STRAN 20
ŽILNIKIN PUŠNIK NIČ VEČ STATISTA?
■EVHJIIM
V ŠMARJU PIJEJO OD DESETEGA LETA
■EEEcne
ŠT. 4 - LETO 61 - CELJE, 13.1.2006 - CENA 300 SIT
ZNANI NAGRAJENCI AKCIJE NAJ VOŠČILNICA
STRAN9
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
ROMAN ŠUMAK: »NE BOM SE UKLONIL ZASTRAŠEVANJU«
HM
DODAJA BLISC ROGAŠKI SLATINI
■KBZ22EHBÍ
CENTER
■M-M-IrMrIT
CILJI
2
-NOVi tednik
Z novinarske konference vodstva in izvršnih direktorjev Slovenskih železnic v Zdravilišču Laško
Letos Info center v Celju
Po lanski uvedbi potniškega Info centra v Ljubljani ju bodo letos pridobili v Celju in Mariboru, s terminalom Moneta pa bodo v prihodnjih tednih opremili še potniško blagajno v Celju. Ti terminali omogočajo plačevanje vozovnic z mobilnimi telefoni. Celjska železniška postaja je namreč po potniškem prometu v Sloveniji na drugem mestu, takoj za Ljubljano.
Z napovedanimi novostmi so javnost seznanili na včerajšnji novinarski konferenci vodstva in izvršnih direktorjev Slovenskih železnic, ki jo je vodil generalni
direktor dr. Jože Jurkovič. Pripravili so jo v prostorih Zdravilišča Laško, za ta kraj pa so se odločili zaradi dobrega sodelovanja s tamkajšnjim turističnim društvom.
Na konferenci, ki so se je udeležili novinarji iz vse Slovenije, so med drugim opozorili, da rešujejo problem potniških prometnih konic tudi z novim vlakom Celje-Poljčane. Med Ljubljano, Celjem in Mariborom sta uvedena dva nova vlaka ICS, na katerih nasploh pripravljajo prenovo ponudbe.
Za dodatoo popestritev potniškega prometa so v naših krajih poskrbeli z zdraviliškimi vlaki v Laško in Podčetrtek ter
smučarskim na mariborsko Pohorje, z izrednimi vlaki pa so na prireditev Pivo in cvetje prepeljali kar 17 tisoč potnikov.
V zvezi z lanskim poslovanjem slovenskih železničarjev so na novinarski konferenci omenili, da bo skupni poslovni rezultat za preteklo leto ustvarjen v okviru sprejetega načrta. Pri tem, na primer, smelo zastavljeni prodajni načrt Tovornega prometa ne bo uresničen, kar bo njegovo izgubo še povečalo. Dokončni lanski rezultati bodo znani prihodnji mesec, ko bodo predstavljeni nadzornemu svetu.
BRANE JERANKO
Vpliv na televizijo s Celjskega
Nekateri so bili zagreti, drugi malo manj, vseeno pa je državni zbor, bolje rečeno koalicija, v sredo z večino potrdil 21 članov programskega in pet članov nadzornega sveta RTVS.
Med kandidati je bilo tudi nekaj imen s Celjskega, v končni izbor pa sta prišla Jana Bezenšek in Ivo Jakop, oba pa bosta sodelovala v programskem svetu RTV. Jana Bezenšek, ki jo je predlagala vladna SLS, je rojena Konji-čanka, prihaja pa iz akademskih krogov. Je redna profesorica za sociologijo na mariborski pedagoški fakulteti, žal pa je včeraj nismo uspeli priklicati.
Ivo Jakop, ki ga je predlagal Gorniški klub Savinjska dolina Luče, svoje izvolitve še ni želel komentirati. Poudaril je, da so bih člani sveta izvoljeni šele v sredo, da organ Še ni formalno konstituiran in da do uradnega začetka delovanja ne bo dajal izjav. Jakop je samostojni konzultant za digitalna prenosna omrežja, prijavljen pa je v Konjskem Vrhu v občini Luče. Predlagatelji za imenovanje menijo, da bo njegovo znanje pomagalo programskemu svetu, da bo uresničil temeljno željo gledalcev in poslušalcev po zagotavljanju boljših in gospodarnejših informacij.	US
Evharistični seminar
V okviru Slovenske evharistične naveze prireja Šola Božjega usmiljenja v Celju vseslovenski evharistični seminar, ki bo v soboto, 14. januarja. Seminar bo v Don Boskovem centru, s pričetkom ob 9. uri, vodil ustanovitelj in voditelj omenjen naveze in šole pater Tomaž Podobnik iz Ljubljane. Seminar, ki bo prvi tovrstni v Sloveniji, pomeni tudi poglobljeno pripravo župnij na vseslovesnki evharistični kongres, načrtovan za leto 2007.	DG
UVODNIK
Skrivnostne policijske menjave
Na Celjskem še vedno buri duhove nerazjašnjena premestitev predstavnika za odnose z javnostjo na celjski policijski upravi Mirana Korena. Buri še toliko bolj, ker obstaja na eni strani kopica domnev in ugibanj, na drugi pa molk.
Zamenjave se vrstijo brez kakršnihkoli razlogov, brez argumentov. Zamenjati želijo vse, kar ni skladno, kar se ne uklanja, kar ne kima in ne mi- MATEJA JAZBEC sli z lastno glavo. Velja torej le politično prepričanje? Bo.,žé držalo ob dejstvu, da je nova vlada takoj ob vstopu na oblast zakonodajo spremenila. Veljala naj bi nekakšna politična primernost. Ne pa tudi strokovna. Za vsako imenovanje je po novem treba izpeljati javni razpis. Na celjski upravi za obrambo, kamor bo kot svetovalec za vojaške zadeve odšel Koren, pa za to delovno mesto ni bilo objavljenega razpisa. Na obrambnem ministrstvu uradno celo zmanjšujejo število zaposlenih. Kaj natančneje bo torej tam počel, se še ne ve. Pa so pojasnitev tega že obljubljali, a bo procedura »požegnanja« informacij za javnost očitno še dolgo trajala. Izkušenj na področju obrambe pa kot bivši novinar in zdaj tiskovni predstavnik nima. Koliko sijih bo nabral v teh nekaj mesecih do upokojitve, je že druga zgodba.
Koren ne želi ničesar komentirati. Pa bi zato pričakovali, da bodo zgovornejši tisti, ki vlečejo poteze. A ti o ničemer niso seznanjeni ali sprememb ne komentirajo. Pravijo, da se kadrovske spremembe načrtujejo na podlagi Zakona o javnih uslužbencih, zato se ne čutijo dolžni česarkoli komentirati. Je mogoče, da direktor celjske policijske uprave Stanislav Veniger o odhodu svojega podrejenega n nanjen? Daje to izvedel šele skupaj z javnostjo? No, vedel ni tudi tega, da njegovi kolegi hranijo in sušijo konopljo u Bu-kovžlaku, ki so jim jo novembra lani ukradli:
To, ali bo Koren po dopustu prišel nazaj v policijo ali bo takoj odšel na novo delovno mesto, pa je odvisno od njega samega. Saj jim, kot sporoča njegov trenutni namestnik Božidar Pezdevšek, ni znano, ali se bo na sklep pritožil ali ne. Bodo papo njegov,em odhodu izvedli postopek za določitev novega tiskovnega predstavnika. Le ugibamo lahko, koliko časa bo na tem delovnem mestu tudi ostal. Če bo »pravi« in »ubogljiv«, se mu morebiti obetajo lepi časi. Zadnjim nekaj tiskovnim predstavnikom v Celju ti niso bili najbolj naklonjeni. So res ti tisti, ki so najbolj na udaru zaradi »šlamparij in malomarnosti« drugih? Jih zato postavljajo ob zid?
Lek za male bolnike celjske bolnišnice
Včeraj se je na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Celje z ustvarjalno delavnico in obiskom veslača Luke Špika nadaljevala novoletna akcija farmacevtske družbe Lek, ki je namenjena otrokom v vseh slovenskih bolnišnicah.
»Odločili smo se, da letošnjo novoletno akcijo namenimo otrokom, ki so zaradi bolezni in bivanja v bolnišnici odtrgani od svojih najbližjih. Želimo, da bi ta čas čim lažje preživeli, zato iskreno upamo, da jim bomo z ustvarjalnimi delavnicami in revijami Petka uspeli preusmeriti misli na lepše trenutke v življenju,« je ob obisku povedal Andrej Grilc, vodja Prodaje Slovenije v Leku.
V okviru novoletne akcije so predstavniki Leka z gosti in darili obiskali že devet od dvanajstih otroških oddelkov slovenskih bolnišnic. V vsaki ustanovi organizirajo ustvarjalno delavnico za otroke, jim podarijo celoletno naročnino na revijo Pet-
ka ter pomagajo opremiti otroške kotičke. Mali bolniki, pa tudi predstojnica pediatričnega oddelka celjske bolnišnice dr. Lidija Vučajnk, so bili obiska veseli. Kot je povedala predstojnica, bodo s podarjenimi sredstvi kupili knjige, igrače in različne pripomočke, s katerimi
si bodo otroci krajšali čas zdravljenja v bolnišnici ter se skozi igro in branje počutili bliže domačemu okolju.
Seveda so bili mah bolniki veseli tudi srečanja z veslačem Luko Špikom, veselje pa je bilo obojestransko: »Z veseljem sem se odzval vabilu Le-
ka, ki je moj sponzor. Srečanja z otroki so vesela, sproščena. Pogovarjamo se in igramo in lahko rečem, da se na teh obiskih počutim bolje kot na katerem koli drugem spre-jemu.«
MBP
Foto: GREGOR KATIČ
NOVI TEDNIK
aktualno
3
Nič več v smetnjake
Novosti pri odstranjevanju odsluženih elektronskih in električnih aparatov - Trgovci morajo pri nakupu novih prevzeti stare
Že od 13. avgusta lani veljajo v članicah Evropske unije, tudi v Sloveniji, nove direktive, ki trgovcem predpisujejo, da morajo od kupcev ob nakupu novih obvezno brezplačno prevzeti odslužene električne in elektronske aparate. Potrošniki to možnost izkoriščamo le v manjši meri, proizvajalci in distributerji morajo poiskati ustrezne rešitve za predelavo odpadkov. S 1. januarjem letos pa je začel veljati še pravilnik o finančni in operativni odgovornosti zavezancev z omenjeno odpadno opre-
Gre za direktivo evropskega sveta in parlamenta iz leta 2003, pri čemer so osnovni nameni te okoljevarstve-ne politike ohranjanje in zaščita kakovosti okolja, zdravja ljudi ter racionalna izraba naravnih virov. Okoljska škoda naj bi se tako popravljala že pri izvoru, plačati pa jo mora sam onesnaževalec (proizvajalce, distributer ali uvoznik opreme).
V	praksi omenjena direktiva pomeni, da lahko kupci ob nakupu nove brezplačno vrnemo odsluženo električno in elektronsko opremo distributerjem, proizvajalci in prodajalci pa morajo poskrbeti za njeno predelavo. Za predelavo morajo preko individualnih shem proizvajalci poskrbeti sami, zavezanci pa morajo organizirati tudi začasno skladiščenje. Nekateri večji proizvajalci in zavezanci, kot so Avtotehna, LTH, Gorenje, Merkur, BSH ter Mikropis iz Žalca in Mer-cator, so se povezali v kolektivno shemo in ustanovili družbo Zeos, ki naj bi tako poskrbela za dve tretjini odpadne električne in elektronske opreme.
Eni so to počeli že prej
V	podjetju Merkur predstavnik za stike z javnostjo Rok Istenič na vprašanje, kako bo v skladu z novimi direktivami z obveznim odvozom odpadkov, odgovarja, da so svojim kupcem že več let pred uvedbo evropske direktive omogočali, da so ob nakupu novega izdelka prevzeli tudi starega in tako poskrbeli za ustrezen odvoz. »Merkur je velik zavezanec na področju električne in elektronske opreme (EEO) in kar se tiče evropske direktive, lahko svoje obveznosti izpolnimo preko individualne ah kolektivne sheme,« pravi Istenič. Individualna shema pomeni, da mora zavezanec sam zagotoviti prevzemna in zbir-

na mesta za odpadno EEO ter poiskati prevzemnike in predelovalce za vseh osem razredov EEO, ki jih trži (od skupno desetih). V Merkurju so ugotavljali, da predelava vseh osmih razredov v Sloveniji ni mogoča, kar pomeni, da bi morah iskati povezave v tujini. »To bi bilo precej neracionalno, zato smo se odločili za kolektivno shemo, po kateri se Merkur priključi skupim zavezancev, ki skupaj izvajajo svoje obveznosti, in so jim torej skupne infrastruktura ter logistične in predelovalne kapacitete,« je še povedal Istenič.
Zeos tako skrbi za zbiranje omenjenih odpadkov, ki jih prevzema od končnih uporabnikov, distributerjev in lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki. Obdelavo teh odpadkov predstavljajo razgradnja in ločitev sestavnih delov kot priprava na nadaljnje ravnanje, sledi predelava, katere cilj je recikliranje odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo oziroma uporaba za gorivo, sledi pa še odstranjevanje ostankov predelave.
Trgovci prevzemajo rabljene aparate
Določila so torej jasna, zanimali pa so nas predvsem konkretni primeri. Kaj morajo torej storiti trgovci, če v njihove prodajalne vstopite z rabljenim aparatom in z namenom, da boste pri njih kupih novega? Direktor podjetja Tripex, ki prodaja pretežno belo tehniko in gospodinjske aparate, Ivan Drolc pravi: »Strankam že dolga leta nudimo odvoz oziroma prevzem rabljenih aparatov, ki
smo jih tudi skladiščili oziroma zanje poiskali primerno odlagališče. Za to možnost so se ljudje odločali predvsem v primeru večjih tehničnih izdelkov, kot so hladilne skrinje in pralni stroji; to storitev smo nudili proti plačilu in tako tudi ostaja. Nove direktive seveda upoštevamo: če stranka pri nas kupi nov izdelek, starega prevzamemo brezplačno, kot nas direktive obvezujejo. Zaenkrat rabljene aparate skladiščimo, tiste, ki še delujejo, smo doslej tudi brezplačno oddajali zainteresiranim. Še vedno pa razmišljamo o tem, da bi se pridružili kolektivnim shemam oziroma izbiramo med ponudbami podjetjih, ki se organizirano ukvarjajo s prevzemom in predelavo tovrstne opreme.« Koliko kupcev se sploh odloča za vračanje odpadne opreme? »Premalo, žal, sploh kar se tiče manjših naprav, ki pogosto pristanejo v smetnjakih, večje pa še vedno lah ko vidite na divjih odlagališ čih. Bo treba še marsikaj po storiti na področju ozaveščenosti glede varovanja okolja. Nove direktive je treba podrobneje predstaviti kupcem,« dodaja Drolc.
V kategorijo električnih in elektronskih odpadkov spadajo mali in veliki gospodinjski aparati, računalniška oprema, telekomunikacijske naprave, oprema za razsvetljavo, radijski in televizijski sprejemniki, video kamere ter ostala podobna oprema in naprave.
Na ministrstvo za okolje in prostor, direktorát za prostor, smo posredovali vprašanja o konkretnih podatkih
Države članice EU morajo do konca leta 2006 poskrbeti, da bosta dosežena dva osnovna cilja: kot prvo stopnja ločenega zbiranja povprečno vsaj 4 kilograme odpadne EEO na prebivalca na leto (letna prodaja tovrstne opreme v EU znaša 12 kg na prebivalca) in kot drugo doseganje zahtevanih stopenj predelave, ponovne uporabe in recikliranja za ločeno zbrano EEO s strani zavezancev. Slovenija mora omenjena cilja doseči do konca leta 2007. V Sloveniji sta se zaenkrat poleg Zeosa oblikovali še podjetji Slopak in Interse-roh.
glede izvajanja direktive; zanimalo nas je, kako jo bodo uresničevali proizvajalci oziroma trgovci, ki Se še niso vključili v kolektivne sheme. Želeli smo izvedeti tudi, ah že imajo podatke o upoštevanju direktive s strani prodajalcev in kupcev, predvsem pa, kdo bo to preverjal in kakšni bodo morebitni ukrepi. Na ministrstvu odgovor šele pripravljajo. Vsekakor pa ne moremo mimo dejstva, da nove direktive ne pomenijo zgolj obveznosti za trgovce, ampak tudi za potrošnike. Glede na to, da imamo odslej možnost brezplačne oddaje okolju nevarnih odpadkov, ki jih bo treba ustrezno razgraditi, bi morala iz naše okolice počasi izgi-niti-tudi divja odlagališča. Od nas in naravovarstvene ozaveščenosti pa ostaja odvisno, ali bodo odsluženi štedilniki in pralni stroji še vedno sredi noči romali v kakšno reko ali na gozdno jaso.
POLONA MASTNAK
kje so nasi poslanci?
Trgovine in ovce
Slaba dva tedna po vetu državnega sveta so poslanci skozi šivankino uho potrdili zadnjo različico zakona o trgovini, ki ureja poslovanje trgovin ob nedeljah. Po svetniškem vetu je namreč potrebna absolutna večina vseh poslancev (46 od devetdesetih glasov), s katero lahko znova potrdijo sporen zakon.
Natančno toliko glasov je dobila novela zakona o trgovini, da je šlo tako na tesno, pa je pripomogel tudi naš poslanec Mirko Zamer-nik (SDS), ki je glasoval proti. »Čeprav imam resnično nekaj pomislekov proti zakonu v sedanji obliki, pa moram priznati, da sem se zmotil pri pritiskanju na gumbe. Človeku se v desetih letih dela v parlamentu zgodi tudi kaj takega. Res pa je, da če bi se zmotil še kdo od poslancev koalicije, bi to precej zapletlo zadeve,« pravi Zamernik.
Osnova za jezo sindikatov, ki so prek svetnikov zahtevali veto, je močno razširjen seznam nedeljskih izjem, ki jih uvaja nov zakon, površino teh trgovin pa je omejil na 200 kvadratnih metrov. V referendumskem vprašanju je bilo namreč navedenih sedem vrst oziroma lokacij prodajaln, ki bi lahko obratovale tudi ob nedeljah, v sprejeti noveli zakona pa je teh izjemnih lokacij kar 18. Pri čemer sindikalisti menijo, da je več takšnih, ki jih zaradi nedorečenosti ne bo moč izvajati v praksi.
Vladni predstavniki trdijo, da je bila volja referenduma upoštevana, hkrati pa naj bi zakon upošteval tudi ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. Poslanec SD Matjaž Han pa meni, da vlada ni Aleksander Velik, trgovinski vozel pa je tako zapleten, da ga ne zna ali pa celo noče presekati. Opozoril je, da se odprtim prodajalnam na Brezju čudi tudi profesor moralne teologije dr. Ivan Štuhec, saj potrošnikom nudi zgolj verski kič.
Na raztegovanje referendumske volje so opozarjali številni poslanci, z malce zlobe tudi tisti, ki načeloma sicer zagovarjajo nedeljsko obratovanje trgovin. Nenazadnje je referendum stal 700 milijonov tolarjev, kar ni malo denarja, je bil eden od argumentov. »S posledicami zakona in referenduma se soočajo prav ljudje -na primer gospodarski minister Andrej Vizjak in minister za delo Janez Drob-nič - ki so bili kot opozicijski poslanci zagovorniki omejevanja nedeljskega dela. Danes se morajo na drugem položaju ukvarjati s tem, ali bo rast trgovine še napredovala oziroma ali se bo zmanjšalo število zaposlenih v trgovinah,« je na morebitne posledice zakona opozoril Pavel Gantar (LDS).
Matjaž Han
Nova Slovenija je bila deležna številnih očitkov, da so pred tremi leti kot opozicija stali v prvih vrstah zagovornikov nedeljskega zapiranja trgovin, sedaj pa podpirajo veliko širitev izjem. V bran stranke je Martin Mikolič (NSi) poudaril, da »... je poslanec Janez Drobnič leta 2003 vložil v državni zbor spremembo zakona o trgovini, saj je želel omogočiti, da bi bil ob nedeljah in praznikih večji del trgovk, med katerimi so številne matere, doma v krogu družine. Sprejeta novela kljub dodanim izjemam še vedno uresničuje ta namen. Le urejene družine bodo zagotavljale svetlejšo prihodnost slovenskega naroda.« Velenjski poslanec in Mikoličev strankarski kolega Drago Koren je zakon zaradi preveč razširjenih izjem podprl s težkim .srcem, kot je dejal. »Tudi za samo Marijo pomagaj mislim, da ni potrebe za nedeljsko delo trgovin. Kadar poromam na Brezje, si kupim sendvič v soboto, še raje pa dam zaslužiti gorenjskim gostincem in si privoščim na Brezjah kosilo. Zelo me pa moti kra-marija, ki bi jo najraje prepovedal oziroma nagnal, kot je Jezus nagnal trgovce v shod-nicah,« pravi Koren.
V DeSUSU so svojo podporo utemeljili z enostavnim razlogom - čeprav zakon tudi po njihovem mnenju ni najboljši, je menda še zmeraj boljši od tistega, ki je veljal od 1. januarja. Podobno je za ljudsko stranko dejal Jakob Presečnik: »V okviru vsega, kar se je dogajalo pred referendumom, na referendumu in pri sprejemanju te zakonodaje, je ta zakon po moji oceni najboljše, kar je bilo možno napisati in sprejeti.«
Han je spomnil, da bo ustavno sodišče kmalu odločalo o ustavnosti in morebitnem zadržanju zakona. Po napovedih strokovnjakov bo ta zelo verjetno padel, kar bo problem še bolj zapletlo. »Jasno je, da bomo o zakonu v letošnjem letu še razpravljali,« napoveduje Han. Poslancu italijanske manjšine Robertu Battelliju pa je med razpravo ušlo, da »če politika dela oslarije, spreminja ljudi v ovce.«
■ SEBASTUAN KOPUŠAR
4
aktualno
NOVI TEDNIK
Od pobalinke do direktorice
Danico Doberšek Celjani najbolj poznajo kot dolgoletno občinsko finančnico. Z novim letom je sedla na vroč direktorski stolček Nepremičnin, ene najbolj donosnih družb v občinski lasti. Večna iskalka novih delovnih izzivov pač nikoli ne miruje.
"" >e se je začelo že z rojstvom, ko je prehitro hotela na svet in se rodila kar doma, ob štirih zjutraj, ob pomoči tete, ki je tisto noč, ko je Danica presenetila mamo, odigrala vlogo babice. Velik del otroštva je preživljala pri sta-.
mami, v stavbi ob opatijski cerkvi, kjer je bila njega dni prva celjska gimnazija. »Mama je bila vse dni v službi in malčki, sestrične in bratranci, smo bili večino časa pri stari mami. Cela nekdanja Masarykova ulica, vse do Anskega vrha in Starega gradu je bila naša.« V Savinji, katere obrežje so senčile vrbe žalujke, se je naučila plavati, »kopah pa smo se v pocinkanih banjah na dvorišču ...« Družila se je pretežno z bratranci, zato je bila velikokrat poškodovana, pa tudi tepena, saj so počeli velike neumnosti. »Največja je bila, ko smo zažgali kumi-ke, ki so bili na parkovni strani vseh hiš ob Okopih. Nanosili smo kup listja, jaz pa sem od stare mame prinesla vžigali-
nistrica brez listnice«, ki si je do leta 1995 priborila svoj oddelek. Za kar 14 let je postala občinska finančnica. Klicali so jo tudi »brzostrelka«, saj je funkcionarje in svetnike tako hitro zasipavala s številkami, da mnogi sploh niso vedeli, za kaj gre, ko so dvigali rumene ali modre kartončke. V občinskih kuloarjih je znana po stavi, da bo 3 kg težek proračun predstavila v 15 minutah. Ob zbeganih pogledih svetnikov ji je uspelo, pa še petletni pregled naložb je dodala.
Iz časa začetkov omenja ogromno dela, ki so ga vlagali v reševanje problemov občinskega deleža v Ljudski banki, delnic, sprememb metodologije pri sestavljanju proračuna, ukinjanja samoupravnih interesnih skupnosti... In zatemločevanja občine na »državo«, kar je prevzela upravna enota in »občino«, sprememb sistemov financiranja, ločevanja poprej enotne na tri občine... »Od začetnih 4 milijard tolarjev proračuna smo z leti >zlezli< na 11 milijard...«
Za Nepremičnine pravi, da imajo morda celo preveč kapitala. »Rezultate so merili z gradnjo stanovanj, s količino stanovanjske oskrbe in dobičkom, žal pa je zmanjkalo še kaj za kakovost oskrbe.« Zdaj želi razširiti
leti delala kot srednja medicinska sestra na internem intenzivnem oddelku celjske bolnišnice, potem sem odšla v Aero.«
Tam je začela delati kariero. Ob delu je doštudirala ekonomijo in postala dolgoročni planer, a v času tozdov in medtozdovskega skrivanja podatkov ni imela več česa delati. Prekipelo ji je in odzvala se je na razpis ter postala samostojni svetovalec za obrambne priprave v občinski stavbi. »Zelo dobro smo uredili obrambne načrte v vseh firmah in zanje dobili odlične ocene generalne inšpekcije tedanje armade.« Zatem so jo imenovali za namestnico predsednika takratnega komiteja za družbeno ekonomski razvoj. Pa za predsednico, pa spet za podpredsednico in še enkrat za predsednico. »Ne znam več našteti, kako sem romala gor-dol-gor-dol... Po letu 1993, ko je imel Jože Zimšek težave s sestavo svoje >vlade<, pa me je prosil, da prevzamem občinske finance.« Tako je najprej postala članica izvršnega sveta, »mi-
vanja podjetja skozi standard ISO ter povečati finančno učinkovitost družbe.
S spremembo delovnega mesta je zadovoljna. »Predolgo sem bila v mestni občini. Rezultate želim pokazati tudi drugod.« A vzela si bo čas, da bo družbo najprej spoznala. »Preveriti moram vse sodelavce, vse predmete poslovanja, vse ocene posameznih delavcev. Prepričana sem, da bomo zgradili čvrsto ekipo.
Ne mara drezanja v zasebnost, zato se spretno izmika takšnim vprašanjem. A vseeno pove, da je mati dveh otrok, samohranilka. »Oba sta pri kruhu, čeprav je starejši, sin, za sedaj bolj večni študent. Hči je diplomirala ekonomijo.« Za rojstni dan je dobila kužka, velikega šnavcerja Gala, ki je njen pravi ljubljenček. »Iz vsega svojega razsulega sveta si zdaj počasi ustvarjam svoj dom, otroci pa svojega. Upam, da mi bo uspelo na čudoviti lokaciji ob Šmartinskem jezeru in upam, da bom slej ko prej lahko zaživela z naravo, ki jo neizmerno ljubifn.«
BRANKO STAMEJČIČ
Obsojenec na strehi zapora
18-letnik ušel skozi ostrešje delavnice, ker je hotel samsko sobo
Na strehi celjskega zapora se je v sredo malo po 14. uri odvijala prava drama. 18-letnik, ki je obsojen na kazen mladoletniškega zapora zaradi premoženjskih deliktov, si je zaradi osebne stiske v mizarski delavnici prisvojil orodje, splezal na odsesalno napravo, s pomočjo orodja preščip-nil varnostno žico in se povzpel na streho zapora, cerkve, banke in sodišča. Po slabi uri in uslišani zahtevi se je s strehe zapora vrnil sam.
»Obsojenec je splezal iz mizarske delavnice v ostrešje ter se povzpel na streho zapora, cerkve, sodišča in banke. S tem je skušal pokazati, da je v osebni stiski,« je dejala direktorica celjskega zapora Edita Mejač. Obsojenec je namreč izrazil zahtevo po samski sobi, kar mu je MejaČeva kasneje tudi odobrila. »Z njim sem se že pogovorila. Pri tem prosi vse
Hoja po vrhu strehe bi se lahko končala tudi usodno.
medije, da o njem ne bi preveč pisali, saj gre izključno za izkazovanje osebne stiske. Izrazil je tudi željo, da njegovega imena ne omenja-
mo.« Izvedeli smo, da naj bi mladenič prišel iz prevzgojnega doma v Radečah, kjer je že s podobnimi dejanji, plezanji po strehah, skušal
Obsojenec je našemu fotoreporterju celo pomahal v pozdrav. Takrat še ni vedel, da bo njegova zahteva
Pobegli je za trenutek zaustavil mestni vrvež.
uresničevati svoje zahteve. Pazniki, ki so stali ob zgradbi, so le nemo opazovali, kdaj in kje se bo pobegli prikazal. Skakal je s strehe na streho in le enkrat glasno izjavil: »Hočem govoriti z direktorico, pokličite jo!« Nato je brez besed in zahtev izvajal »ekshibicije« po strehi. Na strehi cerkve poleg zvonika si je nato slekel delovno obleko, ki jo je bilo moč videti na strehi še vse do večera, ter se nato po vrhu strehe skorajda kleče priplazil do oken na banki in pri tem sprožil opeko. Pri tem je na eno celo nekaj poskušal napisati.
Pazniki so le opazovali in nemo pogledovali, kdaj spet in na kateri strani se bo prikazal. Skupaj z njimi je od Prešernove ulice in vse do tržnice in spet nazaj tekala tudi množica ljudi, ki se je zbrala in radovedno pogledovala ter ugibala, kako se bo vse skupaj končalo. Ena od gledalk je ob tem le dejala: » Upam samo, da ne bo padel dol...« Pazniki so bili razporejeni tudi znotraj zapora skupaj z direktorico, ki se je na koncu z njim uspešno izpogajala. »S strehe se je potem, ko sem mu odobrila željo, vrnil sam, zadovoljen, da se mu ni nič zgodilo ter da bo dobil želeno samsko sobo.« Na vprašanje, ali bodo podobni poskusi celjskih pripor-nikov, ki jim pogostokrat uspeva uiti na prostost, postali še pogostejši in s tem tudi način za uresničitev zahtev, Mejačeva pravi, da se na žalost takšni dogodki dogajajo in jih je treba reševati v okviru zmožnosti. »Takšni občasni dogodki pripomorejo k temu, da je varnostna služba še bolj poostrena in previdnejša.«
MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ
Gostje so se pri pokušini kislega zelja imenitno zabavali.
poudarek na uporabnem znanju, vseživljenjskem učenju, pa se mnogokrat preveč poudarjajo nekatere poti kot edino pravilne. Za poklicni uspeh ni nujna usmeritev v gimnazijsko izobraževanje. Če
ima človek srečo, da odkrije svojo strast v življenju in jo prelije vpoklic, mu ne bo delo ne bo breme. Da združiti hobi, samouresničevanje in delo ni neuresničljiv ideal, je v svoji zgodbi razložila slaš-
čičarka Jelka Medved z Dolge Gore. Torte z mojstrskim in umetniškim dotikom ne more speči nekdo, ki je bil v ta poklic usmerjen zaradi slabih ocen ali po sili razmer. V vsakem poklicu je mogoče
CMCelje
V večstanovanjskem
• dvoinpolsobno stanovanja v drugem nadstropju v izmeri 65,50 m2 • dvosobno stanovanje v pritličju v izmeri 54,30 m2 • 5 dvoetažnih stanovanj v četrtem nadstropju in mansardi v izmeri 136,20 m2
• 8 garaž v izmeri 2,9 m » 5,6 m Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 566 ga. Matejo K0MP0Ž.
Gradimo za

predstavitev, različne sorte pa so na ekološkem delu posestev tudi sami pridelali. Dr. Mihaela Čeme je goste uvedla v praktično pokušino različnih vrst kislega zelja in če drugega ne, so se ob tem imenitno zabavali. Ostala področja praktičnega izobraževanja so predstavili še Jurij Gun-zek, Simeona Rakun in Bernarda Vodopivc. Slednja je z dijakinjami pripravila tudi prav kraljevsko pogostitev. Šolski center Šentjur je obiskovala tudi Darja Hostnik, ki se ponaša z naslovom lepotica slovenskega podeželja. Lepota podeželja se začne in konča s pozitivnim odnosom. Ta pa največkrat tudi z objektivnimi informacijami. Zato bodo take in podobne predstavitve v Šolskem centru Šentjur pripravljali tudi v bodoče.
SAŠKA TERŽAN
Lepota podeželja se začne pri odnosu
Kmetijska šola v Šentjurju je s svojo dolgoletno tradicijo in z uvedbo višješolskega programa pred nekaj leti prerasla v šolski center. S širitvijo programov in posluhom za lokalne in splošne družbene potrebe ohranjajo pomen tovrstnega izobraževanja. Vseeno pa se zavedajo, da gredo brez dobre predstavitve tudi najboljše stvari mimo njihovih ciljnih skupin.
Tako so pred časom organizirali regijsko srečanje ravnateljev osnovnih šol in njihovih svetovalnih delavcev. Program, ki so ga pripravili, je bil pester in vtisi več kot odlični. Srečanje je odprl direktor šolskega centra mag. Branko Šket, ki je predstavil zgodovino šole in njen pomen za današnje čase. Sledila so predavanja na temo traj-nostnega razvoja podeželja in urbanega okolja. Mag. Janja Bezič je predstavila pomen dobre poklicne orientacije. Čeprav družbene spremembe narekujejo drugačen pristop tudi v tem pogledu, večji
uspeti, če ga človek opravlja z veseljem in navdušenjem.
