GLAS NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki*
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3878
No. 223. — STEV. 223.
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 24, 1935. — TORE K, 24. SEPTEMBRA 1935.
VOLUME XT.TTT. — LETNIK XT.TTT,
MUSSOLINI NAREKUJE LIGI NARODOV SVOJE POGOJE
VSAKA NADALJNA KONCESIJA ITALIJI BI RESNO OGROZILA NEODVISNOST ABESINSKE DRŽAVE
Mussolini je sporočil Ligi narodov, pod kakimi pogoji bi opustil vojaško kampanjo. — Abesinija mora Italiji odstopiti ozemlje, ki bo vezalo dve italijanski koloniji. — Abesinska armada mora biti pod italijanskim nadzorstvom.
ŽENEVA, Svca, 23. septembra. — Mussolini je v nedeljo zvečer obvestil Ligo narodov, pod kakimi pogoji je pripravljen opustiti vojaško kampanjo proti Abesiniji. Italijanski delegat baron Pompeo Aloisi je predsedniku Liginega odbora petorice Salvadoru de Madariaga izročil naslednje "najmanjše predloge za poravnavo spora*".
1.	Eritreja in Somalija morata biti zvezane z velikim ozemljem, katerega mora Abesinija odstopiti Italiji;
2.	Ako bo Abesinija dobila izhod na morje, mora biti pristanišče v Eritreji na severu, aii pa v Somaliji na jugu, in
3.	Večji del abesinske vojske mora biti demobiliziran, ostanek pa bo ostal pod nadzorstvom italijanskih častnikov.
Delegati pri Ligi narodov sedaj čakajo na An-gljo, kaj bo naredila z ozirom na italijanske zahteve. Da je Mussolini zavrgel zadnje pogoje Ligi nega odbora, je bil največ vzrok angleški delegat stotnik Anthony Eden, ki je vztrajal pri svojih zahtevah. Anglija je tudi prevzela vodstvo pri odločitvi kazni za Italijo, ako prične vojno z Abesinijo.
V svojem govoru pred Ligo narodov je angleški zunanji minister sir Samuel Hoare priporočil skupni nastop proti Italiji in angleška admiralite-ta se je takoj odločila, da s svojimi ladjami zavaruje Sredozemsko morje od Gibraltarja do Sueškega kanala.
Zelo je dvomljivo, ako bo Anglija pripravljena dovoliti Italiji kaj več, kot pa je do sedaj dovolila, da bi bilo vstreženo italijanskim zahtevam. Naj-brže ne bo hotela dovoliti Italiji novih koncesij z utemeljevanjem, da bi Abesinija s tem izgubila svojo neodvisnost. Ravno tako pa bi tudi Italija imela strategično važne kraje ob "cesti angleškega imperija** — ob Sueškem kanalu.
Diplomati smatrajo sklep italijanskega kabineta v soboto za premeteno potezo, da bi odgovornost za vojno padla na Ligo narodov, ne pa na Italijo.
Iz zanesljivih virov prihaja poročilo, da bo Anglija stavila predlog, da se Italiji postavijo gospodarske in finančne kazni v trenutku, ko bi italijanska vojska vkorakala v Abesinijo. Angleži žele, da bi se bojkot stopnjeval, tako, da slednjič Italija ne bi mogla nikjer kupiti vojnega materjala in živeža. Ako bi se Italija zoperstavila takim odredbam s tem, da bi zaplenjevala tovorne parnike v Sredozemskem morju, tedaj bi Anglija bila tudi za vojno proti Italiji.
LONDON, Anglija, 23. septembra. — Po celi Evropi se države pripravljajo na vojno, ker je italijanski kabinet zavrnil predloge Lige narodov za poravnavo abesinsko-italjanskega spora.
Nekatera poročila zatrjujejo, da bo angleški ministrski predsednik Stanley Baldwin v kratkem objavil obsežen mornariški program, ki bo veljal 200,000,000 funtov šterlingogv (okoli tisoč milijonov dolarjev.)
2ENEVA, Švica, 23. septembra. — Delegati pri Ligi narodov so prepričani, da bodo Mussoli-
Generalna stavka premogar jev v 26 državah
SEN. BORAH
SE ZAVZEMA _ZA USTAVO
Borah je po radio pozival narod, da ščiti najvišje sodišče proti napadom. — Amerika se ne sme vmešavati v tuje spletke.
BOISE, Idaho, 23. septem-bra. — Senator William Borah je po radio pozival ameriški narod, <la se drži svoje ustave, da ščiti zvezno najvišje sodišče proti strankarskim napa« lom in da se dežela izogib-4je vsakega vmešavanja v tuje zapletljaje.
"Čim bolj je odločevanje glede vojne ali miru pod kontrolo naroda," je rekel Borah, 41 tem gotovejse bo mir.
"Ako bi bila svoboda govora, ako bi bilo časopisje neovirano in ako bi narodi sami odločevali, ako bi bile ustavne vlade po celi Evropi, tedaj bi bilo le malo nevarnosti za vojno.'*
Bonih je rekel, da je nevtralna resolucija kongresa temeljni kamen za že davno postavljeno ameriško politiko, za — mir, trgovino in odkrito prijateljstvo z vsemi narodi.
Z ozirom na domače razmere je rekel Borah, da ima sedaj dežela bolj kot kdaj poprej diktatorstvo, ki se ne zmeni za pravice državljanov in niti za najmanjša načela ustavnih zakonov.
"Vsaka stranka, ki je na krmilu," je nadaljeval, "skuša vpeljati diktaturo, trnla, kadar pride do resničnega življenja naše svobodne ustave, do najvažnejših načel osebne svobode, je dolžnost nas vseh, da gledamo na to z manjšim strankarstvom in mnogo bolj kot državljani."
PIERRE LAVAL PRIPRAVLJA NOV SESTANEK
Skuša rešiti prijateljstvo med Rimom in Londonom. — Kabinet podpira ministrskega predsednika.
POROKA IN POROD OBENEM
CHUQUIBAMBA, Peru, 23. septembra. — Zakonsko življenje Ricarda Mendoza in njegove žene Roze se po nenavadnem dogodku gladko nadalju-je.
Vaščani so se zbrali v cerkvi, da bi bili priča poroke Ricarda Mendoza z nevesto Rožo Barrios. Obredi so se vršili po starem običaju, dokler se duhovnik ni sklonil k nevesti, da bi ji nataknil na prst pr-
PARIZ, Francija, 23. sept.— Po poročilih o včerajšnji kabinetni seji v Rambouillet podpirajo ministri ministrskega predsednik Lavala v njegovem sklepu, da se Francija pridruži Angliji, da se naloži Italiji gospodarska in finančna kazen, ako bo ta kazen v abesin-ski krizi potrebna.
Ministri so bili spočetka deljenega mišljenja, dokler ni konečno levi blok pod vodstvom ministra Ilerriota obvladal položaj.
Nekateri francoski krogi so mnenja, da bo Mussolini del Abeeinije vojaško zasedel in se bo pozneje pogajal za rešitev celega vprašanja.
Laval želi novo konferenco v Stresi, ako se vsa pogajanja izjalovijo. Francija si z vsemi svojimi silami prizadeva, da bi rešila svoje prijateljstvo z Italijo in Anglijo. Obenem pa želi, da bi bilo abesinsko vprašanje rešeno prej, predno doseže krizo v Ligi narodov, kajti Laval se boji, da bo Francija nekega dne vsled svoje pogodbe z Rusijo tudi zapletena v vprašanje glede Mentola. Diplomati v Parizu namreč dvomijo, da bi Rusija mirno gledala, ako bi se Nemčija polastila Memela.
Medtem pa Francija pripravlja obrambo Somalije. --Polkovnik Jean Messgue .le bil imenovan za vrhovnega j>o-veljnika vsega vojaštva v francoski Somaliji. Tamošnja posadka šteje 2500 vojakov, tekom tedna pa se bo v Džibu-ti odpeljalo še 700 vojakov.
stan. Tedaj pa nevesta onri-hne in se zgrudi pred oltarjem na tla. Svatje hitro skočijo k njej, tedaj pa se prepričajo, da je nevesta dala življenje sinu.
INDSKA PLEMENA SO SE VDALA
NATHIAGALI, Indija, 23. septembra.— Pet vstaških plemen v severozapadnem dela Indije se je danes vdalo angle-ško-indskem vojaštvu.
ni je vi mirovni pogoji v 48 urah dovedli do krize, kar pomeni vojno.
Popolni molk vlada po privatni konferenci med drugim italijanskim delegatom Roccom in stotnikom Edenom. Delegati smatrajo ta molk za dokaz, da Anglija ne more trpeti, da bi Italija, ko bi bila v posesti ozemlja, ki ga zahteva Mussolini, ogrožala Sudan in Tana jezero. Ravno tako pa je tudi gotovo, da Abesinija italijanskih pogojev ne bi sprejela, če bi jih tudi Liga narodov odobrila.
