini?" "Premalb. In od tistih dob ga nisem več videl. Tudi slišal nisem več o njem." "Hm, da —-! Vsaj pisal bi vam bil lahko! Vem, ne mara vas —. Če vas Marta omeni, bi kar zdivjal — "Zakaj ?" "Prepričan sem, da sam ne ve zakaj. Ampak pije —. Za- rana začne in ves dan je okajen _ "Tako —? Škoda!" "Da, tako je! Najbrž je podedoval pijančevanje po materi, ki je umrla na pijanski blaznosti. V krvi mu je —." "Kaj pa pravi Marta?" "Kaj naj reče? Ničesar ne sme reči! Če hoče da ji ne ugodi, ji je treba le prositi, naj ji ustreže." "Tako sta si —? O jej — Tako življenje —." "Ko pes in mačka, veste! (Dalje prihodnjič.) Pod krilom orjaškega letala vidimo velikansko pddopje (hangar), ki je stalo $30,-000,000 in je zgrajeno za vojaška letala na Quonset Point, R. I. To je veliko vojaško letalsko oporišče, ki zavzema 850 alcrov površine, kjer bo nastanjenih nad 5000 mož ameriške armade. Zajeti nemški letalci v Rusiji, katerih letalu so sklatile ruske protiletalske baterije. Slika nam jih kaže v varstvu ruskega vojaka z pripravljeno puško na strel, če bi si kateri izmed ujetnikov privoščil kakšno šalo, bi se mu gotovo ne godilo dobro. Slika je poslana■ iz Rusije- niku? Pripetilo se je že večkrat v sedanji vojni ,da se je letalec onemogel in izčrpan zgrudil po povratku iz težavnega poleta Res je to le izjema, toda poudariti je treba, da si laik težko predstavlja, kako utrudljivi in živčno napeti so večurni poleti nad sovražnikom. Letalec, ki se dvigne na lovskem letalu, da bi pregnal sovražni letalski napad in ki se lahko čez pol ure po dobro opravljeni nalogi zopet spusti na zemljo, seveda ne napenja toliko svoje živce in že se zdrži. Popolnoma druga je n. pr. pri angleških pilotih, ki v dolgih, več ur trajajočih nočnih poletih tam nekje iz zahodne Anglije prihajajo na celino v popolni temi ter v veliki višini iščejo industrijske ter prometne cilje. Ko odvrže-jo svoje breme v obliki težkih bomb, se morajo vračati skozi zaporni ogenj odličnega nemškega protiletalskega topništva in zasledovani od njihovih izvrstnih lovcev. Lovec, ki se dvigne samo za patrolni polet ali za kratko protiletalsko obrambo pred sovražnikom, lahko vsak dan opravlja svojo službo, ne da bi imelo to kake posledice na njegovih živcih in zdravju. Drugače pa je z onimi piloti, ki hodijo v velikih bombnikih za dolge polete nad sovražno ozemlje bodisi na eno ali drugo stran. Ti poleti se vr-še večinoma še ponoči, kar zahteva podvojeno pazljivost, ču-ječnost in živčno napetost. Ti letalci lahko opravljajo svojo nalogo največ dvakrat na teden. Poveljnik, ki bi jih večkrat poslal na tako težko službo, bi jih predčasno izčrpal in kmalu onesposobil za nadaljnjo službo pri letalstvu. Znano je, da nekateri letalski poveljniki nudijo svojim letalcem v prostih dneh čim več razvedrila: dovoljujejo jim obisk kina, prirejajo zabavne večere,- družabne prireditve, da se jim živci malo odpočijejo in zadobijo čim prej staro ravnotežje. Če je pilot tako zavarovan pred preobremenitvami, lahko več let odlično služi letalskim silam. -o--— Mož, ki so mu predi 40 leti napovedali skorajšnjo smrt, 80 let star V Mestu Revera v Ameriki živi