Tudi na kislo zelje se je treba spoznati
Pri predstavitvi izobraževalnih programov v šoli in projektnega dela so svoj del zgodbe povedali tudi dijaki. Tako so povabljene seznaniti z rezultati poskusa s starimi sortami fižola in zelja. Pod vodstvom Edvina Tomažiča so pripravili zelo zanimivo
Praznujmo Oplovo skupaj!
samo 24 ur - od petka, 13. januarja od 12.00 do sobote, 14. januarja do 12.00
samo zato, ker je Opel ena izmed najbolj prodajanih avtomobilskih znamk v letu 2005 v Sloveniji
prihranki, kijih boste še dolgo pomnili - do 1.400.000 SIT
plus obvezno in kasko zavarovanje ter registracija za prvo leto
Praznujmo praznik prihrankov skupaj! Bodite hitri, sklenite pogodbo o nakupu vozila in ne zamudite fantastične ponudbe:
AVTOHlSA HVALEČ,
avtohiSaodar,
Avto center CELEIA, Mariborska c. 107, 3000 CELJE	Avtohiša JAKOPEC, Kosovelova 16, 3320 VELENJE
tel.: 03 425 46 11, 03 425 46 19	tel.: 03 897 14 60
6

cetis
marginalija, d.o.o.
.	rimska cesta 98 a, 3311 Šempeter
marginalija 03 70310 eo, fax: 03 70310 70
'	e-mail: inloíPmargirialija.si
splet: www.marginalija.si
Slovo dveh velikanov
Od zdaj že bivših direktorjev Pivovarne Laško in Cinkarne Celje Toneta T\irnška in Marjana Prelca so včeraj poslovili tudi v celjski območni gospodarski zbornici. Kot je dejal direktor zbornice Jože Pušnik, je imelo gospodarstvo celjske regije veliko srečo, ker sta tako pomembni podjetji, kot sta pivovarna in cinkarna, v najtežjih časih tranzicije vodila Turnšek in Prelec. Obe podjetji sta danes med najuspešnejšimi tudi v Sloveniji, da sta bila zelo modra direktorja, pa sta po mnenju predsednika GZS Jožka Čuka med drugim dokazala tudi s tem, da sta še pravi čas poskrbela za svoja naslednika.	JI, foto: GK
Se Bevca res hočejo odkrižati?
mali velikani
Z dobro voljo nad vse probleme
Celjski Eco pap je med prvimi petimi izvozniki na srbski trg - Mešano podjetje z drugim največjim trgovcem s papirjem v Evropi
Steklarski novi gre na bolje
jah želijo lastniki Steklarne Rogaške zamenjati predsednika uprave Bojana Bevc, o tem pa naj bi nadzorni svet podjetja odločal na seji prihodnji četrtek. Bevca, ki steklarno vodi od oktobra 2004, naj bi s 1. februarjem zamenjal Robert Ličen, ki je bil doslej kot izvršni direktor zaposlen v podjetju Akrapovič iz Ivančne Gorice, lani pa ga je združenje manager izbralo za najbolj obetavnega mladega menedžerja leta.
Bojan Bevc o morebitnih spremembah ne ve nič. Pravi pa, da je zamenjava uprave pač legitimna pravica lastnikov. O spremembah v vrhu steklarne^ vsaj uradno, ne več nič niti predsednik nadzornega sveta Marjan Jerič iz Nove Ljubljanske banke. Kot je dejal, nima prav nobenih informacij tudi o tem, da bi bila prihodnji teden seja nadzornega sveta. Nič bolj jasni niso tudi v Novi Ljubljanski banki, ki je od lani skupaj s še tremi bankami lastnica steklarne. »Pravica in obveznost lastnikov je, da postavijo tak nadzorni svet, ta pa upravo, ki je sposobna upravljati družbo v skladu z zastavljenimi načrti. Steklarna Rogaška zaenkrat uresni-
Bojan Bevc ne ve nič o svoji odstavitvi.
čuje zastavljene načrte,« so nam odgovorili.
In zakaj bi moral Bojan Bevc, ki je, kot kaže, uspešno prepeljal steklarno skozi zelo težko fazo prisilne poravnave, sploh oditi. Ugibanja o tem so različna, nihče od vpletenih pa jih noče ne potrditi ne zanikati. Tako nekateri menijo, da ga bodo zamenjali samo, če mu ne bo uspelo najti strateškega partnerja za steklarno, drugi pa pravijo, da je krivo njegovo poročilo o poslovanju steklarne v letih od 2000 do 2004. V njem naj bi bilo namreč kar nekaj stvari, ki bank ne kažejo v najbolj lepi luči.
JI
V prihodnjih letih se bo povezovanje svetovnih proizvajalcev tiskarskega materiala še nadaljevalo, s tem pa bodo čedalje bolj organizirane tudi distribucijske mreže. Če se bo uresničila vizija, ki so si jo zastavili, bo v njih pomembno vlogo igralo tudi celjsko podjetje Eco pap. Postati namreč želi prvi dobavitelj tiskarskega materiala na Balkanu, kjer si je zlasti v Srbiji že v preteklih letih izboril zelo dober položaj.
Lastnik Eco papa Čedomir Topličanec je v papirniške in tiskarske vode zašel slučajno. Ko se je sredi osemdesetih let odločil, da bo službo v Tkanini zamenjal za samostojno podjetništvo, sejenaj-prej ukvarjal s prodajo konfekcije. Pa ga je nekoč na cesti ustavil prijatelj tiskar in mu predlagal, naj začne prodajati tudi papir. »Z izkušnjami, ki sem si jih nabral do takrat, sem takoj padel notri in kot vidite, vztrajam še danes,« pravi vedno nasmejani Topličanec. Najprej je ustanovil podjetje Samson, ki si ga je razdelil s sorodnikom, od leta 1999 pa ima Eco pap, kjer je edini lastnik. »V špa-novijo ne grem več z nikomer,« je odločen. Prvo leto poslovanja so imeli okrog 550 milijonov tolarjev prihodkov iz prodaje, lani že blizu 5 milijard. Vsekakor so to številke, ki pričajo, da Topličanec in njegovih trinajst zaposlenih ni kar tako. Da uspešno kljubujejo izjemno hudi konkurenci na slovenskem in tujih trgih tiskarskega materiala.
Njihov najpomembnejši izvozni trg so države nekdanje Jugoslavije, saj na njih us-
tvarijo več kot polovico prodaje in so med petimi največjimi slovenskimi izvozniki v Srbijo in Črno goro. Tja prodajajo izdelke slovenskih in tudi tujih proizvajalcev, zlasti močni so pri časopisnem papirju. Njihovi največji kupci so namreč časopisne hiše, vse bolje pa sodelujejo tudi z zavodi za učbenike. V zadnjem letu jim raste tudi izvoz na hrvaški trg, pred kratkim pa so začeli resneje poslovati tudi z Rusijo. Čedomir Topličanec pravi, da je ta trg zelo specifičen in zahteva veliko truda in priprav. »Mučili smo se kar nekaj let in zdaj, ko nam je uspelo, smo naleteli na nove težave. Ne moremo zagotoviti količin, ki jih zahteva ruski trg.«
Poleg Evrope se Eco papu vse bolj odpirajo tudi druga tržišča. Posle so začeli sklepati z nekaterimi afriškimi državami, med katerimi Topličanec še posebej izdvaja Angolo, Južnoafriško republiko in Libijo. »Afriški trg je zelo zanimiv, tudi tam ciljamo na zavode za učbenike. Je pa res, da je v te države
pomemben srbski trg. »Z drugim največjim evropskim trgovcem s papirjem, nemškim koncernom Map, smo se začeli dogovarjati o ustanovitvi mešanega podjetja, ki bi delovalo na območju celotnega Balkana. Prepričan sem, da bi bila ta povezava zelo uspešna. Mi odlično obvladujemo trg, oni pa imajo veliko kapitala,« pojasnjuje Topličanec, ki napoveduje pohod Eco papa tudi med proizvajalce. Ze nekaj časa si namreč prizadeva, da bi kupih papirnico v Krškem, ki je zdaj v lasti Čehov, manjšo proizvodnjo pa rad imel tudi v Celju.
»Najlepše je biti trgovec, vendar so časi takšni, da se samo s trgovino ne bo dalo več preživeti,« pravi Topličanec. In v čem je skrivnost njegovega uspeha? »Ves čas je treba biti na terenu, predvsem pa moraš ob sebi imeti ljudi, ki ti zaupajo in radi delajo s tabo. V našem podjetju se vsi odlično razumemo in vedno vse probleme rešujemo z veliko dobre volje.«
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Trideset upnikov podjetja Steklarska nova, ki je od lanskega decembra v prisilni poravnavi, je prijavilo za okrog 760 milijonov tolarjev terjatev. Prisilni upravitelj Branko Đorđevič je povedal, da so 225 milijonov tolarjev terjatev prijavih navadni upniki, ostale terjatve pa so bančne.
Djordevič ocenjuje, da ima Steklarska nova, ki je v težave zašla zaradi cenejše konkurence nekaterih vzhodnoe-Št. 4 -13. januar 2006 -
vropskih steklarn in slabšega povpraševanja na ameriškem trgu, veliko možnosti za uspešno poravnavo. Podjetje ima trenutno zadosti naročil, zato se je tudi likvidnostna situacija izboljšala, redno pa izpolnjuje vse obveznosti do delavcev.
Đorđevič je prepričan, da odpuščanja ne bo. Če bo namreč uprava podjetja uspešno uresničila program finančne reorganizacije in še naprej pridobivala ustrezna naročila, se bo število delavcev, ki jih je zdaj 322, še povečalo.	JI
težko priti, če nimaš poslovnih vez in znanstev.«
Prijateljstva in znanstva so tudi sicer zelo pomembna, da v poslih sploh kam prodřeš, odkrito priznava Topličanec. Zlasti v državah jugovzhodne Evrope pa je včasih treba spresti mreže vse do političnih vrhov. Mu je slovenska država pri prodiranju v tujino kdaj stala ob strani? »Ni, pa saj je nikoli tudi nisem prosil. Prepričan sem, da največ naredim kar sam,« odgovarja direktor Eco papa. Edino, kar želi, je, da bi imel »svojo« banko, ki bi podjetje spremljala ves čas, še zlasti v tujini.
Pet trdih let
Čeprav je Eco pap dosegel izjemno rast, pa Čedomir Topličanec snuje nove načrte, kako postati še večji. Nekaj načrtov je že naredil in pravi, da jih zdaj čaka pet zelo trdih let. Rad bi čim prej vrnil posojila, s katerimi je financiral dosedanjo rast, rad pa bi se tudi okrepil, da bi lahko čim bolje kljuboval vse večji konkurenci, ki z globa-lizacijo prihaja na zanj tako
I GtOl. I partner i najboljšim oliuwm
Spor med planinci in gorskimi reševalci?
Gorski reševalni službi Slovenije (GRSS), njen ustanovitelj in lastnik je Planinska zveza Slovenije, je ministrstvo za zdravje konec lanskega leta podelilo status humanitarne organizacije, s čimer so odpravljeni dvomi glede njenega nadaljnjega financiranja, so razglasili predstavniki PZS na sredini novinarski konferenci.
Gorska reševalna služba naj bi se zdaj (po podatkih PZS) lahko potegovala za sredstva, ki jih ima na voljo Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, za letos pričakujejo približno 75 milijonov tolarjev. Več kot sto milijonov tolarjev bo do-
dalo ministrstvo za obrambo, tako da bi imeli za svojo dejavnost na voljo približno dvesto milijonov tolarjev. Gorski reševalci izvajajo svojo dejavnost v šestih samostojnih društvih in v enajstih postajah, ki delujejo v okviru planinskih društev.
Ena izmed postaj je tudi v Celju, pri čemer načelnik Matej Zaluberšek, čeprav gre bolj za njegovo osebno mnenje, pravi, da gre pri teh navedbah za manever PZS, ki hoče gorske reševalce dobiti še bolj pod svoje okrilje. Zaluberšek je pojasnil, da v financiranju GRS praktično ni nič novega, saj so že od nekdaj malo manj kot polovico potrebnega denarja dobili od
INTERNET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju) dodatne informacije na
lektro
'turnšek
Mariborska 86, 3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax; 03/42 88 115
Najdite nas,
fundacije in ostalo iz proračuna ministrstva za obrambo. »Dejstvo je,« tako Zaluberšek, »da planinska zveza pač ni humanitarna organizacija, da pomagamo in rešujemo gorski reševalci.« Očitno bo zaradi vsega skupaj precej vroče prihodnji teden, ko naj bi gorski reševalci predstavili bolj konkretne podatke.
US
V slovenskih gorah je lani umrlo 19 gornikov in leta 2004 eden manj. Gorski reševalci so lani izvedli manj reševalnih akcij kot prejšnja leta, čeprav obisk gora ni bil nič slabši kot v preteklosti.
Direktor Centra Interspar Celje Boštjan Brantuša v pogovoru z Majo Gorjup, ki vodi sredine nagradne igre.
Presenečenj še ni konec!
Stalnica v začetku novega leta so običajno pregledi minulega ter razne obljube, kaj bo drugače oziroma bolje v prihodnjih mesecih. V okviru nagradne igre Najdite nas! Center Interspar nagradi vas! nas preteklo dogajanje navdaja z zadovoljstvom, prihajajoče pa preplavlja s sladkim, igrivim pričakovanjem.
Na prvi skupni potep po Centru Interspar Celje smo se odpravili konec oktobra minulega leta ter odtlej predstavili naslednje prodajalne in lokale: Hervis, DM, Parfumerijo Y, Modiano, Dorothy Perkins, Jones, Street one, Com Shop, Ariel, Mladinsko knjigo, Od A do Ž, Art, Leonardo, Sten time, Zlatarstvo Kragolnik, Frizerski salon Dok in Modni nakit Claudia. Nekatera izmed nanizanih imen so nagrajenci uganili nemudoma, v posameznih igrah pa je bilo potrebno kar malo bolj pobrskati po spominu. A vendarle, nagrade, kot so denimo tiskalnik, razni vrednostni boni in modni dodatki, slikarsko stojalo itd., vsaka v vrednosti približno 10.000 tolarjev, odtehtajo ves trud.
Rezervirajte si torej sredine dopoldneve za druženje v Centru Interspar Celje!
CENTER
I NTERS PAR
CELJE
® nagradi vas!
ŠPICA PIZZA
V sklopu prenove Centra Interspar Celje Špico pizzo odslej najdete na novi lokaciji nasproti vhoda v megamarket Interspar. V novem lokalu vam še bolj prijazno in kvalitetno ponudijo vse, kar že poznate, in še več. Nudijo pice, razrezane na kose, različnih okusov. Izbirate lahko med margerito, romo, salami, green pace, tuno, špico, hambursko in nostalgijo. Poletí in pozimi vas bo osvežil dnevno svež točen sladoled dveh okusov. Natočijo vam pivo ter nudijo pestro izbiro brezalkoholnih pijač. Ker lahko v Centru interspar Celje vedno nakupujete po akcijskih cenah, so pripravili dva menija. Otroškega sestavlja kos pice Roma, 2 del pepsi cole ter majhna porcija sladoleda. Za odrasle pa kos pice Nostalgia, 3 del piva Zlatorog in prav tako majhna porcija sladoleda. Ker bo prenovljeni nakupovalni center nekaj posebnega in izredno velik, vas vabijo, da si V špici pizri med nakupi ali po njih privoijsite kos pice, pijačo ali sladoled.
Prisrčno vabljeni!
Poslušalka Jelka Padežnik. Strmca 31, 3270 Laško in bralka Simona Mandile, Tržišče 16,3250 Rogaška Slatina prejmeta 36 kosov različnih pic.

AKTUALNO
Poleg aktualnih razprodaj si lahko v tem času nakupovanje v Centru Interspar Celje popestrite z ogledom razstave najrazličnejših starih sani, ki se nahajajo v osrednjem prostoru nakupovalnega centra. V Centru interspar Celje je odslej moč razvajati še svoje telo ter v novem lepotnem salonu Ypsilon poskrbeti za svež izgled in dobro počutje. V sklopu prodajalne partumerijskih in kozmetičnih izdelkov vas bodo v omenjenem lepotnem salonu strokovno usposobljene kozmetične svetovalke razvajale z različnimi negovalnimi programi z izdelki Clarins za obraz in telo. s pedikúro in z manikúro z izdelki Yessica, na voljo pa je tudi solarij.

mm
SANTAMA ST«»
Gostinski lokal Santana je bil v Centru Interspar Celje prisoten že več let pred prenovo, v novi podobi pa je gostom na voljo od novembra minulega leta. Nudijo pestro izbiro pijač in toplih napitkov. Posebnost njihove ponudbe so kave z najrazličnejšimi dodatki, nad katerimi se še posebej navdušujejo sladokusci. Vabljeni v prijeten, prenovljen lokal Santana!
Poslušalka Nevenka Škorjanc, Strmca 3/c, 3270 Laško in bralka Marija Kronovšek, Parižlje 65,3314 Braslovče prejmeta darilni paket Santana v vrednosti 8.000 tolarjev.
Katere trgovine v Centru Interspar Celje bo v sredo, 18.1. 06, obiskala ekipa NT&RC
Bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje lahko vsako sredo sodelujete v nagradni igri Najdite nas! Center Interspar nagradi vas. Bistvo nagradne igre, ki se bo z velikim žrebom končala 15. marca 2006, je, da poveste ime trgovine oziroma lokala, ki ga v omenjenem nakupovalnem centru obišče ekipa Novega tednika in Radia Celje. Pravilni odgovori so poplačani s koristnimi, z mikavnimi nagradami določene trgovine ali lokala. V nagradni igri se nam lahko pridružite vsako sredo med 10. in 11. uro preko Radia Celje ali z izpolnitvijo kupončkov v Novem tedniku. Napisati je treba tri odgovore, med katerimi mora biti za osvojitev nagrade vsaj en pravilen. Kuponček nato oddate pri okencu informacij megamarketa Interspar v Centru Interspar Celje ali pošljete na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje. Posameznik lahko nagrado prejme samo enkrat. Rok za prevzem nagrad pa je 10 dni.
Nagradna igra bo na sporedu v sreda, 18. januarja 2006, med 10. in 11. uro na Radiu Celje.
CENTER
■ItWiHiHsl®
CELJE
ODGOVOR (TRI TRGOVINE): _
®
ariel • baumax • celi svet ■ vse po 199 sit • comshop • dm • dok • dorothy perkins • drogerija y • gala bar • gardenia • hervis • jones • ključ! sqt0ščk • kodak • express • levi s • loterija slovenije • megamarket interspar • mk založba • mladinska knjiga trgovina • modiana • modni nakit cimi • omnico - simobil • pizza špica • sladoledi nejc • sten time • stiefelkoenig • street one • turboschuh swarovski • mura • art • od ado ž • fabiani nogavice • leonardo • transport • santana • bar guarana • modni nakit claudia
8
INTERVJU
NOV! TfDNIK
»Ne bom se uklonil zastraševanju«
Celjski podjetnik Roman Šumak je dregnil v lobi dobaviteljev medicinske opreme - Če bo treba, bo šel tudi na
evropsko sodišče
Po spornem nakupu operacijskih miz za klinični center, ki ga še vedno pregleduje kriminalistična policija, so operacijske mize (tokrat gre za nakup osemnajstih za pet bolnišnic) znova razburkale slovensko javnost. Roman Šumak iz Celja je opozoril, da je ministrstvo za zdravje pri izbiri dobavitelja vrglo skozi okno več kot dvesto milijonov tolarjev. Tolikšna je namreč razlika v ceni med najdražjim in tudi izbranim ponudnikom Sanolaborjem ter ponudbo Šumakovega podjetja Mollier, ki je (vsaj za zdaj) poraženec javnega razpisa. Šumak je prepričan, da je bilo storjenih cel kup nepravilnosti. Zato je vložil zahtevek za nadaljevanje postopka pred državno revizijsko komisijo. Pravi, da bo šel do konca. Če bo treba, tudi do evropskega sodišča.
Kot je znano, je ministrstvo za zdravje med štirimi dobavitelji izbralo podjetje Sanolabor, ki je mize znamke Maquet ponujalo za 595 milijonov tolarjev. Ponudbi drugih dveh bistveno cenejših ponudnikov, poleg Molliera še Opremo Soča, pa je zaradi nepravilno izpolnjenih vlog izločilo. Roman Šumak je skupaj z odvetniško družbo Colja, Rojs & partnerji zavrnil vse nepravilnosti, ki so mu očitane, pri pregledu vložene dokumentacije Sanolaborja pa ugotovil marsikaj zanimivega. Vse je popisal v dveh zahtevkih po reviziji, skupaj dolgih več kot šestdeset strani.
Razpisov za nakup medicinske opreme je bilo doslej že kar nekaj in vsi so šli tiho mimo javnosti. Zakaj tokrat tolikšno razburjenje?
Doslej je padlo že pet razpisov za nakup osemnajstih operacijskih miz. Pri šestem sem vztrajal, da se opravi javno odpiranje ponudb. Želel sem, da se vidijo razlike v cenah, ki bodo laični in strokovni javnosti razkrile, kako velike nepravilnosti se dogajajo z denarjem davkoplačevalcev. Ob tem pa pristojni govorijo, da v zdravstvu primanjkuje denarja. No, sam dvomim v to. Z racionalizacijo nabav, predvsem pa s standardi za medicinsko opremo bi bilo denarja dovolj. Vendar ministrstvo za zdravje standardov očitno ne želi postaviti. Pa je popolnoma vseeno, katera politična opcija je na oblasti. S tem zdravnike potiskajo v neprijeten položaj, ker morajo odločati o popolnoma tehničnih stvareh. In ker standardov ni, lahko posamezniki odločajo, kaj bo kdo imel.
Podjetju Mollier očitajo vrsto nepravilnosti, ki so zgolj formalne narave. Zakaj vas niso preprosto pozvali, da te napake odpravite?
V razpisu so zapisali, da je edino merilo cena, zdaj pa na vsak način hočejo dokazati, da cenejše ponudbe niso pravilne, in pri tem uporabljajo vse mogoče prijeme. Zakon o javnih naročilih in tudi vsa navodila, ki jih je naročnik dal v razpisni dokumentaciji, jasno go-
vorijo, da je možno v katerikoli fazi razpisa od ponudnikov zahtevati, da razčistijo morebitne nejasnosti. Molliera ni nihče pozval, naj pojasni, kar je bilo nejasno. Ker tega preprosto niso želeli. Poleg tega tudi niso hoteli sprejeti mojega predloga, da bi vsi ponudniki hkrati razpisni komisiji, ki je tehnično premalo podkovana, pripravili demonstracijo ponujenih miz. Ministrstvo je namreč odločilo, da takšne primerjave niso potrebne. Zdi se mi grozno, da se pri dvesto milijonih tolarjev gredo formalizem. Pri tem je zanimivo, da so se v odgovoru na naš zahtevek po reviziji izognili vsem našim opozorilom na njihove nepravilnosti. Višek vsega pa je, da so se odločili za ponudnika, ki je sam storil celo vrsto napak.
Je za takšen odnos krivo tudi to, da ste iz Celja? So podjetja s štajerske strani Trojan v neenakopravnem položaju z ljubljanskimi?
Zagotovo. Mollier je v tem poslu že petnajst let in nismo začetniki. Zdaj pa nam nekdo očita reference in strokovnost. Podjetje sem zgradil na servisu in prav to je naša prednost. Prodajamo samo tisto, kar znamo uporabljati in popravljati. Moja poklicna pot je prehojena od spodaj1 navzgor, saj sem začel kot vzdrževalec v celjski bolnišnici in že skoraj četrt stoletja spremljam tehnično plat medicine ter se trudim, da bi jo povezal z ekonomskimi učinki in jo čim bolj približal zdravnikom, da bi medicinsko opremo najbolj varno in tudi najbolj racionalno uporabljali pri zdravljenju bolnikov. To je pomembno, ne pa zgolj denar. Ko ugotoviš, da nekdo ne želi upoštevati izkušenj in referenc ter jih celo poskuša zanikati, potem ne moreš drugega, kot dvomiti v njegove odločitve. Obstajajo torej dvojna merila. Zakon očitno ne velja enako za vso Slovenijo. Razdelili smo se na Ljubljano in ostalo Slovenijo.
Očitate tudi, da je bil javni razpis za nakup operacijski miz napisan na kožo izbranega Sanolaborja.
Že ves čas opozarjam, da je razpis diskriminatoren, ker so v njem praktično prepisane tehnične specifikacije miz Maquet. Govoriti, da bi karkoli drugega lahko ogrozilo varnost in zdravje bolnikov, je milo rečeno pristransko in neodgovorno. Nobena operacijska miza še nikoli ni ogrozila življenja bolnikov. Lahko pa izboljša kakovost dela. Ko so pred kratkim novinarji enega od profesorjev na kliniki v Ingolstadtu vprašali, ali ve, na čigavi mizi operira, je odgovoril, da ne. Prav tako tudi ni vedel, koliko stane takšna miza. Kaj je dejal, ko je slišal, da v Sloveniji o nakupu miz odločajo profesorji, pa na tem mestu raje ne bi ponovil. Sicer pa že dejstvo, da je razpisno dokumentacijo dvignilo trinajst interesentov, ponudniki pa so bili le štirje, jasno
govori, da je z razpisom nekaj hudo narobe.
Torej sploh ne gre, katera miza je boljša, ampak predvsem za to, kdo bo izvlekel čim več denarja.
Če bi bilo drugače, se ministrstvo ne bi že dve leti ukvarjalo s tem razpisom, ampak bi z drugimi ukrepi presekalo to stanje in zadeve uredilo na drug način. In zdaj poskušajo meni celo naprtiti odgovornost, ker v bolnišnicah še vedno nimajo operacijskih miz. Lepo vas prosim! Neki Mollier iz Celja ovira ministrstvo in državo! To je naravnost smešno.
Nakup operacijskih miz je torej očitno hudo vroč posel. Boste vztrajali do konca?
Vsekakor. Zato smo tudi najeli odvetniško pisarno, ki se ukvarja z gospodarskim pravom. Da nas bo spremljala, če bo treba, tudi do evropskega sodišča. Upam sicer, da do tega
ne bo prišlo. Verjamem namreč, da bo odločitev revizijske hiše strokovna, da bodo upoštevali vsa dejstva in dokaze, ki nedvomno obstajajo. In potem mora priti do drugačne odločitve. Razpis morajo razveljaviti, ga vrniti na prvo stopnjo ali ga ponoviti ah izbrati drugega ponudnika. Pričakujem, da bo minister uvidel, da je zaveden, verjamem v pravno državo. Vendar bi pri tem rad poudaril še tole. Ne bijem samo svojega boja, ampak tudi boj vseh tistih ponudnikov medicinske opreme, ki niso v lobiju ljubljanskih »ljubljenčkov«. Če nam bo uspelo, da bo ministrstvo začelo odgovorno razmišljati o tehničnih standardih za medicinsko opremo, če bodo razpisi resnično in ne samo navidezno transparentní, bo to zelo veliko. Potem sploh ne bo pomembno, če ne bomo izbrani.
Stvar je torej globlja, kot jo hočejo prikazati v Ljubljani. Ne gre
samo za to, da se borite za svoj posel, da kljubujete?
Tudi če bi želel, si kljubovanja . ne bi mogel privoščiti, saj bi me to preveč stalo. Skrbeti moram za razvoj podjetja in za socialno varnost 25 zaposlenih. Preprosto gre za to, da želim proizvajalcem, nam ponudnikom in tudi vsem na ministrstvu olajšati delo. Vsem bi prišli prav standardi, ki bi jasno predpisati, kaj je primerno in kaj ne. Kaj se lahko in kaj ne more kupovati za denar davkoplačevalcev.
In zakaj še ni teh standardov?
Preprosto zato, ker potem pri nabavi medicinske opreme ne bi več moglo prevladovati le eno podjetje, ampak bi bilo več takšnih, ki bi ustrezali tem standardom. Nekdo očitno ne želi spreminjati navad, ki so zakoreninjene že več desetletij. Če bo tako ostalo še naprej, potem v svojem poslu ne vidim več nobenega smisla.
Zakaj pravzaprav toliko prahu okoli operacijskih miz?
Zaradi nekorektne, netranspa-rentne in neprofesionalne nabave 38 operacijskih miz v ljubljanskem kliničnem centru. Zelo preprosto se da izračunati, kolikšna je pri nabavi teh miz razlika v škodo davkoplačevalcev. Številke so zastrašujoče, tako kot je zastrašujoče, da je naša ponudba kar za dvesto milijonov tolarjev nižja od izbrane. Zakaj nas ni nihče vprašal, kako je mogoče, da smo toliko cenejši? Zakaj ni nihče ukrepal po uradni dolžnosti in preveril, od kod takšne razlike?
Kam ste torej dregnili?
V nedotakljiv lobi dvornih dobaviteljev medicinske opreme, ki se je zakoreninil na ministrstvu za zdravje in okoli njega. Njegov edini interes je denar in nobene politične spremembe ga ne morejo odpihniti. Dejstvo, da v tej državi kmalu nihče več ne bo smel ničesar vprašati ali povedati, se mi upira. In proti temu se borim. To je bistvo vsega. Tiste, ki to počnemo, pa poskušajo na vse načine zastrašiti.
Se ne bojite, da vas bodo poskušali onemogočiti tudi pri ostalem poslovanju? Da vam bodo nagajali, kjerkoli bodo mogli?
Saj to že počnejo. Celotno preteklo leto so se dogajale zastrašujoče stvari. Vendar sem navajen hoditi po trnju.
Ste lahko bolj konkretni?
Prestrezajo elektronsko pošto, meni in tistim, ki me podpirajo, pošiljajo anonimna pisma z grožnjami, lani so mi v podjetje poslali celo kriminalistično policijo. Vse to pomeni, da je v tej državi vsak, ki ni všeč tistim v lobiju, takoj deležen pritiskov, zastraševanja in določenih represij. Hočejo, da bi ta nekdo postal »razumen«, da bi sodeloval z njimi, predvsem pa ga hočejo utišati. Takšne cene za uspeh nisem in tudi ne bom nikoli pripravljen plačati.
JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN
HOV! TEDNIK
akcija
9
Komisija pri delu (z leve): Tatjana Cmok, Jože Žlaus, Tone Vrabl, Polona Veber in Vera Orešnik
Najmlajša nagrajenka Lara Okorn
V akciji NT&RC smo med 280 voščilnicami nagradili sedemnajst izdelkov
Šestčlanska komisija je v torek, 10. januarja, opravila zahtevno delo, ko je vse dopoldne pregledovala 280 voščilnic v 52 pošiljkah, ki ste jih poslali na 9. natečaj Naj voščilnica 2006. Delo je bilo težko, saj so se člani komisije srečali z mnogimi imenitnimi doma izdelanimi voščilnicami v različnih tehnikah in iz različnih materialov. Ustvarjalci so znova potrdili, da imajo resnično mnogo prave ustvarjalne domišljije, saj so nam poslali več zelo lepih primerkov.
Komisija je izbrala sedemnajst izdelkov v sedmih kategorijah. Letos nagrajencev v kategoriji družine ni, saj je sodelovala le ena družina, katere izdelki pa niso bili tako
dobri, da bi jih lahko nagradili. Tudi samostojne nagrade za besedilo voščilnice letos ni, ker je bilo besedilo upoštevano skupaj z likovnim izdelkom pri posebnih nagradah.
V kategoriji vrtcev so zmagali predstavniki vrtca Dram-lje z mentorico Mileno Kajt-na, ki so prvič sodelovali in uspeh. Drugo mesto je po zaslugi najmlajše nagrajenke, tri in pol leta stare Lare Okorn z vzgojiteljico Ano Gregore dobil vrtec Mavrica iz Vojnika, tretje mesto pa vrtec Zarja Celje, enota Ringa-raja z avtorico Leilo Bohorč in vzgojiteljico Cilko Šibane.
Med osnovnimi šolami je slavila podružnica s prilagojenim programom OŠ Primož Trubar Laško z mentorico
Stanko Damjanovič, 2. in 3. mesto pa so osvojili učenci osnovne šole Dobje z likovno pedagoginjo Frančiško Hvale in otroci z učiteljico Magdo Kovačič.
V kategoriji različnih skupin so bili najboljši pred-
stavniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, Varstveno delovni center Šentjur in Dijaški dom Celje (dijaki in dijakinje 4. b nadstropja z-vzgojiteljema Mileno Čanžek in Stankom Klančarjem).
Med posamezniki je prvo mesto pripadlo Jelki Mar-zidovšek iz Zbelovega pri Ločah, drugo Slavku Jeriču iz Rogaške Slatine in tretje Marjeti Šeruga iz Celja.
Med domovi starejših so slavili stanovalci Špesovega doma Vojnik, nagrado enega izmed dveh pokroviteljev natečaja Art&Hobby Celje pa bo na slavnostni podelitvi dobil Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna.
Komisija (Jože Žlaus, Tatjana Cmok, Polona Veber, Gregor Katič, Vera Orešnik in Tone Vrabl) se je glede na veliko število izjemnih voščilnic odločila, da podeli tudi tri nagrade za posebne dosežke, ki so jih dobili Urška Korenjak in Ana Marija Justin iz Celja za odlično kombinacijo likovne rešitve in avtorskega besedila ter Mija Šega iz Celja in Hilda Stopinšek iz Brezna pri Laškem.