SVETOVNA RAZSTAVA V NEW Y0RKU
Posvečena bo 150-letni-ci republike. — Bo največja razstava, ki jo je videl svet. — Izbrano je že zemljišče v Flush-ingu.
Vpivni možje nameravajo v letih 1939 in 1940 v New Yor-ku prirediti mednarodno razstavo, ki bo največja, ki jo je še kdaj videl svet. Razstava bo posvečena 150. obletnici dneva, ko je stopila v življenje ameriška republika in j e George Washington kot prvi predsednik Združenih držav nastopil svoj urad 30. aprila, 1789.
Vprizoritelji razstave se l»o do ravnali po zgledu čikaško razstave leta 1933-34. Za to izvoljeni odbor j«' že storil prve korake in si je zagotovil dovoljenje pri pristojnih oblastih. Zupan La Guardia je odboru obljubil podporo mestne oblasti. Tudi predsednik Roosevelt kaže za razstavo veliko zanimanje ter je naprosil odbor, da ga stalno obvešča o poteku cele zadeve. Kot predsednik F. I). Roosevelt in župan La Guar- j dia, jo tudi governor Lehman v privatnih in uradnih krogih razstavo odobril.
Predsednik začasnega odbora George MeAneny je časopisju zaupal obsežni načrt. Mc-Annev ceni stroške za to velikansko podjetje na 50,000,000 dolarjev.
Zemljišče, ki je bilo izbrano za razstavo ima 1003 akre prostornine in se razteza od Gran:l Central Parkway pri Kew Gardens do zaliva v Flushtngu.
SPOPAD MED KOMUNISTI _IN VETERANI
Komunisti proti poskusni mobilizaciji. — Več tisoč veteranov se je zbralo po gozdovih po celi Franciji.
PARIZ, Francija, 23. septembra. — Poskusna mobilizacija je bila ovirana vsled spopada s komunisti, nakar se je več tisoč veteranov, ki so člani organizacije Croix de feu (ognjeni križ), zbralo v gozdovih in na poljih po celi Franciji pod poveljstvom polkovnika Francois de la Rocque, ki hoče postati francoski diktator.
Med polnočjo in jutrom so bile oeste polne avtomobilov, ko so se zbirali veterani v namenu, da obhajajo zmago ob Marni.
Mobilizacija, ki je imela na-
PREMOGA JE NAK0PANEGA
SAMO ZA PETDESET DNI
WASHINGTON, D. C., 23. septembra. — Danes je zastavkalo v 26 državah Unije štiristotisoč kopačev mehkega premoga. Delajo le člani "Progressive Mine Workers Union" in nekateri neorganizirani premogar j i v državi Kentucky. Navzlic štrajku se pa pogajanja med zastopniki premogar-jev in premogovnimi baroni nadaljujejo.
Kot posredovalec med obema strankama nastopa pomožni delavski tajnik McGradv. Proti večeru je bilo sporočeno, da niso še prišli do končnega sporazuma. Sporazumeti se morajo glede devetih točk. Zastopniki baronov ponujajo šest centov doklade, preino-garji jih pa zahtevajo deset.
Stara pogodba med United Mine Workers in baroni je z včerajšnjim dnem potekla. V zadnjih par meseeih je bili petkrat podaljšana.
Zaenkrat nihče ne ve, kak) dolgo bo trajal štrajk. Vsega skupaj je na*kopanega triin-štirideset milijonov t«»n mehkega premoga, Jcar pa zadostuje samo za petdeset dni.
McGradv ji' rekel, da je podal poročilo o položaju nekemu članu predsednikovega kabineta, dočim s predsednikom še ni razpravljal o tem.
McGradv je naročil zveznemu reliefnemu administratorju Hopkinsu, naj ukrene vse potrebno, tla bodo oblasti kos položaju in da ne bo noben štrajkar trpel pomanjkanja.
Phillip Murray, podpredsednik United Mine Workers jc rekel, da je stavka v premogovnikih Pennsylvanije, West Virginije, Ohio, Indian i, Tennessee, Virginiji, Alabami in za j m dni h premogovnih državah sto procent na, izvzemši posamezne slučaje, kjer so na delu "Progressive Mine Workers" in neorganizirani delavci.
men dognati, kako naglo se morejo zbrati množice, je bila tajna, da se izogne nauadom nepatriotičnih skupin
Komunisti, katere so njihovi voditelji obvestili, so zastavili skupini veteranov pot s tem, da so izven Caen potre-sli cesto z razbitimi steklenicami.
Štirje veterani so bili težko ranjeni. De la Rocque je pozneje naznanil, da se veterani niso hotel spustiti v boj s komunisti. Svojim tovarišem je rekel:
4'Naš čas bo še prišel. Do tedaj se moramo sprejeti posamezne napade z mirno kritiko in z molkom."
De la Rocque je govoril pred 7000 veterani v Senli3, pred 15,000 v Montreuil in
L0NG0VI NASLEDNIKI SO SI V LASEH
Podgoverner je dejansko napadel Longovega pristaša. — Noe se poteguje za governersko mesto.
MONROE, La., 23. septembra. — V nekem hotelu je jxhI-governer James A. Noe dejansko napadel nekega političnega prijatelja umorjenega senatorja Longa. Noe je bil do zadnjega časa pristaš Longo-ve stranke.
Podgoverner je pred nekaj dnevi, ne da bi se zmenil za voditelja organizacije, nastopil kot kandidat za governersko mesto in Longov "stroj" se jo maščeval nad njim na ta način da ga je pri nominiranju za kandidata prezrl in mesto njega postavil za kandidata Longovega brata.
Noe je nastopil kot govornik pri neki slovesnosti v čast u-i iorjenega senatorja. Po svečanostih je na hodniku nekega hotela srečal trgovca A. K. Kil-patricka, kateremu je takoj zaklicali "Povedali ste mi grdo laž!" Kilpatrick je to zanikal, toda Noe se ni pomiril ter je trgovca dvakrat udaril v obraz tako da je padel na tla.
Kilpatricka so morali njegovi prijatelji spraviti na noge. Državni poslanec J. Porter Burgess, ki je bil že dolgo let Longov pristaš, se je s pod-governerjem spustil v besedni boj. Konečno pa sta Noe ia Kilpatrick vsak pri svojih vratih zapustila hotel.
Do tega dogodka je prišlo^ ker je Noe kljuboval governer-ju Allenu in drugim voditeljem ter se je sam javil za gover-nerskega kandidata.
VLADA JE VZELA 1614 HIŠ
WASHINGTON, D. C., 23. septembra. — Vlada, ki je 910 tisoč hišnim posestnikom posodila $3,000,000,000, da so mogli obdrža*; svoje hiše, je naznanila, da se je naveličala čakati na plačevanje obresti id je vzela 1614 hiš.	'
Home Owners Loan Corporation je naznanila, da prevza« me vsak teden po 500 hiš in dal jih bo do konca leta prevzela! okoli 5000. Urad je tudi na* znanil, da te hiše naglo pi
pred 50,000 v Lizy-sur-Qurco. dajo, ali pa jih daje v naje


NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 24, 1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. A.
i
a
Glas Naroda
99
task Sakser, President
Owim) ud Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY f ▲ OofToradon).
L. Benedlk, Treu.
of above officers:
New York City, N. X.
"GLAS NARODA 4<f «A» if % Pe«ple)
Is eeio leto valja a
K^imdi ■■mmmmmmmkm	99.00
it tml let« ................$340
la četrt lota m••••• r*m
Day BfrcetK Sundays and Holidays
ts New Tork aa eelo leto___«7.00
po^ iota ••••••••••■••••mm fS.P0
Ka Iniinirtie n odo loto «7.00 Za pol leta..................„ $840
Sobecrlption Yearly $6.00
Advertisement ob Agreement "Olaa Naroda" lshsja Trnki dan Ureemil nedelj In
pravnikov.
teptal brea podpisa ln oaebnoatl ae ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli tomjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da si tndl prejgnje bivališče namilil, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NAHODA". 21« W. 18th Street, New Xortt. N. L Telephone: CHdan «—«87J
DRAGINJA
Življenskim potrebščinam naraščajo cene od dne dc dne. Ni ga skoro produkta, ki se ni v zadnjem času podražil. Mezde in plače so iste, v največ slučajih pa še nižje.
Svinjina se je v zadnjih dveh letih podražila za sto odstotkov; govedina za petdeset. Istotako je z ribami, ki so bile nekoč nadomestilo za drago meso.
Nobenega upanja ni, da bi se cene znižale. Baš nasprotno: celo povišale se bodo.
\ lad na statistika pravi, da porabi povprečna družina na loto 150 funtov govedine ter 75 funtov svinjine, masti, klobas itd. Za govedino je plačala gospodinja leta 1933 $31,86, v tem letu pa $44.84 Za svinjino je plačala leta 1933 nekaj nad $18.00, dočim mora plačati letos $33.00.