mož, ki se piše Samuel Ma-honey. Ta možak je zdaj obhajal svojo 80 letnico, dasi so mu pred 40 leti zdravniki napovedovali, da bo živel kvečjemu še nekaj mesecev ali celo le nekaj dni. Mož je bil takrat hudo bolan, vneli so se mu namreč sklepi, imel je tudi silno slabo srce, kri se mu je z urinom zastrupljala itd. Zdravniki so mu takrat odkrito povedali, da bo živel kvečjemu še kak mesec dni, kar je moža seveda močno potr lo. Ko je videl, da ni nobenega upanja več, da bi ga zdravniki mogli ozdraviti, se je opogumil ter se začel sam zdraviti, kakor je pač vedel in znal. Zdravil se je s soncem in z morskimi kope-lji. Sonči in v morju koplje se še dandanes, ko je že 80 let star, čeprav je včasih zunaj več sto pinj mraza. Poslej je vedno zdrav in krepak. na tla. MALI OGLASI Hiše naprodaj Hiša za 2 družini, 4 sobe spodaj, 4 zgorej, 2 garaži; na Sylvia Ave. blizu 140. ceste; cena samo $3,400; $600 takoj, ostalo po $28 na mesec. Hiša za 1 družino, 5 sob in garaža; blizu cerkve Marije Vne-bovzete v Collinwoodu; hiša je v dobrem stanju; lastnik mora prodati. Hiša za 1 družino, 6 sob, v Euclidu na 232. cesti; velik lot, 2 garaži; hiša je na zelo lepem prostoru in v dobrem stanju; cena samo $5,100. Naprodaj imamo tudi gostilne, grocerije, mesnice, gazolini ske postaje in razne druge trgovske prostore. Za nadaljne informacije se obrnite na Collinwood Realty Co. 15813 Waterloo Rd. KEnmore 1934 Vprašajte za Dan Stakich, John Rožanc ali John Prišel. Nova hiša naprodaj Proda se nova hiša, vse cevi v hiši iz bakra, gorkota na plin, ot meri 59x369. Nahaja se na 14636 Pease Road, Maple Hghts, Ohio. (173) Išče se inteligentno žensko, staro od 28 do 50 let, za j ako dobro trgovsko priliko. Ako zna slovensko ali poljsko, je dobro. Navedite vse podrobnosti o svoji osebi ter naslov in pošljite pismo na Ameriško Domovino, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Box 10. (173) Dober premog in drva sedaj lahko naročite pri Joe Centa 1175 Addison Rd. Oddajte naročila sedaj ali pokličite ENdicott 4968. (Jul. 24, 26) Odda se Dve sobi se oddasta za fante. Vprašajte na 1555 E. 49. St. (173) Peč naprodaj Proda se Grand peč, v j ako dobrem stanju; cena zelo nizka. Vprašajte na 1.079 E. 76. St. (172) Mesnica naprodaj Proda se mesnica na 185. cesti, ali pa se zamenja za gostilno. Pokličite po telefonu KEnmore 1980. (171) Gostilna naprodaj Proda se dobro idoča gostilna, ki toči pivo in vino; ima novo licenco; servira tudi lunč. Nahaja se v dobri slovenski naselbini. Se proda ali pa se zamenja za hišo. Cena je jako zmerna. Naslov se izve v uradu tega lista. (173) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila to barvanje vašega avtomobila. Delo toCno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV IZ DOMOVINE —žrtev pretepa v ljubljani je postal delavec Franc Svete, ki ga je v nekem vinotoču na Vil-harjevi cesti nekdo z vso silo s steklenico udaril po glavi. Svete ima poškodovano lobanjo na več mestih. Na cesti v Dravljah je podrl neki tovorni avtomobil 40 letnega sodarskega mojstra Franceta Miklavčiča iz Št. Vida. Miklavčič je obležal z zlomljenimi nogami in težkimi poškodbami na glavi in rokah. V Tu-njicah nad Kamnikom je konj brcnil v levo nogo posestnika Franca Nograška in mu jo občutno poškodoval. Desnico v rami si je zlomila posestnikova žena Uršula žitnikova iz Stare vasi pri Grosupljem. Metala je s RE-NU AVTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaS avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding 1 3. POZNIK — M. ŽELODEC GLenviile 3830. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Tel, Barvanje hiš zunaj in znotraj Delo garantirano Cene nizke Se priporoča Mike ZeriHc 14705 Thames Ave. MU 4917 (Thursdays) AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 24, 1931 ^ PRAV LAHKO JE PRI-HRANITI DENAR, AKO SE VOZIŠ NA CESTNI ŽELEZNICI. MAR NI RES TAKO? "Na katerih gimnazijah pa in, ker je bil Lovro povedal posta bila?" I prej svoje ime, je slutil takoj "Jaz v Novem mestu, ta v'zvezo. Bral je počasi in pozor Ljubljani." j no. "Misli niso napačne. — Is-"A zakaj nista vztrajala. Slo-,tin,a; nobene edinosti ni v pra-venci potrebujemo še mnogo in-jvopisu. — Jako dobro! — Za-teligence." jnimivo, duhovito, prepričeval-"Inteligience za silo že ima-1 no! — In ti citati! Grški, latin-va," je dejal Oroslav, "in delo-'skjj francoski. —- Tem se ;ne vati na narodnem polju začneva' ustavi nihče. — Od kod je le do- lahko takoj, ker je mladih, čilih moči povsod krvavo treba. Prosim vas, kakšna je naša politika, kakšne politične novine! Povsod sebični oportunizem, ta rakrana na našem telesu, načel nikjer. Tako ne more, ne sme iti dalje." "Jaz bi bil že še vztrajal," je dejal večji, Pezdirec, žalostno; "a saj je ni pravice na naših gimnazijah. Včasih sem znal vse tako, kakor bi molil; sošolci so sodili, da sem dobil pohvalni red. Proti koncu sem vse natanko preračunil; znesek je bil povsod zadostno ali tudi dovolj-no. Dobil sem pa dvojko. Ali je to pravica? Seveda tožijo ljudje, da ni uradnikov, ni posvetne inteligence. Kdo je kriv?" "Krivica se je godila tudi pri nas," je pristavil Oroslav. "V našem razredu se sicer v enem predmetu razen profesorja ni učil in pripravljal nihče; a smo si mislili, da vsi ne moremo pasti. Zlasti, kar nas je bilo darjenih, smo pričakovali, zlezemo; a zgodi'lo se narobe: tepci so dobili de, mi pa dvojke. Jaz sem jim pokazal fige; enemu profesorju sem še pobil okna, potlej pa šel. Če bi bilo med nami značajev, bi bili pokazali profesorjem. Iz enega razreda stran, na drugo gimnazijo! In ko bi pisale novine, kakor se spodobi —" bil list tak članek!—In ta sklep! Visoko nad strankarskimi prepiri, poln navdušenja za sveto narodno stvar. Reč je sedaj dognana," je dejal in odložil počasi list; "kogar ne prepričajo ti dokazi, ta je ali tepec ali zlobnež." — Lovro je zardel od veselja in hvaležen poklical še en liter. "Ali ste zapazili kako tiskovno pomoto?" je vprašal. "Ne." "In vendar se je prikradla v spis. Tu, berite!" "No ,če je nisem zapazil jaz, je ne zapazi nihče razen kakega profesorja dlakocepca. — A kdo bi bil ta L. B.? Jaz poznam znamke vseh znamenitejših naših književnikov; a L. B., ta mi je neznana. To rnora biti nova zvezda, ki je prisijala na naše nebo. Gospod Bojanec, ga li vi