Srečanje vseh nagrajencev bo na območju pokrovitelja akcije Občine Vojnik v gostišču Bojana (bivši Turist) na Frankolovem v torek, 24. januarja, ob 16. uri. Vse nagrajene voščilnice bodo takrat razstavljene, kasneje pa si jih bo možno ogledati v knjižnici Vojnik.
TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ
Nagrajene voščilnice, ki so jih poslali posamezniki.
Prometej Art & Hobby Stanetova 9,Celje. tel. 03 4930 613 materialom In pripomočki za likovno ustvarjanje ter likovne delavninice
Ko zvonovi zazvone
naj kozara žvenketajo
naj srca vztrepetajo
naj dobre misli
v kristalni božični noči
širom sveta polete
želje za vse ljudi
da bi mir imeli
da siti bi bili
da otroci vsega sveta
ob toplem ognjišču
k staršem bi se stisnili
da osamljenim in bolnim
bi roko podali
in jim lajšali gorje
in da celo leto 2006 bi tako bilo
(Besedilo Ane Marije Justin ob likovnem izdelku Urše Korenjak, ki sta bili nagrajeni s 1. nagrado za posebne dosežke)
pozor, hud pes
Praznovanja na zemlji
Sicer sem nameraval ta članek napisati že za prejšnjo, prvo novoletno številko, pa me je frančiškanska lakomnost tako razjezila, sem pač hud pes, da se mi je zdelo pomembnejše pisati o njih kot pa kaj lahkotnejšega, o praznovanju novega leta. Šest let zapored sem namreč novo leto dočakal na tujem, dvakrat v Egiptu, dvakrat na Tajskem, lani na Ažurni obali, v Niči, letos pa v »slovenski« Bratislavi. Štiri različna praznovanja, štirje različni načini proslavljanj, ki so vsak na svoj način primerljivi z našim načinom in dojemanjem praznovanja in vstopa v novo obdobje.
Začnimo z Egiptom, tam sem dvakrat praznoval na ladji, privezani na nilske doke, konkretno, dvakrat v Luksorju, starodavnemu mestu, ki leži tik ob znameniti Dolini kraljev in kraljic. Klasično turistično večerjo Egipčani dopolnjujejo s programom, s tradicionalnimi der-viškimi plesi, glasbo, ki se na koncu zaključi s splošno fešto, trajajočo še kakšno uro po polnoči, potem pa se vse skupaj skuša čim prej zaključiti. Tako je na mestih, kjer praznujejo turisti, po mestu je vse skupaj precej tiše, koledar je le gregorijanski, Gregor pa je bil papež. Tajska različica je v nekem smislu podobna egiptovski, razlika je predvsem v tem, da se vse skupaj konča natanko deset minut čez polnoč, ko se spije zadnji požirek šampanjca, odprtega ob polnoči. Po tem, osebje hotelov, restavracij dobesedno trga steklenice.iz rok in odnaša še na pol polne krožnike pred gosti, čez deset minut je vse končano, pogasne-jo luči in te vljudno opomnijo, da je zabave konec. Zabava, če se temu lahko tako reče, je standardizirana po principu, ameriški gost je gost št. 1, če se bo on zabaval, se bodo vsi. Za nas, Slovence intudi za mnoge druge, je limonada prednovo-letne zabave mučenje na obroke, se pravi na točke programa, ki so nadvse bebave, že tisočkrat videne, pred-
piše: MOHOR HUDEJ
moh0rh@hotmaii.com
vsem pa velja omeniti, da je smeh praktično mogoč zgolj v primeru, da se smejiš svojemu lastnemu položaju, ko se namreč zaveš, da so te dobro nategnili, da sediš, kjer sediš in si prisiljen poslušati neverjetne neslanosti, ob tem pa čakaš na čisto navaden obrok, ki si ga desetkrat preplačal. Program vodi običajno kakšen ostarel Američan, o katerem ne bi izgubljal besed. V mestih seveda Tajci ne praznujejo, njihov koledar ima novo leto nekaj mesecev kasneje.
Če sem v prejšnjih dveh primerih govoril o dveh mešanih zahodno-orientalskih tipih praznovanj, velja za frankofonsko srenjo precej drugačen pristop do vstopa v novo leto; ker so zapriseženi gurmani, se tudi silvestrovanja lotevajo v tem smislu. Radi gredo na večerjo in se po tem sprehodijo mirno skozi mesto, ognjemeti so bistveno redkejši kot pri nas, predvsem pa je precej manj zasebnih. Potem še v kakšen kafič in lepo še kakšen deci, pa ne preveč, ker potem je potrebno domov.
Bratislava je ekvivalentna našim mestnim feštam, letos pa so jo znova preplavih bratranci Slovenci, ki so jo še dodatno doštahli. Alkohol, petarderija, hojladrija ljubi moji vsi se mamo radi, radi radi radi ... Samo nekaj mi ni jasno, odkod potem razbite arkade, nosovi in kar gre še zraven. Slovanska široka duša, široka, opi-' janjena duša je nepredvidljiva, robustna in na trenutke tako čustvena, da iz nje izteka sam božanski nektar. Kdo bi nas povsem razumel? Do naslednjega leta pač, če se prej ne zgrizemo.
SLIKOPLESKARSTVO	m
IN POLAGANJE PODOV	SfWRfîfHHHBI
IZ PLASTIČNIH MAS	PiUíttttlJJI^H
IN PARKETA	
10
CELJE_j
05
:
Adijo, Petriček
QAL
ER i ïfyi
Ú K V I 1!
Bodo Celjani kdaj le dočakali zaključek denacionalizacijskega postopka za imetje Petričkov?
... in nudi zavetišče le za bežni seks in iglo v veno. Št. 4 -13. januar 2006 -
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stanetova 18a, Celje Telefon: 03/5 48S 028
Nekdanji gostinski lokal na Petričku se počasi sesuva sam vase.
sičen odnos upravičenca in zavezanca. V vseh dosedanjih odločbah pri tem primem je ostalo odprto vprašanje, kdo je pravni zavezanec za vračilo - občina ali Športna zveza Celje, ki ji je občina pred davnimi leti predala lastništvo nad objekti Petrička. Gre pa seveda za zelo veliko odškodnino, ki je za zahtevkom dedičev po vrnitvi premoženja v naravi.«
Pred dnevi je pristojno sodišče že drugič zaključilo primer na prvi stopnji in sklenilo, da je treba premoženje Petričkovih vrniti dedičem v naravi. Spis ima dva ločena dela, ki posebej obravnavata vračilo kmetijskih zemljišč in stavbe s pripadajočimi zemljišči. Na prvi del, ki obravnava vračilo zemljišč, zlasti del ob v socialističnih časih zgrajenega strehšča in strelskega doma in pa območje, kjer so kasneje zgradili skakalnico, se je občina že pri-
tožila. »Do izteka pritožbenega roka (15. januar) se bomo pritožili tudi na odločbo o vračilu stavbe in zemljišč ob njej,« je povedala Darja Pavlina. Razlog za vnovično pritožbo, ki bo postopek ponovno zavlekla zà kdo ve kako dolgo, je prav v tem, da občina ne prizna svojega lastništva in s tem statusa zavezanca za vračilo. Čeprav so v kasneje popravljenem odloku o športnih objektih v občini prav objekte na Petričku vpisali kot »svoje«. In kasneje to popravili, ker je bila formalni lastnik Športna zveza Celje.
Pritožbe na pritožbe
Denacionalizacijski postopek z eno najdaljših brad v občini tako šé vedno ostaja, kjer je bil. Pritožbo na vrnitev kmetijskih zemljišč, pri čemer je izvzet kasneje zgrajeni strelski dom (za ta del
bodo dediči dobili odškodninske obveznice Slovenske odškodninske družbe - SOD), bo obravnavalo kmetijsko ministrstvo. Zahtevek za vračilo hiše in pripadajočih zemljišč (ižvziet je le del, na katerem je asfaltirano igrišče za katerega bo prav tako odškodnino poravnal z obveznicami SOD) bo obravnavalo ministrstvo za okolje in prostor. In najmanj leto dni se bo spet obrnilo ...
»Domnevno lastništvo nad objekti na Petričku nam ne pomeni prav nič. To je tako, kot da bi nam kdo podaril avto, ki bi ga morali vzdrževati, ne bi pa nam dal ključev zanj, da bi ga tudi vozili,« pravi Bogdan Poválej, priljubljeni Cviki iz celjske športne zveze. In se spominja dni, ko je Petriček cve-tel, ko ni bilo nič nemogoče, ko so s sindikalno akcijo za male denarje asfaltirali cesto do Petrička, ko je
tam dobesedno vrelo od športnih in rekreacijskih dejavnosti, ko so že pričeli graditi teniška igrišča, pa je gradnjo preprečila krajevna skupnost, ker v zameno ni dobila pričakovane ceste in pločnika, ko ... »Spominov je preveč, da bi našteval,« pravi Cviki. »Na Petričku smo delavci športne zvéze pustili nešteto ur dela, veselja, znoja in sanj.«
»Problem bo rešen, ko bo enkrat dokazano lastništvo, vzpostavljeno po nacionalizaciji,« pravi Darja Pavlina in poudarja, da dejstvo, da občina sofinancira dejavnost športne zveze, še ne pomeni, da je ta zveza in posledično njena lastnina tudi občinska.
Zgodba o Petričku je ena najbolj žalostnih celjskih zgodb. Zgodba o neuspehu. O načrtih in željah. O sanjah. Ki so ostale zgolj to.
Zadovoljni z razpletom so za zdaj lahko le »nočni tiči«, ki v demolirani hiši, med odpadajočim ometom, curljajočo streho, steklenimi čre-pinjami in razbitim pohištvom najdejo zatočišče za kak hiter seks in za - iglo v veno.
Petriček, neizsanjana celjska zgodba, je, kot bi rekli mladi - adijo.
BRANKO STAMEJČIČ
Petriček (ali Griček - kot želite) je bil nekoč cvetoče zbirališče Celjanov. Stavba in zemljišče, ki ju je na tej atraktivni lokaciji z nacionalizacijo po vojni dobila občina Celje, sta bila idealen prostor za druženje, za razvijanje vseh oblik sindikalnih športnih dejavnosti, za nepozabna prvomajska srečanja, za kresova-nja, za trimčkanje, sprehode, zabavo ... Danes so od vsega tega ostali le spomini. Iz dneva v dan bolj grenki. Iz minute v minuto bolj boleči. Zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega postopka so tam zamrle vse dejavnosti.
Sindikalni šport, kolikor ga je še ostalo, se je preselil drugam, prvomajska slavja na Celjsko kočo, plastiko s smučarske skakalnice so odnesli v Vizore. Na trim stezi so le še ostanki tabel in tu in tam kakšna prhneča vrv, ki spominja na njen namen. Asfaltirano športno igrišče sameva in le še na kak vroč poletni dan tam okoliški mulci nabijajo žogo. Stavba pa - to je čisto posebna zgodba. V
nekdanjem prebivališču Petričkov s čudovitim osenčenim dvoriščem je po nacionalizaciji nastal dom za otroke brez staršev. Potem, po prvi prenovi, priljubljeno gostišče. V cvetočih časih odlična, še nekajkrat prenovljena gostilna, v kateri pa so se kot po tekočem traku menjavali najemniki. Ňékaj pobrali, le malo vlagali - in odhajali. Danes je že leta prazna stavba, z luknjasto, sesuto streho, razbitimi stekli in opustošeno notranjostjo. Kot kakšna hiša iz grozljivk, po kateri pustošijo duhovi in v katero se zatekajo v svoj mir le še »hašišarji«.
Kdo bo vračal ?
Zakaj je občina prepustila Petriček propadu? Odgovor je seveda v dolgotrajnih postopkih denacionalizacije. »Načelnov občini ne nasprotujemo vračilu premoženja v naravi, kot so ga zahtevali dediči pokojnega Erwina Avgusta Petrička,« pravi Darja Pavlina iz občinske službe za premoženjsko-pravne zadeve. »Problem pa je zapleten v tem, ker ne gre za kla-
Notranjost spominja na razdejano bojišče
ŠOŠTANJ )
11
Smuka tudi v Lšbojah
Od torka je možno smučati tudi na smučišču v Libojah, ki je primerno predvsem za popoldansko smuko in je še vedno med cenovno najbolj ugodnimi.
S smučiščem upravlja Športno društvo Liboje, ki je imelo do zdaj kar nekaj težav, saj smučišče ni razpolagalo s teptalnim strojem, zato so celotno progo teptali »na noge«. Stane Vipotnik, podpredsednik ŠD Liboje, pravi, da je smuka namenjena predvsem tistim, ki si po službi zaželijo rekreacije, in mlajšim otrokom, saj teren ne sodi med zahtevnejša smučišča. »Lani smo imeli tri smučarske dni, vendar z obiskom nismo bili povsem zadovoljni. Celotno smučišče smo morali namreč poteptati sami, brez teptalnega stroja, ki smo ga izgubili ob razpadu prejšnjega društva.
sedanjega pa smo si izposodili,« še pravi Vipotnik.
Na smučiščih RTC Golte od danes pripravljajo t. i. Lady's weekend. Bistvo je, da so danes omogočili brezplačno smučanje za dame.
V Libojah lahko smučate med tednom od 16. do 20. in ob koncih tedna od 9. do 20. ure. Imajo od 20 do 40 centimetrov steptanega in pomrznjenega snega, pri čemer še vedno delajo, kot se radi pošalijo, za »sindikalne cene«. Smučarska vozovnica za starejše stane tisoč tolarjev, prav tako nočna, medtem ko za otroke znaša sedemsto tolarjev.	MATEJA JAZBEC
Med pozdravnim govorom predsednika KGZS Petra Vriska
Predstavniki podjetja BRP in DE Ravne med izročanjem praktičnega darila
Televizor za začetek sanacije
Delovna enota Ravne pri Šoštanju je eden izmed oddelkov Psihiatrične bolnišnice Vojnik. V prihodnjih letih enoto čaka temeljita sanacija. Za izdelavo projektov je bilo izbrano podjetje BRP pod vodstvom Boruta Skornška, pri čemer so v podjetju sodelovanje začeli izjemno praktično.
Na Ravnah so lani uspešno končali denacionalizacijski postopek glavnega bolniškega oddelka, ki se nahaja v nekdanjem dvorcu Gutenbuchel. Dvorec je rodbina Vošnjak uporabljala za letno rezidenco, večji del parka in gozdov pa so upravičenci dobili vrnjeno v naravi. V DE nameravajo v prihodnjih letih objekte postopoma urediti za na-
men zdravstvene dejavnosti, za začetek pa so naročili izdelavo projektov za sanacijo tako infrastrukture kot notranjih razporeditev prostorov glede na namembnost. Izbrani izvajalec, podjetje BRP, zagotavlja, da bo dosledno upošteval smernice zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Že Ob prvem ogledu objekta so v podjetju opazili, da je televizor, ki ga v dnevnem prostoru uporabljajo bolniki, precej dotrajan. Zato so se odpovedali voščilnicam in novoletnim darilom, s prihranjenim denarjem, gre za 345 tisoč tolarjev, pa DE Ravne pri Šoštanju podarili nov televizor, ki ga bodo bolniki zagotovo z veseljem uporabljali.	DL
Zbor hmeljarskih starešin in princes
Srečanje namesto lova
Na drugem občnem zboru so se na Turistični kmetiji pri Mlinarju v Gotovljah sestali člani in članice društva Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije, ki ima sedež v Žalcu.
Zbora so se udeležili tudi številni gostje, med njimi predsednik KGZS Peter Vrisk. O delu društva je poročal predsednik Milan Lesjak, ki je med drugim povedal, da društvo skrbi za promocijo hmeljarstva v Sloveniji, zastopa interese hmeljarskih starešin in vseh hmeljarjev Slovenije, člani pa so sodelovali pri organizaciji večine prireditev, tako ali druga-
če povezanih z zelenim zlatom.
Poročilo je podal tudi aktualni hmeljarski starešina Ivan Marjan Razboršek, ki je med drugim poudaril, da je bila lanska letina hmelja po več letih spet takšna, kot si jo želijo hmeljarji. Po zanimivi in pestri razpravi so sprejeli načrt dela in finančni načrt za letošnje leto. Poleg ustaljenih aktivnosti, izobraževanja in strokovnih ekskurzij so si za nalogo zadali tudi zaščito uniform, hmeljarskega mačka in princesi-ne kobule. Zbor je polepšala vokalna skupina Petrovš-ki vandrovčki.	TT
Za začetek leta sta Lovski družini Žalec in Gozd-nik iz Griž več let pripravljali novoletni lov na pernato divjad. Tokrat zaradi ptičje gripe in visoke snežne odeje lova ni bilo, vseeno pa so se lovci na pobudo žalskega župana Lojzeta Posedela zbrali na srečanju pred dvorcem Novo Celje. Na srečanje so pova-
bili tudi lovce iz drugih družin Spodnje Savinjske doline.
Ob začetku so prisluhnili Savinjskim rogistom, nato so zbrane nagovorili žalski župan Lojze Posedel, podžupan Ferdinand Haler in Janez Ka-stelic, podsekretar na ministrstvu za kmetijstvo. Spregovorili so o novem zakonu o lovstvu, podzakonskih ak-
Pomagajmo brezdomnim kužkom!
V prazničnih dneh si žalostne oči kužkov in muc, ki začasno prebivajo v zavetišču, še bolj želijo prijaznih lastnikov, ki bi jih popeljali v novi dom. Zato smo se v Konjeniškem klubu Celie odločili, da jim po svojih močeh pomagamo. Za mariborski azil za brezdomne živali bomo do 20. januarja zbirali odeje, brisače, rjuhe, igrače, hrano in priboljške, da bodo prazniki tudi zanje nekaj posebnega. Zato vabimo vse, ki imate kaj od zgoraj naštetega, da to pripeljete v Konjeniški klub Celje, v Skofjo vas 51, vsak dan po 16.30 uri. Akcija bo potekala do 20. januarja 2006, ko bomo zbrane stvari odpeljali v mariborski azil. Pomagajte tudi vi!
brezplačna objava
tih ter koncesijah, ki še niso podeljene. Za prijetno vzdušje je nato poskrbel še Miro Kline, ki je povedal prene-katero šalo na račun lovcev in njihovega plena, pa tudi sami so jih nekaj dodali. 1\i-di dobrot ni manjkalo, tako da so se lovci zadržali pred dvorcem Novo Celje celo dopoldne.
Lovsko srečanje pred dvorcem Novo Celje
OB ROBU
Dvoboj
Včasih se zgodi, da izdaja Novega tednika ne »pade« na pravi dan. Tokrat je že tako, saj v današnji številki še ne moremo objaviti, kdo je zmagal v sinočnjem dvoboju Se-ver:Kontič. Gre za to, da sta bila sinoči v Velenju istočasno dva dogodka. Novoustanovljeno društvo Šarm s predsednikom Francem Se-verjem je pripravilo svojo prvo okroglo mizo, na kateri naj bi govorili o možnostih vključevanja Savinjsko-Šaleš-ke regije v sistem varstva in ohranjanja tehnične dediščine v Sloveniji, medtem ko je poslanec SD in podžupan Bojan Kontič ha letošnjem prvem poslanskeih večeru gostil Matjaža Hanžka, varuha človekovih pravic.
Ob tem moramo spomniti, koliko negodovanja uradnih oblasti je povzročila ustanovitev društva Šaleški razvojni model, ki je v svoje vrste pritegnil kar precej uglednih Velenjčanov in tudi širše. Župan Srečko Meh je menil, da gre.za ljudi, ki bi morali za razvoj Šaleške doline odgovarjati in skrbeti že na sedanjih položajih ter da gre za izključno politično obarvano društvo, ki naj bi (to dodajamo mi, ne župan) mešalo štrene na jesenskih volitvah. Ve se, kdo bo kandidat velenjske opozicije. Po drugi strani je Bojan Kontič zagovornik sedanje velenjske oblasti in mnogi namigujejo, da je bil sinoćnji poslanski večer z zanimivim gostom sklican nalašč po tem, ko je Sever organiziral prvo okroglo mizo.
O izidu dvoboja ne moremo govoriti, medtem ko bo o zmagi verjetno odločalo število udeležencev na posameznih dogodkih. Sicer je menda po Velenju že včeraj razsajal nek »virus«, večina tistih, ki se niso okužili, pa se najverjetneje ni prevažala med muzejem premogovništva in občinsko dvorano. Ali pač?
URŠKA SELIŠNIK
12
ŠTORE
H0ÏI TEDNIK
Stara sankaška slava
Kladnikovih Vedno dogaja!
Miran Jurkošek, predsednik SKD Rudar Pečovje, opozarja na staro štorsko sankaško slavo.
mreč v okviru TVD Partizan Štore dejavna uspešna sankaška sekcija, ki je konec prejšnjega desetletja z delovanjem prenehala. Na tej progi so pripravljali medže-
lezarske tekme, z udeležbo Ravenčanov in Jeseničanov, ter druge tekme na državni ravni.
Na Pečovju zdaj ugotavljajo, da se je njihovo sankaško tekmovanje dobro uveljavilo. Udeležuje se ga po približno 70 tekmovalcev, tako z območja občine Štore kot iz občin v soseščini. TUdi s snegom ni bilo v preteklih letih posebnih težav, z izjemo lanskega leta, ko so morali tekmovanje zaradi odjuge prestaviti za teden dni.
V ŠKD Rudar Pečovje se lahko poleg sankaškega tekmovanja pohvahjo še z dvema odmevnima, športno obarvanima prireditvama. Tako pripravljajo Barbarin pohod po obronkih občin Štore, Celje in Laško ter 24-urni maraton v malem nogometu, ki je v času praznovanja občinskega praznika.
BRANE JERANKO
Popravek
K besedilu z naslovom Stanovanja in garaže v 2. številki Novega tednika na strani 8 smo objavili napačno fotografijo bloka. Tokrat objavljamo pravo fotografijo dveh blokov, v katerih je 106 novih stanovanj, ki jih za trg gradi investitor Lesnina LGM. Te dni so ob blokih že začeli graditi garažno hišo. Vsakemu stanovanju namreč pripada tudi garaža.
Koledniki pred vrati Kladnikove hiše
Koledniki
že desetletje. Svoja dela je doslej predstavljal le na internet-nih galerijah, danes pa jih bo prvič predstavil tudi na razstavi. Avtor obiskuje letalske prireditve po ceh Evropi. Je član Združenja graditeljev plastičnih maket Slovenije in velik ljubitelj fotografiranja ptičev. Še posebej ljube so mu čaplje. Je realist in ne mara preveč računalniško obdelane fotografije.
ŠMOCL kot predstavnik mladinskih centrov v Sloveniji sodeluje tudi v mreži In-terregion - Region der Viel-
pri
Na Pečovju v občini Štore bo v nedeljo, 15. januarja, tekmovanje v sankanju, ki ga pripravlja Športno kulturno društvo Rudar Pečovje. Z njim skušajo med drugim obujati staro štorsko sankaško slavo.
Tekmovanje bo na naravni sankaški progi pri kmetiji Klavžar, kjer se bodo pomerili v kategorijah deklic in dečkov, mladink in mladincev, Članic in članov, starejših članic in članov ter veterank in veteranov. Kot je povedal predsednik društva Miran Jurkošek, bo začetek tekmovanja ob 9. uri, prijava in ogled proge pa bosta mogoča od pol osmih zjutraj. Za najmlajše tekmovalce so zaščitne čelade obvezne.
Letošnje sankaško tekmovanje bo že četrto leto, odkar so oživili pred več kot dvema desetletjema trasirano progo. Takrat je bila na-
V
Med zadnjimi novoletnimi koledniki, ki so tudi letos hodih od hiše do hiše in voščili zdravje, srečo in mir, smo v Harju pri Laškem ujeli Valentina Deželaka, Jožeta Rezca in Ivana Vidica, ki so šli voščit h Kladnikovim, po domače Krampijevim.
»Ta mladi« so ravno vse postorili v hlevu in posedli za peč, ko se je pred vrati zaslišalo petje, ki ga je spremljala tudi harmonika. Mlajši gospodar Ernest je stopil do vrat, jih previdno odprl in zavřískal od veselja. Pred vrati so namreč stah koledniki, kar je bil dober znak, da bo vse leto sreča pri hiši. Urno je stopil po »Štefan« rdečega. Seveda pa je kolednike vselej treba
fait / Regija raznolikosti, kjer razpisujejo stripovski natečaj za slovensko in avstrijsko mladino do 27. leta starosti. Razpis je del projektnega modula, v katerem naj bi bil razvit dvojezični strip glede na aktualne antidiskriminacijske smernice Avstrije in Slovenije. Prispeti stripi bodo predstavljeni na potujoči razstavi, objavljeni v obliki tiskanega stripa ter Free Cards, ter na internetu v Sloveniji in Avstriji. Najboljši stripi bodo prejeli tudi denarne nagrade.	BA
Harju
povabiti v hišo in tam so le-ti najprej voščili zdravje, srečo in mir vsem in vsakemu posebej, zatem pa z domačimi za mizo poklepetali o tem in oiiem.
Pri petju sta kolednikom pomagala tudi oba Ernesta, mlajši in starejši, ki sta tudi sama odlična pevca, z gospodinjama, starejšo Marijo oziroma Mimiko po domače in mlajšo Anico, pa so koledniki tudi zaplesali. Ko je bil čas za slovo, so Kladnikovi kolednikom, kot je običaj, tudi nekaj darovali. Gospodinja Anica je pripravila nekaj klobas, Ernest pa jim jih je prinesel kar na leseni palici, takšni, na kakršni so visele nad krušno pečjo ali v dimu.
Letos so novoletni koledniki obiskali okrog 20 hiš po raznih farah v laški in tudi drugih občinah na Celjskem. Kladnikove, ki imajo kar 20 hektarov veliko kmetijo in se ukvarjajo z govedorejo in prašičerejo, za dopolnilno dejavnost pa si je Ernest mlajši izbral še zimsko službo, saj skoraj ni stroja, ki bi ga ne bilo pri hiši, so koledniki izbrali namenoma. »Zato, ker tu složno pod eno streho živijo kar tri generacije in mi jim seveda želimo, da bi tako ostalo še dolgo,« je dejal Valentin Deželak, eden od kolednikov, ki se tega lepega običaja tudi sam še dobro spominja iz otroških let.
MOJCA MAROT
V laškem ŠMOCL-u se vedno kaj zanimivega dogaja in nič drugače ne bo v teh dneh.
Ze včeraj se je začelá bob-narska delavnica za začetnike, ki se bo do 2. februarja nadaljevala vsak četrtek med 16. in 18. uro. Delavnico bo vodil Bojan Krhlanko. Ljubitelji letečih naprav pa bodo na svoj račun prišli danes, v petek, saj ob 19.30 v ŠMOCL-u odpirajo fotografsko razstavo Silva Privška, Krilati trenutki. Fotograf iz Laškega letala skozi objektiv spremlja
Koledniki prosijo tudi za darove, pri Kladnikovih pa so, med drugim, dobili tudi klobase. -- Št. 4 -13. januar 2006
mm TEDNIK
ROGAŠKA SJ
ŠMARJE P. J.
13
Prva droga od staršev
V šmarski občini začnejo otroci piti pri desetih letih
Če po drogah razvpiti Žalec nekatere spominja na Amsterdam, spominja Šmarje pri Jelšah prej na kakšno Moskvo. V občini Šmarje pri Jelšah je kar 39 odstotkov mladih, ki so že kdaj poskusili kakšno drogo, to dobilo v družinskem krogu.
Gre za alkohol, pri čemer znaša med Šmarčani povprečna starost ob prvem zaužitju komaj 10 let. Največ anketiranih, kar dobrih 37 odstotkov, je dobilo prvo drogo v življenju od staršev oziroma so jo užili v domačem krogu. To je bilo ugotovljeno z anketo o razširjenosti drog, ki so jo na pobudo zavoda za zdravstveno varstvo in urada za droge pripravili jeseni v Šmarju pri Jelšah. Anketo so nato strokovno obdelali v uradu za droge, ki deluje v okviru ministrstva za zdravje.
Alkohol predstavlja med šmarskimi mladimi daleč najpogostejšo prvo drogo in to kar s 50 odstotki, tobak pa je zastopan z 10 odstotki (zanimivo je, da so tobak prvič poskusili dve leti pozneje kot alkohol). Največ jih je prvo drogo
poskusilo iz občutka osebne stiske ali iz radovednosti. Pri tem je treba povedati, da ni poskusila še nobene droge v življenju kar tretjina anketirancev iz Šmarja pri Jelšah.
Anketiranih je bilo več kot štiristo mladih občanov, med njimi osnovnošolci, dijaki, študenti in brezposelni, pri čemer so pri izvedbi pomagali v različnih ustanovah, od osnovne šole do knjižnice in študentov. Med anketiranimi so prevladovali osnovnošolci, saj jih je vprašalnik izpolnilo kar tristo.
V	Lokalni akcijski skupini za preprečevanje zasvojenosti v občini Šmarje pri Jelšah so predsednica Saša Ogrizek iz mladinskega kluba, šolska psihologinja Tamara Maleše-vić, Metka Majer iz Centra za socialno delo, Boris Čater iz policijske postaje in Slavica Drame iz zdravstvenega doma.
V	raziskavi so seveda namenili posebno pozornost uporabi prepovedanih drog. Blizu polovica anketiranih mladih Šmarčanov
Osnovna šola Šmarje pri Jelšah. V anketi o razširjenosti drog v tej občini so prevladovali odgovori osnovnošolcev. Kar 39 odstotkov mladih, ki so kdaj poskusili kakšno drogo, je to storilo v družinskem krogu.
pozna ljudi, ki jih uživajo, med anketiranci pa jih je poskusilo marihuano ali hašiš 13 odstotkov. Pri drugih prepovedanih drogah (ekstazi, heroin, LSD...) so po ugotovitvi urada za droge v Šmarju pri Jelšah odstotki zelo nizki.
Glede poučenosti o posledicah zlorabe dovoljenih ali prepovedanih drog so skoraj vsi anketiranci odgovorili, da so z njimi dovolj seznanjeni. Največ se jih pouči s predavanji ali
Priključitev pred poletjem
V Šmarju pri Jelšah, kjer so lani zgradili objekt čistilne naprave, načrtujejo, da bodo začeli s poskusnim obratovanjem v prvi polovici tega leta. Za začetek obratovanja je potrebno obstoječo kanalizacijo v naselju Šmarje pri Jelšah priključiti na zbirni kanal.
Ker je večina obstoječih kanalov v mešanem sistemu, tako da se v isti kanal stekajo meteorne in fekalne vode, bo na omrežju potrebno zgraditi še od tri do štiri raz-bremenilnike. Ti naj bi ob nalivih omogo-
čili prelivanje vod v potok ter tako preprečili zalivanje čistilne naprave. Projekti, ki vključujejo tudi nove navezovalne kanale, so v izdelavi ter bodo končani prihodnji mesec.
V občini Šmarje pri Jelšah se prav tako pripravljajo na gradnjo čistilne naprave v industrijskem naselju Mestinje, za kar je bila lani pripravljena idejna študija omrežja. Letos bodo nadaljevali s pripravo projektne dokumentacije za glavni kanal.
BRANE JERANKO
Dana Kočica v Anini galeriji
V Anini galeriji v Rogaški Slatini se izteka razstava tamkajšnje likovne umetnice Dane Kočica, ki je najbolj znana po skulp-turah v steklu.
Predlani umrla ustvarjalka je svoje zamisli uresničevala v domači steklarni, kot pedagoginja pa je delovala v steklarski šoli ter nato pridobila status samostojne ustvarjalke. Ustvarjala je prav tako v drugih likovnih tehnikah, zato so v Anini galeriji na ogled različna dela. Predstavila se je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, njena dela pa hranijo muzeji in galerije v Sloveniji, Španiji, Danski, Nemčiji in Italiji. Razstava bo na ogled do 15. januarja in to vsak dan.
BJ
pogovori v šoli ter iz brošur, ena tretjina med pogovori s starši. Med dejavnostmi, ki mlade lahko odvračajo od drog, pogrešajo anketiranci predvsem športne aktivnosti ter zabave brez drog.
Kot je povedala Zlatka Pilko, vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti in finance, je občina naročila ter izvedla anketo za potrebe LAS, Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v občini Šmarje pri Jelšah. Namen skupine je preventivno delovanje, med njim predvsem ozaveščanje prebivalstva, od mladih in njihovih staršev do učiteljev in drugih. Lani ustanovljeni LAS, ki ga je s sklepom ustanovil občinski svet, se bo v tem tednu sestal že tretjič. Na sestanku naj bi sprejeli končni predlog programa dela za letos, predlog o širitvi skupine z dodatnimi člani in finančni načrt. Iz občinskega proračuna bodo predvidoma prejeli en milijon tolarjev, računajo pa tudi na denar iz različnih razpisov in od sponzorjev.