V letih največje prosperitete je bila govedina nekoliko dražja kot je danes, svinjina pa skoro istotako draga kot danes. Pomisliti je pa treba, da so bile takrat mezde in plače znatno višje in tla je bilo o nezaposlenosti le malo slišati.
Kaj je vzrok teh visokih cen*
Nad govedino nima vlada nobene kontrole, nobenih načrtov za skrčenje produkcije.
Lanska suša je dovedla do splošnega pobijanja goveje živine. Za živino, ki je bila v sled suše. ogrožena, je dala vlada farmerjem sto milijonov dolarjev, jo pobila ter razdelila meso med nezaposlene. Vsledtega je nastalo pomanjkanje, ki je povišalo cene.
Nad produkcijo svinjine in nad njenimi cenami ima pa vlada popolno kontrolo. Priznati je treba, da so bile cene za svinjino r/ed tremi leti prenizke. Prašičev se res ni izplačalo rediti. Toda politika, ki se je je lotila vlada, da bi zvišala cene prašičev, se je povsem izjalovila.
Da se to vprašanje reši, je treba preiskati, kdo ima največji dobiček. Farmer ga nima, pač pa prekupčevalec. Klanje prašičev in omejitev svinjereje ni prineslo nobenega dobička niti fannerju niti delavcu, ki je v tej industriji zaposlen. Baš nasprotno — vsled omejene produkcije morata oba trpeti.
Dobiček imajo le prekupčevalci in veleklavci, ki vsled pomanjkanja svinjine toliko več pri govedini zaslužijo. .
Odredbe, s katerimi je hotela vlada pomagati farmerjem, so oljogatile velekapital in sicer na stroške odjemalcev-delavccv.
Pred enim letom ni pričakovati nobenega izboljšanja. Vlada se izgovarja, da je vsled lanske suše začelo primanjkovati mesa in da je bilo treba šest milijonov mladih prašičev predčasno zaklat i. Vse to pa razodeva popolno izjalovi jen je vladne politike na tem polju. Če mora danes delavčeva žena plačati za isto količino mesa petindvajset dolarjev več kot pred dvomi leti, je to krivda vlade, ki je v svoji kratkovidni politiki zakrivila današnje razmere na mesnem trgu.
Produkcija mora služiti uporabi, ne pa jamčiti kapitalistom pretiranih dobičkov.
Važno za potovanje.
Kdor /« nameni«« potovati v stari kraj ali dobiti' ko0O od tam, je potrebno, da je poučen v ttseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnjo Vam eamoremo dati najboljša pojmsnUa im tudi vso potrebno preskrbeti, da i« potovanja udobno m hitro. Zato se eaupno obrnit* na na» aa osa pojasnit*.
Mi preskrbimo vse, hodih prošnje sa povritna dovoljenja, potne liste, viseje tn sploh vse, kar ja ta potovanja potrebno v najhitrejšem času, fn kar je glavno,: sa najmanjše etroike.
Nedršavljani naj ne odlašajo do eadnjega trenutka, kor prodno se dobi ia Washimgtona povratno dovoljenje, RE-EN-TRT PERMIT, trpi najmanj on mesec.
Pišite torej takoj ea bres+laSno navodila 4h š*aotavljo-mo Tam, da boste poceni tn udobno potoval.
SLOVEN1C PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y.
4. t * X *>
NASTAVLJENO...
PO VSEM MESTU
V STEKLENICAH...
PRI VSEH 4 PRODAJALCIH
NE RECITE PIVO -
RECITE RUPPERT'S
LETOŠNJE VOLITVE
V	politični govorici je leto 1935, kot se pravi, 'off year", ker ni letos volitev za predsednika, ne za Kongres in se nimajo odločiti na volišču nika-ka vprašanja vsenarodnega pomena.
Volitve, ki se bodo vršile 5. novembra, so vendarle velike važnosti: v mnogih državah se izvolijo državne legislature in v mnogih mestih bodo volitve za mestno upravo, izpolnijo se razni okrajin uradi, kakor tudi sodnijska mesta itd. K<*r se te volitve vršijo leto dni pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami, bodo politične stranke seveda skušale Iz teli volitev presoditi splošno tendenco javnega mnenja.
V	mnogih državah se lokalne volitve vršijo nalašč v letih, ko ni nikakih volitev vsenarodnega pomena. In to je prav, kajti vsenarodne volitve običajno postavljajo v ozadje volitve lokalnega pomena. Te pa so ravno toliko važnosti za dotično občino in je bolje, da volilci določijo o lokalnih vpra šaujih brez vpliva širških problemov. Dejstvo' je, da devet desetink vladnega posla se ne vrši v Wasliingtonu, marveč v državnih kapitolih, v okrajnih sedežih, v mestnih hišah in dragih središčih lokalne vlade.
Po ustavi Združenih držav se splošna vladna oblast deli m<nl Unijo in poedinimi državami. Federalni vladi so dana oblast nad inozemskimi posli, vojsko in mornarico, nov-čarstvom, regulacijom bančnega sistema, pošto, imigracijo in naturalizacijo in raznimi drugimi posli, ki so splošno narodnega pomena. Ta oblast napravlja Kongres in predsednika mogočnimi činitelji v narodnem življenju, ali delež na vladni oblasti, ki je prepuščen vsaki posamezni državi, j e mnogo večji. Države so one, ki upravljajo večji del civilnih in kriminalnih zakonov, šolstvo, regulirajo trgovino in industrijo znotraj svojih mej in kontrolirajo vse funkcije lokalne vlade. Te zadnje zopet prevzemajo neposredno odgovornost za čuvanje varnosti, zdravja in lastnine državljanov v svojih občinah. Državne in lokalne vlade so one, ki nam dajejo šole, dovoljujejo izvrševanje tega ali onega posla ali profesije, upravljajo policijo in ognjegaštvo, gradijo ceste in jih čuvajo in izvršujejo razna druga posla, z^.čenši od registracije rojstev do izdajanje pogrebnega dovoljenja.
Kak velik delokrog imajo državne in lokalne vlade, je najbolje razvidno od denarja, ki se trosi za te vlade. Skupni proračun vseh državnih in lokalnih vlad daleko nadkrilju-je proračun federalne vlade. Po najboljših cenitvah strošek vseh vladnih uprav v Zdr. državah znaša od 10 do 12 bilijonov dolarjev na leto. Od
teh 40% predstavlja strošek federalne uprave, dočim G0 odstotkov je strošek državnih iu lokalnih vlad. To dokazuje, kako važne so državne in lokalne volitve, kjer so izbirajo upravitelji državnih 111 lokalnih vlad.
Državni volilni zakoni.
Vsaka država ima svoje posebne volilne zakone, ali ti morajo odgovarjati splošnemu načelu ljudskega zastopstva, ki ga poudarja federalna konsti-tucija. Volilec mora biti državljan Združenih držav. Kvalifikacije za volile«* so nekoliko različne. V splošnem volja, tla more voliti državljan, ki stanuje v dotieni državi vsaj leto dni, v zadnjih štirih ali šestih mesecih v dotični "county" in v zadnjih 30 ali 60 dneh v istem volilnem okraju. Na-turaiizirnni državljan mo"c voliti le. ako je bil naturalizi-ran vsaj pred 90 dni.
V državah California, Massachusetts, New Jersey. New York in nekaterih drugih se zahteva od novih volilcev, da morajo dokazati pismenost. V večjih mestih se zahteVa, da se mora volilec registrirati v določenem kraju in dnevu. — Ako se kdo ne registrira, ne more voliti.
Državne in lokalne volitve dajejo inteligentnemu volilcu priliko, da se nekaj nauči o problemih, s katerimi se mora baviti država in mesto ali občina. Razburjanje predsedniške volitve letos ne bo, ali volilci bodo imeli vendarle priliko odločevati o mnogih važnih vprašanjih. Ca s potogo-va.i se za dobro vlado je pred volitvami in ne po njih.
— FLIS
ŽENSKA, KI JE VIDELA NAJVEČ SVETA
Poročali smo že, da je drzna letalka Eli Beinhorn v 14 urah z letalom preletela progo iz Nemčije v Carigrad in nazaj. Povsod jo poznajo: na letališčih Indije in Avstralije, na poljanah otoka Balija, v gorskih kočah Andov in po zapuščenih puščavah Afrike. Na stotisoče ljudi jo je videlo v vseh delili sveta, kako je stopala na svoje majhno letalo, kako je bila zmeraj korajžna, vedra, vesela, čeprav so jo obdajale nevarnosti. Baš zanjo veljajo besede ruskega letalskega strokovnjaka: da so pilotke boljše ko piloti.
Najprej je letala v nemški pokrajini Saar za reklamo neke velike tvoru ice. Nekoč jo odpovedal motor, letalo je zgr-melo na tla in se razbilo. A pilotka se je kar čudežno rešila: komaj je čutila trdna tla pod seboj, ko je že odhitela k telefonu in naročila drugo letalo. Rekla je le: "Zdaj se letalo ne bo nikoli več razbilo; zdaj vem, kako ne smem delati."