poznate, če smem vprašati?" "Po pravici rečeno, pozinaim ga. Zdi se mi pa, da sodite vi jpis preugodno." "Jaz preugodno!" se je nasmehnil Oroslav. "Povej, Slavoljub, če sem jaz izmed tistih, ki sodijo kako stvar preugodno. Jaz sem bil zaradi svoje kritike sošolcem in tudi v nalo-vedno drugega mnenja ko profesor. In vendar mi ni mogel nikdar do živega, ker sem neovržno podpiral svoje A tega članka, gospod Bojanec, ne ovrže noben sofist. "Njjovine so sieve," je dejal) škoda le, da je izšel v dnevniku, Slavoljub. "— in se potegnili za nas poslanci —" "Poslanci so mevže." "— izučili bi profesorje^" "Oroslav, ali ti še katerega profesorja pozdraviš- Jaz nobenega več." "Jaz naredim tako," je dejal muhasti Oroslav; "če ga zagledam od daleč, si prižgem smot- ki se danes, bere in jutri zavrže! Slavoljub, jaz ti pravim, beri! To sklepanje, ti zgledi! In pri vsakem zgledu 'sic'." "Prizanesi mi," je dejal Slavoljub, "z znanstvenimi razpravami! Jaz hvalim Boga, da imam šolo z,a hrbtom; ali naj se zopet učim?" Oroslav je pogumno branil svoje stališče, češ da se mora ko ter jo skrijem za hrbtom. Ka-| človek vedno učiti in da je veli-dar pride blizu, vzdignem roko s smotko, da se že razveseli pozdrava. Ne boš, Jaka! Profe sor pravi: "Dober dan' ali 'Gruss Sie Gott' ali tudi 'Ser-vus,' jaz pa mu puhnem dima v obraz. To ga bolj ujezi, nego če ga ignoriraš." Lovru nista bila posebno všeč ta dva doslužena dijaka; a bila je vsaj druščina, s katero je mogel govoriti, od katere se je dalo zvedeti, kako da utegnejo soditi olikanci njegov spis. Poklical je mladeničema liter vina, jima natočil in pomaknil potem list Slavoljubu, pokazal s prstom Članek in vprašal, če ga je že prebral in kaj se mu zdi. Slavoljub je vzel list, pregledal zaspano nekaj vrstic, ga vrnil in odmignil z roko: "O pravopisu! Jaz pravim s Prešernom: Kaj pa je tebe treba bilo? Dolgočasne znanstvene reči; profesorji jih pišejo, profesorji naj jih bero. Slovnica mi je od nekdaj zoprna." Premeteni Oroslav je zapazil, kako je Lovro izpremenil barvo, kako se je presedal na stolu, in v glavo so mu šinile zvite misli. "Daj sem list!" je dejal oblastno in pogledal podpis: L. B. J« ka mehkužnost, če kdo ne prenese znanstvenega spisa kakor pokvarjen želodec krfepke jedi ne. "Ali te ni sram, Slavoljub?" "Nič! saj nisem sam takšen; vse naše čitateljstvo se boji takih razprav." A Oroslav, strah sošolcem, se je potegnil tako spretno/za vedo in znanstvo in pobijal krive Slavoljubove nazore tako uspešno, da ni za popolno zmago kar nič potreboval Lovrove pomoči. Temii pa je bilo to tem ljubše, češ da bi utegnil sam soditi pristranski. Uh, gospod Bojanec," je pri-koračil gospod Majer in se stegoval in zlecal in si brisal pot z obraza; "vendar enkrat opravljeno. Do grla ima že človek govorjenja in pogajanja. Bendež, prinesi mojo pijačo semkaj in reci Edvardu, da ostanem zunaj, ker je prijetneje. Ah, dva gospoda dijaka! To je lepo: o počitnicah po svetu, da se kaj vidi in doživi. Jaz sem bil tudi tak. Smem li postreči s smotka-mi? Tu ni profesorjev." "Prosim," Je dejal Oroslav. "A smo jih kadili tudi med letom in po mestu." "Mi tudi," se je