BRANE JERANKO
13. in 14. januar 2006
( LJUDS^iKItM^ICELJE
VABIMO K VPISU
Novosti na davčnem in računovodskem področju
5 urni seminar pod vodstvom ekonomistke
Majde Gominšek bo 17.1. ob 16.00 uri. Naj vas spremembe davčne zakonodaje ne presenetijo.
-	RETORIKA, 25 urna delavnica s prof. Marijano Kolenko, Začetek 30.1. ob 16.00
-	CHI KUNG, Za zdravje In vitalnost vadba se prične v februarju 2006, Informacije: 041/630-008
V Anini galeriji v Rogaški Slatini, namenjeni predvsem predstavitvam obsoteljskih ustvarjalcev, so trenutno na ogled dela Dane Kočice.
Tečaji tujih jezikov; Vpisi v spomladanski semester že potekajo
Informacije: 03 428 67 59 Email: Marketing@lu-celje.si
St. 4 - 13. januar 2006 -——
m
Nesojeni, a vendar -športnik!
Miha Korošec z Vrbe nad Dobrno je na prvi pogled čisto običajen mladostnik s pravo gnečo visokoletečih ciljev in želja v glavi. Vendar je med njim ig. njegovimi vrstniki velika razlika. Mihi se vse želje zaradi prirojenih gibalnih ovir ne morejo uresničiti, a so hkrati ravno te »pomanjkljivosti« generator novih priložnosti, ciljev in želja.
Prikupen in zgovoren fant kljub 36 operacijam, nekaj kirurških posegov ga še čaka, ne more neovirano hoditi. Želji,da bi postal policist ali poklicni vojak, sta zanj neure-sničljivi. Kaj pa če bi postal vrhunski športnik? Košarkarski koš, gol pred domačo hišo, skorajda poln album fo-
tografij znanih športnikov, s katerimi se je slikal, namigujejo, da v Mihi bije športno srce.
Uradno je športnik postal lánsko jesen, ko se je pridružil ekipi v sedeči odbojki v Kamniku, kjer nadaljuje srednje šolanje. Z uvrstitvijo v reprezentanco ter s tem na svetovno prvenstvo v sedeči odbojki za mlade, ki bo čez leto dni v Braziliji, se je dvignil nad povprečje. »Prej mi je bil sicer bolj pri srcu nogomet, vendar pri sedeči odbojki noge manj trpijo,« svojo odločitev za sedečo odbojko komentira Miha ter s smehom doda, da »na žalost kaj takega ne morem reči za zadnjico«. Njegovi cilji segajo še dlje - udeležiti se olimpijskih iger v Pekin-
gu, tudi sam postati trener ... »Po moje si moraš cilje postaviti kar se da visoko, saj tako kljub morebitnemu neuspehu še vedno přistaneš nekaj stopničk višje, kot si bil poprej,« je prepričan.
Miha z veseljem čaka, kaj mu bo prineslo sveže leto. Že ta konec tedna ga s sotekmo-valci čaka državno prvenstvo, jeseni evropsko. Kaj pa prosti čas, čas med treningi in šolo, čemu ga namenja? »Nisem ravno notranji tip človeka, ne posedam pred televizijo ali računalnikom. V internatu najraje smuknem v telovadnico, če je le prosta.« Kar precej časa po novem Miha preživi tudi s punco Matejo. Ljubezen je še zelo sveža, šele od minule jeseni ali povedano drugače od
Za Miho Korošca, ki nosi dres s številko 9, in njegovo ekipo so pri kvalifikacijah za svetovno prvenstvo navijali tudi prijatelji iz osnovne šole na Dobrni skupaj z učiteljem telesne vzgoje.
takrat, ko se je priključil sedeči odbojki. »Saj veste, punce padajo na športnike,« se zasmeje Miha.
Če bo vse posreči, bodo naslednje leto v Brazilijo odpotovale tudi navijačice ter s tem njegova Žalčanka, če bodo le uspeli najti sponzorje. »Tekmovanja za invalide so vedno potisnjena v ozadje,« razočarano pove Miha, »mediji jih ponavadi odpišejo kar z enim stavkom, niti slu-
čajno jih ne zanimajo rezultati, kaj šele imena posameznikov, četudi posegajo po najvišjih mestih«. Kljub temu znanim športnikom prav nič ne zameri. Prej nasprotno. Njegova dolgoletna želja je bila spoznati nogometno reprezentanco. Uresničila se mu je že pred leti, ko je po eni izmed operacij okreval v Zrečah, kjer so bili istočasno na pripravah tudi reprezentanti. Skorajda poln album
fotografij Mihe s Knavsom, pa z Zahovičem, ... mu je v velik ponos, slikal se je tudi z judoistko Urško Žolnir, preostali prostor v albumu pa čaka na nova naključna srečanja z znanimi športniki. Glede na to, kam so Miho naključja že pripeljala, ne dvomimo, da bo album kmalu poln, izpolnjeno željo pa bodo nadomestile druge, še drz-nejše.
ROZMAR! PETEK
Prva Je konjiška košarkarica
Skupnost občin Slovenije je novo delovno leto začela nekoliko drugače kot običajno: s pozivom vsem slovenskim občinam, naj sodelujejo pri prvi slovenski zimski akciji sneža-kov.
Od 5. januarja pa vse do prvega pomladanskega dne tako na Skupnosti občin Slovenije izbirajo najlepšega in najzanimivejšega snežaka v
slovenskih občinah. Pozivu so se nemudoma odzvali v konjiški občini. Prejšnji četrtek je pred športno dvorano v Slovenskih Konjicah začela nastajati velika konjiška snež: ka - košarkarica, ki je dobila končno podobo v petek Glavni mojstri so bili otroci iz Vrtca Slovenske Konjice, tako aU drugače pa so pomagali tudi sodelavci iz konjiških zavodov in občinske uprave
z županom Janezom Jazbecem na čelu.
Sněžko v podobi košarka-rice so izbrali iz preprostega razloga: od petka do nedelje je bil v Športni dvorani zaključni državni turnir četverice za pionirke v košarki, snežka pa je prijazno pozdravljala vse mlade športnice in številne obiskovalce turnirja.
MBP
»Radi bi peskovnik, pa vrtiljak, pa plezalo,« so neučakano pripovedovali otroci, ki imajo tr otroškem igrišču le tri igrala.
Milijon za čiste otroške želje
Predstavnice vojniškega vrtca Mavrica so včeraj simbolično prevzele ček za milijon tolarjev, namenjen opremi otroškega igrišča v Šmart-nem v Rožni dolini. Sredstva v sklopu humanitarne akcije Za čiste otroške želje podarjajo Henkel Slovenije, Poslovni sistem Mercator ter RTV Slovenija.
»Lani oktobra smo se z vsemi enotami vrtca priključili tej akciji, kar pomeni, da smo fotografirali stanje otroških igrišč, otroci so narisali želena igrala, vzgojiteljice pa so pripisale otroške želje,« pripoveduje ravnateljica vrtca Zvonka Grum. »Tik pred koncem leta smo pre-
jeli obvestilo, da bo naša enota v Šmartriem v Rožni dolini kot ena izmed 15 vrtcev, kolikor so jih v akciji izbrali, dobila čisto nova igrala.
V minulem tednu so predstavniki Henkla že obiskali vrtec. »Teh šesto kvadratnih metrov, na katerem je sedaj nekaj igral, bodo najprej zravnali, nanj pa postavili cel kup igral,« zadovoljno pravi vzgojiteljica skupine 14 otrok Melita 1\irnšek. Enota vrtca v Šmartnem je bila do sedaj najbolj skromno opremljena, vsaj kar zadeva otroško igrišče, brez dobre volje krajevne skupnosti pa še tega ne bi bilo. »Verjamem, da je kar ne-
kaj staršev svoje otroke vpisalo v celjske vrtce ravno zaradi pomanjkanja igral,« je še povedala Turnškova.
V vojniškem vrtcu se radi odzovejo na različne razpise ter tako z minimalnimi stroški malčkom polepšajo in obogatijo vsakdanjik. V omenjeni akciji so bili izbrani edini s Celjskega.
ROZMARI PETEK
V spomin frankolovskim žrtvam
V Grabnu pri Stranicah je nemški okupator 12. februarja 1945 kruto umoril 100 talcev, ki so se v zgodovino zapisali kot frankolovske žrtve.
Da ta dogodek ne bi utonil v pozabo, se vsako leto 12. februarja na žalni slovesnosti zberejo svojci in sorodniki žrtev, Id se jim pridružijo predstavniki oblasti in vsi ostali, ki ne želijo prepustiti pozabi enega najbolj brutalnih okupatorjevih zločinov na naših tleh.
Zadnja leta skrbi za ohranitev spomina na žrtve Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev, ki je lani odprlo muzejsko hišo v bližini grobov s stalno zbirko, ki so jo poimenovali Frankolovski zločin. Spominsko društvo, ki ga vodi predsédnik Maks Brečko, pripravlja tudi žalno slovesnost, po kateri bo tako kot vsako leto tudi občni zbor društva. Žalna slovesnost se bo začela ob 11. uri.
MBP
NOV! Il
KULTURA
15
Št. 4 -13. januar 2006 -
mt
Že v Planetu Tuš!
Zakaj ravno 30 minutna terapija?
Ob uporabi Bio Energiser D-Tox Spa, energijska elektroda ustvarja tok elektronov in bioenergetsko polje. Poveča se krvni obtok, skozi pore pa se prično izločati strupi. Vsaka noga ima namreč neverjetnih 2000 por in zato so noge najboljši del telesa za izvajanje te terapije. Zaradi reakcije med strupi, ki zapuščajo telo in elektrodo, se voda vidno obarva. Ker v telesu odraslega človeka traja en kompletni cikel, da kri prepotuje po celem telesu, približno 20 minut, priporočamo odraslim polnih 30 minut terapije, otrokom pa 10 - 15 minutno terapijo. Po uporabi se v celicah na novo vzpostavi ravnotežje, kar omogoča dobro preskrbo le-teh s ključnimi hranilnimi snovmi. Rezultat je obnovljen nivo energije, tako fizične kot tudi mentalne, z vsesplošnim dobrim počutjem. Bio Energiser je zelo uporaben tudi za hypo hydrosis (potne roke in noge).
Mi.det@M.sî
Cena kompletnega seta: 150.000 sit Možnost nakupa na 24 obrokov!
Vedro za noge, adapter, kontrolna enota z odètevalno uro, 30 vrečk za vedro, 100g soli z nizko vsebnostjo natrija, žličko za odmerjanje soli, najlonske vrečke za shranjevanje opreme, DVD z demonstracijo ter slovenska navodila.
BREZPLAČNO: elektroda + DODATNIH 30 vrečk za vedro + 100 g soli z nizko vsebnostjo natrija + žlička za odmerjanje soli
NabeGo d.o.o., Legen 113, Slovenj Gradec
Koncert orkestrov Glasbene šole Celje
V okviru Glasbene šole Celje deluje kar nekaj zasedb, ki jih sestavljajo sedanji in nekdanji učenci, dijaki, profesorji. Ker se vsi sestavi niso mogli predstaviti decembra, bosta mah in mladinski pihalni orkester glasbene šole koncert pripravila nocoj ob 19.30 v Narodnem domu.
Ideja o skupnem koncertu se je porodila dirigentoma Simonu Mlakarju in Juretu Krajncu, ki sta od besed brž prešla k dejanju. Odločila sta se, da bo v prvem delu koncerta nastopil mali pihalni orkester, ki je bil ustanovljen leta 2000 in šteje 45 članov, starih od 8 do 14 let. V drugem delu se bodo predstavili mladinski pihalci. Orkestroma se bodo pridružili tudi solisti - trobentar Franc Kosem ter klarinetista Bernard Belina in. Jurij Hladnik.
BA
Fetišizem skozi oči srednješolk
Plesalci, pevci in igralci so popestrili predavanja o Antonu Aškercu, ki ga je Božena Orožen pripravila za člane univerze za tretje življenjsko obdobje.
Z razstavo dijakinj Srednje vrtnarske šole Celje - smer aranžerski tehnik - v Galeriji sodobne umetnosti Celje tudi v letošnjem letu nadaljujejo Kreativne prostore.
Gre za izobraževalni program, s katerim spodbujajo izvirnost in eksperimentalni pri-
so dijakinje v sodelovanju z mentoricama Petro Pižmoht in Manjo Vadla izbrale fotografski medij in se vsebinsko navezale na vprašanji fetišizma. Osnovno izhodišče njihovega us tvaijanja.je bila slikarska razstava Kamile Vol čanšek, ki je še do 21. januarja na ogled
likovnem ustvarjanju mladih ter jih galeriji. Rezultat njihovega dela je fotograf seznanjajo z različnimi vsebinami in izrazi, ska inštalacija, ki suvereno in igrivo sprem ki so značilni za sodobno umetnost. Tokrat lja nežni erotizem Kamilinih slik.
Revolucionarna naprava
150-letnica rojstva Antona Aškerca
Rezultati uporabe so izjemni! Predstavljamo vam velik doprinos k zdravljenju raznih slabih počutij. BioEnergiser D-Tox Spa napravo, ki s pomočjo pošiljanja signalov harmonizira in rebalansira delovanje limfnih žlez in izzove delovanje procesa razstrupljanja. Preprosteje, "zaganja" proces odstranjevanja strupov iz telesa. Ustvarja občutek sproščenosti in vzdiguje nivo energije v telesu.
9. januarja je minilo 150 let od rojstva pesnika in duhovnika Antona Aškerca. V Celju se je nanj spomnila univerza za tretje življenjsko obdobje, ki deluje pri Osrednji knjižnici Celje, in v Narodnem domu pripravila v njegov spomin svečano prireditev s predavanjem prof. Božene Orožen.
Spominski večer je bil točno na Aškerčev rojstni dan
in je predstavljal uvod v vrsto prireditev, ki so jih pesnikovemu spominu posvetili tudi drugje, predvsem v krajih, ki so z njim kakorkoli povezani. Božena Orožen je pripovedovala predvsem o Aškerčevi povezanosti s Celjem, tudi vsi kraji njegovega službovanja so na Celjskem. Pesnik izhaja iz kmečke družine, ki se je z Globokega preselila na Seno-
žete. Ko mu je dvanajstletnemu umrla mati, je bilo konec njegovega otroštva. Po domaČi enorazrednici je obiskoval gimnazijo v Celju, a takrat v njem še ni bilo slutiti slovenskega klasika. Nato je študiral bogoslovje v Mariboru. Novo mašo je pel v domači fari pri Šmarjeti in sklenil, da bo dober duhovnik, kar mu je tudi uspelo. Leta 1902 je posegel v usodo
slovenske gimnazije v Celju.
"Mesto svoje mladosti je imel rad, najljubša mu je bila celjska narava in rad je posedal na razvalinah Starega gradu. Zadnja leta svojega življenja je služboval kot mestni arhivar ljubljanski.
Na proslavi ob 150-letnici njegovega rojstva so nastopili plesalci plesne skupine Chiaranžana, ki jo vodi Sne-žana Gabrovec, s srednjeveškimi plesi in z dramatizacijo Celjske romance; ljudski pevci z Ostrožnega pod vodstvom Franje Jazbinšek so zapeli tudi dve Aškerčevi uglasbeni pesmi, igralci Ljubiteljskega gledališča Teharje pa so dramatizirali Skalo v Savinji, odlomek iz Poslednjega Celjana in odlomek iz Primoža Trubarja.
LIUDMILA CONRADI
BioEnergiser je odobren kot medicinski pripomoček pod Evropsko Direktivo za Medicinske pripomočke. Več kot tisoč zbranih izpovedi uporabnikov potrjuje občutno izboljšanje počutja! Uporaba 2 x tedensko po 30 minut
16	reportaža	no«
Neja Brglez kot filmska Julija
Neja
iz filma o Juliji
Neja Brglez iz Galicije je v mladinskem filmu Življenje kot v filmu odigrala eno glavnih vlog - Študentka novinarstva z željo po igri
Pred novim letom so na njem: »Knjige Nejke Omahen so zá moje vrstnike nekaj takšnega kot Pet prijateljev - cele generacija je te knjige prebirala in jih dodobra spoznala. Poznala sem književno zgodbo, vendar se filmski scenarij, vsaj v posameznih točkah, kar precej razlikuje. V filmu pač ne moreš pet minut snemati notranjosti sobe, medtem ko jo lahko v knjigi pisateljica opisuje na petih straneh. Največja razlika pa je v zapletu.«
Filmska Julija je neke vrste pridna punčka.in Neja pravi, da ji ni podobna. »V resnici sem po karakterju precej drugačna, kot je Julija. Zato mi j e bila še poseben izziv zaigrati pridno in uglajeno, da ne rečem enoplastno dekle.« Film je zaradi nekaterih zapletov nastajal kar nekaj časa. Neja si ga je prvič ogledala s starši na premieri za ekipo, nato pa na televiziji s prijatelji. »Ko sem prvič gledala film, zgodbe sploh nisem dojela. V mislih sem si odvrtela povsem drug film, ki gledalcem ni viden. Ob posameznih prizorih sem se namreč spominjala stvari, ki so se dogajale na snemanju. Kar se odzivov tiče, se mi zdi, da je film dobil pozitivne kritike. Mnogi namreč trdijo, da je presegel mladinski film, prijatelji pravijo, da gre za slovenski film, ki pa je tudi gledljiv. No, prijatelji so pač prijatelji.«
slovenski televiziji predvajali film Življenje kot v filmu, v njem pa je v eni od glavnih vlog nastopila Neja Brglez iz Galicije.
Celovečereqje nastal v sodelovanju z Otroškim in mladinskim programom TV Slovenija. Predlogo za film, ki je nastajal več kot leto dni, je Špela Kuclar povzela po knjižni uspešnici mladinske pisateljice Nejke Omahen. Film, tako kot knjižna predloga, v ospredje postavi najstnico Julijo, ki živi z očetom in bratom. Njeno življenje se vrti okrog plesa, prijateljev in šole. Čeprav mame ni več in je oče filmski režiser, je njeno življenje urejeno. Ko oče nekega dne napove, da se bodo preselili na vas k svoji novi prijateljici, se mora Julija sprijazniti z dejstvom, da bo dobila sestro. Jasna, ki je enake starosti kot Julija, vse bolj občuduje novo »sestro«, si izposoja njene obleke in ji poskuša biti podobna. Kmalu Jasna izgleda tako kot Julija____
»Cele zgodbe, predvsem zapleta, pa le ne bi izdala,« se je prešerno nasmejala Neja Brglez. Filmska Julija je njena prva pomembnejša filmska izkušnja, pri tem pa so ji pomagali Nataša Barbara Gračner, Vojko Zidar, Ksenija Mišić, Akira Hasegawa in Tjaša Raz-devšek kot Jasna. »Filmski, ne morem drugače reči,« odgovarja Neja na vprašanje, kakšni so spomini na obdobje izpred skoraj dveh let, ko so film začeli snemati. »Sedaj se kar naprej spominjam takratnega dogajanja. Vmes sem namreč nekoliko pozabila, kaj vse se je zgodilo, sedaj pa tudi zaradi predvajanja na televiziji kar naprej podoživljam posamezne prizore.«
Zgodbo, vsaj okvirno, je
frizerju in pri kostumografi-nji, spoznavala sem soigralce, kmalu smo izvedli par vaj z režiserko ... V bistvu sploh nisem imela veliko časa, tako da sem šele kasneje dojela, da res igram v filmu.«
Maja 2004 so se začeli dnevi, za katere Neja trdi, da so še sedaj nekaj najlepšega v njenem življenju. »Dnevi snemanja so bili zelo naporni, vendar si sama od nekdaj želim igrati, zato jih imam v lepem spominu. Kot igralka sem dobila tedenski plan, kjer je pisalo, od kdaj do kdaj imam snemanje. Včasih sem tam preživela po 12 ur. Pa ne, da smo ves čas snemali, kje pa. Prisoten moraš biti, da si v maski, da te oblečejo, medtem pa scen-d pripravljajo sceno, lučkarji luči. Potem pa se je včasih zgodi, da smo v roku 12 ur posneli kakšne tri minute uporabnega materiala. Čeprav je takšno delo psihično in fizično zelo naporno, ima zame prav poseben čar in je nepozabno doživetje.«
Kot se s slovenskimi filmi rado dogaja, je tudi Življenje kot v filmu naletel na različne odmeve in mnenja. Že pri oblekah nekateri pravijo, da so dobre, drugi pa ... »Da bi bila
Takšni in drugačni odmevi
Za vlogo v mladinskem filmu, tega bi naj na slovenski televiziji posneli vsako leto, se je dekle iz Galicije potegovalo na avdiciji. »Stric je na teletekstu prebral obvesti-
Jasna in Julija, Tjaša Razdevšek in Neja Brglez, sta bili za vlogi v filmu Življenje kot v filmu izbrani na avdiciji.
nekdaj rada igram. Poleg tega sem obiskovala Umetniško gimnazijo - dramsko gledališko smer v Novi Gorici. Zato sem seveda šla na avdicijo in bila sprejeta. Konkurenca je bila kar huda, mislim, da se je za vlogo potegovalo približno 250 deklet.«
Seveda je to pomenilo veliko spremembo za Nejo, ki je morala predčasno zaključiti z obveznostmi v srednji šoli. »Snemanje se je začelo že po treh tednih, tako da sploh nisem imela veliko časa. En večer smo se sicer poveselili s prijatelji, nato pa se je začelo zares - predčasno sem morala zaključiti ocene, zato je bilo potrebno kar nekaj učenja. Začela sem hoditi v Ljub-
dobro oblečena?« se je začudila Neja. »No ja, nekateri res tako pravijo, vendar ne vem, za katero stoletje. Mislim, da se je kostumografinja za ta oblačila odločila zaradi finančnih težav. Moji prijatelji so komentirali v smislu >joj ne, ampak oblekli bi te pa res lahko drugače<. Vendar režiser razmišlja o tem, kako bo speljal določen kader v filmu, mojstrom pa prepusti njihovo delo. Ttidi sama sem se ubadala z drugimi stvarmi, poleg tega pa ni pomembno, če so mi obleke všeč ali ne, morala sem biti tako oblečena. Zelo zanimivo, da kot igralec nimaš vpliva na film, po koncu pa v bistvu poslušaš vse pripombe, ker si pač najbolj viden. V končni špici sicer piše, kdo te je oblekel, sfriziral..., vendarle igralec posluša, zakaj je "imel takšno ali drugačno frizuro. V kontekstu filma vse obleke funkcionirajo, vendar če jih postaviš v današnji čas, pa ne.«
Neja se je v filmu srečala s profesionalnimi igralci. In tudi to srečanje ji je ostalo v lepem spominu. »Nataša Barbara Gračner je slovenska diva, če lahko tako rečem. Kadar je prišla na snemanje, je bil red in mir. Poleg tega je izjemno topel človek, vedno je pripravljena pomagati. Nikoli nisem imela občutka, da sem nekaj manj, ker pač nisem šolana igralka. Kadar sta bila Nataša in moj filmski oče Vojko Zidar na snemanju, je bilo za naturščike veliko lažje. Vedno sta bila pripravljena svetovati, tako da lahko rečem, da smo se super ujeli. Ko so kamere ugasnile, smo se pogovarjali kot prijatelji. S filmsko ekipo smo še sedaj, sploh ker sem se preselila v Ljubljano, v stikih.«
Mesto izzivov
Dijakinja Neja se je iz Nove Gorice preselila v Ljubljano. »Pred leti, ko sem odhajala v srednjo šolo, so imeli doma kar nekaj pomislekov, predvsem zaradi moje mladosti. Vendar so domači vedeli, kaj želim. Sicer pa sem se redno vračala domov, mogoče sem celo srednjo šolo na Galiciji manjkala en vikend. Tudi iz Ljubljane rada prihajam,« pravi Neja, ki ima lepe spomine na otroštvo. Vendar jo je Ljubljana malce začarala - v mestu namreč vidi velike možnosti in izzive. Neja je sedaj študentka prvega letnika novinarstva.
Ne čisto brez izkušenj, saj je že spoznavala delo na radiu in televiziji. Na vprašanje, če je pridna študentka, s širokim nasmehom odgovarja, da bo to bolj znano čez mesec dni, ko bo nekaj obveznosti že za njo.
Živahna študentka v nasprotju z mnogimi mladimi ne sanja o potovanjih in spoznavanju sveta. »Ja no, potovanja me sicer privlačijo, vendar niso moja preokupacija. Podobno kot ne želim biti vsak večer zunaj in žurirati. Rada imam zabave s prijatelji, da se kdaj dobimo in pogovarjamo, za to pa ne potrebujem hrupa. Ne bom sedaj rekla, da ne hodim po zabavah, vendar v mojem življenju pitje, kajenje in kar je še podobnega niso v ospredju.«
Nejo dodobra poznajo tudi v domačem kraju, v Galiciji, kamor se je njena družina preselila iz Žalca. Menda v kraju nekdaj ni bilo prireditve ali proslave, ná kateri Neja kot učenka ne bi sodelovala in že takrat kazala svoj talent. Družina ji še danes veliko pomeni. »Sicer se še ne vidim v vlogi mamice niti nisem kakšen poseben družinski tip človeka. Se pa rada vračam v objem družine, mami je pač mami, in to bo ostala celo življenje. No, da priznam, se sedaj znajdem tudi v objemu fanta.«
CepravjeNeja sedaj študentka novinarstva, to ni tisto pravo. Strast še vedno ostaja igra in z njo povezana Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Lani je dejstvo, da je vseh 11 dijakov dramsko umetniške smeri z novogoriške gimnazije »pogrnilo« že v prvem krogu sprejemnih izpitov na AGRFT, povzročilo večji škandal, vendar Neje ni omajalo. »Bom pač poskusila še letos, saj je igranje moja največja želja. Ali pa, zakaj pa ne, končala novinarstvo. Vmes je vendar toliko možnosti, poleg tega pa pravijo, da si lahko študent več let. Mene osebno najbolj privlači gledališče, ker si tam lahko privoščiš pravo igro. Film se povsem razlikuje, sicer pa v Sloveniji filmske igre sploh ni mogoče študirati. Tako je v ospredju gledališče, in sanje vsakega igralca je SNG Drama. Vendar je do tja še zelo dolga, dolga pot.« Neji lahko samo zaželimo, da bo še naprej samozavestno in smelo stopala po tej poti.
URŠKA SELIŠNIK
Neja poznalažepred snema- lo. V družini vsi vedo, da od ljano, vrstili so se obiski pri Julija z očetom, igralcem Vojkom Zidarjem. Fotografije so iz skrbno ur
Urša z aktualno mis Slovenije Sanjo Grohar, ki je v njeni zlati stvaritvi blestela tudi na izboru za mis sveta. Naj vam Prireditev je povezovala Betka Šuhel, ozračje v Sho wroomu pa se je kar iskrilo od številnih bliskavic fotoaparatov prišepnemo, da nas je ravno v trenutku, ko se je Sanja preoblačila, zajela tema. Pregorela naj bi varovalka ...	in radovednih objektivov kamer.
Urša Drofenik dodaja blišč Rogaški Slatin i
Sredin večer je bil za Uršo Drofenik, za Rogaško Slatino in za slovensko modno sceno še prav posebno doživetje. Mlada in uspešna modna kreatorka, ustvarjalka, ki jo sloves izredne nadarjenosti spremlja ne le po domovini, ampak ji omogoča tudi preboj na tuje,, je namreč odprla svoj UD Showroom. . Novi prostori v čarobnem okolju Zdravilišča Rogaška Slatina na Zdraviliškem trgu 15 so tako postali njen delovni in ustvarjalni pristan. Ni se ustalila daleč od svojega domačega kraja, Šmarja pri Jelšah, kot pravi, pa bo odslej še bolj razpeta med prestolnico, kjer bo že spomladi odprla svojo novo delavnico, ki bo zadostila naraščajočim žahtevam in povpraševanju, ter Rogaško Slatino. Slednja bo ostala predvsem središče njenega intimnega navdiha in vir ustvarjalne energije, njen priljubljen prostor, kjer se bo lahko še posebej posvetila posamezniku. Veliko je tistih, med njimi precej tudi znanih obrazov, ki v svoji garderobi ne znajo več pogrešati kakšnega kosa njenih oblačil, ki se radi prepustijo njenemu magičnemu dotiku in ji popolnoma zaupajo. Obleka ne naredi človeka, vendar lahko poudari, če se v njej dobro počuti, tiste najlepše in najbolj pozitivne lastnosti. »Urša pač zna,« je bil najpogosteje slišan stavek večera. In kateri gostje (mnogi so se pojavili ravno v njenih kreacijah) so se sladkali s čokoladno fontano, kateri so raje prisegali na penino in kdo je bil najbolj zaželen objekt fotografiranja?
PM, foto: ALEKS ŠTERŇ
Alenka Godec in Anžej Dežan sta združila moči in »okupirala« strateški položaj pred čokoladno fontano. Alenka (suvereno je zapela v mikrofon kar brez spremljave) tako nabira energijo za letošnjo Emo, zaskrbelo nas je le, da bo Urša morala širiti obleko... Anžaj pa v nasprotju z drugimi priložnostmi celo uro ni črhnil niti besede. Imel je namreč polna usta.
s.™,™ — -----—
Župana Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič (levo) in Šmarja pri Jelšah Jože Čakš (desno) se nista mogla povsem dogovoriti, »čigava« je Urša.
Direktor Zdravilišča Rogaška Matej Goričan je z Uršo podpisal pogodbo o sodelovanju. Svežina, ki jo kreatorka prinaša v kraj, se povsem ujema z njegovo vizijo o prihodnosti kraja, v katerem želi obuditi nekdanji blišč in slavo. Zaupal nam je, da je po njegovem mnenju v vrhunski modi čisto premalo predstavnic nežnejšega spola, zato uspešno ustvarjalko še toliko bolj občuduje.
18
ŠPORT
MOV! TEDNIK
	Žilnil	t in	
\	Pušnik nič več statista?		■ Tj
Pri edinem celjskem nogometnem prvoligašu se obetajo velike spremembe	Marijan Pušnik
Medtem ko so nogometaši CMC Publikuma sredi naj-napornejšega dela priprav za nadaljevanje sezone, se v ozadju pripravljajo spremembe, ki naj bi odločilno vplivale na razvoj celjskega nogometa. Med nekdanje sodelavce naj bi se vrnil bivši trener članskega moštva Marijan Pušnik, ki bo verjetno prevzel vodilno mesto Šolskega nogometnega centra (ŠNC), ena njegovih najpomembnejših nalog pa je navezati stik z Get power Šampionom, nekdanjim Malim šampionom.
Pogovori CMC Publikuma s Korošcem so stekli že pred mesecem dni, glede na to, da se še niso uspeli dogovoriti o načinu in obliki sodelovanja ter značaju Pušnikove vloge, pa bi lahko ocenili, da ne želi nihče ničesar prepustiti naključju. Zadnjo besedo bosta imeia trener, ki se je v Celju dokazal z brezkompromisnim in napadalnim nogometom, in predsednik kluba Marjan Vengust. Po predvidevanjih naj bi se to zgodilo prihodnji teden.
Kar rekordnih 55 golov so v sredo v ligaški tekmi dosegle rokometašice Celja Celjskih mesnin prod Burji, prejele pa zgolj 17. Ekipa iz Škofij je močna padla v primerjavi z zadnjimi sezonami, celjska pa je očitno v pravi formi.
Ali celo v takšni, da bi ji uspel podvig v Beogradu, pa bo pokazal šele sobotni obračun.
Sproščeno, sproščeno
Povratna tekma šestnajstine finala pokala EHF se bo jutri začela ob 15.45 (o poteku bodo poročali na Radiu Celje) v dvorani Pionir, ki pa bo drevi zasedena. Ali je razlog pričakovanje srbskega novega leta ali kaj drugega, sploh ni pomembno. Prizorišča boja Celjanke ne bodo okusile, česar si gostitelj ne sme privoščiti. Celjska dekleta se seveda s tem prav nič ne obremenju-. jejo, kar je povsem logično. Prav psihološki pritisk pa je bil velika ovira na prvi tekmi. Tako meni trener Tomaž Čater: »Živčnost je povzročila zakrčenost in
Pušnik že dela
»Potrebujemo vodjo ŠNC,« zatrjuje športni direktor celjskega prvoligaša Goran San-kovič, ki meni, da je Pušnik pravšnja izbira: »Gre za zelo dobrega trenerja in organizatorja, ki bi nam prišel še kako prav. Toda odločitev je v rokah upravnega odbora kluba na Čelu s predsednikom. Sam pri vsej stvari nimam veliko.« Ob tem se pojavlja vprašanje, kakšna je njegova vloga, če kot športni direktor ne more odigrati ključne vloge pri tovrstnih spremembah. Podobno je tudi pri sodelovanju s Šampionom: »Če bi se združili, bi bili sčasoma daleč pred tekmeci v Sloveniji. A zaenkrat so stekli le neuradni pogovori, trenutno lahko govorim le o naših željah, ki jih morata uslišati vodstvi obeh klubov,« pojasnjuje Sankovič. Medtem Marijan Pušnik že dela v Celju, na Skalni kleti, kjer domuje ŠNC, čeprav trdi, da se s klubom še ni sporazumel o sodelovanju. »Natančno moramo opredeliti vlogo vodje mladinskega pogona, natančno oka-
naša igra ni bila dovolj hitra. Premalo smo igrali na krila, izvedli smo le dva pol-protinapada. Tu je naša največja rezerva. In pa neobremenjenost. Dekleta prepričujem, da nimajo česa izgubiti. Le dobijo lahko. Obenem so med tednom na treningih in na tekmi ugotovila, da lahko zaigrajo ka-kovostneje.«
Predvsem pa se morajo zavedati, da je Hummelu za napredovanje praktično dovolj že zmaga z dvema goloma prednosti. Pričakovati je namreč bolj trdo tekmo, na kateri bo padlo manj golov, kot jih je v Celju (32:30). Ob 18. uri se bo rokometni program nadaljeval s prijateljsko tekmo (pripravljalno za EP) med moškima selekcijama Srbije in Črne gore in Danske.