Eli Beinhorn je prva ženska, ki je premagala Alpe z letalom. Nekoč jo je neki prijatelj telefonsko poklical iz Rima, češ, naj mu pripelje njegov frak iz Berlina, ker bo moral drugi dan v avdijeneo k laškemu kralju. — Cez dvajset minut nato je pilotka že brzela v Rini. A ondi ji je carina zasegla frak. Ves Rim se je zabaval s to istorijo. Celo tedanji letalski minister Balbo ^e je zanimal zanjo in je pozval Beinhornovo k sebi. Tedaj je na mah zaslovela.
Jeseni leta 1930 je odletela v Afriko. Ta njen polet je ne-
»lIKJiK
DENARNE POSILJATVE!
"	m
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu.
kaj najbolj čudovitega, kar je v zgodovini letalskega športa. Beinhomova je letela nad najtežavnejšimi pokrajinami, nad pragozdovi, močvirji in puščavami. Celo najbolj izkušeni in najdrznejši piloti se ustrašijo takih poletov. Tudi Beinhorno-va je marsikaj doživela na tej poti. Motor se je ustavil sredi besnečega viharja nad puščavo, že je stala smrt pred njo, a v zadnjem trenutku se je pilotki posrečilo, da so je rešila. Črni gospodje in beli letalci so strmeli vanjo, ko je vsa očrne-la in vnetih oči, a s smehljajem izstopila iz letala.
Največje junaštvo je izvršila na poletu v Timbuktu. Stroj 8(1 ji pokvaril in morala je sredi pragozda na neki jasi pristati. Blizu 111 daleč ni bilo nobene pomoči, nobenega vozila, nobene kapljice bencina. Zamorci divjih obrazov so jo obstopli, sporazumevala se je z njimi z znamenji in se dala odvesti v njihovo vas. Ondi pa je z grozo spoznala, da je vsa polna — gobavcev! Štiri dni je prebila v tej strašni okolici. Domačini ji niso bili prijazni. Niti živali za ježo niti nosa-čev ji niso hoteli dati. Tedaj se je pilotka oklenila drznega, a uspešnega sredstva: postavila se je pred glavarja s koloni v roki in — je zamahnila. Glavar se je prestrašil bele ženske, planil je iz koče in naročil karavano sedmih domačinov zanjo le — da se je je iznebil čim prej.
Pot je bila neznosna. Beinhomova se je skoraj zgrudila od utrujenosti in tudi karavani so odpovedale noge. A če bi se ustavili, bi so utegnilo zgoditi, da bi obtičali v močvirju in ne bi mogli nikoli več naprej. Tedaj je pilotka začela prepevati koračnice in je pela ure dolgo in tako pregnala litru jenost sebi in karavani.
Decembra 1931 je poletela preko Perzije, Indije, Siama in Indoktne v Avstralijo. Težaven jr Uil ta polet z malim letalom, pa je še odletela v Novo Zelandijo in se v Panami ustavila. Odondot je poletela v Peru, Čile in Buenos Aires. Nad zasneženimi Andi in nad divjimi grapami gorskih velikanov je bila marsikdaj v najnevarnejših prilikah. A s svojo okretnostjo in skoraj bajno srečo je premagala vse ovire.
Skoraj da je zemlja postala premajhna za to žensko. Nobenega dela sveta ni več, ki bi ga ne poznala. Vabile so jo nevarne afriške lepote. Obletela je Afriko krog in krog, nad pokrajinami, kjer prebivajo zločinska plemena in kamor se ne upa noben Evropec. Tako je preletela 30,000 km nad Afriko. A njenih letalskih poti še ni konec. Morda bo že v bližnjih mesecih spet govoril svet o njej in njenih izrednih poletih.
V J C« OSLA VI JO
Za $ 2.75 ____________________ Din. 10«
$ 5.25 $ 7,30 $11.75 $23.50 $47.00
Din. 200 Din. 300 Din. 500 Din. 1000 Din. 2000
▼ ITALIJO
Zu $ 9.35 .......... Lir 100
$18.25 -------------------- Lir 200
$44.40___________________Ur 500
$88.20 .......... Ur 1000
$178.— .......... Lir 2000
~------- lir 8888
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 8O NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOU
Za lsplaCUo večjih zneskov kot tgoraj navedeno, bodisi v dinarju* aU lirah dovoljujemo le boljo pogoje.
(STLAČILA T AMUtiBKIH DOLABJW .
la tsplaMle $ 8.— Borate podati.......... $ !.?•
" ...'.•••».. $10.88
o • o o o • - * • *
..... $21-—
-	- HI M
• • • t^ » o o o o fVliAV
POLITIČNI BOJI V MEHIKI
MEXICO CITY, Mehika, 22. septembra. — Neko poročilo iz Covuka de Catalan v državi Guerrero pravi, da je bilo v bojih med političnimi strankami ubitih 7 oseb, 8 pa ranjenih.
$ 5.—
$18.— $15.—
. ...	. $58.— - . - - ......
Prejemnik dobi 7 starem kraju IsplaCUo ▼ dolarjih.
' ' - ■ v M ' ra ■	in .t A . ) v, i.
Nujna whittli Izvrinjeae po Cable Letter sa pristojbino
SLOVENIC PUBLISHING CQMPXNY
"Glas Naroda" $18 wnr 1Mb llllll	NEW IOBB. N. ¥.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče oarqeiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to .labko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši-
Slovenski slamnikarji so se vrnili s kmetov v New York.
S tem so prišli takorekoč z dežja pod kap:
poleti seno, pozimi pa slama.
Sultan je ukazal prvemu ministru, naj izdela statistiko
blaznežev in sestavi obenem poimenski seznam vseh, ki jih je sprejel v statistiko.
Vezir se je lotil dela in sestavil dolg seznam; na prvo mesto pa jo vstavil ime svojega vladarja.
Sultan je bil dobrodušen človek in je samo vprašal ministra, čemu mu je prisodil tako odlično mesto med blazni-ki.
—	Vsemogočni, — je dejal vezir, — prišel si v seznam zaradi tega, ker si pred dvemi dnevi zaupal dvema neznancema veliko vsoto, da bi nakupila konje v inozemstvu. Teh dveh ne ho nikoli več nazaj!
—	Misliš? In če bi se vendar vrnila?
—	Tedaj, — je dejal vezir, — bom Tvoje ime črtal ter vstavil na njegovo mesto imeni obeh neznancev.
Ko je zapuščal stari profesor učilnico, ga je opozoril »lijak:
—	Gospod profesor, zunaj lije kakor iz škafa, vzemite vendar dežnik s seboj.
—	Nak, — je odvrnil pro-fesor samozavestno. — Jaz že vem, kaj delam. Pri vsaki stvari mora biti sistem. Jaz imam vedno en dežnik doma in en dežnik v šoli. Ako bi vzel ta dežnik seboj, bi imel dva doma, v šoli pa nobenega. Zato grem raje brez njega .
Živel je možak, ki je Vrepotoval vse dežele sveta. Kot petnajstletni deček je šel z doma, vrnil se je pa kot petdesetletni možak, velik, čvrst in močan, lepega, zagorelega in izrazitega obraza. Kamorkoli je prišel, so bile vse ženske nore za njim.
V svetu si je pridobil veliko znanja, pisal je potopisne črtice in predaval o. svojih doživljajih.
Njegovo stanovanje je bilo nekaj posebnega. Po stenah levje in medvedje kože, po kotih turški čibuki, po policah kipi velikega Budhe.
Vsepolno raznovrstnega o-rožja je imel, tla so bila pokrita z debelimi perzijskimi preprogami, ob oknu je pa visela kletka, v kletki je pa uganjal svoje norčije velik papagaj.
Nekoč je bila zbrana pri njem pestra družba dam iz najfineje družbe. Stregel jim je s kitajskim čajem in jim pripovedoval svoje dogodivščine.
Vse so ga verno poslušaie in se zanimale za vsako malenkost v njegovem stanovanju. Najlepši in najmlajši med njimi, ki je bila komaj par mesecev poročena, je posebno u-gajal lepi papagaj.
—	Kje ste ga dobili? — je vprašala.
—	Na Javi sem ga dobil pred petindvajsetimi leti. Izza onega časa je bil moj najzve-stejši spremljevalec. Ž njim sem prepotoval ves svet.
—	Pa zna kaj govoriti?
—	Seveda zna.
Lepotica je stopila h kletki in začela govoriti ptiču razne ljubeznjivosti.
Papagaj jo je nekaj časa debelo in začudeno gledal, nato je pa zahreščal vanjo:
—	Tak molči že vendar iu sleci se!
m
" G L A 8 NARODA"
»BW YORK, TUESDAY, 8BFEEMBEE 24, 1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X
T
LUTKA
(Doživljaj vaškega učitelja:)
Otroci, pazite bolje! !Šte< ka je nemalo presenečena, da
že zadosti veliki in lahko st» pametnejši... Kaj delaš ti tam zopet Prohaska?"