ponesel Sla- voljub in vzel smotko. Gospod Majer pa je povpraševal Lovra, zakaj ga toliko časa ni bilo na Mlako in, ker se je ta v zadregi, ki varjal z obilnim delom, ga je vabil, naj kmalu pride. "Gospod Majer, kupčijo ste naredili dobro; lahko ga poteg- po- Slika nam kaže kardinala Dougherty iz Philadelphie na Narodnem evharističnem konqresu v St. Paid, Minn. Kardinal je zastopal -papeža Pija na tem kongresu. stavil vino na mizo. "Ali imajo ljudje še toliko hrastine po gozdih?" je vprašal Lovro. "Vraga imajo," je odgovoril krčmar; "jaz poznam domače gozde kakor svoje dvorišče. Ti kmetje ,ki so danes prevzeli, dobavo, ne spravijo toliko skup, če posekajo vse, kar jim rodi želod. Matevže je prevzel preveč, Pangre tudi, potlej Robovec, Sobant in še nekaj drugih." "To meni nič mar," je zmig-nil Majer z rameni in puhnil dim predse, "če so tepci, kaj morem jaz za to! Jaz ne bom trpel škode, ker sem previden proti kmetu, ki je ves goljufiv. Kleli bodo seveda in se jezili, a tudi pili, Bendež, pili. Kmet, če je bolj jezen, bolj pije. Bendež, to je voda na tvoj mlin." "še bolj pa na vašo žago." "Bogme, tako je tudi prav, privoščiti in pomagati drug drugemu." Lovru je presedalo to modrovanje, žal, ne iz nravnih nagibov, ampak ker je hotel napeljati govor na svoj članek. Ko je prisedel Edvard, se mu je zdela prilika toliko ugodna, da ga je opozoril nanj. "Hvala; me nič ne mika," je bil odgovor ."Papa, beri ti!" "Smešno; jaz ne berem takih budalosti." Lovro se je nasmejal po sili in ,zbal obenem, da ne bi še huje zabavljal gospod Majer. "Kaj mislite?" je dejal. "Ali naj se piše naša Gorenja vas z eno veliko začetnico ali z dvema?" "Za tako gnezdo, gospod Bojanec, je še ena preveč." "A je lastno ime, gospod Majer; z eno veliko začetnico se mora pisati vsekako; nekateri jo pišejo tudi z dvema." "To so norci." "Torej vi ste samo za eno?" "Kvečjemu, gospod Bojanec, kvečjemu." "Vidite, tega mnenja sem tudi jaz, dasi iz drugih razlogov," je dejal Lovro in priznal nekako zmeden, da je spisal članek on. "Kaj vraga!" se je prisiljeno krohotal Majer. "Zakaj pa ne poveste tega poprej! Kako kmalu bi bil prezrl duhoviti članek; duhoviti, pravim, ker sem prepričan, da vi ne pišete drugače. Da je gospod Bojan* to moram doma tžiM ženi in Irmi. Impor boste, zakaj na pisat«1-: kar mrtvi. Bog vas nazdravi. "Edvard, f tro, potem prebere® spod Bojanec, brez vek ne more metno, sicer bi bilo no na svetu." 1 "172 "To ni nič 1-J"ffS krat se človek zmotil "Spis ni napačeniji^M Edvard in pomaknil llVl "Ni napačen! je zavrnil oče. "Izbor*,, ti vredne ga niso te ' (Dalje prihodi | O. gale cf Manhatt | COLORED SHIRTS AND PAJAI EE Will Be Held From Monday, July 21 up to «',((OSE EE Including July 26th 1 MANHATTAN SHIRTS, RAJAH* $2.00 Now $1.65 2.50 Now 1.95 3.00 Now 3.50 Now Frank Belaj MEN'S WEAR 6205 St. Clair ^MIimillimilllllMIIHMIilllillMiiii'iilllll ashi 2.Japoni 2.$f>o Ja |je in ner W a Jap lečja ishinf a f OGREB>*] ZAVOD | je j Avtomobili m bolnlžkl vo?- reiti o m ob vsaki url na razP^ in j Mi smo vedno pripravi Ji :nl z naJboljSo postrežbo S 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: EN