Ule ni zraven
Beograjčanke med tednom niso igrale, kajti prvenstvena pavza šé traja. Zato pa se je »dogajalo« v dvorani Golovec. Za izpisnici sta zaprosili Ula Toplak (levo krilo) in Annemarie Gr-čar (krožna napadalka).
rakterizirati vloge posameznih trenerjev in vodilnih ljudi, definirati vse pravice, dolžnosti, obveznosti, statuse... ŠNC mora postati servis članske ekipe, vodja pa predstavlja vez med obema,« razkriva skrivnost novih pogledov na nogomet Korošec, ki mu nihče ne oporeka strokovnega znanja, čeprav so mu nekoč očitali, da je v ospredje potiskal svoje rojake. A ne smemo pozabiti, da so nekateri uspeli v tujini.
Kot vse kaže, jetrenutno zanj največji izziv prepričati Jani-ja Žilnika v združitev obeh celjskih nogometnih kolektivov. »To je velik in izjemno zahteven projekt. Ločitev je bila na nek način celo koristna, toda žalostno je umetno ustvarjanje konkurence izven igrišča. V prvi vrsti se moramo zavedati, da želimo ustvariti čim boljše pogoje za vzgojo mladih nogometašev, ki morajo kasneje dobiti priložnost v članski vrsti matičnega kluba. Pogoji v Celju so fantastični: infrastruktura, zagnanost za delo, veliko kakovostnih trenerjev v obeh klubih, veliko mladih nogometašev. Konkretno
Nezadovoljni naj bi bili z vzdušjem v klubu. Posojeni sta k Celeii Žalec. Tam je že igrala tudi sedanja reprezentantka Nina Potočnik, ki pa je popolni razcvet pričakala v Golovcu: »Srbski vratarki se nista najbolj izkazali v Celju. Bojim se, da bosta bolj razpoloženi na drugi tekmi. Zagotovo se bodo tekmice pripravile, kako razbiti našo obrambo 5-1. Morebiti bomo presenetile s kakšnim drugim načinom branjenja. V napadu izstopa le Bula-tovičeva. Nobene druge si nisem zapomnila. Vprašanje je, kakšna bo podpora občinstva. Nekaj pritiska bo zagotovo prisotnega. Mož-' nosti za napredovanje so po mojem mnenju povsem enakovredne. Upam le, da bodo tekmice čimbolj praznovale prihod novega leta.« V sredo ni igrala Jelena Radovič, katere poškodba komolca se ni poslabšala, čeprav je dobila veliko oteklino. Danes zjutraj je odpotovala z ekipo v srbsko prestolnico, kjer bo zagotovo nastopila.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
se o obliki sodelovanja še nismo pogovorajali, a menim, da bi bila najbolj ustrezna združitev. Dopuščam možnost delovanja nekaterih ločenih subjektov, toda le s skupnimi močmi nam bo uspelo storiti kaj velikega. Bom pa zagovarjal stališče, da je glavni cilj zbiranje lovorik mladinske, kadetske in ekipe starejših dečkov, posledično bodo na vrhu tudi člani,« je želje in načrte opisal Pušnik.
Skrivnostni Žilnikov projekt
Skupna moštva v prej omenjenih kategorijah pa verjetno niso ravno na kožo pisana Get power Šampionu. Nasploh je skupna prihodnost zaenkrat zavita v meglo, kar potrjuje tudi predsednik »Šampionov« Jani Žilnik: »Stvar še zdaleč ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled. Ogromno je vprašanj, ki jih moramo rešiti. Trenutno smo še v obdobju tipanja in preučevanja možnosti, šele v prihodnjih tednih nas čakajo odločilni pogovori na najvišji ravni,« napoveduje Žilnik,
kije s sodelavci pripravljal projekt, ki naj bi bil odmeven v slovenskem prostoru. »Vsebina naj zaenkrat ostane skrivnost,« pravi nekdanji kapetan Publikuma in dodaja: »Vselej smo bili pripravljeni na pogovore, zato se bomo skušali dogovoriti tudi tokrat. A vedeti morate, da govorimo o več kot 400 fantih - 250 jih vadi v našem klubu - njihovi prihodnosti, usodi celjskega nogometa. Materiala za pogovore je ogromno, zato se ne smem zaleteti.«
Trenutno se zdita prav Žilnik in Pušnik moža, ki utegneta razvozlati celjsko nogometno uganko in ustvariti pogoj e za razvoj mladine, ki je zasvojena z najpomembnejšo postransko stvarjo na svetu. Seveda ne smemo mimo ugotovitev, da v CMC Publi-kumu stvari niso rožnate, saj so vse glasnejše govorice o vsaj dveh strujah, ki vlečeta vsaka na svojo stran. Oba strokovnjaka in sposobna organizatorja - to sta že dokazala - bosta s treznima glavama skušala ustvariti novo, pozitivno nogometno pod-
nebje v knežjem mestu. Ali jima bo uspeio, pa bo - tudi to so zaenkrat le govorice - v marsičem odvisno zlasti od lokalnih gospodarstvenikov in politikov. A stroko bodo morali zaupati njima. Zato je predlog župana MO Celje Bojana Šrota, naj se uskladita in zasedeta najbolj občutljive in vodilne strokovne funkcije v klubu, zelo primeren. Vendar se utegne pojaviti problem pri združevanju, saj ne gre le za denar in vpliv. Nogometna šola Mali šampion je pač Žilnikovo življenjsko delo, zato morebitne sanjske denarne ponudbe ali ponujene ugodnosti ne bodo odločilne.
TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIČ ALEKS ŠTERN
PANORAMA
ROKOMET
1. SL - ženske
1. SL, 11. krog: Celje Celjske mesnine - Burja 55:17 (24:4); Potočnik 13, Skutnik, Stipanova, Jankovič 7, Krajne, Novak, Bojovič 4, Kikanovič, Majcen, Koren 2, Zorko, Filipovič 1; Šmitran 9, Lukič 3, Ptuj - Cele-ia Žalec 40:33 (17:16); Ram-šak 10, Potočnjak, Derčar 7; Ce-rar 10, Čerenjak 8, Jenček 7, Korun 4, Skočir 2, Pristovšek, Čurko 1. Vrstni red: Krim 22, Olimpija, Inna Dolgun, Celje Celjske mesnine 15, Celeia Žalec 14, Ptuj 13, Kočevje, Loka kava 10, Brežice 7, Izola 5, Maks 4, Burja 2.
ODBOJKA
1. DL, 3. del: Krka - Šoštanj Topolšica 2:3 (-15, 17, -21, 22, -11); Babnik24, Bezdrob 20; Fujs 25, D. Sevčnikar 20, Vinčič 10, Pavič, Slabe 9, Raž-natovič 6, Pomer 2.
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA, 14.1.
ROKOMET
Pokal EHF - ženske, šestnajstina finala, povratna tekma, Beograd: Hummel - Celje Celjske mesnine (15.45).
VATERPOLO 1. SL, 15. krog, Kranj: Triglav - Posejdon (20).
NEDELJA, 15.1.
1. SL - ženske, 12. krog, Ljubljana: Olimpija - Celeia Žalec (16.30).
izgubitilfc
»Nimamo
Bržkone ključni igralki celotnega dvoboja, vratarka Barbara Gorski in Katarina Bulatović
Znova vroče v Hruševcu
PREDSTAVLJAMO VAM
Košarkarji v dveh najmočnejših ligah, kjer igrajo klubi s Celjskega, bodo aktivni tudi ta konec tedna. Na našem območju bo sicer samo ena tekma.
A bo ta še kako zanimiva, saj gre za lokalni oUračun Šentjurčanov in Zrečanov.
Brez možnosti v Vršcu
Laščani potujejo v Vršac k Hemofarmu, ki je pod samim vrhom (peti) Jadranske lige. Novi trener Boško Djokič je imel ves teden Časa, da je spoznal ekipo in da se je-ekipa privadila nanj, pa vendar so objektivno gledano Laščani brez pravih možnosti na gostovanju. Hemofarm ima namreč tudi letos cilj uvrstiti se na zaključni turnir osmerice, kjer naj bi branil naslov prvaka iz lanske sezone. Čeprav je ekipo zapustila polovica igralcev, so uspeli sestaviti ponovno močno moštvo, v katerem je tudi bivši pivovar Nebojša Joksimovič. V prvem srečanju v Treh lilijah so igralci He-mofarma slavili s 77:68 po boljši igri v zadnjih 10 minutah. Laščani potujejo v Vršac predvsem z željo, da bi pokazali, da se le pobirajo iz krize, prekinitve serije porazov, dolge že deset krogov, pa ne gre pričakovati.
Rogla je nevarna
Prvoligaši začenjajo drugi del prve polovice sezone. V Šentjurju bomo videli novo poslastico v lokalnem dvoboju Alposa Kemoplasta in zreške Rogle. Čeprav je razlika med ekipama na lestvici precejšnja (Rogla ima štiri zmage manj), to v takšnih srečanjih ne pomeni veliko. V prvem krogu je Kemoplast povsem nadigral domačine v Zrečah in slavil za 10 točk, v največji meri zahvaljujoč kolektivni igri celotnega moštva. V minulem krogu sta obe ekipi zmagali, Šentjurčani v derbiju proti Elek-tri in Zrečani presenetljivo v Zagorju, kar samo pomeni, da so dobro delali med prekinitvijo zaradi praznikov. Rogla ima zdaj tudi centra Jadranka Čoviča, ki je nosil tudi dres Kemoplasta, enako kot Peter Jo-
vanovič. Sicer pa trener Alposa Kemoplasta napoveduje velik boj. »Ne bo lažje kot proti Elektri. Zrečani imajo po imenih odlično ekipo. Očitno so potrebovali nekaj časa in dela, da so se uigrali. Da so na pravi poti, so dokazali že v Zagorju. Igralce opozarjam na nevarnost, ki preti s strani Zrečanov. Upam, da so to uspeli dojeti ta teden, pozivam pa tudi naše gledalce, da nam pridejo pomagat do skupne zmage,« je povedal Damjan Novakovič.
Elektra potuje v Škofjo Loko, kjer jo čaka Loka kava, ki je v prejšnjem krogu slavila doma. Šoštanjčani si želijo zmago, potem ko so zadnji dve tekmi izgubili, zadnjo lansko in prvo letošnjo. Težave z poškodbami se počasi odpravljajo, ekipa je popolna in je ta teden že trdo delala za boj z Gorenjci. V prvi tekmi se je Elektra morala zelo potruditi, da je zmagala za šest točk. Zagotovo je ne čaka nič kaj lažje delo jutri v Škofji Loki.
JANEZ TERBOVC
Mandić se vrača domov
Novinec v Laškem je srbski krilni igralec Vukašin Mandič, visok 202 cm in star 24 let. Po rodu je iz Vršca, kjer bo jutri prvič zaigral. Bil je v ekipi Reflë-xa ob osvojitvi prvega mesta v GL in nazadnje pri moštvu Hapoel Galií El-yon. Zanj je odigral le dve prvenstveni tekmi ter pet v pokalu FIBA. Podpisal je enomesečno pogodbo. Z obojestransko možnostjo podaljšanja do konca sezone ... Bolj resna stvar se je zgodila v sredo. Po zabijanju se je poškodoval" Aleksandar Jevdžič. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Na srečo gre le za vnetje mišice. V Vršac ni odpotoval.
(DŠ)
NAKRATKO
mi
Z 10. na 3. mesto
Hinterstoder: V slalomu evropskega pokala alpskih smučarjev v Avstriji je član SD UniOr Celje Bernard Vajdič osvojil tretje mesto. Na prvi progi je imel deseti čas, na drugi pa se je prebil na zmagovalne stopničke.
Slovenija bo vnovič plavala
Celje: Klub Triatlon Celeia organizira v . nedeljo ob 10. uri plavalno tekmovanje v okviru akcije Slovenija plava. Kadetinje in kadeti bodo plavali na 400 m, mladinci, člani in veterani ter članice in veteranke pa se bodo pomerili na 1500 m. Tekmovanje bo v bazenu Golovec. (JŽ)
Mladi in ženske skačejo
Vizore, Ljubno: Jutri ob 11. uri smučarsko društvo Vizore prireja tekmovanje za državni pokal v smučarskih skokih na 32-metrski skakalnici. Prijavljenih je okoli 90 tekmovalcev v treh disciplinah: dečki do 12 let, dečki do 13 let (nordijska kombinacija) in deklice do 14 let. Na Ljubnem ob Savinji pa bo tekma za konitentalni pokal za ženske. Tekma FIS se bo s poskusnimi skoki začela ob 10. uri. Prva serija bo ob 11., druga pa ob 12. uri. (RP, DŠ)
VIKEND POD KOSI
SOBOTA, 14.1.
Jadranska liga, 15. krog, Vršac: Hemofarm - Pivovarna Laško (18),
Jadranska liga - ženske, 14. krog, Podgorica: Budućnost - Merkur Celje.
1. A SL, 12. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast
-	Rogla (19), Škofja Loka: Loka kava - Elektra (20).
1.	B SL, 14. krog, Cerknica: Gradišče - Celjski KK (18), Slovenske Konjice: Banex Safcol
-	Union Olimpija mladi (19), Polzela: Hopsi -Kolpa (19).
2.	SL - vzhod, 11. krog, ŽKK Maribor -Nazarje (15.30), Pivovarna Laško mladi -Grosuplje (19), Ljubljana: Ježica - Prebold (20.15).
3.	SL - vzhod, 11. krog, Prevalje: Koroška -Terme Olimia (15.30), Vojnik - Paloma (19), Rogaška - Primafoto (19).
Savinjska liga - Brglez.com, 7. krog: Brglez.com - Parižlje (9.15), Tweed - We-rinox (10.30), Gomilsko - Pivovarna Laško veterani (11.45), Odgovor - GG Steklarstvo (13), Pizzeria 902 - Fantasy (14.15)
PONEDELJEK, 16. 1.
Jadranska liga - ženske, 15. krog: Herceg Novi - Merkur Celje.
Najuspešnejša ekipa KK Keleja Celje iz leta 1998
Od igralcev do sodnikov
S kvalitetno vzgojo do odličnih posameznikov -Neumorni košarkarski pedagog Marko Zorko
Pred dobrim desetletjem v Celju za otroke, navdušene nad košarko, ni bilo posluha. Takratni klub je vse cilje usmerjal v člansko moštvo, delno še v mladinsko, medtem ko za tiste najmlajše ni bilo časa in denarja. To seveda ni bilo po godu nekaterim nekdanjim košarkarjem, zato so sklenili, da bodo to prekinili.
Aprila leta 1995 so ustanovili Košarkarski klub Keleja Celje. V dobrih desetih letih so vzgojili vrsto odličnih igralcev, nekateri izmed njih igrajo tudi v 1. A SL. »Odločili smo se, da z ustanovitvijo kluba omogočimo otrokom, starim deset, enajst let, spoznati košarko, trenirati in tudi tekmovati. Prvo generacijo so sestavljali dečki, rojeni v letih Í982 in '83. Ta generacija je bila najuspešnejša do zdaj. Kot pionirska ekipa je igrala v 1. slovenski ligi, uspešni so bili tudi kadeti, še posebej je bilo perspektivnih šest igralcev. Z njimi in s KK Pivovarna Laško smo se dogovorili, da prestopijo v njihove vrste. Tam so nadaljevali kariero in to zelo uspešno. V kadetski kategoriji so bili slovenski prvaki, Jaka Pirih in Domen Ambrož sta postala tudi državna kadetska reprezentanta. Slednji je nastopil tudi na kadetskem evropskem prvenstvu v Celju,« prve uspehe opisuje predsednik kluba Marko Zorko, nekoč odlični celjski košarkar, ki se je igri pod koši zapisal tudi po igralski karieri.
Treningi nikoli ne odpadejo
Danes klub šteje približno šestdeset članov, ld nastopajo
v štirih kategorijah (mlajši pionirji, dečki, pionirji in kadeti) . Treningi potekajo v Osnovnih šolah Hudinja, Lava, Frana Roša in, v II. OŠ. Tem šolam nudi klub pomoč pri organizaciji športnih dnevov, sojenju košarkarskih tekem ... V vsaki šoli vadi približno dvajset fantov. Marko Zorko, Matjaž Ramšak in Štefan Zabred so stalni trenerji, v pomoč priskoči tudi Miško Cilenšek. »Naš >moto< je tak, da trening ne sme odpasti. Če trenerja povozi avto, vskoči drugi,« malce v šali, malce zares pove Zorko. Fantje pridno trenirajo do štirikrat na teden, konec tedna pa jih čakajo tekme. Če uradnih tekem ni, organizirajo prijateljske ali pa se fantje pomerijo med sabo. Dolgčas jim ni nikoli. Pionirji (letnik 1991/ 92) so tekmovanje v tej sezoni že zaključili, tekmovali so v 2. SKL in zasedli sredino lestvice. Pri kadetih je podobno, le da fantje, rojeni leta '90, izstopajo po višini in kvaliteti, tako da že zdaj nastopajo proti starejšim vrstnikom. Ta generacija je ena najbolj obetavnih. Mlajši pionirji in mlajši dečki nastopajo v regionalni Šaleško-Savinjski ligi. Njihov cilj je uvrstitev na final four tako kot lani, kar bi potrdilo dobro delo. Mlajši pionirji bodo letos vstopili tudi v 2. SKL.
Dobrodošli vsi -in vsi igrajo
Cilj Keleje je predvsem ponuditi otrokom možnost, da lahko igrajo košarko s čim manj stresa in z realnimi tekmovalnimi ambicijami. »Pri nas igrajo vsi na vsaki tekmi, ne glede na rezultat. Tisti, ki so perspektivnejši, imajo seveda malce večjo minutažo. Sicer pa smo se trenerji do-
govorili, da v mlajših kategorijah letnik '92 in '94 igrajo po posebnem principu. V prvi četrtini lahko igra samo šest igralpev, v,drugi prav tako šest, vendar ne istih. Vsaka ekipa mora imeti najmanj dvanajst igralcev. V zadnjih dveh četrtinah lahko igralce menjamo poljubno,« nadaljuje Zorko.
Dolgoročni načrti kluba so povezani z materialnimi sredstvi. Vodilni v klubu živijo in delajo v upanju, da se bo (nekoč) pojavil nekdo, ki bi njihovo delo lahko izkoristil oziroma nadgradil. »Če pogledamo igralce, ki so zrasli v Keleji in tudi v ostalih celjskih klubih, bi lahko samo z njimi igrali v 1. A SL. Mi bomo delali seveda naprej, čeprav se ta nekdo še ni pojavil,« pove Zorko. Veliko mladih košarkarjev zgodaj neha aktivno igrati, zato se v klubu trudijo, da bi jih izšolali za sodnike. Zdaj jih je deset, ki lahko na tekmah svojih vrstnikov že opravljajo sodniško delo. Na drugi strani pa je še več takšnih, ki pri igri z žogo vztrajajo, in uspehi so še kako vidni. Po razpadu KK Celje je Keleja najstarejši celjski košarkarski klub. Iz njega izhaja kar nekaj uspešnih košarkaijev, ki branijo prvoligaške barve. Najuspešnejša sta Denis Dunovič in Fuad Memčič, po njunih stopinjah gredo tudi Domen Ambrož, Tomaž Grilanc, Denis Škorc, Radenko Zorič, Uroš Tacer, Denis Cocej, Lovro Levar, Igor Špiljar ter Jure in Luka Fider-šek, ki igrajo v Celjskem KK za prvo ali drugo ekipo. Seveda je v KK Keleja takšnih in podobnih ambicioznih fantov iz dneva v dan več...
JASMINA ŽOHAR
20
intervju
NOVI TEDNIK
»Nikoli ne veš vsega. Vsak primer Je nova šola!«
Janko Goršek, novi vodja celjskih kriminalistov - Optimist in profesionalec ter človek izzivov - Za boljše odnose
med delavci in tudi z novinarji
Torej vas včasih, čeprav se sliši čudno, jezi, da se morate držati zakonov? Ob primerih, kot je denimo ta, da se nekdo, ki je.v Srbiji brutalno umoril dekle, zdaj prosto sprehaja po Sloveniji?
Če bi rekel ne, bi lagal. Vsi smo krvavi pod kožo. Če se serijski vlomilec ali morilec znajde na prostosti, je jeza logična. Pri kriminalistih, ki več mesecev ah let delajo na neki zadevi in pridejo do dokazov, je to demotivirajoče. Gre za eno obliko jeze, vendar je zaradi profesionalnosti ne smemo pokazati.
Kolikokrat prelistate kazenski zakonik oziroma druge zakone?
Vsak dan. Zadnjih pet let je bilo to bolj intenzivno zaradi specifi-ke dela. Zakon o kazenskem postopku in kazenski zakonik sta za naše delo >sveto pismo<. Vsak, ki opravlja to delo, mora imeti zakone na svoji mizi. Nikoli, tudi ko ima kriminalist 20 ah 30 let prakse, ne sme pomisliti, da že vse ve. Vsak primer je Šola za nas.
Na Celjskem je še veliko hudih kaznivih dejanj, ki so še vedno nepreiskana ...
Zagotavljam vam, da se na teh primerih dela, ne glede, kdaj so bila storjena. Preiskava ni prepuščena samo enemu kriminalistu, ampak skupini. Vsaka nova zadeva, ki se zgodi, ne pomeni, da se stari primeri vržejo v predal!
Vam ti kriminalisti potem poročajo o tem, kaj so ugotovili, ali morate drezati vanje?
Slab bi bil, če bi jih pustil ali če jih ne bi spraševal. Oni so dolžni poročati tedensko o svojih ugotovitvah. Uspešna preiskava ni le zadoščenje za oškodovance, ampak pomeni tudi večje samozaupanje ljudi, ki so zadevo preiskovali.
Se vam zdi, da so tragedije -denimo umori, ki se na Celjskem najpogosteje zgodijo znotraj družin - vedno bolj brutalne?
Motivi, če govoriva o umorih, se v prihodnosti ne bodo spremenili. Pričakovati je le več umorov organiziranega kriminala, zdaj se s tem problemom bolj kot v Celju srečujejo kriminalisti drugih policijskih uprav.
Delujete kot umirjen in raz-mišljujoč človek. Ne pijete kave in ne kadite. Kako se sproščate?
Sproščam se ob nabiranju gob in ribarjenju. Veliko mi pomeni tudi pogovor z družino. Zadnje leto sem spoznal, da se sprostim tudi v vožnji z motorjem ... ... varni?
Tako je. Gre za nevaren hobi, ampak če to počneš na varen način, ti da veliko energije.
Ste zdaj več z družino? Prej ste se vsak dan vozili v Ljubljano.
Sprva smo pričakovali, da bomo zdaj res več skupaj. Ampak ni tako. Vsaj še nekaj mesecev bo dokaj naporno. Potem pa, ko se bo organizacijska shema< v službi uredila, res pričakujem, da bo več ur namènje-nih tudi moji družini.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: ALEKS ŠTERN
Pred časom smo pravilno napovedali, da bo Roberta Mravlja-ka na položaju šefa celjskih kriminalistov v Policijski upravi Celje zamenjal Janko Goršek, ki je do sredine decembra opravljal delo vodje Oddelka za premoženjsko kriminaliteto v Generalni policijski upravi v Ljubljani. 40-letni diplomirani varstvoslovec in strokovnjak na področju preiskovanja kriminala je izreden sogovornik. Videti je, da se dobro zaveda, da je ravno javnost tista, ki ocenjuje delo policije. Kljub šar-mantnosti in občutku, da razmišlja zelo življenjsko in pozitivno, daje občutek, da zna bití tudi zelo odločen in strog.
Pred leti ste bili že zaposleni v Celju. Začeli ste kot kriminalist, bili tudi eden izmed enajstih specialistov za preiskavo krvnih de-liktov v Sloveniji in na svojem področju zelo uspešni. Zatem vas je kariera odpeljala v Ljubljano, zdaj ste spet »pravi« Celjan ...
Da. Čeprav se delo, ki ga opravljam zdaj, nekoliko razlikuje od tistega, kar sem počel v Ljubljani. Tudi tempo in načini dela so različni. Vrnitev v Celje mi pomeni poseben izziv, saj sem spet med ljudmi, ki jih poznam, ker so bili moji sodelavci že pred leti. Na delo in predvsem na rezultate dela z večino od njih imam lepe spomi-
Ste dolgo razmišljah, če bi sprejeli delo, ko se vam je odprla možnost za vrnitev v Celje?
V Ljubljani sem delal okroglih pet let, kar pomeni, da sem tudi tam vzpostavil dobre odnose s sodelavci, pravzaprav s širšim krogom ljudi, od katerih se je bilo treba zdaj posloviti. Zato sem si vzel nekaj časa za razmislek.
Pred leti smo v Novem tedniku objavili intervju z vami. Že takrat je bilo slišali od vaših sodelavcev, da je z vami »fino delat«. To so potrdili tudi zdaj, ko ste se vrnili. Imate kljub temu občutek, da je nekatere strah vaše vrnitve?
Svojemu kolektivu v Celju sem že povedal, da se karakterno nisem spremenil. So pa drugačne moje naloge. Še vedno mi zelo veliko pomenijo dobri odnosi med (so) delavci. Zato je to eden od mojih glavnih ciljev, torej, da se odnosi uredijo tako, da kolektiv dobro in normalno deluje, ne glede na to, da gre za specifično inštitucijo - policijo. V dolgoletnih izkušnjah, še ko sem bil kriminalist, sem opazoval svoje sodelavce in tudi nadrejene, videl sem, kakšne napake so naredili in kakšne dobre odločitve so sprejemali. In 20-letne pozitivne delovne izkušnje, iz katerih sem se veliko naučil, želim zdaj izvajati v praksi in oblikovati kolektiv kot homogeno enoto. Vem, da je to težko delo ...
... vam bo uspelo?
Trudil se bom in ne dvomim, da mi bo. To je moj cilj!
Veliko vam pomenijo medsebojni odnosi. Toda za celjsko policijo je nekako že »javna skrivnost«,
zaupaš. Najlepše je, če vidiš kljub vsemu nasmejane obraze svojih podrejenih. Tudi nadrejenih. Ne pozabljam, da je vodja uspešen toliko, kot so uspešni njegovi podrejeni.
Ste kdaj, ko ste delali v Ljubljani, spremljali delo celjskih policistov in pri sebi razmišljali, da bi kakšno stvar naredili drugače, na primer afera zaradi kraje konoplje iz policijskega skladišča?
Ni mi bilo vseeno, ko sem kdaj spremljal in videl, da gre za negativen odnos ali oceno dela. Mislim pa, da je vsak, ki se je odločil za določeno potezo, skušal stvar narediti najbolje.
Če ostaneva pri aferah, v katerih je bila omenjena celjska policija, ne moreva mimo uhajanja in-
formacij v javnost, o čemer se je lani veliko govorilo. Se bo to zdaj nehalo?
Ena od stvari, na katere sem izredno občutljiv, je podajanje informacij. Posredovane morajo biti enakovredno in v teh primerih podrejenim ne bom pustil delati razlik med novinarji. Zavedati se moramo, da je policija servis za ljudi in huda napaka je, če ni profesionalnega in enakovrednega odnosa do novinarjev, ki so predstavniki javnosti. Če ni profesionalnega odnosa in če posamezniki iz takšnih in drugačnih razlogov iščejo svoje interese pri posredovanju informacij, se poruši odnos med policijo in novinarji ter javnostjo. Uniči se ugled policije. Izjem ne sme biti in jih tudi ne bo.
Javnost se je močno razburila, ko je padla odločitev, da policija ne sme več objavljati začetnic domnevnih storilcev kaznivih dejanj. Kakšno je vaše mnenje?
Policija predstavlja uradno ustanovo, ki mora spoštovati zakone. Kot uradna oseba jih moram spoštovati tudi sam, saj nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. A če govorim osebno in se postavim v vlogo oškodovanca, je moje mišljenje po-p o I n o m a drugačno.
da so dokaj skrhani. Je veliko metanja polen pod noge?
Kolikor sem ocenil do zdaj, so odnosi dobri, vendar se moramo zavedati, da v nobenem kolektivu niso tako dobri, kot bi morah biti, da bi bil šef z njimi zadovoljen. Slab vodja bi bil, če bi se ob prevzemu funkcije zadovoljil z rezultati glede odnosov in dela. Kot sem rekel, jih bom poskušal popraviti, pravzaprav bom zahteval in tudi vztrajal pri tem, da se dvignejo na višjo raven.
Se vam zdi, da vam je predhodnik Robert Mravljak pustil veliko nedokončanega dela? Je delal dobro?
Prepričan sem, da je delal dobro in strokovno. Res pa je, da ima vsak svoj stil vodenja, toda rezultati zadnjih let so dobri in stroka ni nazadovala.
Standardno vprašanje: česa ste se lotili najprej?
Zdaj se Še vedno seznanjam s podrobnostmi v primerih, od tistih milejših oblik kaznivih dejanj do najhujših, spoznavam specifiko dela na tem področju, analiziram odnose. Z. vidika posameznih kriminalistov ugotavljam tudi, kako vidijo sebe na svojih področjih dela, z najožjo skupino delamo dolgoročno strategijo dela... Tega sem se naučil. Treba je razmišljati dolgoročno.
Zdi se, da ste večni optimist ...
Da. Imam visok prag tolerance. Seveda kdaj >pa-dem< v pesimistično obdobje. Vendar je, če pogledam s stališča položaja, v katerem sem, pomembno, če imaš okoli sebe ljudi, ki jim lahko
»m TEDI
21
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično, zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Prevarani volivci II.
V	mesecu decembru je v nekaj slovenskih časopisih, tudi v Novem tedniku, izšel moj sestavek z gornjim naslovom. V njem sem kritiziral predvsem predlog o enotni davčni stopnji. Iz sestavka je bilo razvidno, da sem tudi član ene od strank, ki so sedaj na oblasti. Za novo leto pa sem prejel dopisnico s sledečo vsebino: »Vemo, da niste bili nikoli naš član, ter nehajte zavajat po časopisih z vašimi provokatorskimi lažnimi članki. Torej čas je, da se strezniš. V Novem letu pa pamet v glavo ! « (prilagam fotokopijo dopisnice)
Zanimivo je to, da sem pred dobrimi tremi leti, ko sem v časopisih kritiziral prejšnjo vladajočo koalicijo, dobil pismo, napisano na isti pisalni stroj in s spodobno vsebino, češ da naj utihnem. Anonimneža oziroma provo-katorja pozivam, da se oju-nači in na moje sestavke odgovori v medijih in se podpiše, če ga je kaj v hlačah.
Zdaj sem tudi spoznal, da je delo novinarjev težko in naporno, saj so lahko dnevno na udaru podobnih bedakov, ki jim grozijo.
Upam, da je vsebina dopisnice zgolj provokacija in da stranka, katere član sem, svojih članov, ki razmišljajo s svojimi glavami, ne disciplinira na tak način. Utihnil pa ne bom.
JOŽE JURC, Škofja vas
Odprto
pismo ministru za pravosodje
V	oddaji Odmevi RTV Slovenija je kot gost oddaje mi nister za pravosodje dr. Lo vro Šturm na vprašanje no vinarke, kdo je najbolj od govoren za tragične dogod ke v diskoteki Lipa v Pirni-čah pri Medvodah, izjavil, da
munn
SINCE 1925
6.1.-27.1.
MARIBOR. Glavni trg 19c (nasproti Elektro Maribor) VELENJE. TER NOVA, Šaleška 21
iN d.o.o.. Cesta na griču 6, 3320 Velenl»

je za te dogodke najbolj odgovoren šolski sistem.
V	Zvezi srednjih šol in dijaških domov Slovenije odločno zavračamo tako posplošeno in z nobenim argumentom podkrepljeno trditev ministra.
S polno odgovornostjo izjavljamo, da v javnih osnovnih in srednjih šolah namenjamo veliko časa in energije vzgojni problematiki, žal pa pri tem pogrešamo aktivnejše sodelovanje vseh tistih, ki bi lahko skupaj z delavci v šolstvu vplivali na vzgojo in obnašanje naše mladine. Poudariti velja, da smo tudi tokrat na pobudo šolskega ministra dr. Milana Zvera že na prvi šolski dan v tem letu organizirali pogovore z našimi dijaki v zvezi s tragičnim dogodkom.
Pri tem pa moramo ponovno ponoviti znano dejstvo, da so Šolski predpisi naravnani predvsem v zaščito pravic udeležencev javnega šolstva in premalo v dolžnosti in odgovornosti, pri čemer je sploh izpuščena tudi odgovornost staršev. Javne šole tudi nimamo nobenih pristojnosti ah vpliva na obnašanje učencev in dijakov izven šole.