44Nič, gospod učitelj, Milei med ščiplje.**
41 Zakaj jo ščiplješ, Miler?"
44 Ker ima svojo lutko tu in se z njo igra.. . "
44Kaj, ti iimis svojo lutko tu in se z njo igraš?"
4 4Jaz se ne igram z njo. temveč ona mi jo je vzela proč!"
4 4 Jaz je nisem u3ela. Ona jo ima poti klopjo in ji daje čepico na glavo!"
44Dosti! Mir! Vstanite obe! Prohaska, prinesi lutko sem! Položi jo na mizo!"
"Jaz, hu, hu, gospod učitelj, ne bom več kaj takega delala."
14Daj, lutko na mizo! No, boš?!"
Končno je lutka na mizi — Prohaska se je vrnila, od nesreče, ki jo je zadela, vsa sključena in vzdihujoč na svoj prostor.
Položim lutko v niizni predal in začnem pomilovati majceno Prohasko. Tako obupno joka! Toda, kaj čem? C V bi jo tolažil, bi to pomenilo popuščanje in trpela bi moja avtoriteta.
Proti koncu ure se mi javi Prohaska, rekoč: 4 4 Prosim gospod učitelj, dajte ml lutko, poboljšala se bom."
"Takoj po pouku ti jo vrnem, če boš pridna. Sedi..."
Prohaska se usede, a kmala zopet vstane, vzdihuje in spregovori žalostno: 44Vi ste zloben, zloben človek!"
44Prohaska, ti boš zaprta/' kaznujem žalitev. Mala se usede, ne joka več, sedi kakor o-kamenela, nepremično. Ko se pouk zopet začne, vidim, da kljubuje in noče biti več pridna. Podvrgel sem jo preveč težki preizkušnji, užalil sem mamičino samozavest.
Končno, pouk je pri kraju. Prohaska ostane v razredu, druge odvedeni pred razredna vrata in se takoj vrnem. Mala jetnica sedi očitno tijio in zadovoljno na svojem prostoru. Spomnil sem se, da mize nisem zaklenil, pomislim hitro, kaj se je zgodilo in res: vidim, — Prohaska je skrila lutko pod jopico! Zadeva začne postajati resna.
Najavim obtožbo. Obtožen-
že vse vem; toda brani se hrabro. Neprisiljeno ji pojasnim, da o kakšni spravi ne more biti govora, preden lutka ni na mestu, kamor sem jo položil.
44 Gospod učitelj, prosim vas, gospod učitelj! Gospod učitelj, nikdar več ne bom.. ., bom že pridna! Gospod učitelj, prosim vas.. . " Co danes na te minule trenutke pomislim, si komaj še predstavljam, da sem bil tako trd in sem vztrajal pri svoji zahtevi.
L boga mala ne vidi izhoda, vzame lutko, popravi ji krilec, pričvrsti čepico — vidim, kako težko zadržuje solze — in nese lutko na mizo. Tam jo poljubi, v predalu ji napravi l»osteljico in se jokajoča vrne v k loj).
4'No, sedaj se lahko pogovoriva. Ti boš zaprta, ker si rekla, da sem hudoben človek. Reci mi, zakaj sem hudoben človek?"
4 4Ker mi je Milerjeva dejala, naj ji dam nov predpasnik, in jaz sem rekla...
44Ne! Ti si me označila za hudobnega človeka, ker sem ti lutko vrnil šele na koncu pouka. Ali sem res hudoben človek?"
44Ker se je lutka prebudila in se je jokala."
Ta prepričevalni glas me je spravil v zadrego.
4tV predalu se je jokala?"
44In še kako se je jokala!" vzdihuje mala. 44Prav glasno s*1 je jokala. Vi ste jo položili v mizo in tam je temno, ona se strašno boji v temi."
Da sem hudoben človek, je dokazano, torej dalje.
44Do konca pouka nisi bila prav nič pridna, toda to bi ti še oprostil. Vendar ti drugega greha, ljuba Prohaska, ne morem tako lahko oprostiti. Komaj sem z otroki zapu.-til šolsko sobo, si šla k moji mizi in vzela lutko. Take pravice nimaš!"
"Ker se je jokala." Otroku se je zdelo mojega govorjenja zadosti. In ima prav. Vendar ji hočem dokazati:
"Ker je lutka zakrivila danes tvoje slabo vedenje, zato bo čez noč tu pri meni ostala. Jutri po pouku jo lahko zopet vzameš s seboj."
Nov jok: 4'Prosim, gospod učitelj, ponoči se bo od stra-
hu tresla! Bom že pridna, —
res!"
44 Če misliš, da jo bo tu v razredu samo strah, jo vzamem k sebi domov."
Otrok je kratek čas pomi-šljal. Njegova dušica je pomagala moji rešitvi vprašanja; vednar še vpraša: 44In kdo ji bo pred spanjem še kaj lepega zapel*"
44 Zapel ?... Imam drobnega kanarčka."
Mala pozabi vso bol in za-vriska veselo: 44Oh, kanarček? To bo vesela!" Potem zardi, pogleda me postrani in vpraša:
44In s kom bo spala, če se sama biti boji?"
14Poleg ptičje kletke ji bom pripravil posteljico, da bo lahko s ptičkom kramljala."
Mamica položi svoje knjige v torbo, stoji v zadregi, zardi, potem bliskovito pravi: —
44Gospod učitelj, torej jo bom k vam nesla, vi *nc znate z njo ravnati, jaz ji bom pripravila posteljico, da ne bom imela skrbi..."
Kaj bi drugega, ko da igram komedijo do konca? Čez čas nese Prohaska svojo hčerkico v učiteljevo sobo, ki je bila v pritličju šole. Poiščem cigaretno škatl^pripraviva lutki posteljico, majcena mamica jo še ljubimka in položi v škatlo poleg kletke. Mala ostane nekaj časa še pri njej in gre potem žalostno domov.
★
Vse dopoldne se je Prohaska vedla vzorno. Po molitvi odvedeni otroke pred šolo, a Prohaska se je z menoj vrnila, da poišče lutko. 4 4 Ali se je jokala?" — "Niti ene same solze."
Mala nese lutko domov in vse kaže, da je zadeva urejena. Naslednji dan sem opazil, da mi Prohaska noče gledati v oči. Pouku je prisostvovala brez zanimanja; prav tako nekaj njenih prijateljic. Nalašč nisem hotel paziti nanjo, toda ni mi dalo mini: Kaj imajo neki otroci proti meni? Popoldan zopet molčeča opozicija; isto pojutrišnjem...
Storija je začela postajati vedno bolj zamotana.
Končno so se obrazi v soboto malo zjasnili. Vendar me jasne oči zro raziskujoče z neznanim vprašanjem. Zdi se,
BOLNIŠNICA "OUR LADY OF THE LAKE"
da pričakujejo nekaj od mene.. .
V soboto popoldne je. Sedim doma. Nežno trkanje na vratih... "Notri!"
Prohaska vstopi. V ,eni roki drži lutko in v drugi culo. Ker jo presenečno pogledam, povesi oči, gre k mizi, položi nanjo lutko in govori z mehkim, prepričevalnim, toda očitajo-Čim glaskom: "Vsi pravijo, da se hočete poročiti z njo.,. "
Zaman sem iskal besede. — Takšnega zaključka nisem pričakoval. Vem pa, da v vasi marsikaj govorijo pred otroki. Najbrže je mala doma slišala, da je bila njena lutka pri meni, nekdo je napravil dovtip, katerega je Prohaska v šoli ponovila; s součenkami je bilo o tem govorjeno, in nastal je konec popolnoma v smislu vaških naziranj.
Mala mamica razveže euli-eo, položi na mizo dva majcena podzglavnika, zgornjo odejo, nekaj kosov perila, tri srajčke, dve jopici, celo nočno čepieo, vse lepo poravna z drobno ročico in pravi slavnostno:
4 4 Ubogi smo, več ji ne moremo dati. Zbogom!" — ln odide.
Ni bilo drugače, kot da sem lutko obdržal. In tako sem bil poročen.	, *
(K. Volk—Jenko Metod.)
VSAK CENT ŠTEJE
Piše dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York.
V Baton Rouge, Louisiana, kjer je umrl senator Huey Long petinštirideset ur zatem, ko je oddal nanj dr. Weiss dva strela in ga nevarno ranil v želodec.
Ko je mošnja družine več ali manj skrčena radi gospodarske krize, je dobra gospodinja prisiljena trositi denar, ki ga ima, tako, da bo najboljše zaleglo. Dietetični strokovnjaki nudijo brezštevilne nasvete, da dokažejo, da se more pripravljati zadostna hrana za par centov za vsako osebo v družini. Ali nekatera taka je-la niso taka, da bi vzbujala tek in zt, o nimajo zmisla. Gospodinja, ki sama kuha, zna približno toliko kot vsi strokovnjaki, koliko hrana stane in zna ekonomične načine, kako jih pripravljati, da bode zadostna in tečna. Kar se tiče svoje lastne družine, gospodinja zna še kaj več reči kot vsi strokovnjaki.
Vsaka razumna in štedilna gospodinja zna, da meso, ki je bolj po ceni, ima ravno tako hranilno vrednost kot dražje meso. Ona zna, da juhe, gulaš in sekano meso vsebuje obolo hranilnosti. Ona zna, da makaroni in sir malo stane, ali nudi ravno toliko hrane kot meso. Ona zna, da družina bi morala imeti ribo ali morsko hrano vsaj po enkrat na teden. — Ona zna, da sadje in sadni sok je potreben za ravnotežno hrano in ona zna, kje je mogoče dobiti največ in najboljše za najmanj denarja.
Dasi skoraj vse gospodinje znajo, da je mleko najboljše hranilo, je vendar dejstvo, da se ne zavedajp, kako važno je mleko v vsakdanji hrani. Od zdavnaj ni bilo mleko tako po ceni kot sedaj in dejstvo, da mleko vsebuje skoraj vse elemente, potrebne za ohrano življenja, bi moralo vplivati na to, da postane mleko podlaga prehrane za vsakega rastočega otroka. Vsak otrok bi moral dobivati vsaj po en kvart mleka vsak dan, da ga pije ob obedu. in med obedi. Tudi obrasli ravnajo pametno ako pijejo več mleka.
Iz ekonomičnega stališča ni mogoče najti boljšega hranila, kot je mleko; iz zdravstvenega stališča je mleko sploh nenadomestljivo. Več mleka za vse kot pijača ali v jedi doprinese zboljšano splošno zdravje.
—FUS
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
«!l!i:i!!i!!Ft
£0
.4«
.10
Nadaljevanje
NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. -Cena ves. _________ .70	Broš. ------------
Knjiga vsebuje dvanajst jwvestl pisatelja Pu-glja. ki. je poznal duvo dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NANŠI UVIMK. snisal Alois Remec. »4 strani.
Cena
- Zanimiva povest i« časov, ko so bili Francozi na Viitavskem. NOVA EROTIKA, spisal lvan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ------------------------------------
Knjiga vsebuje " misli, ki so se rodile v Človeku v prvih letih svetovne vojne *. - .
PASTI IN ZANKE, spiral L S. OreL 231 strani.
Cena .5f
Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik Je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal. da ga imajo.
PESMI V PROZI, spisal Chas. Baudelaire 112 strani. Cena ..............................................-.......
Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj.
PATER KAJETAN, spisal Verdietus. 187 strani.
Cena 1.—
Romau, napisan po ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič po hodih bo* jih vrgel zopet v Življenje.
PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena ____________________________________________________
To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici.
PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. ..
4,Med radarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš ]x>lju<lni pisatelj Kač. ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti.
60
.60
.40
60
.60
.50
PLAT Z* ONA, spisal Leonid Andrejev. 131 str.
Cena
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč "Misel v megli" in "Brezdno" POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani.
Cena
V	tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja.
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ............................-..................
Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Nje-gov slog je izrazit, njegove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela.
PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ..........................................
Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi povest svoj višek.
PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str.
Cena .35
Mojstersko delo slavnega ruskega pisatella.
PRIHAJAČ. spisal Fr. Detela. 157 strani. Četa .60
Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja.
PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani ........ .60
PRODANE DUŠE. spisal Joža Likovič. 160 str.
Cena .60
Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo.
PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena .................................................75
Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja.
RANJENA GRUDA
Spisal Ivan Albreht. 103 strani. Cena____ .35
Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno in povojno dobo.
RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani.
Cena .70
V	širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora člta-telj nehote z napetim pričakovanjem čitati do konca.
RENE MAUPERIN
Spisal Edmont de Concuort. 239 etr. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju snačajev.
ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar SI strani. Cena ....________________________________________________ .60
SANIN. Spisal M. Arcibašev. 488 str. Cena .... L— Ta znameniti roman, ki je bil svojpčasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja. Študenta^ Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico.
SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................. .30
Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadu* Pestre sUke iz indijanskega ln pi-jonlrskera življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-ptsati kot marsikdo, ki Je živel tam,
SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. ' 93 strani. Cena_________________________________________________ .50
To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča In zadovoljstvo.
iiiLKK RBIBGE1
UBDHMi
SLIKA DORIANA G RAY A. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................1.20
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralea z nepremagljivo si- f lo nase.
SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — «7 strani. Cena ................................................ -35
SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. »4 strani.
Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega člo- ? veka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku, da ima pred očmi prizore iz domovine.
SLIKE, spisal Ksaver Mesko. 189 strani. Cena.... .60
Osem i>ovestit ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI
KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena -50
Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena ..............................................
To je ena najslavnejših knjig, ki imajo na-meu vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je iz]K»ved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje.
.50
k f
SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela.
176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20
Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zoj>e't posegal v naše preprosto življe-nje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo f v njem.
TARZAN IN SVET. ^OS strani. Cena ........Lr—
TARZANOV SIN. Vezano ."MJl strani, broširana .90 TARZAN, SIN OPICE. :J02 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov. kakršne ni ob- x delal pred njim še noben pisatelj. Njegova J dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, uač Da tudi odrasle.
TATIC, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str.
Cena .70
Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi.
TUNEL, spisal Bernhard Kellennann. 295 str.
Cena 1.20
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evroi>o in Ameriko. Cele armade de- A lavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje i. zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovi-ta katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odnebo, dokler ne steče med Evro-jk» in Ameriko globoko pod oceanom prvt f vlak.
TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zey-er. Trda vez. 83 strani ................................... .65
Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat. 291 strani. Cena ................................................ 1-26
Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno nai»et roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo, bo nehote vzkliknil: 4T>n, Ivan Belič je bil pa res ! duhovitejši nego vsi detektivi sveta!"	f
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ................................ .73
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah.
VELIKI INKY1ZITOR, spisal Michel Zevacc*
124 strani. Trda vez. Cena....l.20........Broš.
Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizicije, naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati čl-tatelja z grozo.
VERA, spisala Olga Waldora. 154 strani. Cena
Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže, da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. Eden najboljših spisov francoskega mojstra.
V	GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder.
130 strani. Cena ............................................. .40
Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, povzeta iz našega kmetskega življenja.
V	KREMPLJI!! INKVIZICIJE, spisal Michel
Zevaco. 461 strani. Cena ................................ lJt
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vza- / me v roko.
V	METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 210 atr.
Cena............L—
Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu Življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način.
1—
j
i
t
.30
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 cenla. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na; r—
5L0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.

NEW YORE, TUESDAY, SEPTEMBER 24, 1935.
THE LARGEST SLOVENE TTA1LY IN V. 3. 3P.
GREHI OČETOV
Roman v dveh zvezkih" —
Za Glas Naroda priredil I. H.
PRVI ZVEZEK.
48
Marta malo prestane, nato pa nadaljuje:
—	Brez skrbi! Nisem bila tako predrzna, da bi postavila svojo besedo mesto vaše. Včasih sem samo prečrtala kako mesto, ki je naravnost nasprotovalo mojemu razumevanju, sem včasih iz govorniških razlogov preinenila besede, ne da bi pomen motila ter sem včasih, da bi potek kakega prizora naraščal, tudi kaj skrajšala. Toda včasih me navdaja skušnjava, da bi delala proti vašim predstavljalnim predpisom. Prosim, ne govorite! Naprej morate slišati, kako si vse mislim. Potem pa se bova stepla!
Smeje lista po zvezku, ki ji leži v naročju.
—	V svojih treh prizorih prvega dejanja si ne morem misliti nobene boljše besede. T^ikaj je zbujenje ljubezni lepo in verjetno popisano. Prizor, v katerem se ljubima najdeta, je poln dramatične vsebine. To mora iti do srca! Sedaj pa drugo dejanje. Tukaj, prizor, v katerem dekle izve od ne-sranmeža za preteklo življenje svojega ljubimca. Tukaj zahtevate: Spočetka posluša z vsemi znamenji neverjetne nestrpnosti, nato v naraščajočem nemiru, ki se dvigne do mučnega vznemirjenja. Tedaj pride nastop junaka. Ničesar no sluti. Dekle mu zleti nasproti, opravljive laži mora ovreči. O-poteče se, prebledi in molči. To ji daje gotovost in izbruhne v besede: Resnično! Resnično! In vi zahtevate, da mora pri tem kričati. Oče pristopi, da jo odvede. Vrže se mu okoli vratu, ihteč, v neizmerni žalosti, z besedami: Nikdar me ni ljubil, umazano se je igral z menoj, kot z drugimi, z drugimi! — Zdi se mi, da že pomanjkanje zaupanje, ki ga kaže dekle v tem prizoru, ne kaže njenih občutkdv v pravi luči. In ljubezen ki se izlije v bolečino, tudi ni najgloblja. Ravno na tem mestu si drznem predlagati malo premembe.