Gospodu ministru tudi najbrž ni neznano, da so obiskovalci naših diskotek predvsem mladoletni otroci, vendar doslej v zakonodajnem telesu nikoh ni bilo pobude o kakršni koli omejitvi gibanja mladoletnikov v poznem nočnem času. Žal tudi tu prevladuje brezobzirna logika profitabilnosti, ki je ne zanimajo stranske posledice posamezne dejavnosti, saj je povsem jasno, da bi brez mladoletne publike morala večina diskotek zapreti svoja vrata.
Ob mnogih problemih bi bila pri tem potrebna tudi kaka beseda o skoraj povsem nemoteni prodaji prepovedanih drog v disko klubih in na različnih množičnih nočnih prireditvah. K temu je potrebno dodati, da se v najožji okolici šol kot gobe po dežju širijo gostinski lokali, v katerih se praviloma ne spoštujejo omejitve prodaje alkoholnih pijač mladoletnikom.
V	intervjuju z ministrom smo tudi pogrešali odgovor, kako je mogoče, da je ob številnih odločbah inšpekcijskih služb in uvedenih postopkih lahko diskoteka nemoteno delovala vse do tragičnih dogodkov.
Delavci v šolstvu se zavedamo in sprejemamo svoj del odgovornosti pri vzgoji naše mladine, vendar pa naj tu velja slovenski pregovor, da mora vsakdo najprej pomesti pred svojim pragom in potem ocenjevati sosedovo dvorišče.
V	Zvezi srednjih šol globoko sočustvujemo s priza-
detimi starši in sorodniki po-nesrečenk in hkrati upamo, da se kaj podobnega ne bo pripetilo oziroma da bodo vsi odgovorni subjekti ustrezno ukrepali.
Gospoda ministra dr. Lo-vra Šturma bi ob tem spomnil, da je šolski sistem pri tem samo en člen, ki brez ustrezne podpore in sodelovanja ostalih členov ne more biti uspešen. V Zvezi srednjih šol in dijaških domov pričakujemo tudi odziv našega šolskega ministra dr. Milana Zvera.
FRANC ERJAVEC, prof., predsednik Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije
Razmišljanje matere treh otrok
Razmišljam. Berem. Pogovarjam se z otroki, prijatelji in ne morem, da ne bi napisala nekaj besed in misli na temo Lipa. Nekje bo potrebno začeti in povesti večji del mladine na prijazno pot življenja, po kateri bodo s spoštovanjem in veseljem hodili.
V zadnjih desetletjih smo naredili tisoč in več kot tisoč napak, ki jih moramo popraviti. In to ne jutri, začeti moramo že danes. Da so ugasnila tri mlada življenja v zloglasni Lipi, so krivi država, družba, starši in še kdo. Obžalovanje, žalost in jeza spremljajo ta dogodek, v katerem so tri mlade lučke, polne mladostne razigranosti, drznosti in morda tudi osamljenosti končale v vetru krutosti. Kdo bi vedel, kaj jih je vleko v tako skupino mladih, ki so iskali sebe in svoje prijatelje v že dolgo znani diskoteki, klubu ali kar je že bila Lipa. Ni pomembno. Pomembno je to, da je zatajila celotna veriga odgovornih ljudi za nadzor in varno ter prijazno življenje naše mladine. Zgodilo se je zato, ker so odgovorni dovolili, da se je tako zgodilo in svojega dela niso opraviti tako, kot bi ga morah. So ga namerno spregledali? Kdo ve. Vprašajmo se tudi, kako bi taisti ljudje reagirali, če bi zaradi te napake tragično končal nekdo iz njihove neposredne bližine ali celo družine. Zatajila je tudi država, ki dovoli, da se mladi danes lahko tako obnašajo, kot se obnašajo. Da se mladi danes lahko napije-jo kjerkoli in kadarkoli, da se drogirajo kjerkoli in kadarkoli ter pustijo ostanke svojega zadovoljevanja kjerkoli in kadarkoli. To počenjajo brez kančka odgovornosti in slabe vesti. Država in starši in celotna družba pa gledajo, molčijo in dovolijo.
Strašno hudo mi je in sem razočarana, ko vsak konec tedna gledam ostanke takega početja mladih tudi v celjskem parku. Nič se ne zgodi, pa vsi to vidimo. Javni delavci, nič krivi, pa pobirajo te ostanke (steklenice, pločevinke, vložke, papir z ostanki hrane...) in jih mečejo - Št. 4- 13.
v vreče za smeti. Prav tako so s parkirišča pred Lipo teden za tednom pobirali take ostanke in jih tlačili v vreče. Ali bomo še vedno tiho in nemo gledah tudi, ko bodo v vreče metali trupla mladih, ker bodo brez vrednosti in kančka sočutja končali kot kup propadajočega mesa na vhodih in parkiriščih zabaviščnih prostorov?
Starši, vaši otroci to počenjajo, vaši otroci teptajo šibkejše in pri tem še uživajo. Šola lahko nekaj naredi, predvsem z učiteljem ali vzgojiteljem, vrednim zgleda. Glavno vlogo pa morajo odigrati starši in to ne z denarjem in svobodnim, neomejenim gibanjem v poznih nočnih urah, ampak z ljubeznijo do teh zlata vrednih otrok. Spremljajte svoje mladoletne otroke na vsakem koraku, naj vam ne bo škoda časa. Pot za izboljšanje življenja mladih je daljša, kot je bila ta, ki je dovolila, da se vse to dogaja.
Še eno razmišljanje za konec. Res je, da je lastnik Lipe delno odgovoren za ta dogodek. Ne zatiskajmo si oči pred dejstvom, da je on le eden izmed mnogih, ki so izkoristili namerno nesposobnost za to pristojnih služb. Bomo kdaj dočakali, da bo tudi v naši državi, družbi kdo odgovarjal za škodo, ki jo povzroči zaradi svoje nesposobnosti, nedela ali osebnega interesa. Bomo dočakali, da bo zakon pravice pripeljal pred odgovornost tiste, katerih morala, sočutje in poštenost nimajo nobene vrednosti?
NADA NATEK, Tabor
Nelegalno koriščenje podtalnice
Bolj ko se veča cena fosilnih energentov, bolj se veča znanje in možnost uporabe - rabe energije podtalnice. V naši širši okolici smo zasledili vedno večji interes občanov za vgradnjo toplotnih črpalk s ciljem rabe energije podtalnice.
Po vpogledu v veljavno zakonodajo smo ugotovili, da je tovrstna uporaba možna izven vodovarstvenih pasov, pod pogojem pridobitve ustreznega dovoljenja od Agencije za okolje RS ob ustreznem izpolnjevanju zakonskih pogojev in ob plačilu ustrezne odškodnine državi.
Po naših zbranih informacijah so izvajalci takšnih projektov predvsem slovenski registrirani vrtalci (Iršič iz Marjete pri Mariboru, Krona d.o.o. iz Šmartnega ob Paki, Geohidro d.o.o. iz Ljubljane in Vrbovšek s.p. iz Ljubljane), po naših informacijah se ostali vrtalci ne ukvarjajo z izdelavo vrtin za vodnjake. Pri tem ugotavljamo, da ni predpisa, ki bi proizvajalcem toplotnih črpalk omejeval prodajo toplotnih črpalk za izrabo energije podtalnice. Investitorji namreč popolnoma svobodno kupujejo takšno opremo in jo seveda tudi vgrajujejo sami ali s pomočjo ustreznih instalaterjev, januar 2006 -
Ivan Gabrič
V Dobrni je z iztekom leta 2005 ugasnilo skoraj 97 let dolgo, bogato in plodno, a tudi nepopisno težkih dni polno življenje Ivana Gabriča. Od svojih dragih je odšel tiho, vdano, kot da se je njegov vse življenje tako pokončen, uporen in dejaven duh upehal in vdal usodi - dejanje, ki ga dotlej ni poznal. Pokopan je bil v družinskem krogu brez pompa in odvečnih slovesnosti, kot da sije po burnem življenju zaželel
Pokojnik je med tistimi, ki so ga poznali, veljal za vzor junaškega taboriščnika, saj je preživel tri ustaška koncentracijska taborišča. Poleti leta 1941 ga je aretiral gestapo ter ga z vso njegovo družino izgnal na Hrvaško, ob čemer jim je tudi zaplenil vse imetje. Pri poskusu bega so ustaši Ivana ujeli in po zasliševanju povsem nekri-vega poslali v taborišče Jasenovac, najprej v njegov del Bročice. Ivan je bil priča neštetim satanskim grozodejstvom ustaške drhali nad nemočnimi taboriščniki. Z letom 1942 je bil prestavljen v taborišče Stara Gradiška, kjer je bilo pobijanje taboriščnikov na dnevnem redu, strašno pa je košil tudi tifus. Tudi tam je bil določen za nošenje vode v kuhinjo. V tem taborišču so se taboriščniki že konspirativno samoor-ganizirali, pri čemer je Ivan polno sodeloval. Postal je glavni skladiščnik in s spretnimi knjigovodskimi goljufijami prišel do skrivnih viškov hrane, ki jih je potem namenjal najbolj potrebnim sotovari-šem, s čimer je marsikomu rešil življenje. Oskrboval je tudi žensko taborišče. Aprila 1945, tik pred
porazom nacifašizma, so se hoteli »znebiti« kakih 200 taboriščnikov. Eden od jetnikov v Ivanovem vagonu je k sreči imel s seboj nožiček. Z njim so izrezali luknjo v steno vagona in jo zadostno razširili, tako da so lahko v vožnji skozi noč neopaženo skakali z vagona. Od 83 jetnikov iz vagona se je beg posrečil letriinpetdesetim, med njimi tudi Ivanu. Del njih je prišel v stik z enotami partizanskega korpusa - v njih je Ivan ostal do osvoboditve in vrnitve u Slovenijo.
V novi državi je seveda marljivo poprijel za delo pri obnovi razrušene domovine. Zaposlitev je dobil na Krajevnem ljudskem odboru v Celju, kjer je delal na več odgovornih mestih in bil s svojim optimizmom in humorjem povsod priljubljen. Zelo ga je prizadela huda bolezen soproge. Potem se je zaposlil pri kranjskem kmetijskem kombinatu, za katerega je zbiral in dovažal jajca po širnem območju nekdanje Jugoslavije. e
Ivan je bil tudi dobitnik več državnih priznanj in odlikovanj. Kot eden od redkih preživelih taboriščnikov Jasenovca se je polno angažiral pri republiškem odboru taboriščnikov tega taborišča v okviru zveze borcev in mu dolga leta tudi predsedoval, nazadnje pa je bil od njega imenovan za dosmrtnega častnega predsednika. S svojim pretresljivim spominskim prispevkom je sodeloval v leta 1998 v Šentjurju izdanem zborniku Spomini Slovencev na Jasenovac, Staro Gradiško in Le-poglavo pod uredništvom Jerneja Borovnika - Bartola.
RADO PALIR
Ugotovili smo sicer, da si nekateri investitorji pridobijo ustrezno dovoljenje s strani Agencije za okolje RS (Uprava za vode) za raziskavo obstoja podtalnice, skoraj nihče pa ne nadaljuje postopka za pridobitev ustreznega dovoljenja za rabo energije podtalnice. Pri tem se pojavlja še dodaten problem odvajanja podtalnice po odvzemu energije nazaj v zemljo (nekateri jo odvajajo tudi v javno kanalizacijo - več podatkov ima menda ljubljanska VOKA).
Pri izvajanju takšnih projektov so posebej zainteresirani vrtalci, saj gre pogosto za delo na črno, brez ustreznih evidenc in seveda brez odvajanja državnih dajatev. Po naši »blic« anketi so slovenski proizvajalci v preteklem letu vsi skupaj prodali okoli 50 toplotnih črpalk za podtalnico, torej je bilo tudi toliko izvedenih vrtin.
V našem ekološkem društvu ocenjujemo, da je nujno
potrebno ustrezno informirati potencialne kupce toplotnih črpalk, kakšna je veljavna zakonodaja za izvajanje takšnih projektov. Še posebej pa je potrebno posvetiti skrb s prenosom ustreznega znanja vrtalcem, ki se ukvarjajo z izdelavo vodnjaških vrtin.
MARTINA GOLEŽ, za Celjsko ekološko društvo-CED
'azi, medved!
Marija Reka s planinskim domom je bila cilj številnih pohodnikov.
Tudi letos množično v Marijo Reko
Druga januarska nedelja je bila v znamenju številnih planinskih in spominskih pohodov. Tradicionalnega, ki je bil že 29. po vrsti, so tudi letos organizirali preboldski planinci. Iz doline se je podalo na pot v Marijo Reko veliko občanov občine Prebold ter ostalih ljubiteljev planin, ki so se po »napornih« prazničnih dneh odločili pravi zimski dan preživeti sredi hribov in se s prijatelji pove-seliti v Domu pod Reško planino.
Pohoda se vsako leto udeleži okrog 1.000 in tudi več pohodnikov iz vseh koncev Savinjske doline in tudi iz različnih drugih krajev Slovenije, nekaj pa tudi iz zamejstva. Kljub
visokem snegu, vendar zato v toliko lepši zimski idili, se je letos pohoda udeležilo več kot 1.200 udeležencev. Večina pohodnikov se je na pot odpravila iz Prebolda po markirani poti mimo bivše tekstilne tovarne, preko Žvajge in mimo Lobnikarjeve domačije. Nekaj si jih je izbralo tudi druge krajše ali daljše poti, vsem pa je bil skupni cilj planinski dom preboldskih planincev, kjer za dobro počutje skrbita oskrbnika Ivanka in Stanko Pišek. Ob prihodu so bili po-hodniki deležni toplega čaja, prav tako pa ni manjkalo drugih toplih napitkov in okusnega golaža.
DN
3€fîiSU '
Ob besedi Aljaska se iskrijo oči avanturistom, lovcem in ribičem. Z Aljaske je poleg običajnih dveh kosov prtljage dovoljeno brezplačno ne-sti domov paket zmrznjenih rib! Dodatne pakete rib pa računajo kot dodatno prtljago. Nemci in Nizozemci ter Američani iz južnih ameriških zveznih držav se pogosto odpravljajo na ribolov za največjimi lososi na svetu.
Ribolov je sploh na polotoku Kenai skrbno reguliran, v določenem časovnem obdobju je dovoljen le na določenih delih rek, za kar mora vsak plačati dovolilnico. Ko lososi dr-stijo, se začne njihovo zadnje potovanje; iz slane vode, kjer živijo od pet do sedem let, se množično selijo nazaj v sladko vodo, na mesto, kjer so se izlegli. Takrat so živo rdeče barve. Ikre odležejo natanko na tistem mestu, kjer so se izlegli, zatem poginejo. To je veličastno in častno dejanje, s katerim izpolnijo svoje poslanstvo in življenjski cikel, ki se pri petih vrstahlososa sicer malce razlikuje.
Ribiči na Aljaski postanejo tako izbirčni, da ujetega lososa izpustijo nazaj v vodo, če se jim ne zdi dovolj velik. Pogosto sva se neizmerno zabavala, ko sva jih opazovala pozno popoldne in zvečer. Postrojili so se ob ustju rek, ker bi naj bili tam bolj sveži. Vsaj tako nama je zatrjeval domačin iz Homerja, ki je spremljal na ribolov svojega prijatelja iz Washingtona. Še posebej sva se smejala in čudila ribičem ob Russian River (Ruski reki), saj so se dobesedno prerekali, kje bo kdo stal. Kakšne tri ali štiri kilometre vzdolž reke so stali komaj dva ali tri metre
verjela, da ga bova videla, čeprav se mi je na poti zdelo, da marsikateri kotiček pod drevesi izgleda kot potencialno ali nekdanje medvedje počivališče. Zato sem malo strahoma gledala pot pred seboj, a ker sva srečala še nekaj pohodnikov, se sploh nisva več obremenjevala. Ko je že kazalo, da sva po skoraj dvourni hoji skoraj na vrhu in da imava pred seboj le še melišče, sva v daljavi zagledala medvedko z mladičkom. K sreči naju nista opazila in sta zavila v nasprotno smer. Pravzaprav sva bila toliko pogumna, da sva si vzela še čas za fotografiranje.
Zanj pa je povsem zmanjkalo časa, ko sva zaslišala, da nekdo žvižga spodaj na poti za nama takoj zatem, ko sva se pogumno zapodila preko melišča. Žvižganje se je zdelo oddaljeno, a vseeno sem pričakovala, da bom zagledala koga od pohodnikov, ki sva jih med potjo prehitela. A ko sem se ozrla nazaj, sem obnemela: namesto ljudi sem zagledala črnega kosmatinca! Nekdo ga je spodaj očitao skušal z žvižganjem prestrašiti in odgnati višje. Kljub temu, da so čmimedvedje malo manjši kot rjavi, je izgledal pravi velikan^ še posebej, ker se je postavil na zadnje noge, s sprednjimi pa se je oprl na skalo pred seboj . In za nameček naju je ujel s pogledom. V trenutku naju je adrenalin pognal v tek po hribu navzgor, kar je bila seveda zelo naporno. Jaz sem se
med tekom nekajkrat ozrla in z grozo ugotovila, da je medved nekajkrat hitrejši od naju. Med tem nama je uspelo celo nekajkrat glasno zažvižgati, kar je medveda na srečo zmedlo, zato se je ustavil. Pot je na melišču zavila ostro v desno, tako da sva mu izginila izpred oči. To je očitno pomagalo, saj je krenil v drugo smer.
Naslednji dan pa smo si pobliže ogledovali rjave medvede ob brzicah ene izmed manjših rek na polotoku Kenai. Sprva smo jih opazovali z vame razdalje nad tolmunom, iz katerega so kot za stavo skakali ogromni lososi in trmoglavo premagovali brzice. Medved se je po nekaj minutah naveličal ulova in se odpravil proti spodnjemu delu reke. Midva sva se skupaj z dvema turistkama odločila, da gremo še malo po gozdni poti do tistega dela reke, kjer bi naj bilo več ribičev. Smerokaz je bil očitno precej zavajajoč, saj smo se približali tolmunu, kjer ni bilo prav nobenega sledu o ribičih. Je pa rjavi kosmatinec pravkar zagrabil obilnega lososa. Ni nas videl, ker nas je ločevalo nekaj dreves, prav tako pa nas zaradi glasnega toka reke ni slišal. Hitro jo je ucvrl na levi breg in nam izginil izpred oči. Rajši ne pomislim, kako bi bilo, če bi se odločil, da bo svoj ulov pojedel na desnem bregu. Kakšnih 20 metrov na desni strani smo stali mi.
LUCIJA MAROVT Foto: DOMEN DOLAR
narazen in si dobesedno zapletali trnke. A očitno je ribolov res dober, saj nisva videla nezadovoljnih obrazov na letališču, ko so se vračali domov s polnimi škatlami rib.
Htdi lovcem na divjad verjetno trepeta srce, ko slišijo za Aljasko. A ti so bolj skriti, v odmaknjenih predelih, ki so rezervirani kot lovišča.
Ob srečanju s kosmatincem
Si srečal medveda? To klasično, a silno vznemirljivo vprašanje pa je aktualno za vse na Aljaski, četudi nismo ribiči ali lovci. Obiskovalci Alja-. ske razvijejo do medvedov nekakšen »ljubi - sovraži« odnos. Število medvedov na Aljaski ocenjujejo na 30.000. Če ga
ne vidiš, se ti zdi, da si prikrajšan za nekaj, kar je pravzaprav zakon, po drugi strani pa si nikakor ne želiš bližnjega srečanja, želiš ga videti z varne razdalje na drugem grebenu. Enako sva želela tudi midva. Medvedje so sicer samotarji, a prav zato te hitro presenetijo na kakšnem trekin-gu in pohodu. In kar je še huje: so zelo tihi. Medvedji obiski v kampih so precej bolj redki kot nekoč, saj so na Aljaski uvedli stroga pravila, ki prepovedujejo kakršno koli hra-
no, odpadke ali kozmetiko v šotoru - vse je potrebno zakleniti v avto ali posebne kovinske škatle. Medved ima izjemno razvit vonj, slabši sluh in vid. A ko te enkrat zagleda, nikakor ne smeš delati sunkovitih gibov, umikati se je treba počasi in zadenjsko. Bolj priporočljivo je, da se uležeš na tla, kot pa da se umikaš. Na kar ob srečanju v živo pozabiš. Vsaj tako se je zgodilo nama.
Ko sva se odločila za pohod nad ledenik Exit, nisva zares
informacije
Z NOVIM TEDNIKOM'
I
Podiranje hiše?
Bralka veliko sliši o prostorskem urejanju širšega območja stare cinkarne v Celju. Pri tem jo zanima usoda večstanovanjske hiše Tovarniška 15, kjer je več zasebnih lastnikov. Zanima jo, kako bo v primeru podiranja (oziroma v podobnih primerih), ali lahko računa na drugo stanovanje ter na kakšno.
Višja svetovalka Breda Kos iz Oddelka za okolje in prostor ter komunalo v Mestni občini Celje, odgovarja: »Omenjeni objekt je na podlagi Odloka o lokacijskem načrtu Tehnološki park Celje predviden za rušenje. Realizacija prostorskega akta je predvidena po fazah (od vzhodnega dela ob Hudinji proti zahodu) ter v skladu s planiranimi proračunskimi sredstvi.
Glede na to, da je objekt predviden za rušenje, ga bo potrebno odkupiti in to v skladu z določili Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, štev. 12/ 2003).
V primeru lastniških stanovanj se bodo premoženjsko pravna razmerja urejala z vsakim posameznim lastnikom (sklepanje kupnih pogodb) na podlagi predhodno pridobljenih cenitev s strani sodno zapriseženih cenilcev. V teh primerih naj bi si lastniki zagotovili nadomestna stanovanja sami. Mogoči so tudi drugačni dogovori - ali menjava nepremičnin ali dodelitev drugega razpoložljivega stanovanja, pri čemer se upoštevajo normativi glede števila družinskih članov, v skladu z veljavno »stanovanjsko zakonodajo«.
Iz vprašanja bralké ni razvidno, ah je lastnica stanovanja ah najemnica (in koliko članov šteje njena družina), zato ji bolj konkretnega odgovora v tem trenutku ne moremo posredovati.
Kmetija nasledniku
Bralec je solastnik kmetije skupaj z očetom, ki ima še eno kmetijo. Oče želi nanj
živite ceneje
i
□ DRI TELEFDN
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
prenesti svoj solastniški delež, zato ju zanima, na kakšen pravni način bi bilo to najceneje. To želita storiti v takšni obliki, da bi sin v primeru, če ne bi mogel več delati, zemljo lahko tudi odprodal. Oba želita, da bi sin s kmetijo popolnoma razpolagal ter da ne bi bil, v primeru prodaje, obremenjen z visokimi davščinami.
Tomaž Hrastar iz Službe za odnose z javnostmi in promocijo v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odgovarja: »Na postavljeno vprašanje bi najbolje znal odgovoriti odvetnik oziroma davčni svetovalec, saj je vprašanje širše od delovnega področja, ki ga pokriva ministrstvo. Prenos kmetije (v primeru, da gre za prenos na solastnika, ni potrebna odobritev pravnega posla; upravna enota izda o tem potrdilo po Zakonu o kmetijskih zemljiščih) je mogoč s pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilno pogodbo) ali s pogodbo o preužitku ali z darilno pogodbo. Vsak pravni posel denarno stane. Najcenejši pravni način je lahko darilna pogodba, za katero je potrebno kriti le strošek za overitev (seveda, če pogodbo pripravita lastnik in prevzemnik sama). Kako bo v času prodaje z obremenitvijo z davki in kako se jim izogniti, pa so vprašanja za davčne svetovalce.« Prepozni kažipot?
Bralec iz Šentjurja meni, da prometni kažipot na glavnem križišču (pri Alpo-su), ki usmerja voznike na avtocesto v Dramljah, ni pravilno postavljen. Meni, da bi ga morali postaviti že pred semaforjem (zdaj je za semaforjem). Bralec opaža, da so tuji vozniki zaradi prepoznega obvestila o pravi smeri zbegani.
Jernej Tisel, višji svetovalec za gospodarske zadeve v Občini Šentjur, odgovarja: »Pobudo bralca iz Šentjurja smo posredovali na Direkcijo RS za ceste, ki je v tem primeru pristojna za postavljanje oziroma prestavitev prometne signalizacije. Kažipot stoji za križiščem zato, ker pred križiščem zanj ni bilo prostora. Sedaj, ko je bencinski servis Petrol preseljen na novo lokacijo, bo kažipot verjetno možno prestaviti.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Naročniki Novega tednika ste bili že v minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani, v jubilejnem 60. letu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnikov Novega tednika boste lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na voljo različni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je razvidno iz spodnjega seznama, ki ga bomo še širili.
„avtoservis-vulkanizacija-klimanaprave-diagnostikavozil-servismotonev-servis kosilnic. Mariborska c. 87,3000 Celje, tel.: 03 49166 70, GSM 041675 010 -10% popusta velja za storitve -Biovital d.o.o.. odpravljanje bolečin brez stranskih učinkov, Proseniško 24/A, tel.: 041621018,748 90 60- 20% popust -Casino Faraon Celie. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100žetonov 10 gratis -Frizerski studio Fashion. Verdev Petra s.p.. Ulica talcev 3,3310 Žalec- 5% popust - Foto Rizmal. Mariborska c. 1,3000 Celje-10% popust velja za storitve
5,3310 Žalec -10% popust za vse izdelke , Ozka ulica 2.3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35-10% popust - Goldenpnint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit/10% popust ob nakupu nad 5.000 sit

-Keramika Kili. In.
iaze 34; Liboje -10% popust
- Lesnina d.d.. Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt, trosedi, počivalniki...) -Marouč Alenka. Center za nego obraza in telesa. Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 03 49 26 000-10% popust -Marquise, visoka moda metrskega blaga, Ozka ulica4,3000 Celje -10%popust -Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Arja vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene -Mravljica Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% popust velja pri gotovinskem nakupu - Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! -Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27.3230 Šentjur, Rogaška cesta 19.3240 Šmarje pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji -Simerd.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17-3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo -Slada, d.o.o.. Plinarniška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051626 793-10% popust -Klimatiziran Taxi Simbv. 03120 50 60 -10% popust - Slikopleskarstvo Podpečan. Vel. Pirešica 27H.03 572 8418, GSM031696164- 10%popustna delo (brezmateriala) -Timeout (Golovecna celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1,3000 Celje,tel.: 03 543 32 24-15% popust -Top-fitd.o.o- Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust - Witboy Scotch & Soda. Planet Tuš Celje, Stanetova 3, Celje, Witboy Laško -10 % popust
- Zlatarna Stožir.UI. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10% popust -Živex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene
24
radio, ki ga berete
NOVI TEDNIK
tedenski spored radia celje
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev-ponovitev-Vlaga v stanovanjih, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.20JavljanjeDeanaŠustra iz Beograda s povratne tekme šestnajstine finala pokala EHF med rokometašicami Humela in Celja Celjskih mesnin, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program in Mojca ter Mitja, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsied-ler, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
ijijiintm—iiM
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Magdalena Hrastnik, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Magdalena Hrastnik, 24.00 SNOP (Koroški radio)
3EÏ=
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - ansambel Nagelj, 24.00 SNOP (Koroški radio)

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.3&Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso - Barbara Medvešček, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
zveličarka
pred mikrofonom
Tokratna malčica ni bistveno drugačna od doslej predstavljenih. Rada je vlekla palec, se »crkljala« do onemoglosti in kot najmlajša v družini prisiljevala ali bolj rečeno kar izsiljevala starejšo sestro in brata, da sta se igrala z njo.
Sosedje se je gotovo spominjajo kot navdušeno pevko, ki je rade volje vsakomur kaj zapela. No, temu se še tudi danes ni čisto odrekla, čeprav, ne ustrašite se, nikoli ne poje v etru, pač pa varno med skladbami in še to zaprta v studiu, da je nihče ne sliši.
Sploh pa njena največja otroška želja ni bila postati radijska napovedovalka, pač pa radijska tehnica! Ta želja se ji je pred leti delno izpolnila - naučila se je radijske tehnike do te mere, da lahko na programu dela kot »one woman«. Druga njena otroška želja ostaja neuresničena. Kot velika ljubiteljica živali, še posebej mačk, si je v glavo vtepla, da bo, ko bo velika, imela mačjo farmo (seveda ne takšno, ki bi jo pozdravili Italjani). Že je videla, kako se domači hlev spreminja v večnadstropni mačji blok z luksuznimi stanovanji. Brat, ki je iz vsake neumnosti skušal iztržiti čim več, je najmlajšo sestrico pri tem celo spodbujal do te mere, da se je komaj meter velika nadobudnica lotila gradnje. Ker je oče ravno v tistem času doma res nekaj dozidaval, je »mačja zveličarka«, kakor jo je poimenoval brát in na kar je bila takrat zelo ponosna, že »vlila« temelje za mačjo hišo. Ni potrebno dvakrat ugibati, da se je po tem, ko je oče ugotovil, kam je odšel cement, mačja gradnja ustavila.
Še je poskušala ustreči živalim. Zanimiva je zgodba o šivanju oblek za zajčji zarod. Zajklji s petimi mladički je naša malčica skušala sešiti suknjiče. Vzela jim je mere, na način,, kot je videla pri sosedi šivilji, kako se stvari streže, urezala po blagu ter se lotila dela. A preden je vestna
ne preslisite na radiu celje
PETEK, 13. JANUARJA, OB 18.00: FINALE FULL COOL DEMO TOP
5.00 Začetekjutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Najdite nas. Center Interspar Celje nagradi vas, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.(J(J Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Skuter, 19.00 Novice, 20.00 Mal dru-gač s 6Pack Čukurjem, 23,00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
HH
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogoditi in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.30 Študentski servis/23.00 YT, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje)
18 najboljših finalistov, zmagovalcev po mnenju občinstva in tistih, ki jih je v finale izbrala strokovna komisija, se bo predstavilo danes na javni finalni oddaji Full Cool Demo Top. Zmagovalca v kategoriji do in nad 14 let bosta dobila snemanje lastne skladbe v glasbenem ateljeju Coda v Celju. Upamo, da bomo koga med tistimi, ki se nam boste pridružili na prireditvi v klubu Playcafé v dvorani Zlatorog v Celju, navdušili, da boste 24. januarja prišli na avdicijo za že 10. Full Cool Demo Top. Vstopnine ni, prav tako za snemanje lastne skladbe izbranim kandidatom ni potrebno nič plačati. Oddaja Vroče z Anžeje Dežanom danes izjemoma odpade, ga boste pa lahko slišali v neposrednem prenosu kot posebnega glasbenega gosta poleg Rebeke in Tanje Žagar. Prihodnji teden pa vas Anžej vabi na vroč pogovor z Ylenio.
NEDELJA, 15. JANUARJA OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM
AŠKERČEVO PRIZNANJE MAGDALENI HRASTNIK
Magdalena Hrastnik je mati sedmih otrok, ki se ljubiteljsko ukvarja z režiranjem gledaliških predstav. Za svoj dolgoletni prispevek na področju ljubiteljske gledališke dejavnosti bo letos ob kulturnem prazniku prejela Aškerčevo priznanje, ki ji ga bo podelila Občina Laško. Magdalena Hrastnik si je že od malih nog želela veliko družino, ime za svojo prvorojenko pa je imela izbrano že pri svojih dvanajstih letih. V pogovoru z Bojano Avguštinčič bo izdala še marsikaj zanimivega o sebi in svoji družini.
šivilja dokončala delo, so zajčkom suknjiči postali že pretesni ...
Bolj ko razmišlja o svojem otroštvu, več zgodb, povezanih z živalmi, prihaja na plan. O tihotapljanju mačk v svojo sobo, reševanju pasjih mladičkov, učenju papige govora (mimogrede, če imate skobčev-ko, se nikar ne trudite in ne izgubljajte časa). Pasje in mačje duše tudi dandanes rešuje in jih vztrajno ponuja v oddaji Male živali, velike ljubezni, govoriti pa sedaj uči svojo prvorojenko. Naj vam namignemo, da se je skrivnostna malčica minuli teden po porodniškem dopustu vrnila v službo.
Kdo je malčica na sliki? Odgovore pošljite na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Malčica je. Številni ste pravilno ugotovili, da smo vam minuli teden predstavili Jožico Škorja, nagrado pa bomo poslali Silvi Ti-čer iz Loke pri Žusmu.