Marta vstane in položi svojo vlogo na mizo. In kažoč z rokami popisuje prizor:
—	Tam ozadje z vratmi na hodnik, tukaj na levo ogledala, stoli in mize. Na desno obokani izhodi v dvorano. Zunaj polglasno govorjenje, vesela godba. Tukaj prostor mojega očeta, tukaj moj prostor, tako, da imam izhod pred očmi. Jaz izgledam nekoliko ravzneta od valčka, ki sem ga ravnokar plesala.
In ko Marta reče: — Jaz izgledam nekoliko razvneta, — tedaj je bila v resnici razvneta. Ustnice se ji tresejo, kakor v žejni utrujenosti in v naglem dihanju se ji dvigajo in padajo prsi.
—	Sedaj prihajajo odurni prijatelji in prično razgovor. Slišim meni ljubo ime. Poslušam. Toda že prihodnja beseda me pouči, kako se moram zadržati. Ti ljudje so mi, kot bi jih ne bilo, njihovo govorjenje gre mimo mojih ušes kot nerazumljiva govorica. Samo enkrat se izdam s svojimi potezami na obrazu, da moja ušesa niso navajena na besede take vsebino. Sedaj opazim očeta, kako je postal pozoren, vidim, kako stopi bližje. In to edino me nekoliko vznemiri, kajti njegova dolžnost deliti mojo vero in zaupanje. Toda že se olajšana oddahnem, kajti ljubljenca vidim stopiti v dvorano, vidim, kako njegove oči neprestano iščejo. In tedaj njegov pogled najde mojega, oči mu veselja za žare, hiti k meni, jaz njemu nasproti, toda ne zl>egana, ne mučijo me dvomi, temveč smeje, srečna.
Albert počasi vstane in visi z vročimi očmi na Martinem obrazu, ki je z največjo jasnostjo kazal menjajoče občutke.
—	Da, obdržite to razvrstitev, prosim, — pravi Marta. — To mi daje smer za mojo igro.
Umolkne. Na njenih ustnicah cvete prisrčen nasmeh, v njenih očeh se sveti solnce lepe sreče. — Tako hočem stati pred njim in mu staviti ono vprašanje. In ljubimec bo čutil, da ni dvom, ki me sili k temu vprašanju, temveč samo temni pogled mojega očeta. Samo svojemu očetu hočem pokazati ne-omadeževano čast svojega ljubimca. Meni je moja ljubezen zadosten dokaz. In pri zadnjih besedah svojega vprašanja r-e pogledam ljubimca, temveč očeta. Nočem se odpovedati veselju, da vidim jezo izginiti z njegovega obraza. Toda ne slišim nikakega odgovora na svoje vprašanje. Počasi, ne prestrašena, samo začudena, obrnem oči. In tedaj —
Mara umolkne ter si s prsti potegne preko čela. To njeno kretnjo sem poznal. To je pomenilo popolno odvmitev njenih misli od rseničnosti, ki jo je obdajala, je pomenilo, da je hotela vse svoje vreči od sebe, da bi bila popolnoma ona, ki jo je hotela vtelesiti. In kar je čutila v duhu one druge, je bilo jasno videti v njenih izpremenjenih potezah. Ko bi videla v meni očeta dekleta, čegar življenje je postalo njeno, tako vise njene oči s smehljajočo napetostjo na mojem obrazu. — Njen pogled se ne umakne od mene. In vendar je izgledala, kot da me ne vidi, temveč, da gleda skozi mene v praznoto. Z naglo naraščajočim dihanjem se odpro njene ustnice, oči seji razširijo in medtem čaka v plahi nepotrpežljivosti z&želje-ne besede. Boječe se njen obraz obrne tja, kjer stoji Albert. Stresijaj i izpreletujejo roke, ki jih izteza proti Albertu. In kot bi v resnici stal pred njo ljubimec, kot bi ga videla, da je prebledel in da molči, tako se izražajo v njenem lepem obra zu vsi znaki mukapolnih občutkov. Njena vitka postava se strese. Z naglo kretnjo položi roko na prsi, kot bi v srcu začudila zbodljaj. In medtem ko si drugo roko pritisne na Čelo, se ji iz grla izvije pretresljiv glas. Kot brezglasni dih, tako slede temu glasu besede:	«
—	Resnično! — Resnično!
Omahne ter potiplje mojo roko. Z obupnim pogledom se ozre v moje oči. In medtem ko me z eno roko zagrabi za ramo, izteguje drugo odbijajoče proti Albertu in z zlomljenim glasom se izvije iz njenih ust bolesten krik:
—	Nikdhr me ni ljubil! Z menoj se je igral! —
In tedaj glas, ki mi je pognal kurjo polt po hrbtu:
—	Kot z drugimi — z drugimi! —
Bolestna groza se je tresla v tem glasu. In vendar je Se bila ljubezen v pogledu, s kat^Tim je videla Alberta bežati, s katerim pa ga je še vedno iskala.
Tedaj pa izpusti mojo ramo in ko se globoko odahno, pravi:
SEŽIGANJE TRUPEL VOJNIH VETERANOV
I"""""""""........'...........................
SLOVENIC PUBLISHING CO.	I
TRAVEL BUREAU	~ JWfe B
tic WRIT llth STREET NEW YORK, M. Z.
3 piArn nam za cene voznih lie rov, be-
i ZERVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJI
aisaiHigigniiig«i;BSBniiiiiii»iiiimi«iiiiiii»fW!iigmgBgiiiMii»i5iiirTJ
VAŽNO ZA

:■,..; I
Na sliki vidite prizor j z Floride, ko so se pripravljali, da zažgo trupla vojnih veteranov, ki se postali žrtev strašnega viharja.
ZARADI DEKLETA GA JE ZABODEL
MARIBOR, 10. septembra. Preteklo noč se-je izvršilo v Zg. Dupleku pri Mariboru fantovsko krvoprelitje. Okoli tretje ure zjutraj so bili mariborski reševalci alarmirani na pomoč nekemu zabodenemu mladeniču, ki so ga našli že popolnoma oslabelega v mlaki krvi. Ko se je zavedel, je povedal, da je 20-letni čolnar Franc Toplak, ki je imel v pozni no>:-ni uri razgovor s posestniškom sinom Antonom Glavico zaradi nelfega dekleta, v katerega sta bila oba zaljubljena. Ker se Toplak ni hotel odpovedati ljubezni, ga je Glavica za bodi'1 v hrbet ter mu prizadejal veliko zevajočo rano. Napadalca iščejo orožniki.
STRELA JE UBILA SKRBNO GOSPODINJO
ŠMARTNO pri CELJU, 9. septembra. — Soparno vreme, ki je trajalo pretekli teden že nekaj dni, je povzročilo v našem kraju v četrtek silno nevihto. Ognjeni zublji strele so švigali po nebu, vmes pa se jo čulo strahovito grmenje, tako da se je ljudstvo polaščala groza. Lilo je kakor iz škafa.
CIGANI IZKORIŠČAJO LJUDSKO LAHKOVERNOST
ZAGORJE, 11. septembra.— V litijskem srezu je bilo dovoljeno nekaterim ciganskim družinam 14 dnevno bivanje, da bi kmetom popravili kotle. Cigani dobro zaslužijo pri kot-larskih delili, ženske pa znajo premamiti marsikatero ženico s čarovnijo in prerokovanjem. Najprej so taborili blizu Vac, v petek pa so prispeli v Zagorje z več vozovi. Utaborili so se nad cesto med Zagorjem in Trbovljami. V popravilo so dobili toliko kotlov, da so morali še v nedeljo delati. Zvečer so potem pili in se bahali z zasluženim denarjem. A ciganke so se bistrooke ogledovale jkj žrtvah. V pouk naj bi naslednji do got lek:
K neki rudarski ženici je prišla ciganka, da ji pove srečo. "Zdravja mi dajte," je rekla ženica "ker sem vedno bo-lelina"... Ciganka je takoj spoznala, da ima opravka s slabotno, lahkoverno ženo. Iz ork ji je brala, da ji je nekdo bolezen začaral. —"Prinesite
»veže jajce
je velela. "In sveto obljubite, da osem dni ne boste nikomur o tem govorili, pa vas ozdravim. Prinesite K K) Din, možev novi klobuk in svojo pleteno jopico. —
T - T	1	t i1 Med molitvami je ciganka de-
Liudie pravilo, da se je utrgal, . , _ . . , .. v
, 1	'	J	lala nad jajcem krize, zenica
oblak.	| .	i i-*-	i *
je morala moliti v enem kotu
in ker je med tem prišel tudi
— Tako mialim igrati to vlogo.
XDalje prihodnjič.)
Na Rožnem vrhu pri Smart-nem blizu Celja so ta čas pri Brežnikovih pospravljali polj-j ske pridelke, v gospodarskem poslopju pa so prešali jabolka. Hoteč umakniti se hudi nevihti, je Brežnikova Neža, po-sestnikova žena in mati treh otrok, odšla v hišo. V hipu, ko je prijela za kljuko hišnih vrat se je silno zabliskalo in oglušujoče zagrmelo. Treščilo je v gospodinjo, ki je takoj padla in se onesvestila. Vonj po žveplu pa se je širil daleč naokoli. V veliki zmedenosti se domači niso niti zavedli, kaj se je zgodilo. Šele ko se je poleglo prvo razburjenje, so pritekli k nesrečnici. Nudil se jim je strašen prizor. Nesreč niča je i-
mož je še on moral na kolena v drugi kot. "Vstanita!" je naposled velela ciganka. Že je ubila jajce/in, glejte, v njem sta bila dva zoba. Ob tem je ciganka še posebno zabičila rudarskemu paru, da je treba strogo molčati, sicer kazen ne bo izostala. Na vso srečo pa so ljudje poslušali ceremon i j o pred vrati. In ko je ciganka ravno hotela pobasati bisago s plenom, so vdrli v hišo vzeli ciganki blago in jo nagnali, da se je kar kadilo za njo. Tu je torej bila sleparija preprečena, a od drugod prihajajo poročila, da so cigani oškodovali ženice. Zdaj je nadloge konec, orožniki so cigane odpravili
mela na glavi veliko zevajočo ^^ Trbovl'am rano in počeno lobanjo. Jok 1>10 } ^ in stok se je razlegel naokoli: Jezus Marija, pomagaj, mama	™
je mrtva! Treščilo je v njo. — Navzoči so ji hoteli nuditi prvo pomoč, toda ves trud je bil zaman. Nesrečnica je izdihnila že po nekaj trenutkih.
Čudno pri vsem tem je, ka:n je švignila strela, ker ni bilo za njo nobenega sledu. Tudi ni bilo nobenega ognja in je o-stala hiša nepoškodovana.
NEVARNA EKSPLOZIJA
faročite te na "G7jA8 NARODA", največji slovenski dnevnik • Združenih državah
ZAGREB, 10. septembra. --V Cankarjevi ulici je eksplodiral parni kotel v delavnici La-cet, ki izdeluje kemične preparate. Tvrdka ima svoje prostore v velikem objektu samih tovarniških delavnic. Nesreča se je pripetila v delavnici, kjer je delala 20-letna Frančiška Grošljeva, doma od nekod iz Slovenije. Mlada delavka je stala poleg kotla, v katerem je bila šelakova raztopina. V so-
sednjih prostorih je delalo šest delavcev, nedaleč od njih pa jo bil v svojem laboratoriju neki inženjer. Ko je vse presenetila močna detonacija, so videli, kako je Grošljeva vsa v plamenih tekla po dvorišču. Njene o-pekline so zelo nevarne. Eksplozija bi lahko postala usode-polna zaradi velike množine lahko gorljivega materiala, ki so ga bili polni vse objekti.
STREL V GRUČO FANTOV
NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnine Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo slali za Novo leto t« ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega dela in stroškov, ea to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jt pa plačajte našemu zastopnikv v Vašem kraju ali pa katerem* izpied zastopnikov, ko ji ti imeni so tiskana e debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na št h rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob UdrUo
COLORADO:
Pueblo. Peter Cnlig. A. Saftl« Walsenburg, M. J. Ba^uk
INDIANA: Indianapolis, Loula Banlcb
ILLINOIS: Chicago. J. Bevčlč, J. Lnkanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicer« in Illinois)
Jollet, Mary Bambk-b. Joseph FJr* ▼at
La Salle. J. Spellch Mascoutab. Frank Aiigustin North Chicago. Joie Zelene
NOVO MESTO, 11. sept. — Ob priliki nedeljske cerkvene proslave na Trški gori je nastal sredi popoldneva med gručo fantov iz Dolnjega Krono-vega in Dolnjega Vrha prepir. Obe grupi sta se nahajali ravno v kraju nazvanem Razbor-je, pri zidanici posestnika Bla-žiča iz Mačkovca. Ko so se fantje tako med sabo prepirali in delali s tem velik hrup, je pritekel proti njim po cesti kmečki fant Simončič Alojzij, ki je ustrelil v gručo fantov s samokresom. Strel je zadel Vidmarja Franca iz Dolnjega Kronovega v levo steg- Nebraska: no, (la se je fant od bolečin ill Omaha. P. Brodorlck močne krvavitve zgrudil. Ko je Simončič videl žalostno posledico, je ranjenega Vidmarja sam za silo obvezal in poskrbel za prevoz v bolnišnico usmiljenih bratov v Kanili jo, kamor je ranjenca tudi pospremil. Samokres je po strelu vrgel v grmovje. Orožniki, ki so bili o dogodku obveščeni so Simončiča prijeli. Fant se je izgovarjal, da ni imel namena s strelom nikogar raniti, temveč, da je hotel prepirajoče fante samo zastrašiti. Z ranjenim Vidmarjem, sta bila najboljša prijatelja. Razen strela se bo moral zagovarjati zaradi prepovedanega nošenja o-rožja.
ANTON HAFNER UMRL
KANSAS:
jiranl, Agnes Motnik Kansas City. Frank Žagar
MARYLAND:
Kltzmlller. Ft. YodopUec Steyer. J. feme (zrn Poena.
W. Va. in Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular
MINNESOTA:
Chisholm. *Yank Oonfe Ely, Jos. J. Peshel-E velet h, Louis OouŽe C liker t, Txiula Vessel Hihbin*. John PovSe Virginia. Frank Hrvatlcb
MONTANA:
Roundup. M. M. Pan lan Washoe. L Champa
NEW YORK: Oowanda. Karl Strnlsha Little Falls, Frank alasl«
2o. septembra:
Washington v Havre 20. septemnra -
Cbiimiilaiu r Havre Aquitania v Cherbourg 27- septembra :
Eurupa v Bremen
3.	oktobra: Majestic v Cherbourg
4.	oktobra: Bremen v Bremen
5.	oktobra: Lafayette v Flivre Conte di Savoia v Genoa
0. oktobri! I
Manhattan v Havre Xorinandie v Havre 11. i»kt<»bra:
Berengaria v Cherbourg 1.1. oktobra:
Euro)« v Bremen 17 oktobra:
Aquitania v Cherbourg
1!». oktobra: Rex v Genoa lie de France v Havre
okoibra: Washington v Havre Normandie v Havre
oktobra: Majestic v Cherbourg Roma v Trst Bremen v Bremen
po tujih deželah uganjala dva vedno se smejoča in vriskajoča ter tudi na korajžo pripravljena slovenska fanta: že p«»l stoletja pri Far i počivajoči Fi-delov Jaka in njegov najboljši drug, naš mesarjev Tone. Iz prastare družine je bil in vse fantovsko viteštvo loškega go-spodstva je živelo v njem.
OHIO:
Barberton. Frank Trohr
Cleveland. Anton Bubek, Chaa. liar linger, Jacob Resulk. John Slspnlk Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Vun-*e
Warren. Mrs. F Racbai Youngstown. Anton KlkeU
OREGON:
Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec Ciaridge. Anton Jerlna Conemaugb, J. Brezove* Exuort. Louis Supaniit Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kamln Greensburg, Frank Novak Johnstown. John Polants Krayn. Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor. Frank I><-msbar Midway, John Zust Pittsburgh, J. Poga^ar Prosto. F. B. Demshar Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Srhlfrer West Newton, Joseob Jovan
WISCONSIN •
Milwaukee. Went AIlls. Frank Bhok Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING:
Rock Springs. Lools Taorhar DlamondvlUe, Joe ttollcb
Vsak zastopnik lx&* potrdilo za *v<v to. kater* Je prejel. Zastopnike r»J» kom topi« priporočan.
TJPRAVJ "GLAS NARODA''

ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
ŠKOF J A LOKA, 11. sept.— Deset let je bolehal na srčni hibi in njenih najnevarnejših posledieali, davi ob pol 6. je pa rešila smrt Antona Hafnerja. Lahko bi bil še živel zar.i-di svojih let, saj je bil šele v 73., in tudi rad bi bil še živel, saj je bil v svojih zdravih letih fant in mož izredne življenjske sile, vedno veder, vesel ln Šaljiv, po telesu pa pravi orjak.
Tipičen Škofjeločan je bil po vsej naši in tudi po vseh alpskih in primorskih deželah, prav tako pa tudi globoko po hrvatski sloveči mesar Anton Hafner. Še dolgo ne bodo izumrle storije o prešernih šalah in pustolovščinah, ki sta jih
I l
DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .30
GOD^EVSKL KATEKIZEM. 01 strani. Cena .25 HUMORESKE IX GROTESKE. ISO strani. Cena .80
Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. T2 str. Cena .2-»
PO STRANI KLOBUK. 151» strani. Cena ---- .50
FOL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 11S strani. Cena .. .25
SANJSKA KNJIGA ...........................60
SANJSKA KNJIGA .......................... M
SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena...... .40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena.........90
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... .70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 07 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi Saloigro "Vse nage").
18!» strani. Cena ........................ .50
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50
VESELE POVESTI. 70 strani. Cena .......... .35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
216 WEST 18th STREET	NEW YORK. N. ¥.
________ ..