1.	TURNYOURCAR AR0UND-RYANLEE
2.	FREE LOOP - DANIEL P0WTER
3.	STICKWrrU-PUSSYCAT DOLLS
4.	JUST FEEL BETTER-SANTANA
5.	WICKED SOUL-KUBB
6.	P0T0FG0L0-AK0N
7.	UGLY-SUGABABES
8.	AND THEN WE KISS -BRITNEY SPEARS
9.	NO WORRIES - SIMON WEBBE
10.	AMARANT1NE - ENYA
DOMAČA LESTVICA
. MALOn
2.	NI ONA-
3.	GREMO NAPREJ-KOCKA (5)
4.	VULKAN -KATRINAS	(5)
5.	KO BI LE VEDEL -
JADRANKAJURAS	(1)
6.	LEJGA LEJGA- 6 PACK ČUKUR (3)
7.	DAM TI VSE - ŠANK ROCK (3|
8.	TAKI KOT SITI-MAJA StATINŠEK(4|
9.	IME-BILLY'S PRIVATE PARKING (1|
10.	ZDAJ VEŠ-ANDRAŽ I------
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
CHECK IT UP-BEYONCE FEAT. SUM THUG ONE-MARY J. BUGE&B0N0
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
NAJNAJ-SERGEJA VRATAVRAJ-AVIABAND
Nagrajenca:
Tamara Fric, Pod kostanji 36c, Celje Ivo Strahovnik, Kolarjeva 45, Celje Lestvica 20 vračih lahko poslušate vsako soboto ob 20. uri.
(2)
VRTILJAK POLK II VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	VERJEMI IN ZAUPAJ - KVINTET D0RI INOTOPESTNER	(8)
2.	OGLEJMO RAJE SVETtf PLATI -ANS. MIRA KUNCA . (2)
3.	NA KMETE-OJSTRICA	(4)
4.	NISEMPESNIK-SL0VENSKIZV0KI(3)
5.	V NEDELJO S PRIJATELJI -VIKJAŠIČ	(1)
NEŠ^EMLEl
1.	KAKO BITE RAD OBJEL-
ŠT1RJE KOVAČI	(3)
2.	POD TRIGLAVOM SMO DOMA-HIŠNI ANSAMBEL JOŽOVC (2)
IENR0ŠER (4' DOMAČIJA-
NA STARI MUN-OBJEM
Jasm^'a Androvič, Trubarjeva 6. Celje Brunp Roter, Šentrupert 14a. Gomilsko
oglasn'err^d^efkiTlfadt^dje3 . Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljekob2215uri,lestvico Slovenskih
I0801063I
PONEDELJEK, 16. JANUARJA, OB 19.15: 642. VRTILJAK POLK IN VALČKOV
NAGELJ NA VRTILJAKU
V Vrtiljaku polk in valčkov bo Tone Vrabl gostil ansambel Nagelj izpod Kamniških planin, ki bo predstavil novo zgoščenko. V oddaji bomo pozdravili tudi Antija Gubenška, člana kvinteta Dori, ki bo opisal razpoloženje, ki so ga doživeli v Hamburgu na rokometni tekmi, ko so z Golico navijali za Romana Pungartnika. V oddaji bomo nadaljevali z glasovanjem za izbor naj viže Celjskih 5 od leta 1999 do 2005.
NOVI TEDNIK
NASVETI
25
mo počutili nemočne in razočarane. Nikar ne uvajajte nobenih novosti.
Torek, 17. januar: Zaradi Lune v praznem teku ne bomo počeli nič kaj konkretnega, pomembnega. Posvetili se bomo raje rutinskim opravilom. Luna bo vstopila v znamenje Device, zato bomo bolj občutljivi kot običajno. Samo zavest bo v upadu, zato se ne smemo izpostavljati po nepotrebnem.
Sreda, 18. januar: V dopoldanskem času preti nekaj več stresa in notranjega nemira. Najbolje bomo premagali te negativne vplive z delom. Tudi v zgodnjih popoldanskih urah lahko pride do nekaj zmede, nemoči, tudi razočaranja.
Četrtek. 19. januar: Odličen, srečen Čas, primeren za urejanje uradnih, pravnih in finančnih situacij. Primemo obdobje za dogovarjanje, nakupovanje in komunikacijo na splošno. Zelo previdno sve-tujemo okoli 14. ure, možnost prevar, napak.
Astrologinji GORDANA IN DOLORES
NAPOVED ZA VAS PRIPRAVLJA
ARION IZ CELJA
Z DOLORES NA
0904361 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA
090 41 26 (GSM 041 404935)
Modno veselje na snegu
Objavljamo izid žrebanja novoletne križanke Pivovarne Laško iz Novega tednika št. 99, od 30. decembra 2005.
Geslo križanke: NAJBOLJŠI V DRUŽBI PRIJATELJEV BANDIDOS Prispelo je 1.378 pravilnih rešitev. 1. nagrado: 3-krat karton Bandidos Ice (1/24), 3-krat karton Bandidos Tequila (1/24), nahrbtnik, koledar, rokovnik in majico, prejme Marinka Zaveršek, Zagrad 4, 3000 Celje.
CENE NA TRŽNICI V CELJU
2.	nagrado: 2-krat karton Bandidos Ice (1/24), 2-krat karton Bandidos Tequila (1/24), koledar, rokovnik in majico, prejme: Dani Novak, Trobni Dol 25, 3271 Šentrupert.
3.	nagrado: 1-krat karton Bandidos Ice (1/24), 1-krat karton Bandidos Tequila (1/24), koledar, rokovnik in majico, prejme: Betka Gašperšič, Pod Vrbco 22 a, Šentjur.
Nagrade srečni izžrebanci dvignejo na oglasnem oddelku Novega tednika.
Petek, 13. januar: Že od jutranjih ur bodo prisotni pozitivni vplivi planetov. Misli bodo usklajene z dejanji, sproščeni bomo, pričakujemo pa lahko srečne preobrate na področjih, kjer smo imeli do nedavnega težave. V večernih urah bo sicer prisotno nekaj več nemira, vendar se lahko zanesemo na lastno presojo.
Sobota, 14. januar: Venera se sreča že v nočnih urah s Soncem, kar je prelep vpliv in dan bo srečen, harmoničen in prijeten. Povečana bo potreba po ljubezni in harmoniji, povečano tudi zanimanje za umetnost in modo. Ob 10:48 nastopi polna Luna v znamenju Raka. Čustva bodo močnejša-od razuma, zato ne smemo zahtevati preveč, nikar tudi ne izsiljevati. Pazljivo na vseh področjih.
Nedelja, 15. januar: Zaradi vplivov se lahko pojavijo velika nasprotovanja med želenim in stvarnim okoliščinam. Nikar se ne izpostavljajte ali trmasto vztrajajte pri svojih stališčih. Potrpežljivost bo tokrat tista vrlina, ki bo najbolj dragocena. Kazala pa se bo tudi velika negotovost, občutek nemoči ali razočaranja.
Ponedeljek, 16. januar: Že v zgodnjih urah bosta dva neugodna aspekta povzročala notranji nemir in nepotrpež-ljivost. Čustva bodo razgreta. Poziciji Lune in Neptuna lahko povzročata, da se bo-
Rešitev novoletne križanke Pivovarne Laško
Ene je že, druge še bo, vendar vsi, ki obožujete takšno ah drugačno vijuganje po beli zimski odeji, veste, kam vas bo še veliko tednov neustavljivo vleklo: na sneg!
Nenazadnje sploh ni pomembno, ali s smučmi, deskami, sankami ali kar peš ... Pomembno je, da smo pri teh dejavnostih toplo in udobno oblečeni. Vendar, ne recite, da vas ob tem moda vsaj malo ne zanima.
Če še niste utegniti, bi kazalo nemudoma malce raz-
misliti tudi o njej - da boste uživali ne le v družbi snega, temveč tudi najprej ob pogledu nase in nato še obču-dujočih pogledih drugih. Kaj torej obleči za nas sneg, da bo zadovoljno pokimala tudi moda? Čeprav so letošnji zimskošportni trendi sestavljeni iz več poglavij, imajo vendarle nekaj izrazito opaznih rdečih niti.
Predvsem v vlogi materialov; kot so supplée z vodood-bojnimi in protivetrnimi premazi, outlast, ki ohranja te-
lesno toploto, tactell, med-vloge, termoflis, airtech, najfinejši gosji puh ...no, toliko zgolj kot opomnik, da ne boste pozabili pokukati še kam drugam kot zgolj na kartonček s ceno.
Sicer pa se je v nov videz športno-snežne mode ob vseh inovativnih oblikovalskih pristopih povabilo tudi nekaj nostalgije. Denimo z obujanjem barv in vzorcev markiza Emilia di Barsenta Puccija, modnega kreatorja, ki je po drugi svetovni vojni
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
začel izdelovati smučarske hlače in bil ob tem prvi, ki si je za tovrstna oblačila upal uporabiti žive barve in geometrijsko psihadehčne motive. Vendar, nekaj je treba vedeti - več, za posamezno sezono tipičnih barv in opaznih vzorcev, manj možnosti, da bo smučarska oprava še kakšno sezono ali dve aktualna.
Torej, zgrešiti zagotovo ne morete, če se odločite za črno, belo ali črno-belo kombinacijo, tudi modra, rdeča in zelena so modne stalnice na snegu.
Sicer pa se lahko nov videz ustvari tudi z modnimi dodatki - rustikalno pletenimi puloverji, z nagajivimi kapami v norveškem vzorcu, pisanimi šali s hit detajlom - volnenimi cofki, ki jih moda domiselno šiva na šale ali niza okrog vratu celo kot zanimive ogrlice.
baufílaxi
13. in 14. januar 2006
26
ZA AUTOMOBILISTE
NOVI TiONIIC
Prihaja fiat grande punto
Med tistimi avtomobili, ki bodo v prihodnjih tednih še posebej zanimiv za slovenski trg, je nedvomno novi oziroma grande punto, kot pravijo novemu fiatu. Gradne punto je že naprodaj v nekaterih evropskih državah (recimo v sosednji Italiji), pri nas bo v prihodnjih tednih. Čeprav ni povsem jasno, zakaj uradni uvoznik tako dolgo čaka z uvajanjem tega vozila na slovenski trg, je dejs-
tvo, da imajo s tem avtomobilom kar nekaj ambicioznih načrtov. Novi punto bo na voljo v kombinaciji s šestimi motorji, od tega bosta le dva bencinska, ostali pa dizelski. Grande punto je večji, kot je bil prej, saj ga je v dolžino za več kot štiri metre. Cene ta hip še niso znane, vsekakor pa drži, da bodo morale biti zelo konkurenčne, drugače z uspehom na slovenskem trgu ne bo nič.
Top 5 osebnih financ
Tri posebne ponudbe za upravljanje osebnih financ, brezplačno do 15. februarja 2006 , Top 5 za varčne. Varčujte po svojih :
Ponudbo Top 5 za varčne smo namenili vsem, ki bi radi oplemenitili presežek mesečnih sredstev, namenjena pa je tudi vsem, ki prejemate občasne prilive in si želite uporabljati sodobne bančne storitve. Ponudba Top 5 za varčne obsega:
•	gotovinski osebni račun brez stroškov nadomestila ob odprtju;
•	sodoben 14- ali 30-dnevni varčevalni račun;
•	debetno kartico Visa Electron;
•	spletno banko Abanet brez stroškov pristopnine;
•	mobilno storitev Abasms
Prihranek 5.500 SIT.
Top 5 za zahtevne. Sami si postavite meje.
Ponudba Top 5 za zahtevne je namenjena vsem, ki prejemate redne mesečne prilive in si želite svobodnejšega odločanja o razpolaganju z vašim denarjem, hkrati pa vam zagotavlja prilagodljivost tudi takrat, ko potrebujete več sredstev. V ponudbo Top 5 za zahtevne smo uvrstili: » osebni račun s kartico BA Maestro brez stroškov izstavitve osebne številke (PIN);
•	prvo odobritev izrednega limita za 6 mesecev brez stroškov odobritve; » kreditno kartico Visa Electron z enoletno brezplačno članarino;
=- spletno banko Abanet brez stroškov pristopnine;
•	mobilno storitev Abasms Prihranek najmanj 7.800 SÍT.
Í y} Top 5 za dijake in študente. Mladostni le norost.
Ponudba Top 5 za dijake in študente je namenjena vsem, ki si želite imeti boljši nadzor nad svojim denarjem, ugodnejše možnosti varčevanja in prihranek časa z uporabo sodobnih bančnih storitev. Ponudba Top 5 za dijake in študente obsega: . osebni račun Akeš s kartico BA Maestro; - debetno kartico Visa Electron;
•	spletno banko Abanet brez stroškov pristopnine; » mobilno storitev Abasms;
•	14- ali 30-dnevni varčevalni račun.
Prihranek 2.000 SIT.
Ne zamudite priložnosti brezplačne ponudbe v vseh poslovalnicah Abanke!
ABANKA
Med mercedesi seje najbolje prodajal model A.
Zadovoljivo poslovanje AC Intercar
AC Intercar, uradni predstavnik Mercedes Benza, Smarta in Evobusa na slovenskem trgu, je s poslovanjem v letu 2005 zadovoljen.
Skupaj so prodali 1.927 vozil, od tega 764 osebnih vozil znamke Mercedes in imeli na slovenskem trgu 1,28-od-stotni tržni delež; najuspe-
šnejši avto je bil mercedes A. Računajo, da se jim bo letos posrečilo prodati nekako 800 osebnih avtomobilov mercedes. Slabše je šlo s Smartom, saj so prodali vsega 90 avtomobilov, letos pa naj bi jih vsaj 110. Zelo uspešni so bili pri prodaji dostavnih vozil, saj so zanje našli 369 kupcev in imeli več kot desetod-
stotni tržni delež. Temu so primerni načrti, saj si želijo letos prodajo povečati na skupaj 450 vozil. Še bolje je bilo pri težkih tovornjakih, kjer je bil njihov tržni delež 25-odstoten ob prodaji 345 vozil. Hkrati so prodali tudi 71 avtobusov in tako prevzeli vodilno vlogo na slovenskem tr-
Mercedesove težave z G-tronicom
Mercedes Benz je prva tovarna, ki pri nekaterih svojih modelih za doplačilo ponuja 7-stopenjski samodejni menjalnik G-tronic. Čeprav je menjalnik velik tehnološki dosežek, očitno ne gre vse gladko. V zadnjem času se pojavljajo vesti, da mora tovarna menjalnik pogosto zamenjati, in to ne pri starih avtomobilih, pač pa tudi pri novih.
Slovenija: slabše kot leta 2004
Slovenski kupci so lani kupili 60.752 novih osebnih avtomobilov. To je bilo za približno štiri odstotke manj kot leta 2004.
Največ avtomobilov je prodal Renault (13.761), vendar je bilo to za dobrih deset odstotkov manj kot leta 2004. Sledil jc Volkswagen s prodajo 6.693 vozil, kar je bilo za dva odstotka bolje, na tretje mesto pa se je uvrstil Opel s prodajo 6.080 vozil; to je bilo za devet odstotkov manj kot leto nazaj. Najbolje je šel v promet še vedno renault clio (5.946), vendar je bil ta rezultat za več kot 24 odstotkov skromnejši od tistega v letu 2004, pri čemer gre za clia II in clia lil.
Med tovarnami, ki so lani najbolj povečale prodajo, so bile južnokorejska Kia (plus 46 odstotkov), Škoda (za 18,5 odstotka več), BMW, ki je prodajo povečal za skoraj 47 odstotkov in Hyundai, ki je lani prodal za 19,7 odstotka več.
Novi civic na trgu
a generacija, se vozi na
Nova honda civic, tokrat o slovenski trg.
Ponujajo jo v izvedenki s petimi vrati in v kombinaciji s tremi motorji: dvema bencinskima z gibno prostornino 1,4 litra (83 KM) in 1,8 litra (140 KM), in dizelskim, ki ima gibno prostornino 2,2 litra in prav tako razvije 140 KM. Računajo, da se jim bo letos posrečilo prodati kakšnih 300 civicov; znane so tudi cene. Tako je najcenejši civic naprodaj za 4,41 milijona tolarjev (1,4), izvedenka z 1,8-litrskim bencinskim agregatom stane 4,79 milijona tolarjev, v kombinaciji z dizelskim motorjem pa 5,39 milijona tolarjev. Konec januarja naj bi stekla tudi prodaja štirivratne različice, marca pa pripelje še izvedenka s hibridnim pogonom.
Rekord v novomeškem Revozu
V novomeškem Revozu so lani izdelali rekordnih 177 tisoč avtomobilov. To je nov proizvodni rekord te tovarne, ki se pripravlja na izdelavo novega renaulta, ta hip znanega pod oznako X 44. Velika proizvodnja clia je predvsem posledica dobre prodaje tega vozila na evropskih trgih. V Novem mestu so lani vseskozi delali v treh izmenah. Tovarna je pred nedavnim že dobila del državne pomoči, ki jo Slovenija namenja projektu novega renaulta. X 44 bo nastajal samo v Novem mestu.
NOVS TEDNIK
li oglasi - informacije
27
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi:
-	v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti,
v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure;
-	v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure;
- v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure.
HIŠO, 250 m2, zemljišče 486 m2, na Ljubeč-ni, prodamo za 19.900.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska testa, Celje.	n V CENTRU Celja prodam ali dam v najem polovico družinske hiše, to je trisobno stanovanje, 120 m1 in dva lokala po 60 m2, vse s pripadajočim delom podstrešja in kleti. Potrebna je adaptacija. Informacije po telefonu 00385 14613-413, 00385 98 280-888 ali na email: cla.ko-racin-lilic@hlnet.hr. 101 POSLOVNO trgovski prostor, 73,27 m2, v Slovenskih Konjicah, center, prodamo za 12.309.360,00 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d.o.o., Ljubljanska cesta, Celje. POSLOVNO trgovski prostor, 130,84 m2, v Slovenskih Konjicah, center, prodamo za 21.981.120 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d.o.o., Ljubljanska cesta, Celje.
PRODAM
PEUGEOT 206 1,9 d, letnik 2001, metalno svetlo modre barve, 3 vrata, 64.000 km, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 333-086, (03) 5461-254. 7949 GOLF diesel, letnik 1991/92, 5 vrat, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 240-580.
115
ASTRA 1,4 sving, letnik 1995, m. rdeča, kratka, 5 vrat, nekaj dodatne opreme, vredno ogleda, prodam za 435.000 SIT. Telefon 041220-375. šie R scenic 2.0 rt, letnik 1997, 152.000 km, veliko opreme, ugodno prodam. Telefon 041945-589.	119
PEUGEOT 106, letnik 1997, tri vrata, rjave barve, prodam. Telefon 040 392-187..
128
APN C, neregistriran, prodam za 50.000 SIT.Telefon 040 426-838. iao AUDI A 4 quattro 1,9 tdi, letnik 1997, prodam. Telefon (03) 5741-318, 031 270-766.	S21
PRODAM
PAJEK Sip, širina 4 m, prodam ali menjam za manjšega. Telefon (03) 5793-439, po 15. uri.	109
NAHRBTN0 kosilnico, več šivalnih strojev, industrijskih in kosilnico Bes, prodam. Telefon 041 550466.	Š15
DESKO za pluženje snega za traktor Univerzál, hidravlično, umik levo, desno, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 645-
898.
Š23
..........
www.pgp-nepremicnine.cc
NEPREMIČNINE
KMETIJSKI stroj, lahko v okvari, kupim. Telefon 041 656-078.	63
PRODAM
HIŠO, Prekorje, Škofja vas, prodam. Telefon 031 801-760.	/839
PARCELO, 1,5 ha, travnik, vinograd, gozd in ribnik, ob avtocesti Ljubečna-Dramlje, počivališče Zima, prodam. Telefon 051 31+883.	7794
POSLOVNI prostor-delavnico, približno 150 m2, s pripadajočim zemljiščem, v Celju, prodam. Telefon 041 731-787. 49 V CENTRU Žalca prodam opreml jen gostinski lokal, 44 m2. Telefon 041 399484.24 HIŠO, 105 m2, gospodarsko poslopje, 239 * 25 m!, zemljišče 1.597 m5, vTrnovljah, prodamo za 14.900.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje.	n
ŠMARJE .pri Jelšah - Sladka Gora, v neposredni bližini centra Sladke Gore prodamo bivalni vikend z vso opremo (100 m2 stanovanjske površine) z asfaltnim dovozom, vinogradom cca 1800 m2 ter dvoriščem 250 m2, leto izgradnje 1970, leto prenove 1990. Cena 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbovac s.p., Gorica pri Šmartnem57/c, Celje.
CELJE, obrtna cona Tmovlje, prodamo zazidljivo stavbno zemljišče (območje proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti) 3016 m2 in 4840 m2, po ceni 10.062,00 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Kr-bavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje.	n
ŠENTJUR- Hruševec, prodamo stanovanjsko hišo 853 m2 z vso opremo in pohištvom, zgrajeno 1991, obnovljeno 2003, za' 36.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n
PR0SENISK0 - Goričica, gradbeno parcelo 947 m2 površine prodamo po ceni 13.200 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorico pri Šmartnem 57/c, Celje. n HIŠO, 300 m2, zemljišče 1.000 m2, v Šentvidu pri Planini, prodam za 22.000.000 SIT.Telefon 041 876-888. Maksimilijan d.o.o., Ljubljanska cesta, Celje. n
KUPIM
VIKEND ali manjšo hišo kupim v okolici Celja.
Telefon 041 697-234.	«
PARCELO ali starejšo hišo v okolici Celja kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 672-374.	67
POLOVICO hiše s svojim vhodom, v Celju ali bližnji okolici, kupim. Telefon 541-5053.
m. Telefon
031873-972.	133
10GATEC - Donačka Goro, stanovanjsko hišo (cca 300 m2 bivalne površine) leto izgradnje 1974, dograditev 1985-1990 in kmetijsko zemljišče (lha), prodamo za 28.000.000 SIT, lahko ločeno. Tele-fon 041 708-198, Svetovanje Ivon An-
ODDAM
POSLOVNI prostor za skladišče ali drugo dejavnost (100 m2), na Bežigrajski cesti, bivši Emo, oddam. Informacije po telefonu 041 685-710.	70 POSLOVNE prostore na Kolodvorski 3 v Šentjurju dam v najem. Prostori so v dveh etažah, 254 m2, s pripadajočimi parkirnimi prostori in skladiščem. Telefon 041 795-568. šio POSLOVNI prostor, 90 m2,18 m2, s parkirnim prostorom v Celju, oddam v najem. Možno za zdravstveno dejavnost. Telefon 041 262-063. 106 POSLOVNI prostorza prodajo rabljenih avtomobilov oddam v najem. Telefon 041 262-063. 106 POSLOVNI prostor, primeren za pisarno, približno 25 m2, na Ljubljanski 3 a, oddam. Telefon 041 619-370. dt ŠMARJETA pri Celju, v najem damo lokal 100 m2 za trgovinsko ali pisarniško dejavnost, parkiriščem. Najemnina 2.160,00 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n
NAJAMEM
V okolici Celja najamem hišo ali poslovni prostorza delavnico.Telefon051 366-
57AG*.
Andrej Krbovac s.p., Gorico pri Šmartnem 57/c, Celje.	n
II U I J. 3IHH feljg_
03/42*63-122 in 031 342 118 PROMETZ NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE

DVOINPOLSOBNO stanovanje v Celju, Dolga polje, 66,79 m2, visoko pritličje, generalno obnovljeno, prodam za 1.710.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje.	n
TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnja, 93,67 m1,2. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodam za 29.026.085 SIT. Telefon 041 876-888.
Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, %
TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnjo, 101,79 m2,3. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodam za 31.542.278 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje.	n
TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnja, 91,26 m!, 2. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodamo za 28.589.160 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje.	n
DVOSOBNO stanovanje v Celju, Dečkovo naselje, novogradnja, 67,03 m2,2. nadstropje, balkon, lastniški pokrit parkirni prostor, prodamo za 22.003.346 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. n DVOSOBNO stanovanje v Celju, Dečkovo naselje, novogradnja, prodamo za 19.521.667. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., ljubljanska cesta, Celje.
TRISOBNO stanovanje v Celju, Dečkovo naselje, novogradnja, 95,05 m2, 2. nadstropje, balkon, 2 lastniška parkirna prostora, prodamo zo 30.000.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljansko cesta, Celje. n CEUE, Nušičeva. Prodam dvosobno prenovljeno stanovanje, 60 m2, takoj vseljivo. Telefon 041656480.	113
KUPIM
hMI'WH
PRODAM
STANOVANJE, 52 m2, dvosobno, na Otoku, 4.
Telefon 040 503-708, po 16. uri. 84 CEUE, center, Vrunčeva 1, nad Borzno hišo,
96 m2, prodam ali menjam za kmetijo ali vikend na morju. Telefon 041 634-940.	L 33
DVOINPOLSOBNO stanovanje v Celju, Hudinjo, 62,11 m2,8. nadstropje, prodam za 12.900.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., ljubljanska cesta, Celje.
DVOINPOLSOBNO stanovanje v Celju, Dolgo polje, 55,67 m2, visoko pritličje, potrebno obnove, prodamo za 11.360.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., ljubljanska cesta, Celje. n DVOINPOLSOBNO stanovanje v Celju prodom. Telefon 031 736-510. 129
GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPIPOSOJIl
DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV
NUDIMO POSOJILA
034925956, 031862140
V CEUU najamem opremljeno garsonjero.
Telefon 041 284-857.	127
MATI samohranilka najame manjše opremljeno stanovanje z minimalno najemnino. Telefon 040 215-867. 78
NUMERO UNO
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let.
Pridemo tudi na dom. TeL: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
PRODAM
ZELENO večjo kotno sedežno garnituro, atraktivni model, ohranjeno, prodam. Telefon 031 378-002. 7945 SESALEC Batagel igea, mokro suho sesanje, veliko dodatkov, prodam za 70.000 SIT. Telefon 040 651-057.	51
ŠTEDILNIK, 2"plin, 2-elektrika, odlično ohranjen, zelo ugodno prodam. Telefon (03)5451-661.	so
PRALNI stroj Gorenje ugodno prodam. Možna dostava na dom. Telefon 041 945-
mmsnma
IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36
M-HH'H;iiiN
ODKUR DELNIC
)V0 ali dvoinpolsobno stanovanje v Celju, Dolgo polje, Nova vas, Otok, kupim. Telefon 547-3968,031 686-615,041 505-469.	46
Plačilo v gotovini. Telefon 041727-330.
67
ÎARS0NJER0 ali enosobno stanovanje kupim za gotovino. Telefon 041 352-267.
STANOVANJE v Celju ali Žalcu kupim z gotovino. Telefon 031 780-846. Ž9 GARSONJERO ali sobico v okolici Celja kupim. Telefon 5738-214.	104
" n 041 876-nd. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. 4LADA štiričlanska družina kupi dvoinpolsobno stanovanje ali starejšo hišo v Celju ali okolici. Telefon 041280453. 110
PRODAM
BETONSKO železo, arm. mreže, keramino, na zalogi, ugodno prodam. Telefon 031 337-365, (03) 5461-165. 44 BUKOVE brikete, visokokalorične, za vse peâ, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 051 318-590.	S19 BUKOVA drva, metrska, prodam. Telefon 041 284-081. Š18 SUHA bukova drva, 8 metrov, prodam za lO.OOOSIT/m3. Telefon (03) 5808-854 ali 031 820-809. â22 DRVA bukova, kratko žagana ali dolga v hlodih, prodam. Možna dostava. Telefon 040 211-346. p
ODDAM
OPREMLJENO enosobno stanovanje, 34 m2, visoko pritličje, na izredni lokaciji, na Otoku, oddam od 1. februarja naprej urejeni osebi ali paru. Telefon 041515-447.	Š13
EN0INP0LS0BN0 stanovanje na Otoku, obnovljeno, opremljeno, oddamo. Varščina. Telefon 041 229-416. ž 14
V Šentjurju oddam 35 m2 stanovanje, oz. pisarniško dejavnost. Telefon 031 355-755.	144
IŠČEM
CEUE, iščemo enoinpol do dvosobno stanovanje v Celju. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n
NAJAMEM
CEUE, okolica. Nujno najameva ugodno stanovanje - hišo, lahko neopremljeno. Telefon 051 381-058.	na
PRODAM
PRAŠIČE, 100 do 120 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, po ugodni ceni prodam. Telefon 031 662-868. Ž593 BURSKEGA kozla, starega 18 mesecev in bika simenlalca, 300 kg, prodam. Telefon 031 674-809.	47 PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano, prodom. Telefon (03) 427-0320. 44 PRAŠIČE, težke od 25 do 60 kg in 160 kg, prodam. Telefon 041 6564)78. 57 PRAŠIČE, od 50 do 150 kg, nad 100 kg jecena 340 SIT/kg, ugodno prodamo. Telefon 031 509-061,(03)5821-863. 87 BELE piščance, za zakol, 2 do 4 kg, žive ali očiščene, krmljene z žiti, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Naročila za enodnevne piščance. Telefon 700-1446. 69 TELIČKO simentalko, staro 6 tednov, prodam. Telefon (03) 5794-225. Š11
!.com
ODOJKE, težke približno 40 kg, prodam.
Telefon 031 629-158.	Š12
TELIČKO simentalko, 150 kg, brez številke, prodam. Telefon 041 941-881. 102 TELIČKO, težko 120 kg, prodam. Telefon 031 692-582.	L34
PRAŠIČE, težke od 100 do 120 kg, lahko tudi očiščene polovice, prodam. Cena 350/ kg. Telefon 041389-622. ž 11 KRAVO simentalko, pašno, brejo 8 mesecev, 7. tele in teličko limuzin, 150 kg, prodam. Telefon (03) 5725-115. ž 12 PRAŠIČA, približno 150 kg, prodam. Marica Hojnik, Zadobrovo 43 a. Telefon 5419-682,5419-682.	120
DVA prašiča, krmljena z domačo hrano, 130 do 150 kg, prodam. Telefon 5419-776.
126
PRODAM
KRAVO brejo 7 - 8 mesecev ali bikca 100 kg, kupim. Telefon 041 345-631. 75
m
PRODAM
FIŽOL sivček prodam. Telefon 5717-512.
PRODAM
MOBILNI telefon Sony eriesson Z 200, za omrežje Simobil, sivi ali modri, prodam za 10.000 SIT.Telefon 040 651-057. 51 BLATNIKE za Ursus, cisterno Craina-18001, Irosilec umetnega gnoja, prodom. Telefon 57264)33,041920416. že DVODELNO maturantsko obleko znanega celjskega izdelovalca, št. 34-36, prodam. Telefon 041 459-537, (03) 5489-030.	si
28
MALI O
FORMACIJE
HOV! TEDNIK
AVTOMOBIL Kia pride prodom oli menjam za živino. Prodam tudi metrska drva. Telefon (03)5736-457. L32 HIDR0F0R Elektrokovinarz dvema tlačnima rezervoarjema-vsak ima prostornino 10001, leto izdelave 1983, tlak 6 ahi, črpalko Elektrokovine tip vc 104 T 2840 l/min 3,3 - 6 mara ter motor črpalke Elektrokovina tip T 90 L 2 2,2 kw 220-380 V, prodamo. Telefon 4257-861.
ODOJKE, težke od 25 da 35 kg ter kosilnico Twist prodam. Telefon 041 900-148.
L 37
ŠTIRI zimske gume, malo rabljene, profil 7-8 mm, toyo, dim. 165/65, R14, prodam. Telefon (03) 5484-939. o? MALO rabljen otroški voziček (pikolo), kombiniran z jajčko, prodam za 20.000 SIT. Telefon 5774-462.	121
Ali) platišča z gumami Good year prodam za 20.000 SIT. Telefon 040 426-838.
130
HRASTOV sod 1501, malo rabljen, prodam.
Telefon (03) 5777-318. 143 DRVA 20 m in okrasni kozolec prodam. Telefon 041 505-716.	ž 17
UlJ.llliil
KUHARJA in natakarja z izkušnjami zaposlimo. Pogoji: poštenost, urejenost, želja delati v gostinstvu. Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40,3301 Petrovce. n GOSTIŠČE Jana Zaleznik s. p., Križevec 1, 3206 Stranice zaposli natakarico za določen čas. Telefon 041748-905. 43 ZAPOSLIM voznika C in E kategorije za mednarodni promet. Telefon 041 647-665. Milan Obrez s. p., Žegar 2, Prevorje.
ZAPOSLIM dekle za strežbo v lokalu za nedoločen čas. Telefon 041 647-665. Milan Obrez s. p., Žegar 2, Prevorje. 41 DELO v strežbi nudimo dekletu ali fantu. Telefon 041435-433. Motoklub Ex, Raz-lagova 13, Celje.	5860
ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije v mednarodnem transportu na območju EGS. Pogoji: nacionalna poklicna kvalifikacija, eno leto delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo. Telefon 493-0346. Branko Kolene s. p., Ipavčeval2, Celje.
ZAPOSLIMO mehanika za tovorna vozila. Pogoji: končana šola za avtomehanike, dve leti delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo. Telefon 49M346. Branko Kolene s. p., Ipavčeva 12, Celje. n ZAPOSLIM trgovca z znanjem tujega jezika (angleščina in nemščina), s poskusno dobo 3 mesecev. Vse interesente prosim, da pošljejo svoje vloge na naslov: Roman Pešec s. p., Cesta na ljubečno 43, Celje. 44 NOVA delovna mesta! T-Antonio d. 0.0., Ulica mesta Grevenbroich 9,3000 Celje zaposli: kuharja, picopeka, natakarja ali natakarico in šoferja za razvoz pizz. Telefon 041 777-798.	45
KUHARJA za delo v restavraciji in pizzeriji na relaciji Rimske TopliceHrastnik zaposlimo. Telefon (03) 564W143,041322-889. AGM Nemec Primož s. p., Sedraž 3, 3270 Laško.	29
NATAKARJA za delo v pizzeriji in restavraciji no relaciji Rimske Toplice-Hrastnik zaposlimo. Telefon (03) 5648043,041322-889.AGM Nemec Primož s. p.,Sedraž3, 3270 Laško.	29
IŠČEM kakršnokoli delo. Imam izpit b, c, e kategorije. Telefon 031 748-766. Ž16
Latnet d.o.o.. Delavska ifica 19, 3000 Celje
Labrex d.o.o. Celje zaposli
SING d.0.0.
SING, d 0.0. Petrovce, Aija vas 27 a, ; tel. 03 7100717
Stimulativen osebni dohodek z možnostjo napredovanja. Informacije in vloge na: I LANO d.o.o., Šlandrov trg 20a, 3310 Žalec 03 710 19 61, ilano@siol.net
STROJNIKA TGM mehanizacije z vozniškim izpitom b in c, zaposlimo. Telefon 031 615-458, Gradnje Polák Gabrijel s.p., Primož pri Šentjurju 34 a, Šentjur.
sSïïSïûS-
7 dni po objavi oglasa na gornji naslov.
izkušenj zaposlim. Frizerstvo Nova, Peč-nikova 4, Žalec, telefon 041 710-387.
Ž13
REDNO zaposlimo 5 komercialistov na terenu in 5 sodelavk za polni delovni čas v pisarni. Telefon (03) 4282-086. Lindi-go d. o. o., Kidričeva ulica 13, Celje.
LABREX d.0.0.. Delavska ulica 19.3000 Celje
V	Celju oditano skladiščne prostore » bivši tovarni Metka na Tkalski uliti 19:345 m2,
skladiščnikom ali brej. kamionski dovoz, viličar. Doba najema 1 - 3 let
Informacije po telefonu 041/623-246,
AVTOKLEPARJA ali ličarja zaposlim v Celju. Delovni čas od 7. do 15. ure. Telefon 041 6254)18. Franc Krbavac s. p., Skaletova 14, Celje.	134
V	Celju zaposlim 2 natakarja in 2 natakari-
ci. Telefon 041 729-454, Stopar Vinko s. p., Levstikova 3, Celje.	141
Bolečina se da skrili, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
V SPOMIN
15. januarja bo minilo leto, kar nas je zapustil dragi ata, stari ata in tast
JOŽEF CRETNIK
s Proseniškega Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoča hčerka Milena z družino.
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradedija
MIHAELA GRADIČA
s Kalobja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče in maše. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred, govorniku Marku Draču za poslovilne besede in za odigrano Tišino in pogrebni službi Žalujka.
Žalujoči sorodniki
Š20
SANACIJE kopolnk, instalacije vodovoda, zt
rek, Bojon Pesan s. p., Ul. Skladateljev Ipavcev4é,3230 Šentjur. S» IŠÍ[*,«p., »ura približna 70 let, ki bi prišla živet k meni. Skupaj bi preživljala
zdrav, starB5 let. Telefon 041 257-879 ali (031 5866-339. 76988799
popusta. Karel Podpečan s. p., Sliko-plesk, Velika Pirešica 27 h. 85 86
Izdelujemo projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja, urbanistični dc projektne dokumentacije, študije požarne varnosti, elaborate sanacij zgradb.
KOMPLETNE adaptacije kopalnic, popravilo centralnih in vodovodnih instalacij. Ko-polnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje. Telefon 041 826-594. 7716 ZELO ugodna cena premoga z dostavo. Telefon 041 279-187, Avtoprevozništvo Vladimir Pernek s. p., Sedlašek 91, Pod-
lehnik.	n
IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš,
podobno. Telefon (03) 8104-182, tiranje, An-c 1 a, 3241
ih las iz podjetja Moda niča Volna, se je v času rosi stranko, ki je lani, 18. oktobra, ob 12.30 kupovala pri njej na oddelku pletenin, da se ji zaradi pričanja nujno javi po telefonu
Celje, pc
TELEFON RADIA CELJE
www.radiocelje.com
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo ekonomične za drva. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, telefon 5415-011. 116
o.o in s. p., že od 10.000 SIT naprej.
A&D Jereb d.o.o., Teharje 36 a, 3221 Teharje.	n
tednik
Obiresfilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
Pošteno, skromno si živela, imela težko si življenje, a zdaj minilo je trpljenje, srce ljubeče v grobu spi, ob njem rosijo se od.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in ome
MONIKE DEŽMAN
roj. Javorník iz Vitanja (1911-2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku v cerkvi sv. Duh za opravljen obred in sv. mašo. Hvala oktetu Kom-polčani za čutno odpeti pesmi in govorniku Jožetu Jeseničniku iz Vitanja. Posebna zahvala osebju Lam-breehtovega doma Slovenske Konjice, kjer so zgledno skrbeli za njeno zdravje in počutje v njenih zadnjih letih. Ob boleči izgubi naše mame še enkrat hvala za vsak stisk roke in tolažilne besede.
Žalujoči otroci
Umrl je naš upokojeni sodelavec
TOMO VRACUN
vodja finančne operative zaposlen v takratnem Finančno računovodskem sektorju
Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje
Sedaj mirno spiš, nič več ne trpiš, a v naših srcih naprej živiš.
V SPOMIN
naši dragi
ANICI KRISTAN
(t 12.1.2005)
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, ati in dedi
JURIJ TRNOVŠEK
iz Šedine 8 v Dramljah (9.4.1953-3.1.2006)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se LD Dramlje za lepo opravljen lovski obred, rogistom za odigrane žalostinke, g. Francu Lavbiču za lepe poslovilne besede, g. župniku Milanu Strmšku za cerkveni obred, pevcem in pogrebni službi Žalujka za opravljene storitve. Hvala kolektivu OŠ Dramlje, Alposu Cevarna in Martinu Lavbiču s. p. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči vsi njegovi
NOVI TEĎMIl
lCIJE
29
Pošteno, polno si živel, bogastva ne, zadovoljstva si si želel. Težko imel si življenje, a zdaj minilo je trpljenje. Srce ljubeče v grobu spi, ob njem rosijo se oči.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedija in pradedija
RUDIJA KOLARJA
iz Celja (4.2.1921-20.12.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala sosedom za nesebično pomoč. Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje za zdravljenje, g. župniku Alojziju Ko-stajnšku in g. kaplanu Branku Brezovniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem moškega pevskega društva KUD Ljubečna in govornikoma g. Francu Ofentavš-ku in ge. Mariji Srebočan za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Tilčka, sinova Srečko in Branko z družinama
_103
Nisem umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl sem zato, ker nisem mogel več živeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata, tasta in strica
KARLA KOVAČIČA
iz Šentjurja, Kameno 14
se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem, osebju Splošne bolnišnice Celje, nevrološki oddelek, predvsem spoštovani ge. dr. Šoštaričevi, bolnišničnemu duhovniku g. Urbanclu za opravljen obred, sindikatoma družbe Štore Steel, pogrebni službi Žagaj šek, govornikoma, pevcem in godbenikoma za vso pomoč, darovano cvetje, sveče, svete maše in izraženo sožalje.
Žalujoča: sin Marjan in hčerka Majda v imenu sorodstva
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal vse dni.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil dragi stric in brat
JURIJ FRAJŠTAJNER
iz Grušč pri Dramljah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena, hvala sosedom Pavli in Mihi Pečku ter Stanku Kopinšku za njihov trud, gospe Martini Čučnik iz Sevnice, CSD Šentjur, osebju Centra starejših v Gornjem Gradu ter sestram in dr. Justineku iz Topolšice. Hvala pevcem cerkvenega pevskega zbora v Dramljah za odpete žalostinke, g. župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen obred, trobentaču in pogrebni službi Žalujka iz Dramelj.
Žalujoči: nečak Dušan z družino in ostalo sorodstvo
Je čas, ki da, je čas, ki vzame Pravijo, je čas, ki celi rane. Je tudi čas, ki nikdar ne mine ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
J Ob boleči izgubi dragega mo-i ža, atija, dedija in brata
MIHAELA ŽERJAVA
(13.11.1946-29.12.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Strahovnik, komunalnemu podjetju Žalec, duhovniku za opravljen obred in sveto mašo. Osebno se zahvaljujemo družini Žagar za nesebično pomoč.
Žalujoči: Zorica, hčerka Mihaela z družino ter sestri Marija in Ivana z družinami
Skozi gluho noč le odmev koraka. Z mesečino obsijana bela ptica z drobnim kljunčkom mi odpira
tako čarobna, plaha razjasni mi bleda lica. In sedel sem na njena krila, verjel, lebdel in poletel... (Andreja)
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi
ERVINA JAGODICA
iz Laškega (30.3.1962-30.12.2005)
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo ob zadnjem slovesu. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja, cvetje in sveče, ki ste jih darovali. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Pla-ninšku iz cerkve sv. Jožefa v Celju za lep poslovilni obred. Hvala g. Motohu za vso nudeno pomoč. Še posebej hvala dragim prijateljem - družini Mužič iz Celja in družini Marčinko iz Mozirja. Iz srca hvala moji sestri Adi in svaku Franciju Vrečku za plemenito in iskreno dejanje. Hvala vsem, ki z nami soču-tvujete z besedami in v mislih in »Tišini«, ki je pospremila Ervina v mir in neskončnost.
V mislih s tabo: sin Filip, žena Andreja in mama Zlatka
Živel si s petjem, cvetjem, naravo in ljudmi, ki zate biser so bili, zdaj pa odšel si tja, kjer večno boš doma, ier pel boš slavo stvarniku.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, deda, praděda in brata
IVANA HRVATICA
(23.8.1909-31.12.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku Korenu za opravljen obred, cerkvenim pevcem, pevcem iz Kompol za odpete žalostinke, govorniku častnemu predsedniku Prostovoljnega gasilskega društva Prevalje za ganljive besede ob slovesu, gasilcem Občinske gasilske zveze Mežiške doline, gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Teharje ter vsem praporščakom. Iskrena hvala dr. Ko-željevi in osebju Doma na Fari iz Prevalj. Posebna zahvala Slavku in Cilki Majerič s Prevalj za vso skrb in pomoč v času njegove bolezni.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
PBSkj
Ùt'h
: Solza in bolečine se ne da skriti, še manj pa bolezni zatajiti, k£te s sabo, Mici draga, je vzela, a v naših srcih še vedno boš
Spomin na tvoj smehljaj
in tvojih oči sijaj v nas za vedno bo živel ter nas iz dneva v dan ogrel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre
MARIJE KOJNIK
roj. Golavšek iz Lokrovca pri Celju (7.4.1932-4.1.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam
izrazili sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, predstavniku Krajevne skupnosti Ostrožno za poslovilni govor ter gasilcem in godbi.
Žalujoči: mož Franci, hčerka Marinka z družino, sestra Frančka in Ivanka z družino
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
25. 12.: Ingrid PANIČ iz Celja - dečka.
30.12.: Vesna DEVIĆ iz Velenja - dečka, Nataša JESENKO s Polzele - deklico, Vesna MRŠIČ iz Šmartnega ob Paki - dečka, Saša SOTOŠEK iz Pristave - dečka, Vanja BEZJAK z Rečice ob Savinji - dečka, Andreja STRAŠEK iz Šmarja - dečka.
31.12.: Valerija DOLAR iz Žalca - dečka, Sanja KRAJNC iz Celja - dečka, Melanija STUBIČAR iz Celja - deklico, Maja PODJED iz Nove Cerkve - deklico, Mateja TEŽAK iz Tabora - dečka, Andrejka KRUŠLIN iz Podplata - dečka.
1.1.: Lidija KOTNIK iz Vitanja - dečka, Klelija ZORN iz Laškega - dečka, Polonca HREN iz Velenja - dečka, Janja MOGU z Ljubečne - dečka.
2.1.: Barbara SUŠA iz Celja - deklico, Petra GAŠPA-RIĆ iz Šmarja - dečka.
3. 1.: Vesna ČERENAK iz Dobrne - deklico, Marija PUŠNIK iz Vitanja - dečka, Katarina PEKOŠAK iz Šmarja - deklico, Darja ARLIČ iz Žalpa - dečka.
IS SMRTI
Celje
Umrli so: Alojzija STRM-ŠEK iz Zg. Laž, 79 let, Rudolf MARKOVIČ iz Vojnika, 84 let, Janez ANCELI iz Prebolda, 61 let, Helena ZUPANČIČ iz Šentjurja, 85 let, Vincenc KUMER iz Topovelj, 69 let, Dionizij PETEJAN iz Florjana, 85 let, Stanislav KOBALE iz Celja, 59 let, Jožef KOŽUH iz Gabrovca pri Dramljah, 76 let, Ema RAVNAK iz Arclina, 92 let, Ferdinand SELŠEK iz Osen-ce, 68 let. Cita KRAČUN iz
Crešnjic, 79 let, Marija KAMNIK iz Senčne vasi, 73 let, Anton GOLOGRANC iz Velenja, 87 let, Marija ŽAGAR iz Rogaške Slatine, 86 let, Franc JAVERŠEK iz Babne Reke, 70 let, Rudolf KOLAR iz Celja, 84 let, Franc KREGAR iz Šmarja pri Jelšah, 54 let. Julija BRIŠNIK iz Laškega, 93 let, Marija HERČEK iz Topol, 89 let, Marjan KUBALE iz Sv. Florjana, 39 let, Marija TOMAN iz Zg. Negonj, 78 let, Mihael ŽERJAV iz Petrovč, 59 let, Marija JANČIČ iz Griž, 88 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Angela SENE-GAČNIK iz Brezja ob Slomu, 85 let.
Žalec
Umrli so: Vojko DREMEL iz Levca, 48 let, Stojan VRHOVEC iz Prebolda, 79 let, Rudolf OPLOTNIK iz Grajske vasi, 69 let. Stojan PERŠIN iz Maribora, 34 let, Pavla VIDMAR iz Velike Pi-rešice, 91 let, Franc HUDO-VERNIK iz Ložnice pri Žalcu, 42 let, Leopold BERIČIČ iz Stopnika, 87 let, Hermina ŽLIČAR iz Sv. Lovrenca, 81 let, Justina BIDERMAN iz Li-boj, 75 let, Stanislav ZAZUAL iz Griž, 71 let, Franc HROVAT iz Petrovč, 91 let, Leopold KOS iz Pondorja. 61 let, Vincenc TOPOVŠEK iz C rajske vasi, 78 let, Franc BRGLEZ iz Žalca, 92 let, Franjo ZADRAVEC iz Hrvaške, 66 let, Silvestra UČAKAR z Vranskega, 68 let, Karel VASLE z Brega pri Polzeli, 65 let, Dragomir HRIBERNIK iz Črnega Vrha, 68 let.
Velenje
Umrli so: Antonija BANTAN iz Laškega, 85 let. Barbara LORBER iz Maribora, 73 let, Ema KELENBER-GER iz Dobrave, 84 let, Bogdan HROVAT iz Grajskega Loga, 80 let, Neža HLEB iz Velenja, 91 let, Janez POGO-REVC iz Vitanja, 81 let, Marija KODRIČ iz Velenja, 62 let.
30

HOVI TEDNIK
KINO
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Norčija z Dickom in Jane 12.00. 14.00. 16.20, 18.20, 20,20,22.40 Neverjetni 10.00 (sobota)
Marinec
13:00.15.30,18.00.20.30,23.00 King Kong 13.20.17.00,20.40 Megla
14.30. 16.40, 19.00, 21.10,23.20 Wallace in Gromit: Prekletstvo Strahouh-
10.30.12.40.15.10,17.20,19.30,21.40
Nova v družini
12.20.16.00,18.40, 20.50,23.10 Kot v nebesih
11.30.17.40,20.00,22.20
11.00. 15.40, 18.30
Balcancan
21.20. 23.30 LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predle 59 y jpfrptç
21.40 Megla
14.50.17.10,19.20.21.30.23.45
CabDS mora umreti
14.40.16.50.19.10,2120,23.30
16.00 18.00 20.00
Pri stricu I d rizu
Video ' s Metropol predstavlja: True lo
NEDELJA
Pojoč za zastori
Zgodbe o dveh sestrah
HWH/HIHMMB
PETEK SOBOTA
Od groba do groba
NEDEUA
Od groba do groba
________PRIREDITVE
18.00 Dom Svobode Uboje________
Godba Liboje z Otom Pestner-
ponovoletni koncert 18.00 Dvorana Zlatorog Celje -
Playcafe_
Javna finalna oddaja Full Cool Demo Top Radia Celje predstavitev 18 finalistov - pevskih talentov 19.00 Dom sv. Jožefa Celje
dr. Boris Skalin: Znamenja odprtje razstave fotografij
Islam in kultura
19.30 Narodni dom Celje
Mali pihalni orkester in Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje
Solisti: Franc Kosem, trobenta, Bernard Belina, klarinet, in Jurij Hladnik, klarinet končen
SOBOTA. 14.1.
19.30 Narodni dom Celje__
Zimski koncert Pihalnega orkestra Celje koncert
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Godba Liboje z Otom Pestnerjem
ponovoletni končen
Norčije z Dickom in Jane
13.00.15.00.17.00,19.00,21.00,23.00 Marinec
13.40.16.10.18.40,21.10,23.40 Wallace in Bromit Prekletstvo Strahouh-
13.10.15.10.17.20.19.30
17.00 Osrednja knjižnica Celje -
_ Levstikova soba
Univerza za III. življenjsko obdobje
Lojze Vrankar: Sirija in Libanon
19.30 Dvorana Hotela Paka Velenje Saša Pavček: Al' en al' dva
Beli abonma in izven
RAZSTAVE
Izobraževalni center Štore, Teharje: Zrak - tanka lupina našega planeta, fo-
ava Gorazda Tratnika, do
Knjižnica Vojnik: razstava likovnih del Amine Kolarič, do 16.1.
Galerija sodobne umetnosti Celje: dela Kamile Volčanšek, do 21.1.
IKS - internet kavarna Stane: fotografije iz krajinskega opusa, člana fotografskega društva Celje, avtorja Marica Rebova.
Razstavni prostor avtosalona Ko-šale razstavljena dela mojstra fotografije Silva Blazinika, do 31.1.
Galerija Nikec: razstava otroških del društva otroci otrokom. Dela so narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja: Fotografsko društvo Celje avtorjev Tatjane Kač in Srečka Mačka. do 3. 2.
Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Pogled skozi objektiv 55 let delovanja Fotografskega društva Celje, do 3.3.
Galerija likovnih del mladih Celje: likovna dela otrok iz vrtcev in učencev osnovnih ter dijakov srednjih šol Mestne občine Celje, do 31.1., ter razstava 48 grafik na temo Stari grad Celje avtorjev iz Slovenije, Srbije, s Hrvaške, iz Bolgarije in Belorusije, do 31.1.
Galerija Volk: dela Tonija Mohorja, do 31.1.
Mladinski center Celje: fotografije Fotomodnega vikenda 2005, do 31.12.
akademskega slikarja Viktorja Št
Tomaža Lebana, do 28.1.
Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno, avtorja mag. Bojana Himmelreicha in Jureta Miljeviča, do 30. 9.
Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Bla-
Galerija Borovo: olja na platnu Dra-gotinaPaniča, do 24.1.
Cinkarna Celje: Kozolci avtorja Francija Horvata, do 20.1.
Galerija Mik Celje: dela akad. slik. Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic, do 9.2.
MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12.06
10.00 Velenjski grad
Nedeljska muzejska ustvarjalni-
17.00 Župnijska cerkev Šmarje pri
Jelšah___
Komorni zbor sv. Jožefa nad Ce-
božióU.koncen
19.30 SLG Celje ____________________
E. Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven 1.
STALNE RAZSTAVE
V
Redne aktivnosti v dvorani
-	vsak ponedeljek in sredo ob 18.00 TAE DO rekreacija
-	vsak torek ob 15.30 Hip hop in Show dance s Cvetano iz Skupine Power dancers
-	vsak četrtek ob 18.00 plesne ure sal-se, latino in družabnih plesov s plesno šolo Roily
-	vsak ponedeljek in sredo Tae do -rekreacija, vodi Grega Teršek Trenutna razstava: fotografije MCC fotomodnega vikenda 2005, na ogled do 8.2.
Več infb: www.mc-celje.si
Vadba joge:
Srede in petki ob 19.30 - začetna stopnja, petki ob 18.00 - nadaljevalna stopnja v vrtcu na Pešnici. Rekreacija:
Sobote od 14.30 do 16.00 v telovadnici OŠ F. Malgaja
fšmoa p
Bobnarska delavnica za začet-
Vsak četrtek v januarju od 16.00 do 18.00
In fotografska razstava Krilati trenutki avtorja Silva Privška
planinski kotiček
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca OskarjaKogoja ter gra-fik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Špesov dom Vojnik: likovna dela (slike - olja na svilo) Marjete Zajec iz Vojnika
Stari pisker: stalna razstava.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 21. januarja na Pohod Zdravju naproti. Odhod vlaka z železniške postaje v Celju ob 8.30. Prijave do 19. januarja na 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Planinsko društvo Celje Matica vabi: 15. januarja na pot Po Grušču nad prepadi Glinščice - Griža 457 m. S postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti se bomo odpravili z naročenim avtobusom ob 5.00. Prijave v društveni pisarni v Stane-
vi20.
H TR0 NAROČITE
EMM
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR, tudi letnik 2000 \ s prilogo TV-OKNO!
IBB »c?9 NAROCILNICA
Ime in priimek:_______
Kraj: Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
iniifliw.radliocelje.com
Podjetje NT&RC d.0.0. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Neiiaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika, tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona-Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49'00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster. Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
za razvedrilo
31
oskop
TEHTNICA
Ona: Polni boste življenjske energije in ravno zato se boste lotili zadev, ki jih doslej niste uspeli realizirati. Uspevalo vam bo kot po tekočem traku, zato izkoristite teden do popolnosti.
On: Trenutna partnerka se bo izkazala za čudovito življenjsko sopotnico, zato se vam obetajo zelo prijetni časi. Poskusite se ji čimbolj oddolžiti, kar bo še najlažje tako, da poskusite uganiti njene skrite želje. Idejo že imate!
Ona: Čeprav ste v precej slabem obdobju, nikar ne obupajte, saj priluijajo boljši časi. Torej le pogumno naprej in izkoristite, kar se vam ponuja. Predvsem na ljubezenskem področju lahko veliko pričakujete.
On: Mislili ste že, da je vse skupaj pozabljeno, pa se bo kar naenkrat ponovno prebudilo čustvo, ki ga boste le stežka krotili. In da bo vse skupaj še zanimivejše, se bo podobno godilo tudi nasprotni strani.
DVOJČKA ^
Ona: Prizadevnost na poslovnem področju bo začela kazati konkretne sadove, kar se bo v največji meri poznalo predvsem pri vaših finančnih zadevah. Toda nikar ne začnite kar takoj zapravljati!
On: Skupen dogovor s partnerko vam bo končno odprl oči in vas postavil na realna tla. Le kako ste lahko bili tako naivni, saj se vam to zdaj zdi popolnoma očitno. Kdor se zadnji smeje,-se najslajše smeje...
Ona: Storili boste natanko tisto, kar bo najbolje za vas in za vaše bližnje. Omahovanje u tem trenutka pač ni potrebno, saj imate vse niti povsem v svojih rokah. Ne bojte se, uspeh vam bo.
On: Najprej boste precej razočarani, kasneje pa boste naravnost sijali od sreče. Potrudite se kar najbolje izkoristiti ugodno priložnost na poslovnem področju, kajti le-ta se zlepa ne bo ponovila.
ŠKORPIJON
Ona: Nezaupljivost vas lahko še drago stane! Bodite bolj tolerantni in se sprijaznite s tem, da ni vedno vse čisto po vašem. Včasih je treba upoštevati tudi nasvete drugih, če želite realizirati zastavljeni cilj.
On: V službi boste za požrtvovalno delo prejeli laskavo priznanje. Toda bodite previdni, kajti nekdo vam vztrajno nastavlja past, i> katero se lahko hitro ujamete. Saj veste, človeška zavist ne pozna meja!
Ona: Spet se je izkazalo, da niste izpolnili tistega, kar so vam zaupali. V prihodnje držite besedo in vsaj enkrat bodite drugim za vzgled. Tako se boste otresli očitkov, ki bodo kar deževali, vi pa ste brez pravega dežnika ...
On: Iščite srečo predvsem v tem, kar imate, ne pa v tem, kar pogrešate. Ljubezen je vse preveč relativna stvar, da bi lahko karkoli posploševali. Pa tudi partnerka nima neskončnega potrpljenja.
Ona: Raje dvakrat premislite, preden enkrat storite. Nepremišljena poteza lahko razdre staro prijateljstvo, kiste ga dolgo gradili. Posvetite se raje partnerju, ki bo to vašo odločitev vsekakor znat ceniti.
On: Skrivoma se boste lotili pomembne poslovne zadeve in si tako pridobili precejšnjo prednost pred konkurenti, ki vam zadnje čase že kar pošteno dihajo za ovratnik. Tako pa boste spet korak pred ostalimi.
KOZOROG ft
Ona: Še nekaj časa vas bo mučila težka negotovost, vendar pa glavni del krivde za to nosite sami. Prehitro ste se spustili y tvegan posel, sedaj pa vam je žal. Naslednjič bodite previdnejši!
On: Niste nenadomestljivi, nič se ne bo podrlo, če si boste vzeli dan ali dva počitka. Sprehod v naravi vam lahko le koristi, pa ne samo zdravju, ampak tudi ljubezni. Srečali boste nekoga, ki vam bo prav obupno všeč!
Ona: S prijateljico se boste dogovorili o zadevi, ki vas muči že dalj časa. Videli boste, da vam bo veliko lažje. Poleg tega se vam bodo odprle povsem nove alternative, ki jih nekoč niste niti opazili.
On: Vleklo vas bo na dve različni strani in sami ne boste dobro vedeli, kaj vam je storiti. Dobro premislite, kaj res pričakujete, saj trenutno obdobje ni naklonjeno avanturam, ampak potrebujete bolj resno zve-
DEVICA
Ona: Zaupali se boste prijateljici in skupaj bosta vendarle uspeli najti izhod iz trenutne krize, ki vas preganja. Toda šele prijema družba in romantičen pogled prijatelja vam bodo dokončno odgnali vse črne misli.
On: Nekdo vam zavida trenutne uspehe, vendar naj vas to ne skrbi. Posvetite se raje tistemu, ki vas razveseljuje in zabava, pa boste na slabe stvari kar pozabili. Ne pozabite na prijatelja, ki vam je pomagal!
VODNAR
Ona: Doslej ste živeli iz dneva v dan. Prišel je skrajni čas, da se odločite, kaj sploh pričakujete od življenja, saj sami vidite, da tako ne gre več. Dobro premislite, potem pa začnite z novim načinom življenja.
On: V družini boste naleteli na razumevanje in zato boste hvaležni. Tudi finančna situacija se bo vsaj delno uredila in stabilizirala. Zato si nikar ne delajte nepotrebnih skrbi, ampak raje uživajte.
Ona: Kmalu boste spoznali, da vaše odločitve vplivajo ne samo na vas, ampak tudi na vašo okolico. Drugič raje dvakrat premislite, preden se podate v avanturo. To je sicer prijetna zadeva, a s seboj nosi posledice.
On: Zadnje čase vas zadevajo razne nevšečnosti in s pametnim ravnanjem lahko preprečite le to, da ne bodo še večje. Toda nikar ne mislite, da bo povsem enostavno, saj so to le slepa pričakovanja.
Nagradni razpis
1.	nagrada: vstopnici za kopanje in savno na Rogaški rivieri
2.	nagrada: bon v vrednosti 4.000 sit za bowling v Planetu Hiš
3.-5.	nagrada: karta za popoldansko smučanje na Celjski koči
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 19. januarja 2006.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 6. januarja. Prispelo je 742 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 2
Vodoravno: GRB, VAR, ERA, TERENC, ARAGONIT, ORIANA. LIVAR, LAVRENCIJ, BOA, ISA, ATACAMA, EDNINA, IDI, BS, RESNOST, NEDA, TJ, AROMA, OATES, ESAD, NRAV, TNALO, NARASTEK, OERSTED, IME, IR, MI, ALI, TOPNJAČA, BRV, ANIENE, OLAJ, AON, RAL, ZELENA, RIM, ZNAK, ARGOS, SKA, DAO, OPERA, AKT, ROJAK.
Geslo: Italijanska olimpijska mesta.
Izid žrebanja
1.	nagrado - vstopnici za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejme: Leopold Černoša, Smrekarjeva 2, 3000 Celje.
2.	nagrado - bon v vrednosti 4.000 sit za bowling v Planetu Hiš, prejme: Marija Ledinšek, Tratna 30, 3231 Grobelno.
3.-5.	nagrado - karto za dopoldansko smučanje, prejmejo: Kari Lebič, Šentrupert 25, 3303 Gomilsko, Žan Sa-
mec, Kocbekova 32,3202 Ljubečna in Dragica Šket, Celjska c. 22, 3240 Šmarje pri Jelšah.
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
								
		1	2	3	4	5		
	6 •	7	8	9	10	11	12	
	13	14	15 !	16	17	18	19	
	20	21	22 !	23	24	25	26	
		27	28	29	30	31		
Ime in priimek:								
Naslov:								
								
								
Nagradna križanka
RUMENA STRAN	Razkrita skrivnost ?
041/651 056 in 03/490 0222
Če se vam je gradbenik Stanko Božičnik zadnje čase zdel nekam skrivnosten, vam moramo zaupati, da ima za to že nekaj mesecev zelo dober razlog. Na uho nam je namreč prišlo, da naj bi se naskrivaj dobival z našo bivšo mišico Mašo Mere, ki naj bi nosila celo njegovega otroka. Vsem dvomljivcem naj zaupamo še podatek, da naj bi prejšnji teden nekaj uric preživela v skupni hiški na Rogli, kamor sta se seveda skrila pred vsemi radovedneži. Ker nismo zlobni, jima seveda želimo prekrasno prihodnost in veliko sreče, ki jo bosta nedvomno potrebovala.
IG
Foto: GK
11 družbii Brazilca
Celjanka Iva Štefanič, ki nas bo že naslednji teden presenetila s svojo novo podobo, ki mora za zdaj seveda ostati skrbno varovana skrivnost, je v soboto praznovala svoj dvajseti rojstni dan. Zabava ne bi bila nič posebnega, če se je ne bi udeležil tudi njen novopečeni fant, ki se je samo zaradi tega vrnil s počitnic v Braziliji. »Najprej sem upala, da si ne bo našel kakšne postavne Brazilke, potem pa sem ugotovila, da smo Celjanke najlepše ženske na svetu,« nam je zaupala slavljenka, ki je trenutno srečna kot že dolgo ne.
IG
KUGLER
Kosovelova Celje
PLESKARSTVO FASADERSTVO
Penina za dolgo noč
Že četrto leto zapored je 6Pack Čukur proslavil zaključek leta v slogu velikih zvezd in v družbi najboljših prijateljev.
Povabljeni izbranci, med katerimi so bili vrhunski slovenski športniki, najboljši glasbeniki in drugi estradni-ki, so se zabavali ob 100 ste-
klenicah penine in vrhunski hip hop in r'n'b glasbi naj-prepoznavnejših dj-jev pozno v noč. Vsak povabljenec je moral priti v večerni obleki in s spremljevalko oziroma spremljevalcem. Tako so se zabave udeležili člani skupine Šank Rock, rokome-taš Vid Kavtičnik, nogome-
taš zlate generacije Saša Gaj-ser ... 6Pack je tako na vrhuncu zabave pripravil še majhen koncert skupaj s svojim bandom Pimp Pan-ters in uspešno zaključil še en tradicionalni chamagne party. Oglasil se je tudi Jan Plestenjak, s katerim je Čukur lani ustvaril mega hit Joj, Lolita. S tem žurom je 6Pack napovedal svoj odhod v studio, kjer bo s producentom Sašom Lošičem začel pripravljati svojo tretjo ploščo.
»Naslednjič pridem na koncert tudi v Celje!«
Tako je obljubil Halid Bešlič na svečani projekciji filma Pri stricu Idrizu v petek v Mestnem kinu Metropol. Čeprav so nekateri najavljeni gostje bih prisiljeni v zadnjem trenutku obisk odpovedati, to razpoloženja nikakor ni pokvarilo. Srh je šinil po dvorani, ko je pesem Malo je, malo dana nenadoma zadonela s strani dvorane in v živo in je ekipa, s Halidom na čelu, počasi stopila na oder. Režiser Pjer Žali-ca je sicer trenutno zaposlen s snemanjem tretjega celove-čerca in je nadvse zadovoljen - ter ganjen - zaradi fantastičnega sprejema Pri stricu Idrizu v Sloveniji. Njegova žena Jasna Žalica trenutno snema biografijo Danila Kiša, Se-nad Bašič pa še vedno ni povsem prepričan, če je Rovinj v Sloveniji ali na Hrvaškem. (Šala, ki bo povsem razumljiva tistim, ki so film videli ah ga bodo.) Najbolj pa si bomo prisotni zapomnili preprostost sicer slavnih gostov. In ja, že zaradi tega - Halid je definitivno car!
PZ